MIH
Gosi
// Jakob Smole
V nasprotju z večino rac se večje gosi v glavnem prehranjujejo na odprtih površinah, travnikih, poljih ipd. Temu je prilagojen položaj močnih nog, ki so za lažjo hojo postavljene pod trup. Zanje je značilna močna družinska socialna vez, saj se po gnezditvi v prezimovališča odselijo kar celotne družine. Tako lahko mladostni osebki pridobivajo izkušnje staršev vse do naslednje gnezdilne sezone. Jate se v zraku razporedijo v obliki črke V. Med letom se osebki izmenjujejo na čelu jate, kjer je zračni upor največji, in se premikajo nazaj, kjer je za letenje v zavetju predhodne ptice potrebnega manj napora. V Evropi najdemo velika prezimovališča ob obalah Atlantika in Severnega morja; tam lahko opazujemo mešane jate, ki štejejo več deset tisoč ptic.
Katere gosi so bile opažene v Sloveniji
Pri nas je bilo doslej opaženih deset vrst iz dveh rodov, Anser (gosi) in Branta (črnobele gosi). Naše najpogostejše vrste so njivska (Anser fabalis), beločela (A. albifrons) in siva gos (A. anser). Druge vrste se pri nas pojavljajo le izjemoma. Pri nekaterih od teh gre zanesljivo za naseljene tujerodne ali pobegle ptice, denimo kanadska (Branta canadensis) in tibetanska gos (Anser indicus). Pri drugih ne moremo zagotovo vedeti, ali so ušle iz ujetništva ali pa so k nam zašle s svojih običajnih selitvenih poti in prezimovališč. V to skupino spadata grivasta (B. bernicla) in belolična gos (B. leucopsis). Pri preostalih pa gre večinoma za izjemno redke gostje, ki k nam zaidejo s svojih običajnih selitvenih poti iz pretežno sibirskih ali grenlandskih gnezdišč. Med te štejemo kratkokljuno (A. brachyrhynchus), malo (A. erythropus) in rdečevrato gos (B. ruficollis).
Kje in kdaj jih lahko opazujemo
V Sloveniji gnezdi le siva gos, in sicer le na eni lokaciji, Renških glinokopih. Pri nas jih lahko opazujemo od jeseni do spomladi, se pravi med selitvijo in na prezimovanju. Najprimernejše lokacije so Ormoško in Ptujsko jezero v severovzhodni Sloveniji, Cerkniško jezero v osrednji Sloveniji in Sečoveljske soline ter Škocjanski zatok na Obali. Edino slovensko prenočišče gosi v zimskem času na Ormoškem jezeru je bilo zaradi lova s hrvaške strani pred nekaj leti uničeno.
- Očistimo Slovenijo
Projekt Očistimo Slovenijo 2012, ki bo potekal 24. marca prihodnje leto, podpiramo tudi na DOPPS. Zavedamo se pomena čistega okolja brez odpadkov, zato pozivamo člane DOPPS k sodelovanju pri akciji Očistimo Slovenijo 2012. Projekt bo prihodnje leto uresničen kot del pobude Očistimo svet 2012. Milijoni prostovoljcev bomo takrat del največje okoljske akcije v zgodovini človeštva, akcije, ki bo združila svet. Več podatkov o akciji boste našli na spletni strani www. ekologibrezmeja.si, od januarja 2012 pa boste lahko status projekta spremljali na spletni strani www.oci-stimo.si. Obveščanje v zvezi s projektom bo tudi na spletni strani DOPPS www.svetptic.si. Za dodatne informacije pišite na info@ocistimo.si.
1: Tibetanska gos (Anser indicus) se pri nas pojavlja kot tujerodna vrsta verjetno pobegle gojene ptice. foto: Gregor Bernard
//letnik 17, številka 04, december 2011
DOLOCEVALNI KOTIČEK
27
Gosi
Ilustracije Jan Hošek
rumen očesni kolobar
belina na čelu se vleče do temena
Mala gos (Anser erythropus)
velikost: 56-66 cm
čas opazovanja: redka pojavljanja v času selitve in prezimovanja oglašanje: visoko (5-6 tonov višje od beločelih gosi) in manj raskavo, piskanje
Beločela gos (Anser albifrons) velikost: 64-78 cm
čas opazovanja: zimska gostja od novembra do marca oglašanje: visoko, bolj spevno in manj raskavo kot pri sivih in njivskih goseh
Anser fabalis rossicus (gnezdi v vlažni tundri)
krajši kljun, višji v korenu, ozek oranžen prečni pas
daljši kljun, vitkejši, več oranžne barve
Anser fabalis fabalis (gnezdi v tajgi)
kratek rožnat kljun s svetlo konico
vidno belo čelo
rožnat kljun s svetlo konico
kljun temen z oranžnimi pasovi
temna, rjava po glavi in vratu
vpadljive temne proge po trebuhu
svetlo modro-rjava zgornja stran peruti
Njivska gos
(Anser fabalis)
velikost: 69-88 cm čas opazovanja: v času selitve in kot zimska gostja od oktobra do marca oglašanje: »kajak - kajajak«


kratki kljun je trikoten in temen, rožnato prepasan
rožnate noge v primerjavi z njivsko gosjo, ki ima oranžne
bledo
rožnate
noge
r4,J-
Kratkokljuna gos
(Anser brachyrhynchus) velikost: 64-76 cm
čas opazovanja: redka pojavljanja v času selitve in prezimovanja
oglašanje: tako kot njivska gos »kajak - kajajak«
močan, klinast kljun; bledo oranžen (A. a. anser), rožnat (A. a. rubrirostris)
Siva gos (Anser anser) velikost: 74-84 cm
čas opazovanja: v času gnezditve v Renških glinokopih, v času selitve in zimovanja od novembra do marca oglašanje: »ga ga ga« (podobno domači gosi)
rumen
A. erythropus juv. ogeSm kolobar svetla konica
iS
A. brachyrhynchus juv.
hrbet je siv, gosto črno-belo progast
A. albifrons juv.
^^ rumeno rožnat ^^ kljun s temno konico
kratek kljun \ s temnim, rožnato-rdečim pasom
Branta leucopsis
v X
V
po velikosti manjša, temne prsi
belo lice in črno teme
črne po vratu in prsih
Belolična gos
(Branta leucopsis)
velikost: 58-70 cm čas opazovanja: redka gostja v času selitve in prezimovanja
svetel trebuh
bela lisa
ob korenu bel pas
kljuna	na bokih
temen hrbet
vrat in glava sta črna, bela trikotna lisa i licu
temna
spodnja
stran
Branta bernicla bernicla
dvojna (odrasli) oziroma
večkratna (mladi) perutna proga
vrat, prsi in lica rdeči
Rdečevrata gos
(Branta ruficollis)
velikost: 54-60 cm čas opazovanja: redka gostja od jeseni do spomladi v času selitve in prezimovanja
Grivasta gos (Branta bernicla)
velikost: 55-62 cm
čas opazovanja: redka gostja v času selitve in prezimovanja
rjavkasto telo
svetle prsi
Kanadska gos
(Branta canadensis)
velikost: 80-105 cm
čas opazovanja: redka gostja v času selitve in prezimovanja, zaradi možnih pobegov iz ujetništva jih lahko videvamo tudi prek leta
Objavo ilustracij sta omogočila: avtor ilustracij Jan Hošek, ČSO (Česka spole-čnost ornitologicka) - češki partner BirdLife International in Alena Klvanova, urednica revije Ptači svet, za kar se jima iskreno zahvaljujemo.
Risbo Gosi si lahko ogledate tudi na spletni strani revije Svet ptic. •