Ugotavljanje začetnega temperaturnega stanja vročih plošč pri zalaganju v potisno peč T Kolenko*1, M. Debelak*2, B. Glogovac*2 UDK: 536.55:536.21:681.3.06:669-147 ASM/SLA: F21b, D9q, S16b, U4k, P11m Raziskan je problem ugotavljanja začetnega temperaturnega stanja pri toplem zalaganju plošč v potisno peč. Izhodišče raziskave predstavlja matematični model kontinuirnega ulivanja plošč, ki je predhodni proces ogrevanju plošč v potisni peči. Upoštevani so vsi robni pogoji, ki vplivajo na ohlajanje plošč, od začetka ulivanja do transporta plošč do peči. Rezultati raziskave so prikazani v diagramih, ki prikazujejo temperaturo v sredini in na površju plošč v odvisnosti od časa. UVOD Za vodenje ali analizo procesnih sistemov je potrebno skrbno definirati posamezne faze procesa, začetna stanja v sistemu in druge robne pogoje. Pri ogrevanju vložka v potisni peči na temperaturo tople predelave predstavlja poseben problem določitev začetnega temperaturnega stanja vložka, ki vsebuje določeno entalpijo kot posledico predhodnega procesa. V pogojih normalnega obratovanja ni mogoče direktno z meritvami določiti začetne temperaturne porazdelitve v plošči pri zalaganju v vročem stanju. Tudi bi to bilo nesmotrno, ker začetno temperaturno stanje ni enolično, ampak se spreminja odvisno od obratovalnih pogojev. Zato smo določitev začetnega temperaturnega stanja v vročih založenih ploščah, ulitih na napravi za kontinuirno ulivanje, osnovali na poznavanju osnovnih zakonitosti procesa kontinuirnega ulivanja plošč. Podoben problem z zahtevnimi meritvami v zvezi s tehniko transporta vročih plošč je obdelan v literaturi.1 2. SPOZNAVANJE S PROCESOM KONTINUIRNEGA ULIVANJA Po svoji naravi je kontinuirno ulivanje jekla predvsem proces odvajanja toplote. Pretvorba staljenega jekla v strjeno obliko polizdelka zahteva odvajanje: — entalpije, ki jo ima talina zaradi višje temperature, kot je temperatura likvidusa; — talilne toplote na fronti strjevanja, ko se talina transformira v strjeno jeklo; — entalpije strjene skorje. Te toplotne tokove odvedemo s kombinacijo mehanizmov prenosa toplote:2 — konvekcije v tekočem korenu, ki nastane zaradi vrtincev pri ulivanju taline iz vmesne ponovce v kokilo in vzgona; — prevajanja toplote v smeri padanja temperaturnega gradienta v strjeni skorji od vroče fronte strjevanja proti hladnejšemu zunanjemu površju žile; 1 Doc. dr. Tomaž Kolenko, docent FNT, VTOZD Montanistika, Aškerčeva 20, Ljubljana '2 SŽ — Metalurški inštitut Ljubljana — zunanjega prenosa toplote s sevanjem, prevajanjem in konvekcijo v treh glavnih conah odvajanja toplote, ki so: kokila, prhe in podporni valji ter cona sevanja na okolico. Te cone so prikazane v sliki 1. Slika 1. Cone odvajanja toplote v napravi za kontinuirno ulivanje jekla Fig. 1 Zones of heat removal in a continuous casting machine Ker ima prenos toplote pomembno vlogo pri kontinuirnem ulivanju, je zaželeno, da procese prevajanja toplote razumemo tudi kvantitativno, kar nam omogoča, da predvidimo profil fronte strjevanja in porazdelitev temperatur kot funkcijo spremenljivk ulivanja. Matematična formulacija temelji na osnovni enačbi prevajanja toplote v nestacionarnem temperaturnem polju, na obratovalnih podatkih o hladilni vodi, na empiričnih podatkih, ki opisujejo zapletene procese odvajanja toplote na površju žile v hladilnih conah, in na zakonu o sevanju trdnih teles. S stališča matematične simulacije je smotrno privzeti, da se toplota prevaja samo v prečni smeri (x, y) in da ni prevajanja v osni smeri. Tako lahko opazujemo presek žile, ki ima dvodimenzionalni značaj. Med potovanjem od meniskusa do mesta rezanja se presek ohlaja pod različnimi robnimi pogoji, ki vladajo v kokili, pod prhami in na izteku žile. Čas razdelimo na kratke časovne intervale in ker je hitrost ulivanja »v« konstantna, lahko izračunamo položaj preseka v osni smeri »z« ob vsakem povečanju časa »t« za »At«, z = v-t, s tem pa tudi robne pogoje. Takšno gledanje na proces ohlajanja pa pomeni, da lahko problem ohlajanja žile obravnavamo kot dvodimenzionalni primer prevajanja toplote v nestacionarnem temperaturnem polju pri spreminjajočih se robnih pogojih, ki ga opišemo z en. (1): 8x \ 8x/ 8y \ 8yl p 81 1 Za rešitev en. (1) moramo določiti začetne in robne pogoje. Začetne pogoje dobimo z določitvijo temperaturne porazdelitve v meniskusu, ki je navadno enakomerna in enaka temperaturi ulivanja, 9P: 0 I T t y v i—r t—r—y--r nr y- | |i3-'i"0' Jm ŠZZT^ Predgrevna cona I Ogrevna cona Izenačevalna cona Slika 2. Peč za kontinuirno ogrevanje jeklenih plošč Fig. 2. Continuous steel slab reheating furnace 4. PREVAJANJE TOPLOTE V PLOŠČI OBRAVNAVANO V DVEH DIMENZIJAH Za prevajanje toplote v dveh dimenzijah v pravokotnem koordinatnem sistemu uporabimo numerično tehniko končnih diferenc. Naredimo energijsko bilanco za pravokotni element po sliki 3: kjer je qD toplotni tok na površju, značilen za vsako hladilno cono. Z besedami ti robni pogoji pomenijo, da je toplotni tok, ki prihaja iz notranjosti na površje, enak zunanjemu toplotnemu toku, ki ga moramo določiti empirično. Tako so potrebne meritve profila toplotnega toka v kokili v odvisnosti od hitrosti ulivanja, kvalitete jekla in tipa mazila. Podobno so potrebni eksperimenti za določitev toplotnega toka v prhah za različne tipe šob in njihovo razporeditev kot tudi za konfiguracijo podpornih valjev. Podatke o toplotnih tokovih izrazimo s toplotno prestopnostjo, ki je definirana z en. (5): a = — 5 A9 kjer je A9 temperaturna razlika med temperaturo površja žile in hladilnega sredstva. V coni hlajenja s sevanjem izrazimo q0 s Stefan-Boltzmannovim zakonom: q0 = ae(T40-T<) 6 kjer je emisivnost površja žile 0.8. V pričujoči raziskavi smo robne pogoje v kokili določili iz pretokov in temperaturnih narastkov vode. Toplotno prestopnost v coni ohlajanja pod prhami smo izračunali s kombinacijo meritev in simulacije ohlajanja z matematičnim modelom. 3. SPOZNAVANJE S PROCESOM OGREVANJA PLOŠČ V POTISNI PEČI Tako kot prehaja žila pri kontinuiranem ulivanju skozi različne cone ohlajanja, tako tudi plošče v potisni peči potujejo skozi različne ogrevne cone v potisni peči kot prikazuje slika 2. Proces ogrevanja plošč teče neprekinjeno. Ob vsakem pomiku se plošča premakne za razdaljo, ki je enaka širini plošče. Ni nujno, da so intervali zadrževanja plošče na posameznem mestu enaki, ker prihaja do zastojev na spremljajočih napravah. Tako tudi vsaka plošča ni v peči enako dolgo. Z modelom računamo temperaturni profil v plošči, povprečno temperaturo plošče in največjo temperaturno diferenco v plošči ter vodimo evidenco o času zadrževanja plošče na položajih v peči med dvema izvla-čenjema in o temperaturi sten peči. i.n-1 —- i-1,n y///////A i. n i + 1i t mm, MIH J t i, n + 1 zf X Slika 3. Nomenklatura za dvodimenzionalno mrežo v notranjosti ploščatega telesa Fig. 3. Nomenclature for numerical solution of tvvo-dimensional heat conduction inside a slab Vsota toplotnih tokov v ali iz elementa je enaka povečanju ali zmanjšanju entalpije elementa. En. (7) predstavlja matematični zapis energijske bilance s končnimi diferencami. y Ax Ax + AAx ffin-t ^ Ay Ay QP+1_ OP = pcpAxAy n ^ n 7 Iz energijske bilance izrazimo enačbo za prevajanje toplote v nestacionarnem temperaturnem polju v dveh dimenzijah s končnimi diferencami: 3f+1 n + SP-t n-29? n arn + 1+aPn-1-28rn Ax2 Ay2 kjer je a = k/cp. a At Iz en. (8) izrazimo temperaturo mrežne točke v naslednjem časovnem intervalu s temperaturami te mrežne točke in sosednjih točk v trenutnem časovnem intervalu kot kaže en. (9). Indeks »i« pomeni koordinate mrežnih točk v smeri »x« indeks »n« pa koordinate točk v smeri Ax Ay \q q + 1 - 2a At ^ 1 Ax Ay q + q) 9P„ Ax Za površje plošče moramo narediti energijsko bilanco posebej po sliki 4: r, n -1 _----- , r -1, n r, n r, n +1 - q zun Slika 4. Vozli končnih diferenc za numerično rešitev dvodimenzionalnega prevajanja toplote na površju plošče Fig. 4. Finite-difference nodes for numerical solution of tvvodimensio-nal heat conduction on the slab surface My n - n + X ^ ^r. n-1 - -9' n Ax 2 Ay + ^^ + Ayqzun = Pcpf 10 qzun je toplotni tok, ki priteka ( + ) v točko (r, n) na površju iz okolice ali odteka (-) iz točke (r, n) v okolico. Izražen mora biti v W/m2. Iz en. (10) izrazimo temperaturo v točki na površju za naslednji časovni interval »p + 1« s temperaturo te točke, temperaturami sosednjih točk in toplotnim tokom, ki ga točka izmenjuje z okolico. +[^y_2(i+q)] 1A1 „ a At q A, J Za rob ploščatega telesa oziroma vogal glede na dvodimenzionalno predstavitev mreže točk po sliki 5 prav tako naredimo energijsko bilanco: X Ax Ay Ay r\ a ' Hzun, x i 2 Ay 2 Ax Ax Ax Ay —-9?, 12 Clzun^ '1,1 2,1 'zun,x r1,2 Ax I A X IS >> <1 Slika 5. Vozli končnih diferenc za numerično rešitev dvodimenzionalnega prevajanja toplote na robu plošče Fig. 5. Finite-difference nodes for numerical solution of tvvodimensio-nal heat conduction on the slab edge Energijska bilanca po en. (12) je izdelana za ogrevanje robu. Če se toplota odvaja v okolico, potem je potrebno q2un x in q2un y upoštevati z negativnim predznakom. Ax Ay l q 2 a At q -Ay, Ax 13 — ^ qzun, x— ^ qzun, y + velja za dovajanje toplotnega toka od zunaj - velja za odvajanje toplotnega toka navzven 5. UPOŠTEVANJE SIMETRIČNEGA PREVAJANJA TOPLOTE V MODELU Zaradi simetrije upoštevamo v modelu samo eno četrtino preseka, s čimer pridobimo precej računalniškega časa. Zato pa moramo dodatno nastaviti enačbe za temperature na oseh preseka plošče. Temperaturo točk, ki ležijo na polovici debeline (smer y) v smeri x, izračunamo iz en. (9), za katero velja, da je zaradi simetričnega temperaturnega polja ^my2+1 = ^my2_,: 8p+i=_a^t_ Map Ax Ay \q my2 + q $M,my2 + 2 q ■9[^rIly2_1 j + + 1 - 2a_At /1 r+q) my2 14 Ax Ay q my 2 izračunamo: my div 2 +1; število točk my v smeri y mora biti liho. Temperaturo v točkah, ki ležijo v smeri y na polovici širine (smer x), izračunamo prav tako iz en. (9), za katero velja, da je zaradi simetričnega prevajanja toplote 2 + 1, n = 2-1, n ■ OP+1 . "mx 2, n ' = ^ (2 J 3L2-i,n + q n+1 + q n„, j + + Ax Ay q ^mx2, n 15 mx 2 izračunamo: mx div 2 + 1; število točk mx v smeri x mora biti liho. Temperaturo v točki v sredini preseka izračunamo iz en. (9) z analognim premislekom ob upoštevanju ustreznih indeksov: OP + 1 mx 2, my 2 " + Ax Ay \ q ^x2-1my2 + 2 q my2-i 2 a At /1 1 -- Ax Ay q ( + AP vmx 2, my 2 16 6. UPORABA MATEMATIČNEGA MODELA ZA UGOTOVITEV ZAČETNE TEMPERATURE PRI ZALAGANJU VROČIH PLOŠČ V POTISNO PEČ Pri kontinuirnem ulivanju vplivajo na strjevanje plošč številne procesne veličine: — temperatura ulivanja jekla, — kemijska sestava jekla in s tem njegova toplotna prevodnost, specifična toplota in talilna toplota, — debelina in širina plošče, — pretok in temperatura hladilne vode v kokili, — značilnosti sekundarnega hlajenja: intenziteta in čas ohlajanja pod prhami ter čas ohlajanja s sevanjem. Z modelom smo simulirali ulivanje 200 mm debelih in 1050 mm širokih plošč iz dinamo jekla s temperaturo ulivanja 1527° C, likvidus temperaturo 1507° C in solidus temperaturo 1486° C. Privzeli smo, da je meniskus taline v 700 mm visoki kokili 100 mm pod vrhom kokile. Pretok hladilne vode skozi kokilo za ohlajanje širine plošče je 2,700 m3/h in za ohlajanje debeline plošče 0,350 m3/h. V obeh primerih se voda ogreje za 6° C. Iz teh podatkov izračunamo povprečni odvedeni toplotni tok na m2 s površja posebej preko širine in debeline plošče. Diagrami toplotne prevodnosti in specifične toplote so prikazani v sliki 6 in 7. Za izračun prevajanja toplote v talini privza-memo, da se temperature zaradi konvekcijski tokov hitro izenačijo po preseku. Zato vzamemo za toplotno pre- 60 * 50 Te Š 40 o c TD O > u o naioaiMX Ten/iOTy H3 npeaBapkiTenbHoro npouecca. OnpeaeneHMe Hana/ibHoro TeMnepaTypHoro coctohhmh Te-n/ibix 3arpyxKn;ibi ox/iaxKHML|e, nofl CTpynMM h Ha KOHue wn;ibi. BpeMfl pa3/ie/ieHO Ha KopoTKue nepnoflbi t. CKopocTb pa3fiMBKM — KOHCTaHTHaR m n0T0My npn Ka>kflom nOBblLLjeHMM BpeMeHM t MOM6M BbICHMTaTb no/io>KeHMe nonepenHoro paspesa, a TeM caMMM m n0BepxH0CTHbie yc/io- bhr. fl/ifl CMMyriflLiHM nepeBoaa TennoTbi Mbi Mcn0/ib30Bann flH(J>-ttiepeHUManbHbifi Merofl. Pe3y/ibTaTbi noKa3aHbi c fluarpaMMaMu OX/ia,HHTe/lbHblX KpMBblX CepeflMHbl M nOBepXHOCTM n/lMTbl, a TaK->Ke (J)pOHTbl OTBepfleHMfl B 3aBHCMMOCTM OT BpeMeHM. fl/lH CMMy-/ihljmm oxna>naeHMH n/iMT, 3arpy>KeHHbix oflHa CBepx apyroPi noa noflBn>KHo(i KpbiLukom, b Moaeiie M3MeHeHbi TozibKo no-BepxHOCTHbie ycnoBMH. TaKwe no 3topi 0a3e oxna>K,neHMfi pe-3y^bTaTbi noKa3aHbi c fluarpaMMaMm ox/iaflMTe/ibHbix KpnBbix cepeflMHbi m n0BepxH0CTM. fluarpaMMbi ox;ia>K,aeHMH noBepxHo-ctm h cepeanHbi n/iMTbi noKa3biBatoT, mto TeMnepaTypbi npaKTn-necKM ypaBHMBaioTCH no 900 c. CnMy/iflUMfl ox^awfleHHH nnuT noa noflBMMHoPi KpbiLUKOtf 3a 2513 c c BpeMeHM ypaBHeHHH TeMnepaTyp noKa3biBaeT, hto b 3tom BpeMeHU n/iMTbi ox/ia>KfleHbi 3a 110 C. nočne 10 4acoB cpeflHero 3aaep>KMBaHMfl noa noflBMMHoPi KpbiuuKOM nnuTbi no-TOMy HMeHDT 158° C 6o/iee HM3Kyio TeMnepaTypy ot 878° C, koto-pan nB^neTCfl BbicHMTaHHoft TeMnepaTypoPi nočne ypoBHeHHfl. 3HaHHT, mto nepea ne^b nocTynaK)T nnMTbi TeMnepaTypo(i 720° C.