cT. 3 PTUJ, 21. januarja 1966 CENA 0,40 ND; 40 SD »Tednik* izhaja ood t<-rr imenom od 24. novembra dalje po sklepu občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. Izdaja zavod »Ptujski tednik«. Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo In uprava: Ptuj, He- roja Lacka 2. — Tel. 156. Stev, tstih. Ta vprašanja zavzemajo prvo mesto na letnih konfeirencah. Razprava o teh je bila zelo ši- roka, od splošnih pa do najbolj konkretnih ugotovitev in opa- žanj, ki so jih reformni ukrepi vnesli v naše življenje. Poleg zdo poziti^^mih ocen in vredno- tenja reformniih ukrepov, so se pojavljala tudi nejasna toiQia- ' čenja. Slednja imajo neposredni izvor v prizadetosti in težavah, v Icaterih so se znašli posamezni kolektivi. Temu primerno so rea^rale osnovne organizacije. Ponekod so se znašle takoj v središču razprav o reformnih ukrepih, drugod manj. Na splošno pa la- hko ugotovimo odobravanje spreietiii ukrepov v delovnih kolektivih, ponekod celo menijo, cia bi ti ukrepi morali biti spre- jeti že prej. Komunisti so na let- nih konferencah poglobljeno ■ocenili nekatere probleme, ki so 'se pojavili -vzporedno z uveljav- , lian jem reformnih ukrepov v ■delovnih kolektivih. Posledice iso ponekod globoke, terjajo pa vikrepanje. in sicer v izboljšanju 'proizvodnega procesa, organi- ;7-acije dela, doslednejšo uveljav- jlianje načela nagrajevanja po I vloženem delu. Vse to so po- ('^embni osnovni činitelji, k^te- (rili pos-ledica se bo odražala v I ^^čji proizvodnosti, gospodar- I '^^ti in končno v dobičkonosno- ! sti delovne organizacije. Vse to bo povzročilo tudi večjo ma- tea-ialno osnovo in večjo samo- stx>jnost delovnih kolektivov. Na letnih konferencah v pro- izvodndli delovnih organizacijah so zlasti poudarjali doslednejše uveljavljanje načela nagrajeva- nja po vloženem delu. Ugotav- ljajo, da ponekod niso povsem izdelana merEa za nagrajeva- nje po delu, predvsem za ne- katera vodilna delovna mesta. V nekaterih manjših delovnih organizacijah še vedno zasledi- mo ostanke mezdnega sijstema in si merila za delitev po delu Se niso utrla poti. Ob razpravah o gospodarskih vprašanjih delov- nih kolektivov so se pokazale tudi druge pozitivne težnje. Vse bolj se pojavljajo odločne zahte- ve neposrednih proizvajalcev po doslednejšem uveljavljanju ko- lektivne, pi^vsem pa osebne odgovornosti. Zaostreni pogoji proizvodnje oziroma gospodar- jenja na sploh, imajo svoje po- sledice tudi v zahtevah po vse večji strokovnosti vseh tistih, ki so odgovorni za pripravo proce- sa dela. Te zahteve so prišle naj- bolj do izraza v nekaterih de- lovnih kolektivih, katerim po- goji gospodarjenja prej niso na- rekovMi večje potrebe prilaga- janja proizvodnje sodobnejšim zahtevam notranjega in zuna- njega tržišča. Posebej lahko omenimo obve- ščanje tart pereč problem v de- lovnih kolektivih. Gre za teme- ljito in dosledno obveščanje de- lovnih kolektivov. Še vedno na povsem izdelanega učinkovitega sistema obveščanja. Vse preveč se še ponekod zanaišajo na ustno premikanje razprav in odločitev organov upravljanja. Nedvomno je to dolžnost ome- njenih članov, takšen sistem je možen, ne pa tudi temeljit, v večjih kolektivih sploh n»i učin- kovit in mogoč. Zato bi morali v teh kolektivih uvajati ustrez- nejše in sodobnejše oblike obve- ščanja, Pomanjkljiv sistem ob- veščanja pa ima za posledico pasivnost, ko gre tudi za zelo pomembne odločitve, katerih posledice čutijo vsi Letne konference osnovnih organizacij na področju dnožbe- nih služb so bile prav taiko po- svečene .izvajanju in odražanju reforme "na tem področju. Naj- več razprav je bilo v šolstvu. Te razprave je popestrU predlog zveznega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje, ki je bil v tem času v javni razpravi. Ocena tega predloga je bil.i po- zitivna, Kolektivi prosvptnah delovnih organizacij so predla- gali vrsto tehtTiih dopolnitev, ki so jih posredovali ustreznim predstavniškim organom. Pri tem ugotavljajo, da naše potre- be izobraževanja nujno zahte- vajo večjo povezanost vzgojno izobraževalnih procesov s celot- no gospodarsko dejavnostjo. Ta proces ni enostransko pogojen, ampak se prepleta s potrebami gospodarstva, skratka pogojen je z obeh strani. Kritika pasivnosti posam.'=^xnih članov, predstavnikov iavnosti v organih upravljanja šolskih delovnih organizacij, je nedvo- mno upravičena. Njihova večja zavzetost bi pripomogla k uspe- šnejšemu reševamju vsakodnev- nih problemov. Posebno mesto so posvetUi razpravam o idejnosti pouka, pri čemer so naikazali potrebo po vse večji skrbi širše družbe, ne samo prosvetnih delavcev. Pri tom so opoizorili na pozitiv- ne in negativne čindtelje, ki po- gojujejo vzgojo mladine. Ne- dvomno se bodo morale subjek- tivne sile pri tem bolj zavreti. Podeželje je bilo politično raz- gibano skozi vse leto. Največ pozornastii ~so komunisti posve- tili gospodarskim dogajanjem in uveljavljanju socialističnih od- nosov. Razprave so bile najboilj konkretne o kmetijskih proble- mih in uveljavljanju tistreznih organizacijskih oblik. Poleg teh pa so poskušali analizirati delo in aktivnost posameznih komu- nistov v drugih družbeno poli- tičnih organizacijah in društvih. Pri tem so ugotovili, da se vse premalo aktivno vključujejo in ponekod celo odklanjajo vsako zadolžiitev. Zelo živahne so bile tudi razprave o komunalnih pro- blemih kraja, ki jih obravnava- jo vse organiizacije in zbori vo- livcev, pri tem pa so opozorili na potrebo večje aikfcivnioisti ko- munistov v kraj ovni samoupra- vi. Na mestnem področju so se terenske organizacije ZKS moč- no angažirale v razpravah o delu komunistov v drugih druž- beno političnih organizacijah in društvih. Aktivnost posameznih komunistov ni zadovoljiva, pred- vsem v SZDL, v okviru katere bi morali iskati ustrezne in so- dobnejše oblike dela. Precej go- vora je bilo za večjo in aktual- nejso razvijanje tribun občanov, ker bi občani sodelovali pri re- ševanju problemov, ki se pojav- ljajo na terenu. Tako bi zain- teresirali širši krog občanov, ki imajo tako tudi možnost uve- ljavljaj a svojih samoupravnih pravic, pa tudi dolžnosti. Z razpravami o reformi so povezali tudi stamovanjiako re- formo, ki zahteva večje uveljav- ljanje ekonomskih odniosov na področju gospodarjenja s stano- vanjskim fondom. To je le delni prerez dela in letnih konferenc osnovnih orga- naizacij ZKS na področju občine, ker ni mogoče piikazaiti v tako kratkem sestavku celotne aktiv- nosti komimistov. Letne konfe- rence so opozorile še na mnoga druga aktualna vprašanja, ki se pojavljajo v našem družbenem dogajanju, zato je že uvodoma postavljen delovni značaj letnih konferenc prišel na letošnjih nodvomno močno do izraza. To pa ima za posledico večjo aktiv- nost delovnih kolektivov in ob- čanov, pri reševaniju zahtevnih problemov. F. T. Kako !^krbiio drugje za potrošnike? ( a!>opisno zuloini^ko podjel- [i^ Družina in gospoclinjstooi o '■'iHreba izdaja časopis zu po- [''ošiiike 7. naslooom >ZA V/fSt, '-J^ obsega 48 strani oelikosti X 3">i) inm m izhaja mesečno, l-^teoilha lista stane (150 din) din. f ii list seznanja potrošnike s {"^^(■'bnosfnti raznih industrijskih ^fjclkov, ki jih kupujejo polros- pa tudi s cenami pri pro- J^njalcih in o raznih trgooinali. ^ tega lista spozna potrošnik 'iPorahnost izdelka, oelikost, le- ime proizvajalca, garantu i in ostalo, kar pač potrošni- ^ y.anima, da niso odvisni od ''^jčisnil ponekod vljudnih, dru- ^^^ii^iičuih prodajalcev, fl li' tehničnih iz- ^^^koo fie list ne omejuje samo posebnosti domačih, temveč .'"t inozemskih izdelkov, da sp _ potrošnikom lažje odločiti, '^J bodo kupili iii česar ne. Posebno zanimivi pa so po- datki o različnih cenah istim iz- delkom v raznih mestih in re- publikah. Ti podatki kažejo, da prodajajo različne trgovine iste izdelke po različnih cenah in da znašajo razlike v cenah tudi več tisoč dinarjev. Pri tem navaja list naslove trgovskih • podjetij. Listu pomaga z informacijami aktiv potrošnikov. Ta je sveto- vaUii organ lista in vpliva na občo politiko lista, njegovo fizi- ognomijn in vsebino. i Ta li s t je prvi list za informi- ranje potrošnikov, zalo si njego- \ vo uredništvo toliko bolj priza- deva, da bi Jišali proizvajalci : izdelkov in prodajalci tudi glas i potrošnikov in da bi ti zvedeli j za tiste proizvajalce in trgovska podjetja, ki skrbijo za najkva- litetnejše izdelke po najugodnej- lfi//i cenah. Pomembnejša vBoga sindikatov v samo- upravifaniu SINDIKALNE PODRUŽNICE SE NAJ ZAVZEMAJO ZA PO- SPEŠEN GOSPODARSKI IN DRUZBENO-POLITICNI RAZVOJ. V OBVEŠČANJU KOLEKTIVOV, V NAGRAJEVANJU IN V HIGI- ENSKO TEHNIČNI ZAŠČITI DELAVCEV SO ŠE POMANJKLJI- VOSTI. POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI DELA IN KAKOVOST- NEJŠA PROIZVODNJA JE NALOGA SLEHERNEGA ZAPOSLE- NEGA. PREMALO SKRBIMO ZA IZBOUŠANJE DELOVNIH POGOJEV IN ZA REKREACIJO ZAPOSLENIH. IX. rednega občnega zbora Zveze sindikatov občine Ormož, ki je bil 15. januarja 1966 v graj- ski dvorani v Ormožu, se je ude- ležilo 62 delegatov, predsednik republiškega sindikalnega odbora za gospodarstvo Franc Oreuc, predsedniki občinskih sindikalnih svetov Varaždin, Ptuj in Cako- vec: Paja Grubišič, Simon Pešec in Franjo Senčar ter tajnik ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj Feliks Bagar. Občnega zbora so se iz občine udeležili predsednik občinske skupščine Franc Novak in nekateri direktorji delovnih organizacij. Ob snidenju so se prijazno pozdravili med seboj gostje iz prijateljskih občin Varaždin, Ptuj, Cakovec in Ormož. Občni zbor je bil dobro pripravljen, poročilo Občinskega sindikalne- ga sveta pa je skrbno obravna- valo delo sveta med VIII. in IX. občnim zborom. Poročilo in re- ferat predsednika Občinskega sindikalnega sveta ALOJZA BA- LAŽICA sla skrbno obravnavala probleme, težave, uspehe in de- lo sindikalnih podružnic, vlogo, pomen in važnost sindikata ter njegove bodoče naloge. Obrav- navala sta nagrajevanje, zaščito delavcev na delovnem mestu, rekreacijo zaposlenih, povečanje produktivnosti dela, izobraževa- nje, skrajšanje delovnega časa, vlogo sindikalnih podružnic v novih^ pogojih gospodarjenja, iz- koriščanje notranjih rezerv, iz- boljšanje tehnoloških procesov, uvajanje novih strojev v proiz- vodnjo, nesreče pri delu in dru- go. V referatu je med ostalim Alojz BALAŽlC dejal: »Gospo- darska reforma je našla sindikal- ne podružnice pripravljene na nove pogoje dela. Člani sindika- ta so bili,dobro poučeni o ukre- pih gospodarske reforme in pri- pravljeni na izvrševanje nalog. Začeli proces je dolgoročen in zahteva zalo še močnejšo mobi- j lizacijo vseh subjektivnih sil. ' Da so sindikalne podružnice po- j membna sila delavskega sloja kaže, da se vsestransko zavze- majo za boljše delovne pogoje, za povečanje proizvodnje in s tem življenjskega statrlarda za- poslenih. Uveljavljanje načela nagrajevanja po delu je vpraša- nje, ki odločilno vpliva na po- glabljanje samoupravljanja in na skladnost odnosov med zapo- slenimi. Pravilno nagrajevanje je osnovna spodbuda za poveča- no produktivnost. Sindikalne po- družnice so dolžne izpopolnjevati sistem delitve. Povečanje oseb- nih dohodkov mora biti skladno s povečanjem produktivnosti de- la in z obsegom ter kakovostjo izdelkov. Kaže, da je nagrajeva- nje v občini še slabo urejeno in da so osebni dohodki odvisni od prebitega časa na delovnem me- stu in ne od učinka. To vpra- šanje je skoraj v celoti nerešeno pri nagrajevanju strokovnjakov. Naloga sindikalnih podružnic je, da se v samoupravnih organih zavzemajo, da izdelajo tak si- stem nagrajevanja strokovnja- kov, da bodo njihovi osebni do- hodki odvisni od zavzemanja in učinka dela. Izvršni odbori sindikalnih po- družnic v podjetjih naj v bodoče skrbneje preučujejo možnosti za poglabljanje samoupravljanja, saj so nosilci samoupravnih pravic vsi zaposleni, ki prenašajo svrge pristojnosti na samoupravne or- gane. Cilj vseh prizadevanj naj bo postopno povečanje stvarne udeležbe zaposlenih pri uprav- ljanju podjetja. Gre za uveljav- ljanje sodelovanja proizvajalcev pri odločanju o izkoriščanju proizvodnih kapacitet, pri eno- stavni in razširjeni reprodukciji in drugem. Sindikalne podružnice si morajo stalno prizadevati za večje uveljavljanje delovnih enot. Nekatere še vedno nimajo resničnih pristojnosti, da bi lah- ko samostojno sprejemale delav- ce na delo, delile dohodek in sa- mostojno izdelovale finančne in proizvodne programe. Statute in druge samoupravne akte je tre- ba dopolniti ali spremeniti glede na potrebe in razvoj odnosov ter i materialne možnosti. Tudi obveščanju v delovnih organizacijah bo treba posvetiti več pozornosti. Sindikalne po- \ družnice naj bi preučile doseda- . nje oblike in vsebino obvešča- nja in poskrbele, da bo sleherni i zaposleni v delovni organizaciji j redno in pravočasno obveščen o ' celotnem dogajanju v podjetju, i Sprejemanje in odpuščanje de- lavcev je poleg samoupravnih organov tudi pomembna naloga sindikalnih podružnic. Odprav- ljanje samovolje, formalizma in posebnih interesov posameznikov Je naloga vseh, predvsem pa družbeno-poliličnih organizacij. Sindikati v delovnih organizaci- jah morajo preučevati razne konflikte, zlasti pa razne ekstre- r:e, ki se tudi včasih odražajo s prekinitvijo dela. Preučevanje naj bo usmerjeno v odkrivanje vzrokov, dejavnost pa v odprav- ljanje vzrokov.« Referat je tudi nakazal važnost in pomen ree- lekcije vodilnih delavcev v na- šem hitrem vsestranskem razvo- ju. Reelekcija pomeni večjo od- govornost samoupravnih orga- nov v kadrovski politiki in uve- ljavljanje novih boljših meril za pospešeni gospodarski in druž- beni politični razvoj. Na občnem zboru je razprav- ljalo 8 udeležencev, občni zbor pa so pozdravili predsedniki Ob- činskih sindikalnih svetov iz treh sosednih občin. Nekatere izmed njih objavljamo: FRANC OREUC, predstavnik republiškega sindikata SRS, je govoril o pomenu, važnosti in ciljih gospodarske reforme. Po- jasnil je smoter gospodarske re- forme in med ostalim dejal, da so uspehi gospodarske reforme vidni na vseh področjih gospo- darskega in družbeno političnega življenja. Potrebno bo napraviti korak naprej in uspešneje reše- vali gospodarske težave. Govoril je tudi o deviznem sistemu, o nepravilnostih v nagrajevanju in drugem. Izvleček iz razprave ostalih diskutantov bomo objavili v naši prihodnji številki. D. R. Alojz Balažič Drugri dogodki Vso Evropo je zajel sneg in led in povzročil zastoj v prometu ter številne nesreče. Tisti, ki so se bali, da bodo letos prikrajša- ni za zimsko veselje in tegobe, so se torej zmotili. Vendar dogodki po svetu ka- žejo, da je ponekod zelo vroče. Po štirih državnih udarih v Afri- ki (Kongo, Centralnoafriška re- publika, Dahomeja in Gornja Volta) se je »izkazala« tudi Ni- gerija. Del vojske je ugrabil predsednika zvezne vlade Bale- vo in ubil dva predsednika po- krajinskih vlad, nato pa v sever- nih krajih razglasil revolucionar- ni svet, ki se bo boril »proti ko- rupciji«. DRŽAVNI UD^R V NIGERIJI Ministri zvezne vlade so se nato obrnili na obrambnega mi- nistra Ironsija, naj prevzame oblast. In tako se je tudi zgodi- lo. Minister osebno pravi, da bo odstranil korupcijo in nesposob- no upravo. Te izjave so verjetno tudi vplivale na uporniški revo- lucionarni svet, da se je pridru- žil generalu. Tako sedaj uradno trde, da na nigerijskem ozemlju ni več upornikov. V treh deželah (Centralnoafri- p'-a republika, Gornja Volta, Da- homej), v nekdanjih francoskih kolonijah, gre za gibanja, ki so naperjena proti preveliki pove- zavi s Kitajsko. Francija, katere vpliv je v teh deželah posebno zaradi gospodarske pomoči še vedno močan, sicer priznava Ki- tajsko, ne želi pa, da bi se kitaj- ska politika v Afriki preveč utr- dila, V Nigeriji kitajskega vdora ni, kajti uradna politika nekdanje britanske kolonije je vsekakor zelo naklonjena Zahodu in tudi ne odobrava radikalnih odloči- tev glede afriške neodvisnosti, kot na primer postavljajo Gana, Gvineja ali Senegal. Kaže pa, da se je korupcija močno utrdila v javnem življenju. Razen tega so province s provincijskimi vlada- mi preveč slonele na rodovski podlagi. Stranke so tudi še ve- zane bolj na plemena in zato ni- majo enotnega, vsedržavnega programa, DIPLOMATSKE POTI Kaže, da je ameriška vlada končala , »mirovno ofenzivo«. Če jo naj ocenjujemo po tako imenovani »poslanici naciji«, ki jo je pred dnevi naslovil na Američane predsednik Johnson, potem se v bis'tvu ni nič spre- menilo. Johnson je za dolgotraj- na pogajanja in obenem za ogor- čen boj. Pričakuje pobudo iz Severnega Vietnama, četudi je očitno, da so doslej prihajale vse pobude (če seveda izvzame- mo pobude iz tujine) iz Hanoja. Severni Vietnamci v resnici ča- kajo ameriških pobud, seveda v duhu ženevskih sporazumov in ne pentagonskih ultimatov. Zanimivo jc, da ameriška le- tala ne bombardirajo več sever- novietnamskih mest in promet- nih vezi, četudi ameriški gene- rali to zahtevajo. Za vietnamske praznike te dni so se domenili celo za štiridnevno premirje v Južnem Vietnamu, kjer so zad- nje čase sicer divjali ogorčeni boji in je bilo opaziti vnemo vo- jaške narave na obeh straneh. Potovanje člana sovjetske vla- de Šelepina v severnovietnamsko prestolnico ter obisk prvega se- kretarja Brežnjeva v Mongolski reniihi'V- orpniuipio kot priza- (Nadaijevanje aa D. strani) Stran 2 TEDMK — petek, 21. januarja 1966 Sfran 2 Več skrbi za higiensko tehnično zaščito delavcev Pravilna in pravočasna zaščita delavcev na delovnem mestu je ena izmed osnov za zdravje in za večjo produktivnost. Zelo po- membno je namreč, v kakšnih pogojih delavci delajo, kako smo jih zaščitili pred škodljivi- mi vplivi in mehaničnimi po- škodbami. Delavec na delovnem mestu se mora čutiti varnega, njegovo okolje naj bo prijetno. Ni vseeno, kako se počuti de- lavec na delovnem mestu in kak- šno je njegovo osebno počutje. Naša družbena skupnost po- sveča vso skrb človeku-proizva- jalcu in upravljalen. Človek je tudi izhodiščna točka naše usta- ve in za njega se gradijo nove tovarne, ceste, mostovi in drugo. Ustvarja se in dela za boljšo bo- dočnost delovnega človeka, za povečanje njegovega življenj- skega standarda, da bi z manj- šimi napori in prizadevanji pri- šel do večjih in kakovostnejših materialnih dobrin. Za ustvarja- nje ali proizvodnjo sta potrebna človek in stroj. Stroj brez člo- veka nima vrednosti, človek brez stroja pa lahko samostojno opravlja delo. Čeprav je težko primerjati človeka s strojem, povsod še dovolj ne skrbimo za proizvajalca in upravljalca kot zahtevajo predpisi o delovnih razmerjih. Pravilnik o delovnem razmerju v delovni organizaciji mora urejati higiensko tehnično zaščito delavcev na delovnem mestu. Med proizvajalci se sliši, da so pravilniki lepo napisani, vendar je v praksi drugače. V nekaterih delovnih organi- zacijah na območju občine Or- mož je opaziti, da nekateri de- lavci na posameznih delovnih mestih uporabljajo neprimerna »li dotrajana zaščitna sredstva. Predvsem so v nevarnosti za- posleni, ki imajo opravka z ne- varnimi strupenimi škropivi in s plinom. Večkrat se zgodi, da zaposleni v industriji, gradbeni- štvu in v kmetijstvu nimajo za- ščitnih rokavic ali predpasni- kov, očal in usnjene kape. Vsa- ko delo zahteva svojevrstno tehnično zaščito in seveda pri- merno oblačilo. Kaže, da bo treba posvetiti za- ščiti delavcev na delovnem me- stu več pozornosti in jim omo- gočiti, da ne bodo mehanični in kemični vplivi škodljivo vplivali na--zdravje zaposlenih. Premala higiensko tehnična zaščita delav- cev na delovnem mestu je v Kmetijski zadrugi Ormož, pri gradbenem podjetju »Ograd«, pri komunalnem podjetju in pri mi- zarskem obratu v Središču. Po- ostriti bo treba tudi odnos de- lavcev do zaščitnih sredstev, da bodo z njimi na delovnem mestu pravilno opremljeni in da jih bo- do pravilno hranili in čuvali. Pri Kmetijskem kombinatu v Ormožu se zaposleni slabo po- služujejo zaščitnih sredstev, predvsem pri škropljenju s stru- penimi škropivi v vinogradni- štvu, sadjarstvu in v poljedel- stvu. Tudi pri gnojenju z umet- nimi gnojili mora biti delavec primerno opremljen. Produktivni gradbeni delavci bi potrebovali zaščitne rokavice, po potrebi pa tudi usnjene predpasnike in za- ščitne kape. Lani je zaprla delavnico mi- zarskega -'odjetja »Slog« v Sre- dišču sanitarna inšpekcija zaradi neurejenih in neprimernih pro- storov. To je bilo nujno, saj so bili zaposleni ogroženi in tudi produktivnost dela je bila temu primerna. ' Neprimerna zaščita delavcev na delovnem mestu je predvsem v vinogradništvu. V družbenem sektorju vinogradništva na or- moškem območju je zaposlenih približno 280 ljudi. Ob vročih dneh se znojijo in si nosijo vodo iz odprtih studencev, ki so v ne- posredni bližini vinorodnih na- sadov, ali celo poleg teras, brajd, ali v gozdu. Ob večjih nalivih se škropivo izpira z vinske trte, umetno gno- jilo pa v zemljo in se v manj- ših ali večjih količinah steka v studence. V njih se nabira tudi stelja, šibje in včasih še kakšna divjad. V vodi vse to začne troh- neti in kmalu se pojavijo za- strupitve ali trebušni tifus. Ni čudno, da delavci pogosto zboli- jo. Da ni higiensko tehnična za- ščita delavcev na dovoljni višini na območju občine, govori tudi podatek, da je bilo lani nad 3'Z® nesreč pri delu. Tega je tu- di kriva premajhna poučenost de- lavcev o pomenu in važnosti za- ščitnih sredstev ter o posledicah, ki jih utrpi po vsaki nesreči družba in zaposleni sam. Na delavčevo storilnost zra- ven drugihi činiteljev vpliva tu- di zdrava prehrana. Pred nekaj leti so sindikalne podružnice ustanovile obrate družbene pre- hrane. Ti so bili na poslovnih enotah Kmetijske zadruge Or- mož pri Veliki Nedelji, pri To- mažu, v Ormožu, v Središču, v Jeruzalemu in drugod. V obratih družbene prehrane se hrani pri- bližno 450 zaposlenih. Od takrat do danes je praksa pokazala, da je topli obrok hrai^e dnevno znatno pripomogel v povečanju produktivnosti in izboljšalo se je tudi zdravstveno stanje zaposle- nih. Najbolje zaščitene delavce na delovnem mestu ima gozdarski obrat Velika Nedelja, ki je obrat j Gozdnega gospodarstva Maribor, j Delavci imajo zaščitne kape, usnjene predpasnike, zaščitne rokavice in čevlje. Eden izmed delavcev iz vsake delovne sku- pine je zadolžen, da na delov- no mesto prinese torbico prve pomoči z zdravili. Bilo bi prav, da tudi ostale de- lovne organizacije v tem pogle- du posnemajo gozdarski obrat in da zaščitijo delavce na delu brez odlašanja. Za nabavo zaščitnih sredstev so potrebna le minimalna sred- stva in zato ni opravičila v po- manjkanju denarja. Delovne or- ganizacije bi naj v bodoče imele več razumevanja za nabavo za- ščitnih sredstev. Ta bodo omo- gočila, da se bodo zmanjševale nesreče pri delu in s tem pre- cejšnji izdatki, ki so v mnogih podjetjih še veliko breme. D. R. Od 15. do 23. januarja 19fi6 bo ! pozornost potrošnikov in mod- nih strokovnjakov Jugoslavije usmerjena na 11. sejem konfek- cije, modnih tkaniin, ple'teTiin, usnja, izdelkov usnjarsko pre- delovalne industrije in raznih modnih artiklov — »MODA 1966'. Kot že vrsto let bo tudi na januarskem modnem sejmu v Ljubljani ravstzla-tnn v Ljubljani razstavljala vsa po- membnejša jugoslovanska in- dustrija konfekcije, pletenin, metrskega blaga in drugih mod- nih proizvodov. Tu si bodo lah- ko obiskovalci sejma ogledali dosežke naše tekstilne iin us- njasko predelovalne industrije. Na sejmu bo jugoslovanska modna industrija pAkazala mo- dele, barve in desene za po- mlad m poletje 1966, skratka, na tem sejmu se bodo vsi lahko spoznali z našo modo za leto 1966. Zanimanje za sejem »MODA 1966« je tudi letos veliko, saj so bili vsi prostori Gospodarskega razstavišča že konec septembra razprodani. Takšno izredno za- nimanje za sejem s strani pro- izvajalcev kaže na to, da bo na »MODI 1966« prevladovalo ži- vahno poslovno vzdušje. Na- sploh so vsakoletni modni sejmi v Ljubljani v poslovnem smi- slu zelo uspešni. Znano je, da je bilo na primer na sejmu »MODA 1965« sklenjenih za več kot 20 milijard dinarjev trgov- skih pogodb. Ceiprav je letos zanimanje za sejem »MODA 1966« še večje kot doslej, je organdzator sejma ob kar naijbolj racionalnem iz- koriščanju vseh prostorov lahko sprejel še nekaj novih proizva- jalcev, ki doslej na ljubljanskih modnih sejmih niso sodelovali, in ki bodo to prireditev še obo- gatili. Tako je med razstavi j alci več podjetij, ki jih doslej pri nas še nismo videli. Med njimi so: »Trikotaža in konfekcija« Titograd, »Tekstilna tovarna Hasan Brkič« iz Livna, »Tek- stilna tovarna RaSka« Novi Pa- zar, »Tekstilni kombinat« Gnji- lane, »UKRINA« iz Derv^ente, »SANA« Bosanski Novi in dru- ga. Skupno bo razstavljalo na sej- mu »MODA 1966« 137 razstav- Ijalcev, ki bodo predstavili nad 80 odst. jugoslovanske modne djndustrrje. Vsi prostori velika kupolne dvorane A so za mod- ni sejem oddani proizvajalcem konfekcije, pletenin in trikota- že; ravno tako v spodnji etaži paviljona »JURCEK«. Zgornja etaža JURCKA, ki bo na januarskem sejmu še prav posebno okusno aranžirana, je namenjena proizvajalcem mod- nega usnja, čevljev, krznenih iz- delkov, usnjene galanterije in konfekcije. Industrija metrske- ga blaga je tudi za sejem »MO- DA 1966« dobila svoje prostore v marmornati dvorani B. Tu je zbrana vsa pomembnejša jugo- slovanska tekstilna industrija, ki proizvaja metrsko blago. Tako kot pri industriji kon- fekcije in pletenin lahko priča- kujemo tudi pri proizvajailcih metrskega blaga, da bodo z raz- stavljenimi izdelki na modnem sejmu dokazali svoje proizvod- ne six>sobnosti. Kot že vrsto let, bo tudi sejem »MODA 1966« spremljala modna revija — pravzaprav vsak dan po dve reviji. Popoldne bodo gledalcem predstavljeni najno- vejši modeli jugoslovanske kon- fekcijske industrije, medtem ko se bo industrija metrskega bla- ga s svojimi modeli predstavila zvečer. Revijo bo v času sejma »MODA 196iS' pripravil Center za sodobno oblačenje v Ljublja- ni. Center bo tudi sestavil ko- misijo strokovnjakov, ki bo pre- gledala pripravljene izdelke in najboljše že pred sejmom nagra- dila z diplomami in medaljami. Sejem »MODA 1966« bo odprt med 15. in 23. januarjem 1966 vsak dan od 9. do 18. ure. ]\ova restavračila na Borlu že služi namenu v soboto, 15. januarja 1966, je bila na Borlu oficialna otvoritev hovourejene restavracije gostin- skega podjetja »Letovišče grad Bori«. V poslopju, ki je na desni stra- ni pred vhodom na notranje grajsko dvorišče in so ga prej uporabljali za kolesarnico in skladišče, je sedaj lepo urejena restavracija s 40 sedeži. Prostor za goste, kuhinja in točilnica so svetli in dovolj prostorni, da se v njih udobno počutijo v resta- vraciji zaposlena in gosti, ki se čudijo, da je bilo mogoče iz po- možne zgradbe urediti tako ko- risten lokal. Podjetje se je odločilo obrato- vati pri gradu tudi v zimski se- zoni v manjšem obsegu kot v turistični sezoni in za to mu bo zadostovala ravno nova restav- racija. Ta mu toliko bolj ustreza, ker je v istem poslopju 10 sob s 14 ležišči in to lepo urejenih sob s toplo vodo, lepim pohi- štvom, mehkimi ležišči in s pri- jetno razsvetljavo. V zimskem času je grad zaprt, kapacitete ostalih gostišč podjetja pa se po- zimi toliko ne pK>večajo, da bi lahko v njih zaposlili kader z gradu. Sedaj bo lahko ostal na svojem delovnem mestu v re- stavraciji. Podpredsednik občin- ske skupščine Vlado Vrečko in predsednik Turističnega društva Ptuj Jože Maučec sta ob otvo- ritvi restavracije vpričo ostalih udeležencev otvoritve čestitala kolektivu in direktorju, Dušanu Korenjaku, da sta ob skromnih sredstvih v lastni režiji obogati- la turistične kapacitete v obči- ni za nadaljnja sedišča in ležišča ter za Možnost obiska gradu tu- di v zimskem času. Direktor pod- jetja Dušan Korenjak je ob tej I>riliki izjavil, da rad sprejme priznanja za kolektiv, da ceni javnost ves njegov trud, ki ga je vložil v zadnjih letih za ure- ditev gradu Bori v pomembno turistično točko. Sedanje sode- lovanje med hotelom »Petovio« in podjetjem na Borlu kaže na koristno izkoriščanje turističnih kapacitet v občini predvsem s prehodndmi inozemskimi gosti, ki potujejo na morje in v vzhod- ne dežele. Zato je bUo toliko bolj prav, da se je podjetje na Borlu pravočasno lotilo urejanja gradu in usposabljanja vseh primernih prostorov v velikem grajskem objektu za nočitve in druge na- mene. Sedaj bi bilo to prepozno, poleg tega pa bi sedaj tudi v lastni režiji težko opravili vsa dela, ki so jih prej, čeprav tudi s težavami.. V nedeljo, 16. januarja, je bilo več gostov v novi restavraciji, ki jih je presenetila velika raz- lika med zunanjo skromno fasa- do in lepo urejeno notranjostjo restavracije. V njej so se prav dobro počutili. Lesena stenska obloga daje prostoru posebno domačnost in toplino, ki jo do- mači in tuji gosti hitro občuti- jo, zato se tudi radi vračajo v take lokale. Kolektiv gostinskega podjetja »Letovišče grad Bori« ima še več načrtov, ki jih bo izvajal tudi v bodoče v svoji režiji, s svojimi marljivimi strokovnimi in po- možnimi delavci. Njihova stro- kovna sposobnost in vestnost zagotavlja podjetju, da bo tudi letos koristno izrabljen čas v ko- rist turizma in ohranitve borl- skih objektov. V. J. Dela na HE Srednja Drava 1 dobro napredujejo Na izkopu odvodnega kanala HE SD 1 kljub mrazu neutrud- Ijivo kopljejo in rijejo velike je- klene roke — najtežji gradbeni stroji. Ob novem letu je znašal izkop že nad 1,200.000 kubikov. Obiskali smo delovišče »Gradisa« v Slovenji vasi in povprašali, ka- ko potekajo dela. Inženir Peter Gorjanc je na naša vprašanja ta- kole odgovarjal: KAKŠNO PLANSKO OBVEZ- NOST JE PREVZEL KOLEKTIV VAŠEGA DELOVISCA? Naše podjetje je prevzelo plan- sko obveznost 1,400.000 kiibikov izkopd za odvodni kanal. Z na- šimi stroji dnevno nakopljemo povprečno '3000 kubikov (največ pa anevno 4000 kubikov), zato boir;o lahko že v kratkem doseg- li našo plansko obveznost, saj smo že do sedaj presegli plan za 40.000 kubikov. 2e v tem mesecu pa beležimo krivuljo, ki kaže iz- polnjevanje plana strmo navzgor. KAKO JE MOGOČE, DA TA- KO PRESEGATE PLAN? Zalo, ker je po planu predvi- deno, da v decembru, januarju in februarju mehanizacija ne bo de- lala, dejansko pa delo teče ne- moteno naprej. To torej pomeni, da bo že v januarju plan dela na izkopu krepko presežen. ■ KAKO BO V TEM MESECU, i FEBRUARJU IN V MARCU? BO I DELO STEKLO? NE BO TEZ A V i ZARADI MRAZA? KAJ, CE ZA- IPADE VELIKO SNEGA? I Mraza se prav nič ne bojimo, j Le hud mraz bi nam morda pre- • križal načrte. Torej, če bi živo srebro padlo na minus 15 stopinj ; ali še niže, potem bi seveda mo- rali ustaviti stroje. Povprečen ja- nuarski mraz minus 15 stopinj pa n; prav nič hudega, ker v takem mrazu se da kar lepo kopati. I KAJ PA DEZ, SNEG IN BLA- TO? I Teh bojazni ni več! Blata ni, kajti izkop je že globok, da da- nes stroji rijejo le še po »šodru«. Tudi sneg nam ni ovira, razen, če bi ga zapadlo cel meter ali več. S KATERIMI PROBLEMI SE SREČUJETE PRI VASEM DELU? Problemi so stari. Nimamo re- zervnih delov za stroje, ki se kvarijo zaradi prevelike izrab- ljenosti. Kaj hočemo, nekateri ! stroji so že stari in so že dali • svoje iz sebe. F. G. V NEDELJO SEJA ODBORA ZA MEDOBČINSKO SODELOVANJE V nedeljo, 23. januarja t. L, se bo ob 8. uri zjutraj sestal v De- lavskem klubu »-Franc Kramber- i ger-« v Ptuju novo izvoljeni od-1 bor za medobčinsko sodelovanje. Na sejo odbora so povaoili tudi predsednike odborov za medob- činsko sodelovanje iz Cakovca, Ormoža m Varaždina ter nekatere i predsednike sindikalniJi podružnic. Odbor bo razpravljal o progra- mu sodelovanja v letu 1966, izidu tretje številke medoh>cin.skega ii- srta. izvolil bo petčlansko pred- sedstvo m sprejel svoj proračun za leto 1966. Iz gradiva, ki je pri- pravljeno za sejo, je raz^Kb^o, da : bo odbor razvijal sodelovanj'; v! prvi vrsti med sindikalnimi po- družnicami. Posloblieno pa b-" <^0- delovanje na področjih kulturnega i življenja, športne aktivnosti, raz- vijanju turizma in izmenjavi in- formacij. Predvideva se, da se bodo sindikati močneje zavzeli za skupne aKcije na področju organi- zacije letnega oddiha delavcev. V tej zvezi se predlaga preučitev vseh obstoječih zmogljivosti počit- ruških domov in izdelava skupne- ga programa za organizacijo ce- nenega letnega oddiha. V letu 1966 je predvideno, da se bo sode- lovanje raziširilo na Zagreb, ker so bili v letu 1965 že vzpostavljeni prvi stiki s sindikalno organiza- cijo tovarne trikotaže -Nada Di- mic-", na njihovo iniciativo. S sprejetim programo.Ti lx)mo bralce podrobneje s«>:'.nan;li v pri- hodnji številki Tednika. FB NOVO IMENOVANI SODELAVCI OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ NOVO IMENOVANI SODELAVCI OBČINSKEGA SINDIKALNEC. SVETA PTUJ ' Z namenom, da bo laihko Občinski sindikalni svet Ptuj, dosletk uresničil zaključke in naloge, ki jih je sprejel IX. občni zbor ZvJ sindikatov občine Ptuj, sta predsedstvo in plenum Občinskega ^ dikalnega sveta Ptuj. us'tanovila svoje organe in imenovala čl J oziroma svoje sodelavce za mandatno dobo 1966 1967. ' GOSPODARSTVO V komisijo za gosipodarstvo tn nagrajevanje so imenovaj JANKO KOSI, Elektrokovinar Ptuj, član predsedsitva ObSS Pth za predsednilia komisije. Za člane so imenovani: IVO GRAN^ Služba družbenega knjigovodstva Ptuj; MARJAN BIZOVICAR, j; varna glinice in aluminija »-Boris Kidrič* Kidričevo; VLADIMf- ROLA, Tovarna avtoopreme Ptuj; STANKA BAUMAN, uprav Slcunžčine občine Ptuj; ALOJZ VEBER, Kmetijski kombinat ?tij — obrat za zadružno kooperacijo, in RUDI MAJNIK, -Les-« Pt^j SAMOUPRAVLJANJE V komisijo za delavsko in družbeno samoupravljanje in Karrif upravne akte so imenovani: JANKO BOHAK, Tovarna volnenj izdelko" Majšperk, član predsedstva ObSS, za predsednika komisi; in za člane: LOJZE JANZEKOVIC, Tovarna avtoopreme Ptuj; Brf RIS SOLOVJEV, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo; FRANI GRABROVEC, Kmetii®ki kombinat Ptuj; KRESIMIR CABRIJAh Elektrokovinar Ptuj; ANGELA TERBUC in MAKS ZMAUC, uprav Skupiščine občine Ptuj. KADROVSKA POLITIKA V komisijo za kadrovsika in organizacijska vpražanja Zvezi sindikatov so imenovani: FELIKS BAGAR, tajnik Občinskega si^ dikalnega sveta Ptuj, za predsednika. Za člane so imenovani: STAK KO LEPE.T. Ptujska tiskarna. Ptuj; FRANC MAJCEN, Kmetijsk kornbinat Ptuj; LOJZKA MUHIC, Trgovsko podjetje -Merkur Ptuj; OTO MLAKAR. Komunalni zavod za socialno zavarova.n' Ptuj; A^'^TON KOSI, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo; ini GONJA KRAVOS. Kmetijski kombinat Ptuj, in ANTON KEKEc Tovarna avtoopreme Ptuj. SOCIALNA POLITIKA V komisijo, ki bo sipremljala probleme s področja življenjske^; standarda zaposlenih, so imenovani: MARICA FAJT. Zavod za s(v cialno delo, za predsednika. Za člane so imenovani: FRAN.ir ŽMAUC, Zavod za zaposlovanje delavcev; ANGELCA ZlBERN/^i Občinska zveza društev prijateljev mladine: J02ICA CARMAK unrava Skupščine občine Ptuj; ALBIN SVETEI.fiEK, Stanovanjsij podjetje; AT -.::KA GORJUP. Tovarna glinice in aluminija Kidr' čcvo; ZORA ILOVAR, Delavska univerza Ptuj. DELOVNI CAS V emisijo, ki bo spremljala priprave na skrajšanje delovne® čr.cd in nudila delovnim organizacijam ustrezno pomoč, so imeno vani: MILAi; KRAJNIK. Strojne delavnice, član plenuma ObSS za nredsednika in za člane: JOŽE SOTLER. Pekarne -Vinko Reš^ Ptuj; HERMAN GAJZER. Gradbeno podjetje »Drava- Ptuj; CIRII KOLARIC, Kn-etijski kombinat Ptui; ANDREJ KOVAČ. Tovarn avtoopreme Ptv': DRAGICA NOVAK, Tovarna perila -Delta«, BRANKO KAMPUS, Gostinsko podjetje -Haloški biser« Ptuj. VARNOST PRI DELU V komisijo, ki bo preučevala vzroke nesreč pri delu in vpra- šanje zdravstvene preventive, so imenovani: dr. ANTE MILETAj Zdrav^tv^^n- dom Ptuj, član plenuma ObSS, za predsednika in z člane: ALEKSANDER SANKOViC, Tovarna glinice in aluminii; Kidričevo; I/^RJAN CUCEK. Kmetijski kombinat Ptuj; EDI KO "EL, inšpekcijske službe Sktinščine občine Ptuj, in MILKO VESB NJAK, Tovarna Avtoopreme Ptuj. j KULTURA IN TI§iK Za člane komisije, ki bo preučevala kulturno življenje zaposl« nih in vlogo tiska, so imenovani: JOŽICA HRAŠOVEČ, osnovn šola -Tone Znidarič«, član predsed-stva ObSS. za predsednika in z; člane: FRANC VREZE. TGA Kidričevo; FRANC GOLOB. Radii Ptuj; J02E SLODNJAK, Kmetijski kombinat — obrat za zadružra knoperprtio Ptuj; DUŠAN ZNIDARIC, tovarna avtoopreme Ptui IVAN ZMAUC, profesor. Gimnazija Ptiij, in MILOJKA ALIC, Ljuč ska-in študijska knjižnica Ptuj, IZOBRAŽEVANJE V komisijo, ki bo spremljala probleme na področju izobraž< vanja zaposlenih in v tej zvezi predlagala konkretne rešitve, 1 imenovani: MARIJA SVETELSEK, profesor. Ekonomska srednj Flui, član plenuma ObSS, za predsednika. Za člane so imen* vani: ing. MATkO ŽEMLJIC. Kmetijski kombinat Ptuj; FRAN VRI IC, TCA Kidričevo; KAREL SEPEC, Zavod za pedagoško prt svetno službo; MARJAN LUBEC. Tovarna avtoopreme Ptuj; VIE TOR KRANJC, Delavska univerza Ptuj,"iii ZVONKO KRALJ, osnovi šola -Tone Znidarič« Ptuj. MEDOBČINSKO SODELOVANJE V odbor; ki bo razvijal medobčinsko sodelovanje in sodelovanj s sindikalnimi organizacijami bratske Hrvatsike, so imenovani: Fi LIKS BAGAR, tajnik Občinskega sindikalnega sveta, za predsec nika in STANE STANIC. Zavod za pedagoško-prosvetno službo, J sekrctc-rja odbora. JOŽE VRABL, Tednik Ptuj, je ponovno imenova za uredn Va medobčinskega lista -Bratstvo in prijateljstvo«, 2 člane odbora pa so imenovani: SLOBODAN CERNJAKOViC, kap( tan JLA; J02E gTRAFELA, Kmetijska zadruga -Haloze« Ptu TONE POTOČNIK, Kmetijski kombinat Ptuj; STANKO BROI NJAK, živilska industrija -Petovia« Ptuj; FRANC KEKEC, Tovarn avtoopreme Ptuj; ALOJZ SEGULA, J2 Podjetje za popravljan; voz Ptuj; FRANC CEH, Tovarna perila -Delta« Ptuj; dr. MITJ MP.GOL'^. Splošna bolnišnica -dr. Jožeta Potrča«. Ptuj; PETE GEGIC, TGA Idbora CZDL Ptuj. V upravni odbor Delavskega kluba so imenovani: IVAN VAUU Pekama -""inko Reš- Ptuj, član predsedstva ObSS. za predsednit m za člane: RADO KOROŠEC, trgovsko podjetje -Merkur« Pti BERH '' TvD. Pleskar Ptuj. m MAGDA MRŠEK. -Haloški biser« Pti ANTON VALENTIN, J2 podjetje za popravljanje voz Ptuj; MIRr (Nadaljevanje na o. strani) stran 3 T E D I K — petek, 21. jnnuarja 1966 Stras 9 Tednikov mali intervju Kratek razgovor s Tiičko šišek - referentko za krvodafalstvo KO RK Hajdina v transfuzijski postaji splošne bolnišnice »Dr. Jožeta Potrča« v Ptuju je darovalo kn v pretek- lem letu 1913 krvodajalcev. Prav qotovo je krajevna organizacija Rdečega križa v Hajdini ena iz- med najboljših organizatorjev kr- vodajalcev, saj so v preteklem letu povečali v Hajdini število krvodajalcev za 150'/o, kar je zelo lep uspeh. Nedvomno ima najvfeč zaslug za takšen uspeh Tilčka Sišek, referentka za kr- vodajalstvo pri KO RK Hajdina, ki je pri svojem delu zelo pri- zadevna. Obiskali smo jo in ji postavili nekaj vprašanj, na ka- tera nam je takole odgovorila: KAKO VAM JE USPELO DVIG- NITI ŠTEVILO KRVODAJAL- CEV? Na občnem zbora smo posta- vili program deda. Med drugim je bilo rečeno, da naj bi imela organizacija omejeno delo, to je v dveh ali v treh. panogah. Ta predlog je potrdilo tudi vodstvo naše organizacije in sklenilo, da si bomo prizadevali največ pri zbiranj-u novih krvodajalcev, opnemi omaric prve pomoči in pri izotoraževamju članov.' Ker ve- mo, da je kri, vedno bolj potreb- na ob naraščanju transfuzij, smo se tudi v naši organizaciji tega zavedali in podvzeli vse za pove- čanje števila krvodajalcev, kar nam je tudi uspelo. Da smo po- večali število krvodajalcev, je nedvorono zasluga celotne orga- nizacije in krvodajalcev samih, ki se zavedajo, kaj pomeni kri človeškn, ki jo potrebuje. Sama sem aktivna krvodajalka, saj sem že prejela srebrno in zlato značko ter diplomo. ZAKAJ PA STE SE ODLOČILI, DA POSTANETE KRVODAJAL- KA? Predvsem zato, da bi s svojo krvjo pomagala bolniku, ki jo potrebuje. Večkrat sem že pomi- slila, kako bi bila sama srečna, če bi mi kdo pomagal s krvjo v primeru potrebe. KAKO SE POČUTITE PO OD- VZEMU KRVI? Lahko rečem, da se počutim iz- vrstno, saj se po vsakem odvze- mu krvi počutim še bolje, kakor tudi drugi krvodajalci. KAKŠNO ZANIMANJE PA KAZE MLADINA ZA KRVODA- JALSKE AKCIJE? Tukaj se ne morem izraziti po- hvalno, čeprav je med našimi krvodajalci tudi nekaj mladincev in mladink. Vsekakor bi jih lahko bilo še več! Zato vabim mladino, da se vključuje med krvodajalce. KAJ BI NAM LAHKO POVE- DALI SE O DRUGEM DELU VA- SE ORGANIZACIJE? Kot sem že prej omenila, si vodstvo naše organizacije priza- deva tudi pri drugih oblikab de- la. Zdaj se pripravljamo na obč- ni zbor, ki bo v nedeljo, 6. febru- arja. V ponedeljek pa bomo pri- čeli z gospodinj sko-kuharskim te- čajem in s tečajem prve pomoči. Za oba tečaja je pri članih, zla- sti pa še pri članicah, veliko za- nimanja. KAKO SKRBITE ZA SOCIAL- NO OGROŽENE CLANE? Na našem območju imamo ta- kih okrog trideset. Nudimo jim hrano in oblačila, ki nam jo daje občinski odbor Rdečega križa Ptuj, ker organizacija nima sred- stev za druge obUke pomoči so- cialn^ ogroženim. JE TUDI VASA ORGANIZACI- JA ZBIRALA PROSTOVOUNE PRISPEVKE ZA I>OPLAVLJEN- CE? Seveda! Resno smo pristopiU k organiziranju zbiranja prostovolj- nih prispevkov na območju naše organizacije. Član: pokazali veliko razumevanja in so prispe- vali po svojih močeh. Eden več, drugi manj. Skupno smo zbrali 158.000 (starih) dinarjev, ki smo jih tudi nakazali komisiji za po- moč prebivalcem, ki so jih pri- zadele poplave. KAKŠNE NALOGE ČAKAJO VASO ORGANIZACIJO V PRI- HODNJE? Se naprej si bomo prizadevali povečati aktivnost naše organi- zacije. Kot doslej, se bomo tudi v prihodnje zavzemali za pove- čanje števila krvodajalcev in pri izobraževanju svojih članov. Več bomo morali skrbeti za opremo omaric prve pomoči, ker nam to doslej ni bilo mogoče zaradi po- manjkanja finančnih sredstev, s katerimi pa naša organizacija ne razpolaga. IN VASE ZELJE? Kot referentka za krvodajalst- vo žeUm, da bi se vključilo med krvodajalce še več novih. Vsem dosedanjim pa se za požrtvoval- nost in za prizadevnost toplo za- hvaljujem. F. G. Tilčka Sišek Ob 7 O-letnici gasilskega društva Hardek GASILSKO DRUŠTVO HARDEK JE BILO USTANOVLJENO 1896. LETA. OD USTANOVITVE DO DANES JE SODELOVA- LO PRI GAŠENJU NAD 200 POŽAROV. KAJ PRAVI O GA- SILSKEM DRUŠTVU PREDSEDNIK IVAN PAVLINIC? Gasilsko društvo Hardek bo letos praznovalo 70-letnico svo- jega obstoja. Bilo je ustanov- ljeno 1896. leta, imelo je slo- venskega poveljnika in ^obri- tev kr^jevega namestništva v Gradcu. Ustanovitelji društva so bili takratni zavedni Slo- venci. Gasilsko djnštvo ni bilo samo gasilska organizacija, am- pak tudi narodnostna organiza- cija, v kateri so se zbirali slo- venski rodoljubi, ki so bili protiutež naraščajočemu nem- škemu pritisku. Takratno dru- štvo je imelo godbo na pihala, ki jo je sestavljalo 14 godcev. Za ustanovitev društva imajo, kot piše kronika, največ zaslug dr. Ivan Geršak, dr. Omulec, Franc Gomzi, Alojz Miki, Ivan Žinko, Franc Stanič, Franc Hanželič st. in Franc Hanželič ml. — edini še zdaj živeči. Ti so sestavljali pripravljalni od- bor in delo društva je zaživelo. Prvi predsednik društva je bil Martin Stanič, ki je bil tudi takrat predsednik občine Har- dek. Na to pa so se vrstili: An- draž Žinko, Franc Hanželič, Ivan Hanželič, sedaj pa je predsednik Ivan Pavlinič. Leta 1897 je bila na Harde- ku zgrajena prva gasilska uta, čez 32 let pa je društvo zgradi- lo gasilski dom s stolpom. Leta 1937 je imelo društvo ročno brizgaJno in istega leta je na- bavilo motorko. Tudi leto 1938 je bilo plodno za društvo. Kupilo je tovorni avtomobil znamke »FIAT«. Ob mobiliza- ciji 1. 1941 je bil društvu avto- mobil odvzet, leta 1946 pa je dobilo drugi avtomobil. Tega so popravili in še danes služi namenu, člani društva so zgra- dili prostorno cisterno za po- žarno varnost, ki prejme do 75 m^ vode. Gasilsko društvo Hardek so- deluje pri gašenju požarov tu- di izven svojega območja, v sosednji Hrvatski in drugod. Od ustanovitve do danes so člani društva samostojno gasi- li ali pa sodelovali pri gašenju nad 200 požarov. S tem so ob- varovali veliko vrednost in za- služijo vse priznanje. Po I. svetovni vojni je gasil- sko društvo Hardek javno na- stopilo 1918. leta. Leta 1939 je bil v Ljubljani gasilski kon- gres, katerega so se udeležili tudi hardeški gasilci. Od usta- novitve društva do leta 1945 se je število članov gibald' od 30 do 50. Po osvoboditvi do leta 1957 je društvo povečalo Član- stvo za 25 gasilcev. Lani so člani društva pristo- pili k razširitvi gasilskega do- ma. Društvo posebno skrbi za pridobivanje mladincev v ga- silske vrste in za njihovo prak- tično in teoretično izobraževa- nje. Društvo ima desetino, spo- sobno za gašenje požarov, ki so v najkrajšem času priprav- ljeni priskočiti na pomoč. Pred leti je društvo razvilo gasilski prapor. Sodelovalo je na republiškem festivalu v Ljubljani in na II. republiškem festivalu v Mariboru. DobOo je več pohval, priznanj in me- dalj. Na letošnjo proslavo 70-letni- ce gasilstva na Hardeku se že temeljito pripravljajo. Slavno- sti se bo udeležilo več sto ga- silcev iz ormoške in sosednjih občin. Ob tej priložnosti bodo praktične gasilske vaje in raz- ni kulturni nastopi. IVAN PAVLINIČ je zaslužen gasilec in predsednik gasilske- ga društva Hardek. Rojen je bil pred 40 leti in je že v mla- dosti stopil v gasilske vrste. Po njegovem mnenju se gasilsko društvo srečuje s finančnimi težavami, ki jih rešuje v okvi- ru svojih možnosti. Društvo se- stavlja 61 aktivijih članov in 8 (Nadaljevanje na 5. strani) Razvitje gasilskega prapora na Hardeku 1958. leta Vesti iz Kidričevega Prejšnji teden smo že na krat- ko poročali o občnem zboru DPD »SVOBODA« Kidričevo ter o pri- zadevanjih novega odbora, da bi čimprej ponovno oživelo delo te- ga društva. Knjižnica tega društ- va v Kidričevem ima nad 1500 knjig in je pred leti še zelo do- bro poslovala ter je bila s tem možnost, da so prebivalci naselja in okolice lahko prišli do dobre knjige. Prostori te knjižnice so bili v samskem domu, pozneje pa so »Svobodi« odvzeli še ta edini prostor in ji tako povsem one- mogočili nadaljnje poslovanje. To morda ne bi bilo niti tako strašno, če bi bile te dragocene knjige spravljene, kot se spodo- bi. Nahajajo se v neki sobi po- vršno spravljene na kup. Vsi, ki ljubijo lepo in dragoceno sloven- sko knjigo, se zgražajo nad tem. ,Novi prostor za knjižnico bo ne- dvomno spet prej ali slej nared in bo knjižnica spet normalno poslovala, vendar bo treba imeti v bodoče več odgovornosti do domače slovenske knjige. Upravni odbor TGA je na svo- ji zadnji seji v letu 1965 med drugim razpravljal tudi o vlogi skupščine občine Ptuj pri finan- ciranju strokovnega šolstva. V njej je bilo nakazano stanje gle- de financiranja tega šolstva in bi naj podjetje za rešitev te za- deve prispevalo okrog 30,000.000 dinarjev. Upravni odbor je skle- nil predložiti delavskemu svetu, da odobri prispevek v sklad za financiranje strokovnega šolstva občine znesek 2.5,000.0CK) dinarjev iz sredstev sklada skupne porabe. Upravni odbor je predlagal ob tej priložnosti delavskemu svetu tudi odobritev prispevka 18 mi- lijonov dinarjev za gradnjo vod- no-gospodarskih objektov. Svet proizvajalcev delovne enote glinice je lani posvečal vso pozornost in skrb predvsem RTV službi in proizvodnji glinice. S tem v zvezi je bilo sprejetih tu- di nekaj konkretnih sklepov, ki pa žal niso vsi prišli do polne veljave, predvsem s strani nepo.-; srednih proizvajalcev, ki jih niso smatrali za aktualne in koristne. Če izvzamemo težave v tehno- loškem postopku, na katere ko- lektiv res ni imel posebnega vpliva, pa preostanejo še ostali faktorji, ki so doprinesli k temu, da kolektiv glinice ni izpolnil po- stavljenega letnega proizvodhega plana. Jasno je, da je bil precej- šen izpad v proizvodnji zato, ker niso dosledno izvajali navodil, na drugi strani pa nadzor nad proizvodnjo in kontrola proiz- vodnih naprav niso bili taki, kot bi morali biti. Seveda pa krivda ne zadene samo neposrednih pro- izvajalcev, ampak tudi vodstvo glinice. Lanski izpad v proizvod- nji glinice je vsem resen opomin, da bo treba letos do proizvodnje več posluha in kolektivne odgo- vornosti. Start v začetku leta je bil sicer še kar dober, čeprav se že tu in tam pojavljajo nekatere težave in problemi. SPDE glinice bo moral vso stvar resneje prije- ti v roke ter pomanjkljivosti sproti odpravljati, kajti le v tem primeru lahko pričakujemo uspeh. Krajevna skupnost Kidričevo je dosegla lani nekaj dobrih re- zultatov, ki kažejo, da se v ce- loti zaveda svoje odgovornosti. Najpomembnejša sta dva in si- cer gradnja vzgojno varstvene ustanove, katere skupna vrednost bo v celoti znašala okrog 56 mi- lijonov dinarjev in ki že služi svojemu namenu, ter ureditev cest v naselju, ki pa ni bila v celoti končana ter bo to ena Iz- med pomembnih letošnjih nalog. Lani je bilo skupno asfaltiranih 4212 Wadratnih metrov cest in poti, kar je veljalo ca. 17,058.600 dinarjev, od katerih je 53 "/o pri- speval delovni kolektiv TGA v obliki namenske dotacije, med- tem ko je preostalih 47®/o prispe- vala krajevna skupnost s svojimi sredstvi in s prispevki prebival- cev naselja. Krajevna skupnost je s pomočjo delovnega kolekti- va TGA že pred pričetkom lan- ske kopališke s^one napeljala od tovarne do kopališča cevovod za toplo vodo, s čimer se je po- daljšala sezona kopanja, kar tu- di najbolj dokazuje podatek, da se je število kopalcev povečalo v lanskem letu napram letu 1964 kar za 273 ®/o, čeprav kot vemo, lansko poletje ni bilo kaj prida, saj je bilo večinoma deževno. Še bi lahko naštevali uspehe krajev- ne skupnosti Kidričevo v minu- lem letu, za kar gre priznanje predsedniku in tajniku krajevne skupnosti, ki sta bila neumorna pri svojem delu. Upravni odbor TGA je pred kratkim obravnaval prošnjo Osnovne šole Kidričevo za do- delitev stanovanj za svoje uči- telje. V razpravi so člani UO ugotovili med drugim, da je v Lovrencu zgrajen učiteljski sta- novanjski blok, ki pa ni zaseden. Zato so, razumljivo, uredili, da se naj Osnovna šola v Kidriče- vem prične zanimati za stanova- nja v tem bloku, predvsem zato, ker je postala šola v Lovrencu podružnica šole v Kidričevem. Ne glede na to pa so sklenili pri- poročiti Komisiji za skupno po- trošnjo in družbeni standard, da po možnosti dodeli eno stanova- nje v Kidričevem za potrebe osnovne šrole. TGA ima v naselju lep samski blok za stanovanja samskih'^de- lavcev. Zal je ta samski dom vse drugo prej kot samski, saj je v njem že mnogo poročenih, ki še pač nimajo družinskega stanova- nja. V tem domu tudi ni pravega reda, česar sicer niso krivi vsi stanovalci, toda prav gotovo je med njimi nekaj takih, ki jim ni za red in mir, in ki ne ločijo tu- jega od svojega. Mnogi stanoval- ci se pritožujejo nad čistočo v domu in nad marsičem drugim. Delavski svet je zadolžil vodjo delovne enote osrednjih služb, da ukrene vse potrebno, da se v samskem domu uvede r6d, kakr- šen mora vladati v stanovanjskih prostorih. -ko- Pisma uredništvu KRAJEVNI »SAMOPRISPEVEK« NA KOGU Krajezma skupnost Kog je s | soojim odlokom o Uradnem ^^ oestniku občin Ormož in Ptuj $t. 8 z dne 15. oktobra 1965 raz- glasila. m določila soojim posa- meznim prebivalcem takozoani samoprispevek, da ga plačajo o denarju ali odslužijo z delom na cesti. Kršilcem grozi odlok z opominom in da bo dolžnik pre- dan finančnim organom d izter- javo. To torej ni samoprispeoek, ampak prisilni prispevek, če ga mora vsak prispevati ne glede na premoženjsko, socialno ali starostno stanje. Pred kratkim so bili v Urad- nem vestniku objax>ljeni odloki drugih krajevnih skupnosti, npr. Polenšaka in Vidma pri Ptuju. Iz teh sem videl, da so tam bo- lje ocenili zmogljivost občanov glede samoprispevka. Krajevna skupnost Polenšak je na primer s svojim odlokom (čl. 8) opro- stila krajevnega samoprispevka vse noseče žene, matere, ki ima- jo manj kot 7 let stare otroke; občane, ki so zaradi bolezni ali invalidnosfi nesposobni za delo; mlajše mladoletnike ter moške, stare nad 55, in ženske, stare nad 50 let. Na Kogu pa se je primerilo, da je mati treh otrok prišla od- slu^t samoprispevek v takozv^a- ni šeškov klanec ter pripeljala s seboj v otroškem vozičku 5 mesece starega dojenčka, 3 let- ni sinček pa se ji je držal za krilo. Tudi stari možje in žene, med njimi upokojenci, so morali priti na delo, čeprav so stari nad 60 in tudi nad 70 in več let. Kra- jevni samoprispevek je bil celo predpisan nad 80-letni upoko- jenki Emi Šešek. Kako je mogoče, da prizna- jo občinske uprave za dohodke davčne olajšave davčnim zave- zankam, starim nad 55 let in zavezancem, starim nad 60 let, ker so nezmožni za delo. Kra- jevna skupnost Kog pa teh olajšav ne prizna? Na Kogu morajo plačevati pri- spevek upokojenci, ki so že po leto in več dni privezani na po- steljo ter bodo rabili občinsko cesto le še, ko jih bodo nesli ali peljali na pokopališče. Krajevna skupnost Kog dolo- ča vsako leto mlade moške, da nadzorujejo delo pri odslužitvi krajevnega samoprispeoka, na^ mesto da bi določala za to delo starejše ljudi, ki so manj zmož- ni težkega dela. Pričakujemo, da bo Krajevna skupnost v bodoče bolj premiš- ljeno določala obveznosti obča- nom ter upoštevala razne člove- ške okolnosti, kakor to delajo ostale krajevne skupnosti. KF Tudi z manjšimi sredstvi lalilco uredimo in olepšamo mesto Mesto Ptuj in del njegtvoe oko- lice ie izrazito turističnega znača- ja, saj je znan po stjojih priročnih lepotah in zgodomnskih znatne- nitastih. Njegove vrednote so na- ravni kapiial turizma, zato jih ne smemo zgolj izkoriščati, pač pa tu- di primemo čuvati in riegomati. Z nommi gradnjami prirodo vedno bolj pustoSimo. Rastejo no- vi stanovanjski in industrijski ob- jekti, pri katerih še najdemo kupe gradbenega in drugega materiala. Na zemlji izginja lepo naravno okolje, v njej pa čista voda. Kar na eni strani lepega odvzamemx>, drugje vedno ne nadomestimo. Tako nenačrtno spreminjanje, bolj uničevanje kot na novo ure- janje zahteva, da obogatimo oko- lico a nasadi, fei smo jih z gradbišč novih objektov pregnali ali iz- podrinili. Ureditev novih zgradb bi morala biti dodatek, če so urba- nisti in arhitekti upoštevali vse faktorje sodobno urejene in pospe- ševanju turizma namenjene priro- de. Varstvo in urejanje pokrajin predstavlja v 'turistično visoko razvitih deželah resen in važen problem, ki se ga lotevajo z vso prizadevnostjo ter ob so^lovanju vseh vplivnih činiteljev. Zelo problematično je pačenje podobe slovenske vasi s postavlja- njem betonskih in žičnih ograj, kot da nam ne bi bil jasen namen ograj pri njihovi graditvi. Mnoge ograje ne spadajo v ambient, kjer so postavljene. Samo poglejmo jih, kako so različno visoke, iz raz- ličnega materiala, nekatere brez okusa do okolice itd. Kako pri- kupno učinkuje preprosta lesena ograja pri kmečki hiši, izza katere gledajo mimoidočega cvetice. Ali smo se doslej potrudili oce- niti katero izmed naših okoliških vasi kot vas z najlepše urejenimi cvetličnimi vrti? Zaslužno gospo- dinjo ali njeno hčerko — cvetli- čarko bi lahko nagradili vsaj s knjigo o cvetličarstvu, enako pa tudi njej enako skrbne in marlji- ve. Neurejena naselja, nova ali sta- ra gotovo ne vzbudijo pri domačih in tujih turistih občutka, da si pri- zadevamo tudi na zunaj pokazati sv>oj kulturni nivo in urejen živ- ljenjski standard. 'Ali res nimajo naši delovni ljudje, lastniki starih in novih hiš, pa tudi najemniki v družbenih stanovanjskih zgrad- bah smisla za lepoto, za življenje v urejeni okolici ter občutka za po- gled turista na njihovo dvorišče, na ta aktivni del naše domovine. ki ga ta ali drugi sam ureja in oskrbuje? In zakaj se ne potrudi- mo ovreči taksne dvorna a ureja- njem svoje okolice? Zeleni pasovi, travne povr&ne, cvetlične grede in okrasno drevje in grmičje v Ptuju bi moralo zr- caliti naš skupen smisel za ureje- nost in veselje do življenja v osve- žujoči naravi. Ze naši predniki, ki so živeli v Ptuju, so mislili na del naravnih lepot tudi v mestu, na park, na cvetlično gredo, na okras- no drevje, na ptice, veveric^ in druge živalice, ki bi jih naj od- rasli in mladina v svoji okolici ob- čudovali, ne pa preganjali. Nekdaj je gospoda zahajala v park, seda- nji park pa je namenjen vsem pre- bivalcem mesta in okolice, žal pa ga niti vsi prvi niti drugi ne Ču- vajo, kot bi zaslužil. Vedno znova ugotavljamo razno škodljivo po- četje, zaradi katerega smo vsi pri- zadeti, soodgovorni pa se ne ču- timo vsi, čeprav so te zbrane le- pote naša skupna last. Vse leto bi morali skrbeti zanje, zato hi tudi v vseh letnih časih vanje radi za- hajali, saj so vedno enako zani- mive in privlačne. Okolica raznih turističnih ob- jektov, ki je dnevno na očeh do- mačih ljudi in inozemcev, bi mo- rala biti posebno skrbno urejena. Gostinske delavce morata vsak ne red in vsako razdejanje enako močno prizadeti kot kcrmunalne delavce, posebno če je ta v njihovi bližini. Ne bi naštevala vsega, ob čem se spotikamo vsi skupaj grede po mestu in po njegovi okolici, ker ne bi nič novega povedala tistim, ki vse to dnevno vidijo, le ohrab- rila bi jih rada, da bi poskrbeli, da bi bilo jutri drugače, lepše, kot je bilo danes, spomladi še lepše, kot je bilo pozimi, in tako v vsakem letnem času. Vsi pogledujemo na okna, ko hodimo mimo hiš, mi- mo starih zgradb in novih, pred katerimi je dovolj zemlje, žal po- nekod preveč trave in premalo cvetic. Marsikateri balkon je pra- zen, enako pa tudi okenska polica. Ali je naš prosti čas res ttUco iz- črpan, da ne bi imeli časa zaliti cvetice ali ji menjati zemlje? Ptujska tema in skopi reklam- ni napisi brez fluorescentne raz- svetljave vzbujajo pri domačinu, pa tudi pri gostu in prehodnem turistu občutek, da podjetja s tem ne varčujejo, ampak skoparijo na račun lastnega ugleda, ugleda me- sta in celotne skupnosti. Ali ni v našem poslovanju manj važnih stvari, kot je razsvetljava napisa firme? Ljudje, ki so navajeni na raznobarvne svetlobne napise v večjih krajih, ne morejo imeti vti- sa, da vidijo skromen kraj; prej dobijo vtis, da so zašli v zanemar- jen kraj, ki nima smisla za svet- lobno poživitev svojega gospodar- skega in političnega središča, kar ne stane toliko, da bi bil ogrožen dohodek kolektiva ali občinske skupnosti. Vse to in ostalo bi moralo iz dne- va v dan bolj vznemirjati pre- bivalce Ptuja, zlasti pa ob misli, na to, da bo pražnoval Ptuj leta 1969 tisočletnico mesta. Iz dneva v dan je bliže temu ^tumu in temu jubileju, zato ho tudi moral iz dne- va v dan postajati Ptuj lepši in prazničnejši. Za to je odgovoren vsak njegov stanovalec in upajmo, da ni nobenega, ki bi trdil, da se za Ptuj malo briga in da mu je vseeno, kakšno je mesto, v katerem živi. Od najmlajšega do najstarejše- ga prebivalca Ptuja kot zgodovin- skega in turističnega mesta si mo- ramo obljubiti vsaj to, da se bo- mo najprej potrudili obvarovati vse, kar je v našem mestu lepega in k temu že olepšati vse. kar se da. C. P. PRED IZDAJO OSNUTKA PRAVILNIKA O GOZDNEM REDU Republiški sekretariat za go- spodarstvo v Ljubljani je razpo- slal te dni na razne naslove v Sloveniji, med njimi tudi kmetij- skim kombinatom, osnutek pra- vilnika o gozdnem redu, da bi ga preštudirali in dali svoje pripom- be v vsebini predloženega osnut- ka zaradi morebitnih sprememb in dopolnitev. Po tem pravilniku bo v glav- nem določbo, kako bo potekalo izkoriščanje gozdov, nabiranje postranskih gozdnih proizvodov, varstvo gozdov in kaznovanje za prekrške po tem pravilniku, ki bo imel vsega vsaj 32 členov z važnimi določili. Osnutek je bil izdelan po po- oblastilu iz 28. člena zakona o gozdovih, 7. člen osnutka pa na podlagi pKJsebnega pooblastila v drugem odstavku 12. člena- V duhu določil tega osnutka pravilnika je delo že prej pote- kalo in so ravno izkušnje iz te- ga dela mnogo prispevale k se- danji sestavi osnutka pravilnika. Po sprejetih pripombah bo repu- bliški sekretar za gospodarstvo izdal končni pravilnik, ki bo za- čel veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS; s tem bo pre- nehala veljati odredba o ukrepih proti škodljivemu mrčesu in na- lezljivim boleznim na gozdnem drevju (Ur. list LRS 12 70/49). V. J. NOVOTNV V MOSKVI Sinoči sta prispela na prijatelj- ski obisk w SZ i>Tvi sekretar CK KP Češkoslovaške io predsednik CSSB Antonin Novotiiy ter se- kretar CK KPC Jifj Hendrich. Na vnukovskem letališčn so visoke goste pričakali in pozdravili Leo- nJd Brežnjev, Nikolaj Podvomi in drugi visoki sovjetski voditelj Stran 4 TEDMK — petek, 21. januarja 1966 Sfran 2 Široka razprava-uvod v sistematično delo na področju kulture Letošnji kongres SZDL Slove- nije bo posvetil pomemben del razprave kulturnim vprašanjem. Tudi na februarski občinski kon- ferenci SZDL bo obširna razpra- va o teh vprašanjih. Ta sestavek bi naj torej sprožil v občini ši- roko razpravo o aktualnih kul- turoo-prosvetnih vprašanjih, da bi na občinski konferenci že lahko sprejeli konkretne načrte za bodoče kulturno-prosvetno delo v občini. Razvoj kulture in prosvete kot nadstavbe neke družbe je rezul- tat njenih materialnih naporov in le kulturen človek lahko gradi v družbi humane odnose. V na^ družbi so, ki se zavzema- jo za prioriteto v razvijanju ma- terialne baze, drugi pa, ki po- udarjajo »skrunitev duha« zara- di njegove odvisnosti od mate- rialnega sveta. Za marsikatere je stvar jasna in izraža to jasnost v celoti prvi stavek prejšnjega odstavka. V naši ožji skupnosti, v ob- čini se je kulturna dejavnost razvijala skladno z rastjo mate- rialne baze. Kultura je doživela v povojnih letih bogat in vse- stranski razvoj, čeprav so usta- nove s kulturnega področja do- bivale sredstva le za osebne in funkcionalne izdatke. V naših sedanjih pogojih sa- moupravljanja gospodarskih or- ganizacij — kjer se ustvarjajo materialne dobrine in torej osno- ve za razvoj kulture — pa se postavlja vprašanje, kako ustvar- jati medsebojna razmerja med materialno bazo in potrebami kulture. Na kratko: kaj obvezuje gospodarsko organizacijo, da pri- speva za razvoj kulture? j Naslednje vprašanje je pomen in mesto določene kulturne de- javnosti, kako določena kulturna ustanova zadovoljuje družbeni interes na določenem kulturnem področju. V tem pogledu ni mo- goče mimo splošnih konkretnih meril: njenega koncepta, kvali- tete opravljenega dela, širine sti- ku z množicami, nivoja ustvarje- nih dosežkov, njihovega idejne- ga nivoja. Delavci na področju kulture težijo k zagotovitvi stalnih in trdnih virov sredstev za finan- ciranje na področju kulture. Tu- di tu gre torej za ustanovitev stalnih namenskih skladov. Pojavljajo se opredelitve: na- cionalna kultura, republiške ali komunalne ustanove. Slej ko prej je to posledica ekonomsko družbenih odnosov na relaciji republika — občina, medtem ko je vsako prizadevanje na kultur- nem področju le del nacionalne kulture. Preidimo h konkretnim vpra- šanjem kulture in prosvete na občinskem območju. Predvsem nimamo splošnega niti podrob- nega programa razvoja kulture niti njenih potreb. Ne glede na to pa je potrebna ugotovitev, da kulturna stopnja množic rasle, čeprav je ta rast počasnejša, kot bi želeli. Toda tudi kulturne potrebe ob- čanov se povečujejo. Množice se ne zadovoljujejo več z ama- terskimi nastopi entuziastov, temveč vse bolj zahtevajo kva- liteto. V občini ni dovolj stor- jeno za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov, ker sistem fi- nanciranja kulturnih ustanov ni omogočal razmaha njihovega de- la. Vendar je bolj kot ta pomanj- kljivost evidentna odsotnost za- htev množice po zadovoljitvi kulturnih potreb. Dogaja se celo, da kvalitetne kulturne prireditve ostajajo brez ustreznega števila obiskovalcev. Pojavljajo se predlogi, katerih izvedba bi pomenila boljšo or- ganizacijo obiskovanja kulturnih prireditev, več naročnikov knjiž- ' nih zbirk, pogostejše obiskova- ' nje knjižnic, glasbenih priredi- tev, dramskih in opernih pred- stav, razstav itd., skratka, za in- tenzifikacijo zanimanja občanov za kulturna dogajanja. Ob oceni trenutne situacije v tem pogledu vidijo optimisti izhod v »kultur- nih poverjenikih« v kolektivih, ki bi organizirali udeležbo v kulturnem dogajanju, pesimisti pa v vzgoji občutka za kulturne potrebe pri šolski mladini kot bodočem potencialnem »potroš- niku« kulturnih dobrin. Ocenjevalec-realist pa opozar- ja na potrebno potrpežljivost v tem pogledu, ker trajnega »po- (Nadaljevanje na 5. strani) Drago HasI o letošnjih pustnih prlreditvtih Na letošnje kurentovanje se moramo temeljito pripravit! V zvezi z letošnjim kurento- vanjem 19. in 20. februarja 1966, ki bo čez en mesec, je d^jal v. d. direktorja Drago Hasl za bralce »Tednika« sledeče: >Zaz?od za folklorne prireditve v Ptuju namerava tudi letos pri- praviti veliko kurentovanje in karjieval. Prejšnje tri prireditve, zlasti pa lanska, so uspele. S prenosom glavnega dela prire- ditev na športni stadion >Dra- oe« smo omogočili številnim obiskovalcem, da so boljše vide- li in slišali program naših do- mačih in drugih pustnih skupin kot so prejšnja leta v sprevodu po mestnih ulicah in čez mestne trge. ^ Prireditveni odbor zavoda je ugotovil, da zanimanje za naše pustne prireditve iz leta v leto narašča in da lahko pričakuje- mo letos še večji obisk. Ze se- daj se zanimajo predstavništva domačih in inozemskih turistič- nih agencij in gostinskih podje- tij pri turističnem društvu in pri gostinskih podjetjih, kako je z letošnjim kurentovanjem. To splošno zanimanje domačega prebivalstva in drugih prijate- ljev Ptuja obvezuje poleg Zavo- da za folklorne prireditve go- stinska podjetja in vse, ki se bavijo s turizmom, pa tudi vse naše mesto in okoliške vasi, da se moramo na letošnje kuren- tovanje temeljito pripraviti. Do 19. in 20. februarja 1966 (pustni torek je 22. februarja), do dveh dni prireditev je malo časa, za- to pa morajo biti vse priprave temeljite in hitre.< Posebnosti letošnjega kuren- tovanja je Drago Hasl tako raztolmačil: ^Letošnjo pustno prireditev bomo razširili, pa tudi poglobili. Pustna prireditev ne bo samo v nedeljo, 20. februarja, kakor je bilo doslej v navadi. Letošnje kurentovanje bodo spremljale tudi druge kvalitetne kulturne prireditve. O podrobnem pro- gramu prireditev še ne bi mogel govoriti, lahko pa omenim, da se nam obeta v pred pustnem tednu gostovanje ljubljanskega mestnega gledališča, ljubljan- skega lutkovnega gledališča, li- kovna razstava akademskega slikarja Franceta Miheliča v ga- leriji slik na gradu, instrumen- talni koncert, predavanje o še- mah in ljudskih pustnih običa- jih ter primeren filmski spored z Jančarjevimi filmi.t Glede sodelujočih in pomoči iz središča Slovenije, iz Ljub- ljane, je Drago Hasl dodal: >Pri realizaciji razširjenega programa nam bo pomagal po- seben umetniški svet, ki smo ga izvolili lani meseca junija. Tega sestavljajo zelo vidni slovenski kulturni delavci: akademski sli- kar Božidar Jakac kot predsed- nik in Milenko Sober, urednik turističnih oddaj RTV kot pod- predsednik, France Mihelič, aka- demski slikar, naš dobri zna- nec, ki je prav v Ptuju z umet- niško intuicijo obdelal kurentski lik in si s tem ustvaril veliko slikarsko veljavo o svetu, Mira Mihelič, slovenska književnica. Samo Hubad, dirigent Sloven- ske filharmonije, Uroš Krek, skladatelj, dr. Valens Vodušek, ravnatelj glasbenega in narodo- pisnega instituta in dr. Niko Kuret, znanstveni svetnik kot člani. Od Ptujčanov so v umet- niškem svetu podpredsednik ob- činske ,lzkazalo se je, da ne more sprejeti ptujski športni stadion v enem dnevu vseh gledalcev, zato moramo prireditev razširiti na dva dni in tako omogočiti našim zunanjim gostom, da si bodo lahko že v soboto bolj v n'inr naledali progr^^rn na sta- dionu, česar si v nedeljo oh ve- likem navalu ne bi mogli! V ne- deljo. 20. februarja, bodo nasto- pile tudi karnevalske skupine, zato hi se morali že sedaj po delovnih orSanizarijah. šolah, krajevnih skupnostih, od koder so skupine že doslej sodelovale, takoj dogovoriti o letošnjem for- miranju karnevalskih skupin in glede posebnosti likov, ki bi naj vzbudili pri gledalcih posebno pozornost. Takoj se bodo tudi morali začeti pripravljati, ker čas hiti in bi se vsaka zamuda po svoje maščevala.^ VJ. Kurenti so vsako leto najučinkovitejši buditelji predpustnega razpoloženja Pionirska tribuna Knjiga je moja prijateljica Ze kot predšolskega otroka so me zanimale slikainice in pravlji- ce, ki mi jih je pripovedovala in brala mama. Vedno mi je kupila kakšno slikanico in vsa- ka me je razveselila in prižga- la v meni še večjo ljubezen do njih. Zato sem si žefliel vedno nove slikanice. Ko sem začel hoditi v šolo, mi je kupila prav- ljice, ki so me spremljale vse do četrtega razreda. V podlehniški šoli sem si za- čel sposojati knjige v šolski knjižnici. Spos^odil sem si pred- vsem pravljice, pripovedke in knjige, ki so opisovale boje med partizani in fašisti. Te knjige so me naiučile lepega izražanja in pravilne rabe slovenskih be- sed. Nekatere knjige so tudi ze- lo pohujšljive in za otroke ne- primerne. Citam najraje pripo- vedke, pravljice in knjige, ki so za otroke poučne. V šola moramo čitaiti obvezno berilo. To je kratka obnova neke knjige, ki jo prečditaš, in nekaj besed o pisatelju, ki jo je napisaL To se mi zdi zelo pouč- no, ker si bralec po kon^čanem čitanju to stvar aH reč v mislih predstavlja in knjiga zapusti v njem zaklad lepih besed in iz- govorjave. Pisatelji, ki pišejo knjige, so umetniki. Zato bi tudi jaz rad postal pisatelj, ki bi pi- sal pravljice za otroke in jim nu- dil čim večji zaklad lepega knjiž- nega jezika. Vsaka knjiga zapu- sti v meni sled, ki me spremlja v šoli in doma. Knjige sem ljubil kot predšol.ski otrok in mi- slim, da bo knjiga moja najožja in najzvestejša prijateljica. Peter Hronek, 6 b raz., Podlehnik Na oknu Na oknu lonček stoji s prstjo, vsak dan ga zalijem z bistro vodo. Med zelenjem poganja droben cvet, ljubko gleda skozi okno v svet. Lepo naj raste, okno preraste^ cvetje visi naj do zemlje, cvetje visi naj do zemlje, sega vsem dobrim ljudem v srce. Cvet je dorastel, okno preraste!« sega do zemlje, sega vsem dobrim ljudem v srce. Paveo Angelca, učenka 6. a r. šola Podlehnik Novice z Rodnega vrha V drugi polovici decembra 1965 je prispel na šolo Rodni vrh epidiaskop, ki ga je kupila šola iz večletnih prihrankov. Epidia- skopa smo se zelo razveselili vsi šolarji. Kar začudeno smo ostr- meli, ko smo zagledali na naši šolski steni v temni učilnici fil- me Martina Krpana, Petra Klep- ca. Oglarjev medvedek idr. Po- sebno z zanimanjem smo poslu- šali in gledali film Otrok in cesta ter film Sovražnik je vdrl v našo deželo. Sedaj zaenkrat imamo 54 poučnih filmov, ki nam tedensko pomagajo večati naše znanje. Kar slišimo in potem tudi to vi- dimo, nam je bolj razumljivo in nam ostane dolgo v spominu. Epidiaskop je bil za nas res naj- lepše novoletno darilo. Plajnšek Slavica, učenka VI. r. Rodni vrh Novoletna zahvala pionirjev šole Rodni vrh Letos zaradi pomanjkanja uči- teljev nismo imeli tako slovesne novoletne prireditve na naši šoli kot prejšnja leta. Tudi manj pod- jetij in tovarn se nas je letos spomnilo in podprlo našo obda- ritev. Kljub temu pa smo bili vsi šolarji veseli darov dedka Mra- za. Vsak učenec je dobil šolske potrebščine v obliki zvezkov in svinčnikov ter lep zavitek bon- bonov in peciva. V imenu pio- nirjev naše šole se zahvaljujem Mlekarni Ptuj in Kmetijski za- drugi Haloze za poslane prispev- ke. Jerenec Marija, učenka VLr. Rodni vrh Občni zbori društev Partizan v Majšperku primanjkuje prisdnjakov Prejšnjo nedeljo, 9. januarja 1966, je bil v Majšperku redni občni zbor tamkajšnjega TVD »Partizan«, ki se ga je udeležilo 40 društvenih pripadnikov, pred- vsem mladine. Iz poročil društ- venih upravnikov je bilo razvid- no, da so dosegli največje uspe- he v športnih igrah tekstilcev, saj so osvojili tri pokale. Na splošno se društvo bori z veli- kimi težavami. Znano je, da je bilo v tem kraju nekdaj močno športno življenje, ki pa zadnje čase izumira. Sedaj se je na že- ljo in iniciativo mladinske orga- nizacije »Partizan« postavil zo- pet na noge in skuša popraviti zamujeno. Mladina ima voljo, kar je bilo ugotovljeno tudi na zboru. Vendar brez pomoči in povezave z ostalimi družbenimi krajevnimi faktorji ne bo šlo. Po- trebna bi bila predvsem pomoč tovarniškega sindikata. Ce bo društvo našlo pot do takega med- sebojnega sodelovanja, uspeh ne bo izostal. Poleg tega bi rabili vsaj dva prednjaka, ki bi pre- vzela vadbo oddelkov in šport- nih iger. Tako kot povsod tudi tu velja geslo, da brez vaditeljev ne gre. Upamo, da bo mladina iz Majšperka rešila tudi to vpraša- nje in tako našla pot k poživitvi telovadbe in športa v tem kraju. Na Hajdini si želijo igrišče Minuli teden so se sestali na rednem zboru športniki Hajdine, ki so zaenkrat najmlajši tovrstni kolektiv v občini. Povedali so, da so že dosegli uspehe, čeprav so se formirali šele lansko leto. Ba- vijo se predvsem z nogometom in atletiko. Med drugimi so se udeležile članice »Atletskega fi- nala« v Trbovljah in dosegle častno tretje mesto. Društvo ima vse pogoje za nadaljnji razvoj. To pa predvsem glede na geo- grafsko lego kraja, saj se nahaja med dvema močnima centroma, to je med Ptujem in Kidriče- vim. Največja želja članstva je, da bi si čimprej uredili igrišče. Tega bi rabili za vadbo atletike in nogometa. Članska ekipa so- deluje v Občinski nogometni ligi in se je že za začetek uvrstila pod sam vrh lestvice. V Markovcih pa telovadnico v soboto, dne 15. januarja 1966, je bil občni zbor tega najmočnej- šega vaškega društva v občini. Udeležba je bila zelo številna, saj so člani napolnili dvorano skoraj do zadnjega kotička. Društvo je slavilo majhen jubilej povojnega dela na področju te- lesne kulture, saj slavi 20-letnico obstoja povojne telovadne orga- nizacije. Temu jubilejnemu letu so posvetili vso skrb in so ga skušali čim lepše proslaviti. V glavnem so uspeli. V občini sko- raj ni bilo množične športne pri- reditve, kjer ne bi sodelovali. Največji uspeh so dosegli z osvo- jitvijo tretjega mesta za pokal »Partizana« Slovenije. Osvojili so tudi republiški naslov v parti- zanskem mnogoboju IV. razreda ter prehodni pokal Občinskega sindikalnega sveta Ptuj za leto 1965. Bavijo se z vsemi športni- mi' zvrstmi, za katere imajo po- goje. Stagnacijo so zabeležili le v vajah na orodju, kar ni pojav samo pri njih, temveč skoraj povsod v Sloveniji. Da bi lahko izpolnili program, katerega so si postavili na zboru, bi radi čim- prej pristopili h gradnji, odnos- no adaptaciji bivše prosvetne dvorane v telovadnico. Zgradba je v neposredni bližini šole in bi obenem služila za šolsko telovad- bo. V upanju, da bodo v tem le- tu uspeli, so sprejeli na zboru določeno obvezo udarniških ur, s čimer hočejo svoj cilj čimprej doseči v prepričanju, da jim bo pomagala pri tem tudi skupnost. Manjka jim tudi prednjaškega kadra, zato so sklenili, da bodo poslali oziroma prijavili v do- pisni tečaj, ki ga organizira ka- drovski center pri Visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani, vsaj enega člana. Ob koncu so izvolili nov UO, v katerem so preizkušeni šport- ni delavci, dopolnjeni z mladimi močmi. Mnenja so namreč, da bo uspeh dober in popoln le, če bo- do stari in mladi, telovadci in vse ostale družbene organizacije sodelovale z roko v roki, si med- sebojno pomagale in delali vsi" za iste cilje. O. P. Kako potekajo seminarfi za kmetijske proizvajalce Center za družbeno izobraže- vanje pri Delavski univerzi Ptuj je na podlagi analiz o potrebah po izobraževanju kmetijskih proizvajalcev organiziral v le- tošnjem izobraževalnem obdob- ju seminarje za kmetijske pro- izvajalce v 17 izobraževalnih centrih SZDL. Za dobro organizacijo semi- narjev so se zadolžila v vseh centrih vodstva centrov in vod- stva kmetijskih zadrug. Seminarji obsegajo 5 tem iz fcmebijstva in jih izvaijajo iz- ključno priznani kmetijski stro- kovnjaki. Nekatere od tem ob- delujejo strokovnjaki kolektivno in so prav vsa predaivanja opremljena z najrazličnejšimi ponazoriU. Zelo uspešno potekajo semi- narji povsod tam, kjer je vod- stvom kmetijskih zadrug jasno, da je poudarek vloge kmetijske zadruge na kmetijski proizvod- nji in ne na »trgovini«. Zal se- minarji ne potekajo povsod uspešno. Z zelo dobro organizaci.jo in lepim obiskom se lahko ix>hva- lijo Stoperce, kjer je seminar obiskovalo povprečno 50 kmetij- skih proizvajalcev. Seminar je tu uspešno končan. Po vseh znakih je čutiti, da bo tudi Trnovska vas vse do konca vztrajala pri dose*- danji dobri organizaciji. Visok obisk je bil tudi na predavanjih v Juršinoih, saj je povprečje obiska 59 udeležencev. V Dester- niku je seminar končan, obisko- valo ga je 15 kmetijskih proiz- vajalcev. Končan je tudi semi- nar v Viltomarcih. Tu je šte^/ilo udeležencev raslo od predavanja do predavanja, in je bilo pri zadnjem predavanju prisotnih 34 udeležencev. Organizacija na Polenšaku je bila zadovoljiva, vabljivejši pa bi bil za poslti.5al- ce zakurjen prostor. Zadovoljiva je bila orgamizacija tudi v Vid- mu. Do sedaj potekajo dobro, ponekod celo prav dobro, semi- narji v Cirkulanah, Markovcih Spuhlji in v Selah, po pripra- vah sodeč pa bo dobro organizi- ran tudi seminar na Zavrču. Zaradi slabe organizacije je Delavska univerza prekinila svo- jo izobraževalno dejavnost do konca letošnje izobraževalne do- be v Majšperku, Podlehniku in Lovrencu. Strokovni sodelavci kmetijske zadruge HALOZE v Podlehniku kažejo mnogo zani- manja, da bi bil seminair za kme- tijske proizvajalce kar najbolj uspešen, čutiti pa je, da pri tem nimajo potrebne opore pri kra- jevnih čdniteljih in da vodstvo izobraževalnega centra ne po- sveča zadostne skrbi za uspešno organizacijo oblik izobraževanja, ki so po skupni analizi Delav- ske univerze in vodstva IC ter po izjavih ljudi v Podlehniku, potrebne in zaželene. Zanimivo bi bilo pognati vzroke, ki hromijo uspešno izo- braževalno defto v Lovrencti. »TEDNIK« je dne 19. novembra 1965 med poročilom o krajevnih zadevah objavil tudi sledeče: »Svet krajevne skupnosti je sprejel program Delavske uni- verze Ptuj za zimsko izobraževa- nje po programu predavanj in bo tudi poskrbel za čim večjo udeležbo.« Izmed treh do sedaj pripravljenih predavanj na eno predavanje sploh ni bilo niko- gar, a na zadnjem predavanju je bilo le 8 udeležencev. V razgo- vorih z ljudmi iz Lovrenca smo izvedeli, da ničesar ne vedo o tem, da so predavanja. Glavna zadolžitev za dobro organizira- nost predavanj leži na vodstvih kmetijskih zadrug, saj so preda- vanja namenjena kmetijskim proizvajalcem. Delitev nalog pri organiziranju pa so zadeva kra- jevnih činiteljev in povezave z vodstvom izobraževalnega cen- tra SZDL. V tem smislu se je Delavska univerza tudi dogovar- jala z vodstvi izobraževajnih centrov na območju ptujske ob- čine. Smeh je zdpav|e »Kako vam je ugajala drama mojega sina?* »Odlično, imenitno! Zlasti tato- vi, ki so imeli pomembno vlogo, so bili karakteristični. Se to, kar so govorili, je bilo ukradeno.* ^ On in ona sedita na kavču. On zelo boječ, toda končno se le opogumi: »Ce bi vas zdajle poljubil, ljub- ljena, potem gotovo ne bi spre- govorili z menoj več besede!* »Nekaj vam bom zdajle pove- dala, Nace. Ce hočete, da ostaneva še naprej prijatelja, se boste pač morali otresti tega vašega pesi- mizma.* »Možek, zunaj pred vrati je ne- ki revež., ali naj mu kaj odstopim od najinega kosila?* »Seveda, draga, kar daj mu, po- tem ga zagotovo ne bo nikdar več.* »Lola, če sem odkrit, ti moram povedati, nisi prva ženska, ki sem jo poljubil.* »Tudi jaz bom odkrita. Pero, še marsikaj se boš moral naučiti.* stran 5 TEDNIK — P<'tek, 21. januarja 1966 Stran ? Zanimivosti iz domačih krajev Krajevno območje Gorišnice zelo navezano na svojo zdravstveno postajo Na poti v Ormož se marsikdo rad ustavi v Gk>rišn)ici ali i>a pri- sta'vi, da je Gorišindca zanimivo središče za precej veliko območ- je krajevne skupnosti. Ta nima samo šole im trgovijne ter gosti- šča, temveč tudi zdravstveno ipostajo in zobno ambulant*), se- dež kmetijske zadruge Ptu]sko polje, lep kulJturnii dom, gasilski dom in drugo. Vsi navezujejo naise ljudi, da prihajajo v Goriš- nico od blizu in daleč, poleg te- ga odhajajo vplivni ljudje iz Go- rišmiice v Ptuj na seje in posve- tovanja. pa tudi v Ma.riibor in Ljubljano, ne samo kot opazo- v^ci, temveč kot aktivni tolma- či mnenj in predlogov prebival- cev s svojega območja, večino- ma kmetovalcev, ki se resno ba- vijo z vprašainiji kmetijstva, in z vseh ošitaldh področij. Ob j>oinedelj'kih se razidejo Gorišničani na vse strani po raz- nih opravkih in nalogah, zato vseh ni mogoče najti. Doms so prav gotovo vsi učitelji in učite- ljice iz osnovne šole »Toneta Belšaka«, včasih pa tudi zdrav- nica dr. Ju.s.tina Kvas, ko je ne kličejo na dom bolniki. Zdravnica iz zdravstvena po- sitaje »Mimice Legvart,« dr. Ju- stina Kvas je biJa v ponedeljek, 17. januarja 1966, dopoldne do- ma, zato si je vzela nekaj č&sa tudi za naše bralce in je ra^tol- mačala posebnosti goirišniške zdravstvene postaje. Med drugim je dejala, da je imel zdravfi^tveni dom Ptuj leta 1958 z ustanovitvijo zdravstvene postaje v Gs ali naslednje leto, je težko reči, ker je potrabno misliti tudi na tiste krajevne centre, kjer še nimajo zdravst- vene postaje niti zobne ambu- lante, pa tudi ne za to potrebne- ga kadra, in šele potem se bodo lahko naše postaje dvignile na višjo stopnjo. V Gorižnico ne prihajajo k zdravniku samo ljudje s krajev- nega območja, temveč tudi iz- ven njegovih meja, čeprav en zdravnik na 728 hiš z 811 gospo- dinjstvi in 3576 prebivalci, koli- kor jih je na območju krajevne skupnosti Gorišnica, ni preveč. Vsak dan pride v ordinacijo pre_ cej ljudi, vsak s svojimi težava- mi in boleznimi ter bolečinami. Večinoma so prijetni, discipli- nirani in potrpežljivi ter radi zaupajo zdravniku svoje tegobe, da jim laže pomaga. Razlike med kmečkimi in ostalimi zavarovanci dajo več- krat misliti, zlasti v zadnjem času, ko morajo kmečki .rava- rovanci več plačati kot prej, na drugi strami pa tudi to, da imajo .sedaj otroci do 15 let starosti vse zdravljenje zastonj, kar prej ni bilo. Najlažji bo tudi pri zdravniku obračun, ko se bo kmečko zavarovanje približalo zavarovanju zajposlenih. V precejšnjo pomoč zdravst- veni službi na terenu sta delo otroške posvetovalnice, čeprav 1-krat na mesec, in terenska služba otroškega dispanzerja, 2- krat na mesec. Za šolarje je zelo koristna poliklinična služba s periodičnimi pregledi, za kar pri- dejo vsako leto v poštev otroci iz prvih, tretjih in petih ter osmih razredov. Obisiki bolni- kov na domu so na dnevnem re- du, manj pa nočni obiski, ker so ljudje toliko skrbni in uvi- devni, da že podnevi poskrbijo za bolnika, ne pa šele p-:moči. Porodnice in poškodovani si po- magajo mimo zdravstvene po- staje kar v porodnišnico in v bolnišnico v Ptuj, če je zdrav- ljenje v bolnišnici potrebno. Na tem območju je več dru- žin, pri katerih so otroci in tudi odrasli različno prizadeti. Zanimiva je nestrpnost pri graditeljih novih stanovanjskih hiš, pa tudi pri družinah, kjer so ti prej stanovali. Večinoma iz blata zbiti zidovi novih hiš ne počakajo na izsušitev. Druži- ne se vselijo v prostore z vlaž- nimi zidovi, največkrat pa v en sam prost^-n*. Najtežje je za dru- žine z malimi otroki, M preživi- jo prvo zimo v nemogočih pogo- jih, zlasti kjer spijo in kuhajo v enem prostoru. Zidovi so na- vadno čisto mokri vse ostalo pa je napolnjeno z vlago. Najbdlj so pri tem prizadeti dojenčki in otroci prvih let, ki prebijejo cel dan v vlažnem pirostoru. To je pojav, ki je bolj zaskrbljujoč, kot bi sprva mislili. Prav bi bilo, da bi počakali graditelji lastnih hiš tako dolgo v prejšnjih sta- novanjih. da bi se novo čisto iz- sušilo. Mali otroci navadno utr- pijo večjo škodo, kot znaša korist zaradi čimprejšnje vselitve v n'(5ve prostore. Čezmerno uživanje alkohola pušča tudi svoje žrtve, ki priza- denejo predvsem otroke. Rav- nodusnost, brezbrižnost in zane- marjanje otrok v takih družinah pušča večvrstne posledice zlasti otrokom,,predvsem njihovi ra- sti in duševnemu razvoju. Na našem območju si prizadevamo vplivati na ljudi, ki v svojem početju pozabljajo na mlajše čla- ne družine, toda žal so razni vi- notoči in gostišča ter prijatelji včasih bolj mikavni kot naša opozorila in navodila. Kjer ljud- je sami ne uvidijo, da je alko- hol že marsikje pustil svoj neiz- brisni pečat, tam je težko poma- gati, pa čeprav si vsi prosvetni in zdravstveni delavci še tako prizadevajo, da bi zmanjšali vpliv alkoholizma. Posebno bi bilo potrebno obrav- navati delo zobne ambulante, za kate»ro je dobila Gorišnica iz vi- šje stomatološke šole v Mariboru višjo dentistko Liziko Rozmano- vo iz Gorišnice, ki bo lahko po- vedala kaj več o zdravljenju zob- nih bolezni in o odkritju v zvezi s temi boleznimi. Za ta razgovor predviden čas je hitro minil in dr, Justina Kvas je marala v ordinacijo. V čakal- nici jo je čakalo že precej bolni- kov in bolnic ali njihovih svoj- cev, ki so prišli na posvet z zdravnico zaradi domače nege ali obiska na domu. Čakala sta jo že tudi medicinska sestra Mari- ja Jazbinšek in administrator Franc Sisinger, VJ. Dr. Justina Kvas ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO: Marija Lesjak, Mostečmo 28 — Zdravka; Marija Milošič, Slati- na 65 — Mileno; Milka Gojkovič, Zg. Bistrica 115 — Pavla; Tilika Lovačič, Kamenščak 31, Ljuto- mer — Jurija; Mara Vujnovič, Prešernova 6 — Momira; Bogo- mira Sobo, Boreči 41, Ljutomer — Roberta; Marija Vidovič, Se- nežci 60 — Petra; Stanis-isva Mar, Sobetinci 6 — Zvonka; Ma- rija Horvat, Središče 3 — deč- ka; Silva Slameršek, Zabovci 93 — Draga; Marija Koledniik, Voš- nja)kova 5 — Dušana; Helena Jerič, Sp. Hajdina 82 — dekli- co; Ana Pohorec, Hrastovec RO — Mirana: Ana Bezjak. Krčevi- na 112 — Karolinio; Otilija .^mi- goc, Bukovci 153 — dečka; Fran- čiška Rodošek. Prepolje 28 — Tončka iin Srečka. POROKE: Jožef Alt, Mestni vrh 18, in Ma rija Cafuta, Na postajo 4; Feliks Kmetec, Slovenja vas 43, in Dra- gica Emeršič, Selška 4; Anto^n Dobnik, Prepolje 61, in Ana To- polovec, Kungota pri Ptuju 37. UMRLI SO: Zlatka Tovornik, Nova cesta 5, roj. 1945, umrla 13. I. 1966; Ana Gole, Mezgovci 76, roj. 1921, umrla 14. 1. 1966; Marija Mauko, Krempljeva 2, Ptuj, roj. 1887, umrla 14. I. 1966; Jernej Bezjak, Markovci 51, roj. 1899, umri 14. jati. 1966; Marija Smodič, Be- lavšek 2, roj. 1890, umrla 18. jan, 1966. Rokomet PTUJSKI ROKOMETASi PRED ''TNO SKUPSCiNO. — LEP USPEH MOSKE EKIPE V JESENSKEM DELU SR LIGE, KI JE OSTALA BREZ TRENERJA. — ŽENSKA EKIPA SE VEDNO BREZ PRVENSTVENIH TEKEM. MLADINCI SO ZARES SOLIDNI. — KAJ MENI O SPOMLADANSKEM TEKMOVANJU CLAN UO MILAN ROSIC? — RAZGOVOR Z NEKATERIMI IGRALCL — KDO BO IGRAL SPOMLADI V MODRO-BELIH DRESIH? Dvaindvajsetega januarja ho letna skupščina ptujskega roko- metnega kluba Drava. Športniki se bodo sestali skupaj s člani upravnega odbora zopet po dol- gem času v domu JLA in bodo kritično ocenili delo v preteklem letu, prav gotovo ne bodo poza- bili tudi na pohvalne besede za nekatere člane odbora in igralce ter vaditelje. Brez dvoma velja največ pohvale prav moški eki- pi, ki je osvojila v jesenskem delu tekmovalne sezone 1965/66 prvo mesto v SR ligi. Ce pogle- damo lestvico SR lige, vidimo, da je pri vrhu precejšnja gneča, saj so rokometašl Drave brez nasko- ka in morda bo prav derbi spo- mladi v Grižah odločil o prvaku SR lige. Ce se vprašamo, komu gre največ zaslug za ta zavidljivi uspeh sorazmerno mlade ekipe, ne smemo mimo ugotovitve, da je trener Slavko Bedrač vložil mnogo truda na treningih kakor na tekmah, kjer je znal ob pra- vem času umiriti svoje igralce in jim pomagati. 2al je trener zapustil ekipo po končanem je- senskem delu. Rokometaši so ostali brez trenerja, kar je še vedno kamen spotike v klubu. SIcer pa, če se spomnimo neko- liko nazaj, je to identičen pojav, ki se vleče iz leta v leto pri tem kolektivu. Posebno poglavje v klubu je ženska ekipa. Pred leti je bil Ptuj središče ženskega rokometa v republiki in takrat so bile igral- ke Toplak, Jelinek, Butolin, Fric, Potočnik, Murko ... strah in tre- pet ostalih ženskih ekip. Vrhunec so dosegle z osvojitvijo naslova republiških prvakinj in s sode- lovanjem v kvalifikacijah za uvrstitev v zvezno ligo, kjer pa niso uspele. Od takrat je začel ženski rokomet v Ptuju šepati in potem, ko je izpadla Drava iz slovenske lige, je bil na vrhu propada: izkušene igralke so prenehale z nastopi, zamenjale so jih mlajše — neizkušene, ki pa niso pokazale zahtevni publi- ki tiste lepe igre kot nekoč. Vodstvo mladih igralk je prijel v roke zopet po kratkem premo- ru Milan Zupane in dekleta so osvojila naslov podzveznega pr- vaka. Istočasno so si pridobile pravico sodelovanja na kvalifi- kacijah za slovensko ligo, ven dar je prišlo obvestilo za ude I ležbo na kvalifikacijah le ur( pred začetkom (tekme so bile I Ajdovščini na Primorskem); mi slim, da je vsak komentar od več. Kako bo spomladi in v no vem tekmovalnem obdobju, n znano, kajti govori se, da bod( slovensko ligo razdelili tako pr moških kot pri ženskah. V zadnjih letih so v rokomet nem klubu Drava zanemarili de lo z mladinci, ki bi morali bit dobro organizirano zaledje, i katerega IdI črpali kader za član sko ekipo. V tekmovalni sezon 1965/66 pa je delo z mladine precej zaživelo in po zaslug dveh mladih — tehničnega vodji Muhiča in solidnega igralca Jur koviča — so mladinci zadovolji vo nastopili v štajerski mladln ski ligi in v dveh nastopih po brali ves izkupiček. Na pomlai bo delo z mladino še bolj zaži velo, tako vsaj trde pri rokomet nem klubu Drava. »Ne smem- zanemarjati dela z mladino,« j zatrjeval Milan Rosič, »saj s-i prav sedanji igralci članske eki pe pred leti bili nepremagljiv v mladinski rokometni ligi.« Se veda smo izkoristili priložnost ii postavili nekaj vprašanj Rosici in Igralcem, na katere so radi volje odgovarjali. Na katere igralce računate z tekmovanje v pomladanskem de lu? »Kot jesenski prvaki imam^ zelo težko nalogo ohraniti t^ naslov do konca. Povem lahke da je igralski kader veliko ožji saj so nekateri odšli v Ljubljani na univerzo in na njih ne more mo računati. Kljub vsemu sen optimist in upam, da bodo igral ci z disciplino in rednim trenin gom uspeli tudi v finlšu. Ka poglejte, na katerih igralcih bi slonelo spomladansko breme vratarja Magdalene in Nežma] ter igralci Jurkovič, Strašek, Ko vač, Rozman, Crnezl, Hojnik, Ci merman, Kajnih in Gašperšič.« Imate kakšne nove igralce? »Pred začetkom tekmovanj, se vrne iz JLA vratar Kuhar, 1 nam pa želi pristopiti odličn igralec iz Velike Nedelje Šimenc Predvsem zadnji bo velika pri dobitev.« Po razgovoru z nekaterim igralci prve ekipe smo zvedeli da so zaenkrat še brez trenerja in ni znano, kdo bo vihtel vod stveno palico. V Mariboru j( brez dvoma dovolj trenerjev, k bi z veseljem vadili v Ptuju, če prav je edini problem denar. Ob koncu moram pohvaliti vs( prizadevne člane UO, ki so s( trudili, da bi dosegli čim več Ne smemo mimo predsedniki Sarmana, članov Rosica in Mu hiča ter prizadevnega Zupanca ki so prav gotovo žrtvovali mno go prostega časa. Prepričan sem da bodo še naprej marljivo de lali. N. K Drugi dogodki (nadaljevanje s 1. strani) devanje Moskve, da bi okrepila položaj v teh deželah in s tem tudi v Aziji. Očitno je, da ki- tajski pritisk proti Sovjetski zve- zi, ki se te dni še stopnjuje, ni dosegel tega, kar so v Pekingu želeli. In tako se azijska javnost počasi spet obrača od kitajskega »varuštva« in besedne »revoluci- onarnosti«. V sosednji Avstriji se priprav- ljajo na nove skupščinske volit- ve. Obe dosedanji koalicijski stranki, ljudska in socialistična, si prizadevata, da bi dobili ab- solutno večino in tako sami pre- vzeli vladno krmilo v roke. V Zahodni Nemčiji pa si manjšina v vodilni krščanskodemokratski stranki prizadeva, da bi prodrla s predlogom o »veliki koaliciji« socialnih in krščanskih demokra- tov. Lesna industrija presegla pl^n Lesno industrijsko podjetje v Šoštanju je kljub nekaterim ob- jektivnim težavam (primanjkova- lo jim je hlodovine itd.) do konca decembra znatno presegla fizični obseg proizvodnje, ugodno pa oce- njujejo tudi izvoz, ki je presegel 78.ODO dolarjev. Podjetje namerava letos nadalje izpopolniti tehnološke procese v proizvodnji in s tem ustrezno po- večati osebne dohodke. It Široka razprava - uvod v sistematično delo na področju kulture (Nadaljevanje s 4. strani) trošnika« kulturnih dobrin ni moč ustvariti čez noč. Ta me- ni, da je treba dati v kulturi ne- kaj novega, nekaj, kar ustreza potrebam »potrošnikov« in nji- hovemu razpoloženju, in ko bodo ugotovljene te potrebe in to raz- položenje, bo obiskovalcev do- volj. Prednje teze, misli in prob- lemi so prišli do izraza na po- svetu ptujskih kulturnih delav- cev v ponedeljek, 17. t. m., ki ga je sklical in vodil predsednik SZDL Franjo Rebernak. Na posvetu je prišla do izraza potreba, da se širša javnost za- interesira za vprašanje kulture, da se z zbranim gradivom o teh vprašanjih podrobno seznani tu- di skupščina občine. Skratka, si- stematično delo naj bo osnova za dosego uspehov na kulturnem področju, ki si jih vsi želimo. —B. Kaj je odveč ali česa premalo? Gospodinje pred samopostrežnico: »Dobro bi bilo, da bi povsod tako čuvali uradno tajnost, kot jo tukaj. Nikdar m mogoče zvedeti, kdaj bodo pazili, ali dajete stva- 1 ri v njihovo košarico ali v svojo torbo. Tudi tega ne povejo, kdaj bodo sklicali sestanek vseh ti- stih, ki so prišli v trgovino tako zamišljeni, da so pozabili devati v košarico in prositi blagajni- čarko, da bi jim zaračunala tu- di tisto, kar so pomotoma zdeva- Li v svojo torbo ali v žepe!« t Računovodji! podfetja cb pregledu seznama dolžnikov: »Vsi se sprašujejo, od česa bi naj bil računovodja utrujen, ko pa je delo s številkami tako eno- stavno. Še zdravniku ni potreb- no vsakega pacienta tako ob- čutljivo obravnavati, kot ob- mo mi razne dolžnike Zelo so fini, ko vzamejo blago, in izred- no občutljivi, ko jim pošljemo opomin!« Skrben gospodar s Ptujskega polja: »z nakupom 5 oreč sladkorja nem .u kupil nekaj pameti. Naj- peč .to me ti.tti stra.iili z višjimi cenami za sladkor, ki sem jim tda] moral sladkor posoditi, dn jim Sa ni bilo potrebno plačati n trnovim 7.dai nimam ne de- narj.i. niti sladkorja. Se vem. če bom še imel zaupne prijate-1 Ije, ko bom od njih zahteval naj mi sladkor vrnejoU V Inozemstvu zaposlen ob nedavnem obisku: »Zelo rad poslušam domač« radijske oddaje. Mislim, da doms tudi meni igrajo in F>ojejo. Vsa; takrat pozabim na domači oči- tek, zakaj sem odšel, in na tuje ga, zakaj sem prišel!« Gost v »HaloškI kleti« ptujskega hotela: »v mnogih haloških kleteh sem že bil, pa sem se v njih dru- gače počutil kot v tej. Iz drugih kleti sem odšel zelo težak, iz te pa grem vedno lažji!« Franc, Stanko in Lojze h cirkulanskih Haloz: Franc: >Kaj je le to krivo, da človeka včasih prime, da bi neko- mu ponoči nagajal, čeprav dru- gim ljudem ni za zahavo?< Stan- ko: >Za nas štiri je še itak do- bro, da nas samo enkrat v letu prime in zopet hitro spusti.< Alopr.: >Za tiste je mnogo huje, ki jih prime dvakrat na leto in iih. drži vsakikrat po šest me- secev.* Podjetni kurent Iz Ptuja; »Kako so se dekleta spreme- nila. Včasm je bilo dovolj letati po bližnjih vaseh, da sem dobil nekaj lepih robčkov, zdaj pa se moram celo z avtom odpelj^^ti v druge kraje, da si jih tam nabe- rem. V domačem kraju bi me dekleta prehitro spoznala!« Ob 70-letnici gasilskega društva Hardek (Nadaljevanje s 3. strani) zaslužnih. Najstarejši član je Alojz Blagovič, ki je s svojim delom društvu mnogo doprine- sel. Sedanji odbor gasilskega društva si vsestransko priza- deva pomladiti gasilske vrste in mladino usposobiti. Društvo ima 500 m cevi, 20 delovnih za- ščitnih oblek in 15 paradnih uniform. DR Stran 6 TEDMK — petek, 21. januarja 1966 Sfran 2