114. številka.
Ljubljana, nedeljo 18. maja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI
Izaaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve uo praznikih, ter velja po pusti pmjeuian, za avstro-ogerske aezele /.;* ve in leto 16 gold., za pol leta 8 pold,, za č'jtrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., 2a četrt iota 3 gold. 30 kr„ za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za inesee, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za. t'^lo leto 20 gold., za pol ;>",.». 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolab in za dijake velja znižana eeua in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeutan za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje' od četiri-atopne petit-vrstu 6 kr. če se oznanilo enkrai tiska. 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. će ae tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača ateuipelj za 30 kr. Dopisi naj se izvol« frankirati. — Kokopisi av» na vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški eosti v Tavčarjevi hiSi „Uote! Evropa14. Opravniatvo, na katero naj ae biagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila t. j. administrativno reči, je v »Narodni tiskarni" v Tavčarjevi nisi.
V ¥Jul>ljUlll, Ki. maja.
Ljubljanski dopisnik „Vaterlanda", kateri sedi, kakor se je „Vat." sam pohvalil, v izvrševalnem odboru za direktne volitve na Kranjskem in za njim tudi poslednje „Noviee" povedo o grotu Ilohenvvartu, da hočejo „verno mu udani rodoljubi naši (kateri V) vprašati: ali ne bi ga volja bila sprejeti poslanstvo v državni zbor, v katerem zastopana biti bi si domovina naša Štela v posebno veliko čast."
Ker „Vat." in „Nov.'; eno in isto trdita, moramo misliti, da je na tej vesti kaj resničnega in da res nekateri kranjski politi-karji v Ljubljani nameravajo grofu Hoben-vvartu na Kranjskem preskrbeti državno-poslanski sedež.
Da si visoko cenimo zasluge g. grofa Hohenvvarta kot soboritelja proti centralistični sistemi, iu da si jako želimo, da bi prišel v državni zbor med opozicijo, vendar bi njegovo kandidaturo v katerem koli slovenskem volilnem okraji ne hoteli priporočati.
Grof ilohcnvvart je gotovo izvrsten po-litikar in še denes popade centraliste strah, ako se lo spominjajo Hohenwartovega mini-sterstva. On je z ministrom Sehuffle-jeui nedvomno vodja cele federalistične opozicije, če se je bode tudi v prihodnje odločilno držal. Fa te lastnosti nam ne smejo zadostovati, da bi mi Slovenci od malega števila poslanskih sedežev, katere imamo na razpolaganje, njemu enega prepustili.
Grof IIohen\vart je Nemec, je to večkrat poudarjal in v vsem Času njegovega ministerovanj a slovenskemu narodu nobene koncesije nij
storil. Ko so štajersko-slovenski poslanci meseca maja 1871 osobno bili pri njem na Duuaji, da mu razložijo svoje narodne želje zavoljo zedinjenja vseh Slovencev v eno kronovino, zavoljo vpeljave slov. jezika v urade in šole iu zavoljo odstranjenja nekaterih c. kr. okrajnih glavarjev na Slovenskem, kateri so bili najhujši protivniki slovanstva in ob enem očitni agitatorji proti nam Slovencem in v poslednji vrsti tndi proti lIohen\vartovi vladi, tacaš grof Uohenvvart o prvi točki nij zinil besede , o drugi je tolažil poslance s frazo boljše prihodujosti, uradnik pa nobeden nij bil prestavljen, da niti svarjen in so ti gospodje (Schouvvetter, Trautvetter, Seeder itd.) pri volitvah vladni sistemi na posmeh z vso silo podpirali proti slovenske kandidate.
Grof Uohenvvart nij sin našega naroda, ne pozna njegovih želj iu potreb ; on ne more z vsem srcem čutiti tuge in bolečine narodno zatiranega Slovenca, on niti slovenskega jezika ne umeje. Dalje nam nij znano, da bi grof Uohenvvart bil kedaj podpisal naŠ slovenski n a r o dno-p o 1 i-tiČni program in to vsaj moramo terjati od naših bodočih poslancev.
Malo število bode slovenskih poslancev, treba bode zlasti v narodnih vprašanjih odločnega postopanja, katero more samo iz srca za svoj narod navdušenega izvirati.
Ne bodimo „gemuthlich", kjer gre za naj životnejša narodna vprašanja. Za borno število poslancev, katere nam je volilni red milostno podaril, nadejamo se, da imamo dovolj domačih, zanesljivih in dosta politično izurjenih moči.
Čehi so pač lehko hvaležni grofu Itohen-
\vartu; zanje je šel v boj za fundamentalne članke; oni imajo tudi dosti poslanskih sedežev na razpolaganje in ako želi grof Uohenvvart prit; v državni zbor, mu bodo Cehi nedvomno radi ustrezali. Kavno tako imajo konservativni Nemci dosta sedežev zanj.
Mi Slovenci pak ostanimo: svoji pri svojih. To je naše mnenje.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V LJubljani 17. maja.
Kriza na finim hni'^i še vedno raste, (samo 15. maja ste dve veliki banki in 150 borzijanskih tirm krido napovedale), in zanima vse politične kroge. Opozicijonalni listi so popolnem opravičeni, ako to katastrofo kot izgovor sedanje vladne sisteme smatrajo. Suspendovanje bankine akte je ostalo brez pravega vspeha in ministri, kateri so ta čin cesarju svetovali, pokazali so svojo kratkovidnost v narodno-gospodarskih stvareh. Sam cesar je neki jako vznemirjen ter si da vsaki dan poročati o stanji krize. Vladni listi skušajo pravo stanje zakrivati, pa djanja preglasno govore. Take katastrofe še nobena borza nij doživela, kakor sedaj dunajska.
O volil ih>ii* pihanji se nič posebnega nc da poročati. Povsod se postav^ajo volilni odbori in se stranke organizujejo. Mladonemci so skušali v severnem Češkem proti starim, zlasti proti dr. Horbstu agitovati in svoje kandidate postavljati. Zarad tega je Ilerbst v Toplice sklical svoje privržence k shodu volilcev. _N. F. P," svoj žolč razliva nad mladimi, da si upajo na lastno roko delati brez privoljenja stare garde.
Na i*4t tinti ti n s krni, kakor je videti iz ..Narodnega lista", Danilo in tovariši na vse kriplje delajo, da bi zopet bili v državni zbor izvoljeni. Danilov „Zemljak" in italijanski
®
0 bulgarski umetni industriji.
Nemški narodno-prirodo- in zemljepisni izvrstni časopis „Ausland", ki vsak teden enkrat v Stuttgartu izhaja pod uredništvom znanega etnografa Fr. Hellvvalda, tistega učenjaka, ki je pretečenb leto v dunajskem „Wandercr-ji" priobčil zanimivo narodopisno študijo o slovanskih narodih, prinesel je v svoji 0. št. tek. leta o bnlgarski industriji kratek pa jako interesanten sestavek iz peresa g. F. Kanitz-a, ki je uže večkrat balkanski poluotok prepotoval in popisal. Morda bode marsikaterega Čitatelja našega lista zanimalo slišati, kaj nemški učenjak piše o bratovskem nam narodu.
V celi turški državi, piše g. Kanitz, nij niti obrtnijskih, niti risarskih šol. Male po-skušnje umetnost ljubečega ministra Etem-paše nijso segale čez Carigrad in turški vladi se ne sme očitati, da *bi bila v svojih pro-
vincijali tudi samo cn pijaster za začetne take šole potrosila. Ako bode pa kljubu temu Turčija na dunajski svetovni razstavi častno zastopana, se ima to pripisovati najprejo neumorni delavnosti njenih komisarjev, katere avstrijsko-ogerski glavni konzulat v Carigradu krepko podpira*); iz bizantinskih časov podedovanim umetnostnim poročilom; dalje nerazrušljivemu geniju njenih kristijanskih narodov, pred vsem pa bulgarskega naroda čudoviti obdarjenosti za umetnost in industrijo.
Glavno tvorišče bulgarakc industrije je od zahoda proti vzhoda, od srbskega Timoka do črnega morja čez 5'/ 2 zemljepisni dolgostni grad raztezajoča se panoga balkanskega gorstva. Na naših zemljevidih se je napačno risala ter kot pusta iu neobljudena opisovala. V resnici je pa njeno talno naličje prav muo-govrstno in  do  znatnih višav  obljudeno in
*) Tudi generalkoiuul avstr. v Carigradu je Slovan, iu celo Slovenec, namreč gosp. Švegel iz (.Jurij nad Bledom. JPis.
sicer po nižjih vzhodnjih delih stanujejo Turki in kristjani, ki se pečajo s poljedelstvom in živinorejo, v središči in po zahodnjib oddelkih pa samo k i ist janski B u 1 g a r i. Balkan lehko od srbske granice proti vzhodu črez 4 dol-gostne grade prepotuješ, ne najdeš nobene turške vasi, iu kako močno sem se čudil, ko sem v teh mirnih, deloma prekrasnih velikih dolinah, katere pretekajo mnoge vode, našel znamenito razvito domačo industrijo, katero je najbrže več stoletij rod za rodom podedoval.
Hulgara so nam do sedaj njegovi sovražniki, zlasti Grki, tendeneijozuo opisovali, ka je len in brez vsega talenta j celo objektivni pisatelji so trdili, da je k večjemu kot priden vrtnar, poljedelec in živinorejec pohvale vreden. Kazuinljivo jc tedaj, kako sem ostrmel, ko sem v Balkanu našel mnoga me-stica iu vasi z živino, v vsakem kraji posebno industrijo. Tu izdelavajo zapone za pas in nože, tam kovinske dragotiue, posrebreni filigran, lončene posode, lesene rezbarije, pregrinjala, platno, sukno iu različne trakove
„Dalmata" si podajeta bratovsko roko v boji zoper prave, poštene narodnjake. Birokrati in slovanožrci Lapenijanci lepi zavezniki, kateri so res na čast nekdanjim rodoljubom Ljubiša itd. Žalibože pa se narodna stranka premalo giblje in „Narodni list" toži, da ni-česa nij videti od volilnega gibanja ter graja to počasnost in malomarnost narodne stranke.
ViiaaiiJ«' držav«'.
Si-ti.»■/.■#" knez Milan pride k svetovni izložbi na Dnnaj baje koncem tega meseca. Z njim pridejo tudi ministerstva predsednik Bitno, vojni minister, državni svetovalec Mi-lojkovič , in drugi odlični Srbi. Na Dunaji ostane kakih osem dnij. Pogajal se bode baje ta čas z avstrijsko vlado zarad sodniške oblasti tujih konzulov. V Srbiji so namreč inozemei sodniško le pod oblastjo svojih konzulov, in vslcd tega tako rekoč država v državi. To ne more več tako ostati. Nasproti pa bode inozemccni v prihodnje dovoljeno, kupovali v Srbiji ležeča posestva, kar do sedaj nij bilo pripuščeno po srbskih postavah.
O vzetji Kive po liusili so prišle poslednje dni razna poročila. Prvi je prinesel to novico angleški list „Daily Telegraf" kakor trdi, iz gotovega vira. Ruski oddelek, ki je operiral iz forta Kmbo , se je združil v bu-kanskih gorah z generalom Kaufmanom , od kodar so Rusi brzo marširali skozi stepo Kipil Kam do A mu Darja. Tu so napravili s parniki zvezo s fortom Kmbo , od kodar so potem dobivali vse potrebno, ter so marširali naravnost nad glavno mesto kana. Počakati treba se ve da, da se ta novica potrdi. Po „Times" je najkrajša pot do Kive iz zanožinc Kiuderli na vshodnem bregu ka spiškega morja, katero je polkovnik Lomakin rekognosciral. Pot ta pelje skozi Kavdi Sunsa, Sencn in Ris Atki, ob potu se nahajajo pašniki, in razen enega kraja, katerega daljava iznaša kakih 15 milj, se najde povsod dovolj pitne vode, ali vsaj take, ki se da pripraviti za pitje. Daljava do Kive iznaša 30 dnij. Lomakin se je podal sredi aprila na pot.
A tudi v Evropi ne drže Rusi rok križem. Tako bode v Nikolajcvu še to poletje pripravljena ladije tesarnica, na kateri se bodo lahko delale tudi največje oklepno ladije.
\vtniki zvezni svet je odločno zoper to, da bi dobivali poslanci nemškega državnega zbora dijete. Nekateri udje se pač zlagajo s sklepom zbora, a veČina je proti njemu. Posebno knez Bizmark pravi, da ga nij volja, dovoliti poslancem kako odškodovanje za trud in zamudo časa. Sedanji poslanci tako dobe plačilo za svoj servilizem.
in to vse z najpriprostejšimi tehničnimi pripomočki, ki si jih misliti moreš.
Bogata, ornamentalna obrazovna zmožnost bulgarskih krasotic se kaže uže v bogato olepšanih moških iu ženskih srajcah, peČah, površnjih oblekah , pasovih, nogovicah i. dr. Nehote se človek vpraša: kako so te ritmično okrašene proge nastale? Saj v Balkanu menda vendar nemajo natiskanih ali vezilnih vzorov (stickmuster). Poleg tega se malokedaj vzorek v drugo ponavlja. Vsaka žena, vsaka vezoča deklica smatra za častno dolžnost, da platno, katero je sama napredla, z novimi pisanimi kombinacijami olepša. — Lijo se tudi lepoti ne za prsi, pasove, glavo, dalje svetilnice, svečniki i. dr. enake stvari, a ker je priprava za to potrebnih modelov predraga, se v tem oziru nahaja manje mnogovrstnosti. — Čudil pa sem se posebno, da se izdelava toliko vrst nožev in tako različnih gledč ročaja in ostrine. Res teško mi je bilo v vzgledni nožarski zalogi v Grabovi nekoliko jih izbrati. Skoro za vsak stan, za kmete, mesarje, črevljarjc itd. se izdelavajo drugačni noži in pri tem izdelovanji je mej temi primitivnimi ljudmi delitev dela že zdavna navaden princip. (Konec prih.)
Iz vpi*tnj.rkcf/<t se se vedno poroča o uovih bojih s Karlisti, ki so se vgnjezdili v severnih deželah. Tako so poslednje dni republikanci otepli pri Anesu v Novari neko četo karlistov popolnem. Nasproti pa je tudi najbolj delavni vodja Karlistov, Dorregarav otepel neko Četo republikancev pri E«telli. V hribovitih krajih, kakor je severna Španija, nij ravno lahko zatreti enakih ustaj, zato se temu nij čuditi. „Grof* Saballs s svojo drha-lijo se tudj še vedno potika semtrtje po Kataloniji. Žalostno je za človekoljuba , ako pomisli, da despotje še zmerom najdejo enaka orodja za svoje namere.
Dopisi.
I k CJorlct* 15. maja. — [Izv. dop.| Uboga ,,Soča" tvoje ure so štete! ,.Gorica" je zbobnala vse svoje moči, da ti kopljejo globok prepad, v katerem se moraš za vedno večne čase pogubiti. — In vendar se mi zdi to skoro nemogoče j saj je „Soča" močna in dere neprenehoma naprej: propad bode kmalu napolnen in jaderni valovi „Soče" bodo bobneli črez njega. „Gorici" pa nastane nevarnost , da se prej ali poznej v izkopani jami utopi.
Dencs ima versko politično društvo „Gorica" svoj prvi občni zbor v prostorih dr. Tonkli-jeve hiše. Voliti se ima stalni odbor, govoriti o društvenem organu in o direktnih volitvah. A predno se je ta zbor sklical, spoznali so patroni „Gorice" za dobro, da so se v „Glasu" prav dobro razpasli nad „SoČo" in njenimi voditelji. Posebno naš dr. LavriČ je moral debele požirati: „Ker je bil v brambo narodnih pravic izstopil iz deželnega odbora — pregrešil se je hudo nad narodom. — Nekdaj nemškutar, postal je Slovenec še le v noveji dobi. — V „Soči" „figurira" le kot vodja. — Žrtvoval nij za narod nič, saj je ubogi revež; —zaupanja ne uživa nobenega pri goriških Slovencih, sicer bi ne bila njegova pisarnica vedno prazna." Odpad od vere je pa še posebej v „poslanem" na velik zvonec obešen. Tako so ga naslikali, ali pravzaprav namazali, kakor bi ga hoteli za strašilo na kako ereš-njevo drevo postaviti iu vse to, ker menijo, da so naši goriški Slovenci res tako neumni kakor vrabci, da bi se dali s takimi bedastimi strašili oplašiti.
A naše ljudstvo je vedrejega razuma, nego sodijo „Glasovi" mračnjaki, in dr. Lavrič je tudi vedno, odkar se je začel vtikati v javne zadeve, tako odlično pošteno, značajno in očitno postopal, da ga smemo v tem obziru z dobro vestjo v izgled postaviti vsem onim, kateri se lotijo za narod delati, ali celo narod zastopati.
Da se je dr. Lavrič še le kot odvetnik v Tolminu slovenskega jezika slovnično naučil, je menda res, — a da je bil on poprej v državni službi Slovencem vselej pravičen, je tudi res. Že leta 1850, ko se je slovesno odprla kolegijalna sodnija v Sežani, je on imel slovenski govor in potem jo, kolikor časa je kot državni pravnik služboval, pri obravnavah slovenski govoril, postave in zapisnike v slovenski jezik prevajal itd. Da bi ga bili tako njegovi nasledniki posnemali!
Njegov izstop iz deželnega odbora, o katerem sem o svojem času poročal, bo nekateri ugodno , drugi neugodno kritikovali; vsi nepristranski pa ko priznali, da je popolnem korektno, pravilno in pošteno postopal; to mu je takrat tudi vodja „Glasove"
stranke, dr. T o n k 1 i v obraz priznal in enako tudi proti drugim trdil. Zdaj se ve, da veleva oportuniteta, da se stvar drugače zasuče. Sukati se in stvari sukati po različnih vetrovih, to zDajo kaj dobro dr. T. in njegovi.
Da dr. Lavrič le kot vodja Sočanov „figurira" , kaj tacega mora le nevoščljiva hudobija izustiti. Lavrič je duša našega društva in vsega poštenega delovanja na narodnem polji na Goriškem. — Da nema dr. Lavrič premoženja in dohodkov, da so tedaj njegova žrtvovanja na Goriškem neznana, da nema zaupanja, kar dokazuje prazna njegova pisarnica, ta črez vse mero nesramna in surova očitanja se niti ne dajo kvalifikovati. Neotesani „ Glasov" dopisun naj gre med Tolminec in Ajdovce, med katerimi je dr. L. več let živci , tam ho poizvedel, koliko jc on žrtvoval časa in denarja za vzbujenje narodne reči. In zato ro ga tudi radi imeli in visoko spoštovali Tolminci in Ajdovci in ga še. Ko se je dr. L, iz Tolmina odpeljal, spremljali so ga vsi uradniki in mnogo tržanov s pevskim zborom na 10 vozovih do Ročinja in ko je Ajdovščino zapustil, spremili so ga tudi tržani in uradniki do Rebeka. Kaj menite, nij li to ja^en dokaz, da seje on z njegovim neutrud-Ijivim, nesebičnim, marveč požrtova 1-nim prizadevanjem povsod, koder je bil, prikupil, celo pri takih, kateri se morda nijso prav v jemal i z njegovimi načeli in težnjami?
Zatorej ne zapeljujte narod k nehvalež-nosti, saj veste dobro . da narod, kateri ne časti svojih mož , nij vreden , da jih ima in tudi sebe ne časti.
Ako bo „Glas" kot organ „Gorice" s takim orodjem „Soči" jamo kopal, nij dvombe, da se v kratkem sam v njo pogrezne.
Vz lit I j*.k«'KTi» okrilji* 15. maja flzv. dop.] Nada Šmartno-litijska čitalnica je dosedaj vedno napredovala Pod vodstvom g. Adamiča jc bilo več iger prav izvrstno igranih, kakor je na deželi le mogoče. Oder je bil g. Adamič prav krasno sam naslikal in vse drugo sam vodil in prav veliko žr-toval. Zatorej mu izrekamo najpriserčnejšo zahvalo. Ali žalibog! sedaj je začela hirati naša čitalnica. Uzrok temu je malomarni odbor. Zato na noge gg. udje! in volite nov odbor, da ne zaspi v božjem miru naša čitalnica.
Omeniti jc vredno uradovanje nemčur-skega župana v Smartnem. Od c. k. okr. glav. v Litiji je bil dan razglas, da v celjskem, konjiškem in šmarskem okraji so so-menji prepovedani, v slovenskem jeziku. A glej kaj so ti stari birokrati iz tega iztol-mačili: Kar okliče županijski sluga omenjeni razglas tako-le: „0d cesarske komisije v Litiji je prepovedan konjski semenj v Litiji na Kranjskem in v Smartnem tudi." Torej „Konjice" in „konj" pa „Smarje" in „Smartin" „Kranjsko" in „Štajersko" — to je vse enako, ima vse enaki pomen!
Ako bi bil kak slovenski župan postil tako prismojenost oklicati, bil bi „Tagblatt" precej predale napolnil bedastoči slovenskega uradovanja. Čuditi se je vredno Smartcnccm da imajo narodno čitalnico, pa nemčurskega župana. Preskrbcl se jc župan tudi z nekim pisačem starodavne vere, kateri niti besede slovenski pisati ne zna. Smartcnci ali vas nij sram! Kje bivate V Lo tako naprej in dobili boste od Bizmarka gotovo lončeno „medalijo". Bodite verni, tudi vaš župan ne
bode pozabljen. Kakor hitro ste narodno čitalnico stvorili, ste v občinski pisarnici domačemu jeziku slovo dali, in ste nemško „pikelhavbo" na občinski tron posadili.
Kar zadeva o. k. urade v Litiji, so nam še precej pravični, samo sodnija županstvom nemško dopisuje. Ne vem zakaj. Saj uradniki so zmožni slovenskega jezika, morda je temu uzrok — sama nemarnoRt.
Zdaj imamo nov cestni odbor, pa če ne bode bolj skrben kakor prejšnji, bodemo mogli v dveh letih vse vozove na hrbtu nositi, ne pa da bi se mi na njih po cesti vozili. Voljen je bil za načelnika grof Karel Pače, podnačeluik pa je Anton Rot. Velika naloga Čaka vas, zato le „korajžo".
Kaj pa nova postava za združenje žu-panij na Kranjskem od 2. januarja 1869 ? Nij šc zrela ? Zakaj ne pride v veljavo? Jasno je, da le z združenimi močmi se more za blagor domovine delati. Torej si. deželni odbor, ako misliš kedaj, da se občine združijo po že danem načrtn, tako začnimo, saj bode šlo. — Ce vedno le odlagamo, nas bode smrt prehitela. Ne posnemajmo več stare pripovedke od polža, da bi sedem let postava čakala in nazadnje še iz mize pod klop pala.
Iz lirvat«l4«» vojnimi««* krti-Jiim*. 16. maja. |Izv. dop.] Raznotera znamenja kažejo na to, da se o iztočnem vprašanji zopet nekaj pripravlja. V Pctrogradu, v Bclgradu in v Cetinji poslušajo z napetimi ušesi, kaj se v Londonu, v Pešti in v Carigradu godi iu govori in narobe. Neprestano goneče se ministerske krize v Carigradu, pohod nemškega cesarja in Bizmarka v Pctrograd, Rističa na Dunaj in potovanje avstrijskega vojnega ministra v Dalmacijo nedvomljiva znamenja, da gre zopet enkrat britev okolo Turčinove brade. Govoril sem te dni z odličnim Srbom iz kneževine, in ta mi je rekel, da je Ristič zgolj po nalogu iz Petrograda na Dunaj šel, da tam An-drassy-jeve obisti glede iztočnega vprašanja pretiplje. Mogoče je pa tudi to, dejal je moj Srbin, da hoče Rusija pozornost Angležev iz srednje Azije 8 tem na evropsko Turčijo obrniti, da v njej kaj malega podneti. Tudi tiste nedavne „Obzorove" besede nijso brez pomena, v katerih Magjarom na pol žugaje reče, da bodo hrvatsko pomoč v kratkem „krvavo" trebali. Naša vojna krajina jc bila proti Turčinu osnovana. O marširanji v Rosno sanja ravno tako naš krajišnik, kakor bosniški roja, ter si ta dan žudno pri-željeva.
Uvedenje civilne uprave nij pri nas nikjer na posebne spominka vredne zapreke naletelo. Mnogo jih je sicer bilo, ki so prorokovali, da ustrojenje samostalnih občin, civilnih, političnih, sodnijskih iu davkar-skih uradov ne bo brez homatij izvesti se dalo, pa uspeh je njih črnogledo prerokovanje na laž postavil. Naš krajišnik je vesel, da mu kaprolska lcskovača več ne zapoveduje. Po uvedenji civilne uprave je popolno razvojničenjc in postavljenje vojuiškc krajine pod bansko vlado v Zagrebu sedaj samo še čin ene besede. Mollinary in Boseuzvveig sta pokazala, da res kaj umeta, in sicer več kakor vsi zagrebški administratorji.
V Pešti iu v Zagrebu posvetujejo se ravno-kar o zakonskih osnovah, namenjenih za popolno razvojničenjc vojniŠke krajine. Nas zanimajo pred   vsem drugim železuice
in gozdi. Vprašanje zavoljo gozdov je sicer rešeno, ne pa vprašanje, na kaj so ima iz lesa skupljen denar upotrebiti. Do sedaj unišli denar iznaša že veliko milijonov, ter leži večji del v ogerskih denarnih zavodih. V našem prostem narodu jc neka boječost zavladala, da se ta denar ne bi morebiti, kako tako eskamotiral. Ta boječost je ne kako instinktivna, ter ima svoj nagib v tistem nezaupanji proti Magjarom, ki je v našem krajišniku že historično postalo.
Domače stvari.
— (I zviševal ni odbor) za volitve na Kranjskem je imel predsinočnem sejo. — Druga seja bode zopet v teku tedna. Predmet posvetu jc organizacija za volilno agitacijo.
— (V z a d e v i 1 j u b 1 i a n s k e g a š k o f :\.) za katerega je bil č. g. dr. Mllller imenovan, pa sc jc odpovedal , branita „Dantea" in „Ncue Fr. Prcssc" ministerstvo proti „natol-cevanju" (sic!) časopisa „Vaterland", da so so novo izvoljenemu škofu stavili kaki pogoji. ,,Zgodnja Danica" pravi: ,.N at ol o e v al o se je (ta natolcevalec pa nij bil nikdo drugi, nego „Daničin" dobri prijatelj „Vatcrland"), da je vlada izvoljenemu kake pogoje stavila: ve se pa iz verjetnega vira, da ministerstvo nij stavilo čisto nobenih pogojev."
— (Ljubljanski porotniki.) V poslednjem lista smo povedali, da jc bilo vsled reklamacije g. dr. VoŠnjaka osem narodnjakov med porotnike uvrštenih. G. dr. Voš-njak pa je zraven teh osem še za devet drugih gospodov v Ljubljani porotniško pravo reklamoval, da sije za šest od teh dokazano, ka so maturo z dobrim vspehom dovršili. Gospodje na magistratu ali ne poznajo postave, ali pa jo po svoje tolmačijo. Zastran g. Andreja Sakraischck-a, bivšega mestnega odbornika , katerega zmožnost biti porotnikom je g. rcklamant iz tega razloga tajil, ker g. Sakraisehek niti brati niti pisati ne zna, konstatujc ljubljanski magistrat, da je g. Sakraisehek čitanja in pisanja vendar le zmožen.
— („Narodna šola.") Dr. Lavrič kot poverjenik društva „narodna šola" poroča, da je dozdaj imelo goriško povcrjeniŠtvo 35 gld. 13 kr. dohodkov in 32 gld. 79 kr. stroškov.
— (Za d o k t o r j a) vsega zdravoslovja je bil 10. t. m. na Dunaji promoviran iskren naš rodoljub g. Martin Krušič.
— (Nesreča.) Predvčeraujem so ta v Ljubljani pokopali mladega dečka, ki je „na Bregu" padel s škarpe v Ljubljanico. Nemški naši in mestni očetje bi tamošnji zanemarjeni breg pač lehko z rantami zavarovali, ko bi jim za javno varnost mar bilo — vsaj malo bolj, kakor jim je mar za to, da legalno opravičene narodne porotnike svojevoljno in vso postavo zanikujoči „liberalno" odstra-nujejo.
— (Živin ska kuga) je izginila na Gorenjskem okolo Kranja in Radoljice. Se za okužene imajo kraje Javornieo pri Krškem in Gmajno pri Krki. Na Hrvatskem sc kuga še širi. (Tako govore uradna poročila. V hrvatskem „Obzoru1' pa Čitamo, da tudi na Hrvatskem goveja kuga pada. Ur.) V Karlovci sc je pokazala. Na Hrvatskem jc ."'>7 1 goved zbolelo, .*><> sc jih je ozdravilo, 132 poginilo in 212 goved so pobili.
— (V P t u j i) so pri volitvah v okrajni
z as to p v velikem posestvu zmagali narodnjaki, v kmetski skupini pa žalibože zopet nemškutarji. Da se vendar naše kmetsko ljudstvo tako dolgo ne more otresti zanj pogubljivega upljiva mestne birokracije in nemškutarstva. Sicer pa moramo pomisliti, da po volilnem redu za okrajne zastope so v kmetski skupini volilci vsi župani in zraven teh še za vsakih 1O0O duš eden od občinskega zastopa izvoljen volilen mož. Župani so po svojem poslovanji v vedni dotiki z uradniki, tedaj pri volitvah malo zanesljivi, v občinskih zastopih pa tudi pogosto nad-vladajo župani in si dado tako može izvoliti, kateri pri volitvah nemaj o svojega mnenja.
Posliino.
Ljubljansko telovadno društvo „Sokol" je povabilo svoje ude pretečeni teden, da bi sc v nedeljo 1*. maja t. 1. udeležili izleta, katerega je društvo hotelo napraviti v Lav-rico. Mnogo gospodov udov se je udeležilo podpisov. Ko je slavni odbor društva „Sokol" naznauil c. kr. vladi izlet, prišlo je od slavne vlade društvenemu odboru potrdilo, ali ne tako, kakor si ga jc društvo želelo in kakoršnega vsak svobodoljuben državljan pričakovati sme. — Gospod deželni predsednik je jel v istini zoper Slovence z vso močjo ravnati. Mislite si, slavna gospoda, že vlansko leto je prepovedal vcleznani gospod Auerspcrg, ko sc je društvo Sokolovo udeležilo Prešini ovc slavnosti, da ne smo društvo 8 svojo revno godbo zjutraj skozi mesto hoditi, a zvečer pa niti družabniki nijso smeli po dva in dva skup stopati proti domu! Mislili smo, da gospod c. kr. deželni predsednik ne bode zmirom take misli. Zatorej smo o tej reči tačas molčali. Ali ker zdaj nij tako, kakor smo se nadejali, hočemo dcucs voudar svetu to krivico potožiti. Zdaj jo društvo zopet naznanilo izlet, prepovedal jo vsevedoči gospod Auerspcrg zopet, da Sokoli ne smejo niti zjutraj, niti zvečer E godbo stopati, ne v parih hoditi, še manj pa trobiti, kratko iu ob enem rečeno: vse jim je odvzel zdaj, kar so prej imeli skozi deset let. Vprašamo slavno vlado, zakaj le ona društva sploh pripušča, ter jim pravila potrjuje, ako jih potem v prepoved devlje, kadar nameravajo napraviti kak izlet, da morajo razstrošeni hoditi in eden na dru-zega čakati zunaj mesta, da morejo potem skup stopati. Gospoda deželnega predsednika Auersperga pa vprašamo, kako je to, da imajo nemška društva vse dovoljeno, da smejo nemška društva delati, kar hočejo. Zakaj n. pr. ne prepove g. Wald-herju, da ne sme zjutraj v majniku s svojimi uniformiranimi nemškimi otroci z godbo po mestu razbijati ? Ali se morda ljudje tačas ne bude, kadar oni z godbo stopajo, ali smo samo mi tako ostri, da vse preobrnemo? Ali samo vse, kar je nemško, sme delati, kar samo hoče, in kar je slovensko, mora poklekovati ? Kaj pa smo vendar, za boga, mi. gospod Auerspcrg, ali ne plačujemo mi tistih davkov, ali pa šc morda večje, kakor oni? Ali nijsmo morda vsaj taki, Če ne bolji Avstrijanci, nego so vsi drugi Vaši čestitelji? — Slavni odbor društva „Sokola" jc pa sklenil, izlet v Lavrico nc to nedeljo napraviti, ampak sklical je za denes občni zbor, ter povabil svoje ude, da se pogovore, kaj je v tej reči storiti. — Želimo le, da bi bili vsi ene misli, ter da zahtevajo, da jim mora vlada zdaj to dovoliti, kakoršuo dovoljenje so prej zmirom imeli, prodno jc šc gospod Auerspcrg vedel, da bode on kedaj deželi predsedoval.
Več s v o b o d o 1 j u b i h meščanov.
17. m a j a.
Europa: Rozman z ^ospo iz Celovca, — Kališer iz Trsta. — Ppstisinv iz Ogerakega, — Uišol, bar. Eger i/. Boljaka,
Pri Elefamtm Wohtsteln, ECropač, Svinger, dr. Valant i/. Novega mosta. — Pagliaruuri .Marija pl. Sieselsteln iz Gradca — Pire iz Trsta.
Umrli v l jiai»ii;iiii
od 13. du 15. uraja. (iosptul Oaipar Maš k, penz. učitelj godbo, 79 1., na pljuč, mrtmlr. — Marija .Tenko, posestniška ftopraga, 68 i., vsi. i poškodovanja — Jolei Bati, nboiec, 7-2 i., na kroničnem dreaji. — Jan it fttohart, otrok ura.!n. strcž.iia, na ra/.sfopIjVnji krvi. — Kari Vrhove, delavec, So I., na Jotiki Ma.ija limaru, delavska žena, Ho 1., na pljučni vodenici.
Vl"žh4b 4*4*s*c*
v Ljubljani 17. maja t. 1. Pšenica 6 gl. «0 kr.; — vež 4 gl. 20 kr.; — ječmen 3 gld. 40 kr.; — oves 2 g]. — kr.; — ajda 3 gl. 00 kr.; — proso 3 gl. — kr.; — koruza 3 gld. 30 kr.; — krompir 1 gl. HO kr.; — fižol f> gl. — kr.
— masla funt — gl. 69 kr.; — mast — gl. 38 kr.;
— špeh frišen — gl. 32 kr., — Speli povojen — gl. 42 kr.; — jajce po l'-'/s kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 96 kr.; — teletine funt 20 kr.; — svinjsko meso, funt 31 kr.; — sena cent 1 gl. "2b kr ; — slame cent — gl. SO kr.; — drva trda 0 gld. (jO kr.; — mehka 4 gld. 70 kr.
Dunajska borsa 17. maja.
(Izvirao telegrafič o poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   (57 gld. —
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   71   „ 75
1860 drž. posojilo.....%   „ 00
Akcije narodne banko   .   .     93i   „ —
Kreditne akcijo......                       290   „ —
London.........110   „ 75
Napol..........8   „ 95
C. k. cekini.......—   „ —
Srebro.........111   „ —
kr.
Takoj v najem
se oddasta
dva prostorna, svitla magacina,
vkup ali pa posamezno, v tako imenovani ..Niilirlitlirilii*'. nasproti vložnim ma-gacinom južne železnice. (130—2) Natančneje se poizve pri hišnem oprav-ništvu
banke „Slovenije
Prodaja mlina.
Pri izvirku krške reke, je na lepem mestu mlin po niski ceni na prodaj. Kdor ga želi kupiti, naj se osobno ali < > pa pismeno oglasi pri meni
(137—1)
Franju Bregar,
v Prigrada, pošta Krka pri Hudem. .
Posestvo
1 , ure boda od Ljubljane oddaljeno, ob tržaški cesti ležeče, z enonadstropno bišo, s konjskim in govejim hlevom, z velikim vrtom sadnih dreves in njivami je na prodaj. — Pojasnila daje ,,v<w-ttoiicvn-Miitft'ftif v Ljubljani, na glavnem trgu 313. (140—1)
5
ZORO \ I
in
ozobje,
najboljše v celem nvstro-r.gcrskem cesarstvu so po meni iznajdeni c. kr. i. ]ir. zobovi in ozobju, in se nahaja odzdaj moja
fft'Iftt'Mtifu j ti Miitš»itji%
v mestu, Atllergasso \r. i. Na razgovor od 8. zjutraj do (». zvečer. Tudi oh nedeljah iu praznikih.
l>. Herzl,
(120—4) c. k. posestnik privilegija.
Gostilnica „Fii Viiantu"
(Sternwarte) f* na &t* Jak<»l)wl4«»iii tr#u.
C Z denašnjim dnevom sc odpre celo   ii «l nou» ftripril vljcil
S  sroMtiiiiirioi vrt m titegl Hfcccm«
W Izvrstno vrhniško pilzenjsko in Marzen-pivo, vrček po 12 kr., maselc
po 8 kr. — Izvrstna vina za pijačo  pri jedi,  vizeljsko iu dolenjsko vino, )f   najboljša vina v buteljah.
3^6»""  Okusna jedila po nizki ceni:  Zajtrk, kosilo  in večerja.
TT Kazen tega n<. 3;<- l»<> Ui*k\i ttiii.
S Z odličnim spoštovanjem
S   C41 — 1) V.   GrČar, gostilničar
J
Ustne in zobne pri2>rave
docenta J)»: 'B\i \&i :il -jtt       #Va*«r/rcc,   souda medic,   fakultete  in c. k. geolngienega državnega zavoda na Dunaji in pr. zobni zdravnik.
1. Ustna voda zoper gnjilobo, posebno dobra zoper gnjilcujc zobov in zobnega mesa in vsak slab duh v ustih, jc tudi za poplaknenje ust po jedi v mnogih odličnih krogih priljubljena in varuje tudi nalezljivih soparjev, ter je zelo priporo-Čitve vredna.
2. Pulherin „v prahu in v pečatni obliki," čisti zobe temeljito in ohrani njihovo naravno lepoto in gladkost, in se more v vseh dobah življenja s koristjo rabiti. — Obojni pripravi sto iz zeliščnih absolutno neškodljivih tvarin po mnogovrstnih kombinacijah in izkušnjah od podpisanega s am e ga pripravljeni in z dobrimi vspehi poskušoni.
('ena: Flacon ustne vode zoper gnjilobo    .   .   1 gl. — kr. a. v.
»Škatljica Pulherin-paste .....1  „  —  „   „ „
Zvezek „        „ .....— „  35   „   „ „
Škatljica Pulherin-praha.....1   n   —   „   „ „
prodajejo v Ljubljani gg.: E. Mahr in lekar IJirschitz, v Loki lekar Fabiani, v Kranji Šavnik in v Celji Ravšer.
Glavno zalogo v Gradci ima Dr. Tanzer.
.1II. Ob enem se s tem poslovim od mojih p. n. ljubljanskih bolnikov in se zahvaljujem prav prijazno za veliko meni izkazano zaupanje in mnogobrojno obiskovanje z zagotovljcnjem, da bodem vsako jesen in pomlad, ali samo na štiri tedne kakor doslej, t je prišel. (142)
priporoča se za izvršitev
±3*&~ banknih opravil vsake vrste.
Po svojem baukucm in menjalnem k«>mptoiru kupuje in itroituja vse vr«»fliio»tii4» |»ii]iir«k. 4"*1V<»iii |»t irn ■■!«>■■ jl<*r po obstoječem tarifu, izdaja nakazila na vsa avstrijsko-ogerska in tujezemska trgovinska mesta po najzmeincjših pogojih in ]iONOJU najceneje na vse pri borsah notirane 4kf'<kKt4k in *alut«» 70 do 80% kursne vrednosti. Njen baukni in menjalni komptoir ima zmerom velik4» zaloff4> * i-«'«Iiio**<nih paplrov iu opravlja vsiiho I><»i'nim» narobio z nuj— kalani ii4')*iuii ]»4>KroJi.
Dalje jcml j4k 4l4kliai*Jc u a «>!»§ «*s< i in sicer daje zdaj :
a) na Giro-Conto (knjižico) 5",0 obresti brez odpovedi,
b) na blagajnične liste (Kassenscheine)
4% obresti brez odpovedi, 5% obresti proti lOdnevni odpovedi.
Za ttt)<id»n> in ilavka j>«-o.»7r> tnti'ttigcmjr t/Sit «•//<*■ priporoča tilijala:
&V»?/o založna pisma avstrijske liipolekne banke
v kosovih po 100 in po 1000 gold., katera se v .»U letih s polno nominalno vrednostjo potem izžrebauja nazaj plačujejo iu imajo kupone za 1. dan aprila in 1. dan oktobra;
5'/2% založna pisma avstrijske hipotekne banke
v kosovih po ICO in po 1000 gold., katera se v JO letih s polno nominalno vrednostjo potem izžrebauja nazaj plačujejo iu imajo kupone za 30. dan junija in 31. dan
decembra;
9°/o boiie  Otomanskega  Zaklada   od leta 1872., kateri se bodo izplačali
13. 4I&111 Julija 1897« in       fiaii Julija J^«H. Stkta9
s kuponi za        dan januarija in        dan julija, v kosovih po 100 sterlinSkih liber.
Ker jc filijala prodajo imenovanih papirov prevzela en comnlis^i^/n, jej je moči izvršiti vsako naročilo ]m> 4llBeTIB4kili kil l^ll.
Končuo lilijala pozornost trgovcev in obrtnikov obrača Šc posebno na svojo samostalno
3MBT kreditno družbo
in jih vabi, naj pristopajo. Programi o organizaciji te družbe dobivajo se v komptoiru filijale na vćhkcm trgu, štev. 231). (92—0)
I zda tel j in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
74