KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt p. b. b.
LETO XXIV / ŠTEVILKA 13	CELOVEC, DNE 30. MARCA 1972	CENA 2.50 ŠILINGA
Velikemu petku sledi Vstajenje
Nerad govori človek o trpljenju, o pora-Zlh, o smrti, mnogo raje se pogovarja o blagostanju, o uspehih, o zmagi, o vstaje-n]u in življenju. Saj je končno ne le slehernega človeka, marveč vsakega naroda neutesljivo, od Stvarnika samega vanj položeno hrepenenje po vstajenju in življenju. Vsak posamezni človek, še bolj pa vsak narod ima pravico do življenja. Ob tej zanesti nam je praznik Gospodovega vstajenja in Njegove zmage nad smrtjo še posebno drag, je izrazito naš praznik.
In Veliki petek? — Ali ni dan Kristuso-Vega trpljenja in Njegove smrti za nas v neki meri tudi spominski dan na vse tiste grenke postaje križevega pota, ki ga je mo-fr^Jioditi v teku stoletij naš slovenski na-1 - - na Koroškem? In čim bolj je v svetu c}vilizacija napredovala, čim bolj razsoden in demokratsko razgledan je človek postal, rim bolj bi ga morala zgodovina izučiti, tem nestrpnejši je dostikrat naš sosed v deželi postal, tem bolj uničevalnih sred-stev se je posluževal, da bi manjšinski narod decimiral in mu uničil voljo do življenja.
»Postavo imamo in po tej postavi mora Umreti!« Tega načela so se svoj čas z vso doslednostjo oprijeli farizeji in nobeno Sredstvo jim ni bilo prepodlo, samo da je d užil o njihovemu cilju. V ospredju kot krinka za oči je odločala »postava«, v ozadij1 pa se je skrival duh farizejstva s svojim Ze davno podrobno izdelanim sklepom, da mora Nazarenec umreti. In koncem konca sta se prejšnja sovražnika Herod in Pilat spoprijaznila in zadnji si je po Kristusovi rlhsodbi svetohlinsko umil roke, češ: jaz it« nedolžen nad smrtjo tega pravičnega, 'mrižeji pa so svoje neopravičljivo ravna-nJe skušali z velikim duhovnikom na čelu °prati z opravičilom: »Bolje je, da eden Umrje, kot da bi celo ljudstvo trpelo!« Pogosto in prerado se v zgodovini ponavlja, da človek skuje človeško postavo, da se mu Po božji ne bi bilo treba ravnati! To so izrodki popačenega Velikega petka, ki se v z'vljenju prej ali slej maščujejo, namesto (la bi človeštvu pripomogli do pričakova-Uega odrešenja. Podobno in popolnoma u-Pravičeno bi smeli tolmačiti tudi naš kritini šolski zakon, kateremu manjka vsaka naravno pravna podlaga in nikakor ne sto-h v skladu s splošno prakso vesoljne Cer-iVe- — Velikemu petku pa je sledil mir v grobu počivajočega Gospoda in nato Nje-g°vo zmagoslavno Vstajenje v zarji velikonočnega jutra. Kristus je zdrobil spone smrti ter kot zmagovalec stopil iz groba, mrt in človeška zloba sta izgubili svojo e °> v zarji velikonočnem jutra se svet-
lika
zarji velikonočnega jutra se neizmerno usmiljenje božje: »O ne-Precenljiva miloba ljubezni, ki si žrtvova-a Sina, da bi rešila hlapca!« teleti bi bilo, da bi se vsi vse bolj zave-a j> kaj je resnična, nepopačena velikonočna skrivnost! Je neskončno več kot vse rafinirane reklame iznajdljivega trgovca o oko imenovanem velikonočnem zajčku, mnogo več kot vse tiste naivne bajke, s kakimi hi nas danes radi odtrgali od pra-jSa pojmovanja Velike noči. Kristus je >remagal greh, smrt, in je iz lastne moči Vsta.l, da bi za vedno vrnil padlim nedolžnost, zopet spravil v sovraštvu razdvojene, Ustvaril slogo in postavil na čelu vsega ovešenega človeštva ljubezen kot svoje g ayno načelo. Njegovo velikonočno sporočilo je neminljivo in nepreklicno: »Mir num, bodi!« Mir, po katerem hrepeni vsako °yysko srce, mir, katerega si želimo mi in . fj nemški bratje v deželi, vsi tisti, ki so \ do spoznanja, da gre tudi manjšini "Javica do življenja. Vsem tem, ki so dobre
volje in se trudijo za mirno sožitje, velja naše zaupanje in naše priznanje! Vendar ta mir, ki ga nam Vstali prinaša, ni in ne sme biti nekak posmrtni mir, marveč mir neskončnega življenja, mir odpuščenja, mir bratstva in sloge, mir pravice in ljubezni!
Ali človek 20. stoletja še veruje v ta od Vstalega Gospoda priporočeni mir? Dozdevno si ga morda še želi, tudi hrepeni v svoji notranji razdvojenosti morda še po njem, toda uresničiti ga tam, kjer bi bilo treba, tam, kjer ga vest in postava obvezujeta, za to mu manjka poguma in odločnosti. So pa tudi ljudje posamezniki in društva v deželi, ki so si nadeli za cilj, čimprej spremeniti ta velikonočni mir v posmrtno tišino. Vsem tem časovno manj ali bolj zavestnim morilcem na našem narodnem telesu pa bije v obraz Pregljev vedno se ponavljajoči »umreti nočejo«.
Velika noč je praznik življenja, večnega iz groba vstalega življenja! »Kristus je vstal, povejte to naprej!«
Povejte to vsem, ki obupavajo, vsem, ki klonejo ter dvomijo v svoje življenjsko poslanstvo. Povejte to tistim, ki bi še radi živeli, si pa dostikrat iz strahu ne upajo več!
Kristus je vstal, premagal je smrt, katero mu je krivično farizejstvo hotelo vsiliti, da bi uničilo Njega in Njegovo delo. Smrtne sence so zopet zbežale; nad Golgoto vstaja novo življenje, mlado, polno poganjkov, obilno obetajoče za daljno bodočnost. Ali ni podobno tudi pri nas? — Ko na eni strani umirajo naši domovi, se poleg teh dramijo drugi in se pomladansko življenje poraja tam, kjer ga nismo več pričakovali. Tudi narodovo življenje je velika skrivnost! Razglasite naprej: Kristus je vstal!
Vstal je iz lastne moči!
r
n
Moč ljubezni
Ljubezen zvesta, to je Magdalena: vstajenjsko jutro navsezgodaj gre z mazili h grobu, v srcu skrb jo žge, le Njega išče, išče duša njena.
Vrtnarja prosi: „Dajte mi Gospoda!"
Ko se ji razodene, v blažen vzklik vzplamti srce: „Rab6ni, Učenik!"
Božanska luč obsije jo od vzhoda.
Že kdaj sem šel na strmo pot iskanja: dobroti in resnici se odpiram, lepota se kot seraf nadme sklanja.
A vem, zastonj skoz noč in skrb prodiram: samo tedaj dospem na vrh spoznanja, če si pogled z ljubeznijo odstiram.
V
J
Ko bi stopil danes naš pokojni Meško med nas, bi nas z vso svojsko nežnostjo vprašal po naših zakopanih zakladih, po naših domovih, v ljubezni in bolesti negovanih. — Ali če bi se zbudil naš veliki Cankar, bi se zamislil v vso našo bridko usodo in bi slovenskemu narodu na Koroškem po ustih svoje matere zaklical: »Sinko, ne pozabi, da ima tisto, kar je tvojega, nepopisno večjo vrednost nad vso tujo navlako!«
In Ivan Pregelj, če bi vstal in prišel med nas, bi s pristno primorsko jeklenostjo zarobantil: »Zaspanci, zbudite se! — Ali še hočete živeti'?« — In mi vsi bi se mu enoglasno odzvali: »Živeti hočemo!«
Živeti enakopravno življenje z nemškim sodeželanom v medsebojnem spoštovanju in priznanju življenjskih pravic. Odločno pa odklanjamo, da bi se nam delile drobtinice od bogatinove mize in bi se za sleherno mednarodno zajamčeno pravico morali leta in leta boriti. Odklanjamo nadalje, da bi se v neskončnem iskanju »pristojnosti« na eni strani izgubljal, na drugi pa pridobival čas za našo načrtno likvidacijo. Kristus je vstal iz lastne moči...
To Njegovo Vstajenje nas mora opominjati, da se živo zavedamo vseh naših zakopanih sil in vrednot, vsega našega narodnega bogastva. Opiraje se na lastno moč, jih dvigajmo z vso razsodnostjo in doslednostjo, z idealizmom in z lastnim načrtnim neumornim delom!
V vsem velikonočnem dogajanju se pa posebno jasno zrcali volja do življenja. Volja do življenja je Gospoda spremljala preko Oljske gore in Kalvarije, preko smrti in groba do Njegovega veličastnega vstajenja. Voljo do življenja nam vzbuja vsaka Velika noč... Od te volje je končno odvisen naš narodni obstoj. Volje do življenja je treba, kadar gre za prevažno odločitev prijave naših otrok za dvojezični pouk! Volje do življenja je treba, kadar gre za zvestobo do materinega jezika v družini in na vasi. Volja do življenja je odločilnega pomena, kadar gre za važne izjave posameznika ali narodne skupnosti. Jemati človeku voljo do življenja na ta ali drugi način, bodisi z diskriminacijo, bodisi z u-strahovanjem, z gospodarskim zapostavljanjem ali pa z neumestnimi žalujočimi očitki — vse to je zločin, je namerno in počasno ubijanje!
Zmaga Vstalega Kristusa nad smrtjo žari v zarji vsakega velikonočnega jutra. Naj bi ta zarja odsevala v polni življenjski moči od Djekš tja do Košute, od Komlna pa gor do Ojstrnika, naj bi vzbujala in krepila v vseh naših bratih in sestrah tisto živo vero, da je Kristus naše vstajenje in življenje.
Srečanje mladinske komisije FUEV
Danes se bo zaključilo srečanje Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti. Prireditev se je začela v ponedeljek v hotelu Rutar v Dobrli vasi na Koroškem.
Seminarja se udeležujejo narodnostne skupnosti: Nemci iz Danske, Danci iz Schlesvvig-Holsteina v Zahodni Nemčiji, Nemci iz Belgije, irska narodna skupnost, Frizijci, Flamci, Bretonci, gradiščanski Hrvatje, Slovenci iz Italije, koroški Slovenci, kakor tudi Slovenci iz matične domovine.
Podrobno poročilo o seminarju bomo prinesli v naslednji številki Našega tednika.
#
Na 5. strani prinašamo izredno aktualen članek o ljudskem štetju „NA KOROŠKEM NIČ NOVEGA".
Stran 2
POLITIKA
Škofijska sinoda in Slovenci
Po zasedanju II. vatikanskega cerkvenega zbora so sklicali škofje v posameznih škofijah sveta tudi še škofijska cerkvena zborovanja ali sinode z namenom, da začrtajo na njih duhovniki in laiki v skupnem delu novo razdobje verskega življenja. Za krško škofijo je sklical celovški škof dr. Jožef Kostner prvo zasedanje sinode od 25.—27. novembra 1971, drugo sinodalno zasedanje pa bo od 11. do 13. maja 1972.
V »Družini11, verskem listu za Slovenijo, smo brali v poročilu o celovški sinodi: »Upajmo, da bo tudi koroško slovensko izobraženstvo znalo porabiti vse možnosti za delo v prid veri in narodu sredi dežele, ki jo kot skupno domovino delijo s pripadniki drugega jezika, toda so z njimi po veri in ljubezni bratje in sestre v Kristusu.11
Kot je pokazalo že prvo sinodalno zasedanje, se je pričelo s sinodo novo poglavje koroške cerkvene zgodovine, ne le to, prepričani smo o tem, da tudi novo poglavje v odnosih med Nemci in Slovenci v deželi.
Tajništvo škofijske sinode izdaja v obeh deželnih jezikih tudi »Sinodalne informacije11. K prvemu zasedanju je bilo v slovenski izdaji povedano: »Predstavniki koroške Cerkve in sinodalni odbori so pri izvedbi prvega zasedanja upoštevali našo kulturo in jezikovno samobitnost, bratsko soglasje dveh narodov je poudarjala uvodna sveta daritev, nad-pastirjeva dvojezična beseda je soglasje še podčrtala, dvojezični napis na ozadju odra sejne dvorane, slovenska beseda v parlamentarnih razpravah, slovenska pesem ob zaključnih liturgijah vseh treh dni, odločilni prispevek naših sinodalov k poteku in uspehu zasedanja in ne nazadnje dokaz interesa za naše sinodalno delo po odličnih gostih iz Slovenije in Trsta podčrtavajo našo zavest odločilnega koraka našega naroda v lepšo duhovno in kulturno bodočnost.11
Da bi predloge in želje glede sožitja in sodelovanja obeh narodov v deželi u-poštevala tudi širša javnost na Koroškem in v Avstriji, je bila poverjena po sinodi posebnemu nemško-slovenskemu koordinacijskemu odboru naloga, da se temeljito bavi z vprašanji Cerkve na dvojezičnem ozemlju. Delo napreduje ter bo našlo svoj zunanji izraz v skupni nem-ško-slovenski predlogi, ki naj bi jo uzakonila nato škofijska sinoda.
Odslej bo naša odgovornost za bodočnost Cerkve v dvojezičnem predelu škofije še mnogo večja. V okviru naših far in dekanij se nam odpirajo nove možnosti pokoncilske dejavnosti. Tudi kot katoličani slovenske narodnosti se moramo nujno vključiti v ta razvojni proces. Področja farnih občinskih svčtov, liturgičnega jezika, krščanske vzgoje in izobraževanja odraslih, cerkvene glasbe, vprašanja otroških vrtcev in predšolske vzgoje, veroučnih zadev itd. segajo globoko tudi v naše duhovno življenje.
Kot prvo sinodalno zasedanje tako dokazujejo tudi predpriprave na drugo zasedanje, da Cerkev na Koroškem računa s Slovenci. Ne le to, dosedanji potek sinode upravičuje trditev, da je v Cerkvi precej večje število Korošcev odprtih slovenščini in našim problemom kot v drugi javnosti. Zato smemo upati, da bomo mogli po zadnjem zasedanju sinode zapisati: Cerkev na Koroškem opravlja veliko poslanstvo tudi v narodnem pogledu. Tozadevno je bilo v preteklosti veliko zamujenega.	Dr. V. Inzko
ZASKRBLJENOST JUGOSLAVIJE
GLEDE CIPRA
Zastopnik tajništva zunanjega ministrstva Jugoslavije Milan Zupan je na tiskovni konferenci v Beogradu na vprašanje, kako sodi o izjavi ciprskega predsednika Makario-sa o sklicanju morebitne konference o varnosti Sredozemlja, odgovoril, da je Jugoslavija zaskrbljena, prav tako kot Makarios za napeto stanje, ki vlada že dalj časa v Sredozemlju, in da odločno podpira njegov odpor pritiskom, usmerjenim proti neodvisnosti in neuvrščeni politiki Cipra.
Jugoslavija prav tako sodi, da je potrebno združiti napore vseh neodvisnih in miroljubnih dejavnikov tega področja, da bi se vzpostavil in ohranil trden mir v Sredozemlju.
Pogled matičnega naroda na narodne
skupnosti
Seje republiške konference socialistične zveze v Ljubljani, 21. marca, so se udeležili tudi predstavniki Slovencev iz Italije in Avstrije. Govorili so o kulturnih vprašanjih.
Poročala sta Marjan Javornik in Jože Hartman.
Marjan Javornik je jasno orisal načelno gledišče socialistične zveze nasproti kulturnim vprašanjem, zamejcev (narodnih manjšin) in zdomcev (delavcev v tujini). Za te je bilo v zadnjem času mnogo storjenega, in to več kot poprej, je naglasil, Jugoslavija teži k mednarodno pravni zaščiti narodnostnih skupin onstran meje in delavcev v tujini. Te težnje prihajajo do izraza v delu vrste ustanov in organizacij, o tem pričajo tudi razne kulturne prireditve in bogato kulturno sodelovanje z ustanovami in društvi onstran meje. Socialistična zveza se živo zavzema za življenjske probleme Slovenije in Jugoslavije; njena gledišča so prišla do izraza tudi v novi spremenjeni ustavi SR Slovenije. Organizirati se je treba najprej znotraj Slovenije, da bi uskladili in okrepili svoja prizadevanja. Govornik je orisal nato delovanje socialistične zveze v korist narodnostnih skupnosti onstran meje ter naglasil, da bo morala socialistična zveza tudi v prihodnje podpirati vse zahteve slovenskih narodnostnih skupin po njihovi polni
Nixon bo šel maja
Predstavnik vašingtonske vlade in sovjetska tiskovna agencija TASS sta sporočila, da bo ameriški predsednik Nixon 22. maja uradno obiskal Sovjetsko zvezo. Obisk naj bi trajal približno teden dni.
Nixonov obisk v Sovjetski zvezi bo v gotovi meri zmanjšal pomen njegovega prejšnjega potovanja v Ljudsko republiko Kitajsko. Ta sestanek med obema velesilama bo ameršikemu predsedniku prav prišel v volilni kampanji za predsedniške volitve, saj se v Združenih državah Amerike še niso polegle kritike na račun skupnega sporočila ZDA in Kitajske, ki so ga objavili v Šanghaju, in v katerem ni bilo govora o pogodbi, ki veže Belo hišo s Formozo.
Med obema državama obstajajo diplomatski stiki že od leta 1933 ter zato niso potrebne posebne tajne misije, kot so bila Kis-singerjeva tajna potovanja v Peking. Je pa vsekakor zelo verjetno, da bo Kissinger potoval v Moskvo, tokrat čisto uradno, v sodelovanju z ameriškim zunanjim ministrstvom in veleposlaništvom v Moskvi. Sedaj rešu-
zaščiti in tudi vplivati na kulturno politiko Slovenije, da se bo med zamejci utrjevala zavest o pripadnosti k slovenskemu narodu. V tem okviru je zlasti pomemben nadaljni razvoj lastnega kulturnega delovanja narodnostnih skupnosti v zamejstvu, ki ga mora vsestransko podpreti matica.
Jože Hartman je pri tem omenil tudi vlogo obmejnih občin pri navezovanju kulturnih stikov s Slovenci onstran meje; posebna vloga pripada univerzam in drugim kulturnim ustanovam.
Govornik je nato podrobneje orisal kulturni položaj zamejskih Slovencev, še posebno pa položaj slovenskega šolstva v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Slovenski tisk, radio in televizija naj spremljajo življenje Slovencev v zamejstvu; v svojih programih naj televizija ne smatra zamejskih Slovencev za goste iz tujine, ker so pač sestavni del slovenskega naroda. Matica premalo izkorišča kulturne dosežke manjšin. Hartman meni, da mora matična dežela podpirati vse zamejce, ki jo priznavajo in hočejo z njo sodelovati, razen tistih, ki se zaradi sovražne dejavnosti do nje sami izključijo iz takega sodelovanja. Pri tem je treba upoštevati, da je manjšina subjekt v odnosu do matičnega in večinskega naroda.
v Sovjetsko zvezo
jejo še nekatera formalna vprašanja, kot je na primer Nixonovo prenočevanje v Moskvi. De Gaullu in Pompidouju so Sovjeti ponudili stanovanje v samem Kremlju, prav tako je isto ponudbo prejel tudi predsednik Ei-senhovver, ko bi leta 1960 moral odpotovati na uradni obisk v Moskvo, ki je potem sicer odpadel zaradi znane afere z ameriškim vohunskim letalom U-2, ki ga je pilotiral agent CIA Povvell.
Eisenhovver je takrat imel namen zavrniti ponudbo, prav tako bo verjetno storil tudi Nixon, ki bo raje bival pri veleposlaniku Beamu v njegovi vili v starem delu Moskve. Tukaj bo verjetno »bolj v miru“, pravijo, obenem pa bi imel pri roki vse svoje aparature, ki ga povezujejo z varnostnimi službami itd. Malo verjetno je, da bi Američani hoteli razkazovati vse te naprave prav v Kremlju. Pri tem pa je pomemben tudi politični moment: Kremelj je simbol Sovjetske zveze, ki je še vedno glavni nasprotnik ZDA, čeprav v ozračju sožitja.
SLOVENSKA SKUPNOST NE BO PREDLOŽILA SVOJE KANDIDATNE LISTE
Kot je znano, bodo v Italiji parlamentarne volitve. Slovenska skupnost je v zvezi z drugimi slovenskimi demokratičnimi silami (Slovenska demokratska zveza v Gorici in Slovenska demokratska zveza v Trstu) sprejela skupno stališče, da na parlamentarnih volitvah 7. maja ne bodo vložile svojih kandidatnih list.
Vse demokratične sile v Furlaniji-Julijski Benečiji že sedaj opozarjajo svoje člane in volivce na izredno važnost bližnjih volitev za demokratično življenje v Italiji. To namreč terja od vsakega zrelega državljana, da odda svoj glas tistim strankam in kandidatom, ki jamčijo ohranitev in razvoj demokratičnega in političnega življenja ter uresničenje socialnih reform in si tako stvarno prizadevajo za reševanje perečih vprašanj slovenske narodne skupnosti v Italiji in zavračajo kakršnekoli nazadnjaške fašistične in totalitarne težnje.
AVSTRIJSKI NOVINARJI
NA HRVAŠKEM
Skupina avstrijskih novinarjev je te dni v Zagrebu obiskala gospodarsko zbornico Hrvaške, kjer se je s funkcionarji zbornice in z zastopniki nekaterih zagrebških podjetij zanimala za naj novejša gospodarska gibanja na Hrvaškem ter za sistemske ukrepe usmerjene k nadaljnji stabilizaciji jugoslovanskega trga. Avstrijski novinarji so pred odhodom v domovino obiskali nekatere obrate tovarne »Rade Končar" in »Prvomajske". Pred prihodom v Zagreb so avstrijski novinarji obiskali Slovenijo, Reko in Bakar.
V	HELSINKIH NADALJEVANJE
POGAJANJ SALT
V	torek so se začela v Helsinkih ponovno pogajanja o omejitvi strateškega oboroževanja, tako imenovani SALT. Načelnik ameriške delegacije, veleposlanik Smith, je pred začetkom konference izjavil, da bo krog pogovorov pripeljal do sporazuma o omejitvi raketnih, protiraketnih sistemov in do začasnega sporazuma glede nekaterih vrst napadalnega orožja. Dejal je tudi, da so na prejšnjih pogovorih ugotovili, da tekmovanje na področju strateškega orožja, ki je zelo drago, ni prineslo ničesar na nobeni strani v pogledu obrambe.
V	sovjetski delegaciji je namestnik zunanjega ministra Vladimir Semjonov.
IZRAELSKI NAČRT O CISJORDANIJI
Izraelski podpredsednik vlade Alon je v Tel Avivu izjavil, da se delno strinja s Huseinovim načrtom o Cisjordaniji, čeprav vrača njegove hipoteze o povratku Izral.d na stare meje. V bistvu izraelski predstavnik pušča odprta vrata možnim pogajanjem, čeprav vztraja, da mora Izrael dobiti nove meje. V tem smislu je predložil več točk svojega načrta, ki predvideva novo mejo na Jordanu (in torej aneksijo ene tretjine Cis-jordanije) ter novo mejo na Sinaju.
Za maksimalni program pa je navedel »Eretz Izrael", se pravi svetopisemsko obljubljeno deželo, ki naj bi segala tja do meja z Irakom. Dodal pa je, da bi kompromis z Jordanijo bil možen „v tej zgodovinski fazi"
MALTA OSTANE OPORIŠČE NATO
Velika Britanija in Malta sta v nedeljo v Londonu podpisali obrambni sporazum (veljaven sedem let). S tem podpisom so rešil' krizo okoli tega važnega sredozemskega or porišča NATO, ki je trajala od junija 197t
Novi sporazum, ki ga je osebno podpisal malteški predsednik Dom Mintoff, predvideva, da plačajo Britanci na leto za uporabo vojaških in letalskih naprav okoli 900 milijonov šilingov. Mintoff je prvotno zahteval 2 milijardi šilingov, potem pa je pristal n3 1,1 milijarde šilingov. Rim pa bo dal otokU enkratno denarno podporo v znesku 130 milijonov šilingov. Razen tega so se tudi Združene države obvezale, da bodo dal6 Malti izdatno gospodarsko pomoč.
OBSOJENI ČLANI ODPORNIŠKE
ORGANIZACIJE V ATENAH
Vojaško sodišče v Atenah je z obsodbami od 15 mesecev do 8 let zapora zaključi'' lo proces proti skupini devetih članov odporniške organizacije RAK, ki jo iz tujin6 vodi Andreas Papandreu. Na osem let zapora je bil obsojen odvetnik KoroneioS' medtem ko so drugi prejeli kazni od 2 l®{ do 15 mesecev. Dva sta bila obsojena n6 eno leto in izpuščena. Večina obtoženci je med sodno razpravo obtožila policij6' ker jih je med zasliševanjem mučila.
Brežnjev: ,,Nemčija izbira lahko samo med politiko miru in politiko vojne11
Vodja sovjetske partije Brežnjev je pretekli teden izkoristil kongres sovjetskih sindikatov, ki združujejo sto milijonov članov, in spregovoril o novih smernicah sovjetske zunanje politike.
V svojem govoru na 15. sindikalnem kongresu je glede evropskega sodelovanja Brežnjev dejal, da bi Zahodna Nemčija morala čimprej ratificirati sporazume s Sovjetsko zvezo in Poljsko. »Nihče naj si ne dela utvar! Vsak, ki bi želel obnoviti razpravo o mejah in sporazumih, bi naletel pri nas na gluha ušesa. Zvezna republika Nemčija lahko izbira samo med politiko miru in politiko vojne,11 je izjavil Brežnjev. Partijski voditelj ni prezrl niti nove stvarnosti v Zahodni Evropi. Kot je znano, je zadnji čas pristopilo k Evropski gospodarski skupnosti več držav, Brežnjev je dejal, da je Sovjetska zveza za sodelovanje, pod pogojem, da skupno tržišče upošteva obstoj sveta za vzajemno gospodarsko pomoč SEV (Komekon) na Vzhodu.
Glede odnosov z ZDA si Brežnjev nadeja koristnih sporazumov med bližnjim Neronovim obiskom v Moskvi. Zavzel se je za sistem kolektivne varnosti v Aziji in takojšen sklic evropske konference o varnosti in sodelovanju.
Brežnjev ni grajal Nixonovega obiska v Pekingu, temveč samo vztrajal, da je treba »podpisane sporazume tudi izvajati v stvarnosti". S Kitajci ni polemiziral, tudi ni ponovil obtožb o »tajnih zarotah" med ZDA in Kitajsko. Dejal je samo, da bo Sovjetska zveza ocenila tisto srečanje po plodovih, ki jih bo obrodilo. Jasnejši je Brežnjev bil v tistem delu, kjer je omenjal možnost normalizacije odnosov s Kitajsko. Ni morda naključje da je Brežnjev ponudil roko Pekingu prav v trenutku, ko je namestnik zuna-
njega ministra Sovjetske zveze lljičev dopotoval v Peking, kjer bodo obnovili pogajanja o obmejnih vprašanjih.
ODMEV V BONNU
Brandtova koalicijska vlada in opozicija (CDU/CSU) sta različno komentirali Brež-njevov govor na sindikalnem kongresu v Moskvi. Bonnska vlada se zaveda posledic, ki bi mogle nastati zaradi neratificiranja vzhodnih sporazumov. Na drugi strani pa je krščansko-socialna demokracija podkrepila svoje stališče, da sporazumi s Sovjetsko zvezo in Poljsko ne dopuščajo nobenih kompromisov, kot je to običajno in nujno pri trajnih mednarodnih sporazumih.
ESESOVEC NOVAK PONOVNO
PRED SODIŠČEM
Nekdanji transportni oficir Adolfa Eich-mana, Korošec Franc Novak stoji od ponedeljka naprej ponovno pred nekim dunajskim porotnim sodiščem. Dolžijo ga, da je v vodilni poziciji sodeloval pri »končni rešitvi judovskega vprašanja". Franc Novak je bil SS-oficir judovskega referata in v tej poziciji sodeloval pri usmrtitvi več sto tisoč judov.
Zaradi vseh teh zločinov je Novak stal že trikrat pred sodiščem. Prvič se je moral zaradi tega zagovarjati jeseni leta 1964, kjer so ga obsodili na osem let težke ječe. Vrhovno sodišče pa je to obsodbo razveljavilo. V ponovnem procesu so ga oprostili; tudi to obsodbo so razveljavili ter Novaka v ponovnem procesu obsodili na 9 let zapora. Pa tudi to obsodbo je vrhovno sodišče razveljavilo, zato se mora Novak, ki živi trenutno v svobodi, ponovno zagovarjati.
V Srbiji in Črni gori - tečaji slovenščine
„Konec meseca bo Slovenijo obiskala delegacija, ki jo bodo sestavljali srbski in črnogorski kulturni prosvetni delavci. Prišli bodo iz Kragujevca, Kraljeva, Svetozareva in Bijelega polja, iz mest, ki so se odločila za svojevrstno akcijo — spoznajmo Slovenijo. Program te akcije zajema učenje slovenščine, spoznavanje slovenske kulture in zgodovine, pa tja do tedna slovenske kuhinje. Delegacija se bo pri nas pogovorila o dolgoročnem sodelovanju, ki bo srbskim in črnogorskim ljudem omogočilo, da razširijo in poglobijo svoje znanje o nas Slovencih. Pobudnik te kulturne povezave je znani Pisatelj Miodrag Bulatovič."
To piše v uvodu k članku »Kultura naj bo most" (Tovariš 11, 20. 3. 1972, str. 10/11) Alenka Puharjeva, ki se je pogovarjala s pisateljem Miodragom Bulatovičem o možnostih boljšega medsebojnega spoznavanja in razumevanja jugoslovanskih narodov. Bu-iatovič se je rodil pri Bijelem polju v Črni gori, je po narodnosti Srb, žena mu je Slovenka, njuni otroci imajo slovenska imena in govorijo slovensko in srbohrvaško. Bulatovič živi zvečina v Beogradu in Ljubljani. Prepričan je, „da je prav nepoznavanje narodov med sabo največ krivo za pretrese, ki jih mora preživljati jugoslovanska skupnost. Zaradi tega je dal pobudo, naj se v drugih republikah uvedejo slovenski semestri."
Slovencem priznava, da „imajo poleg drugega mnogo več poštenja in skromnosti. Preveč so introvertirani, morali bi biti bolj agresivni — s tem ne mislim nič grdega." Preveč tudi razmišljajo o tem, „da so majhen narod". Toda veličina naroda se „ne meri po številu, temveč po tistem, kar je dal ' ‘^uri“. Da bi torej njegovi rojaki bolj spoznali posebnosti slovenskega naroda, je Predlagal na gimnaziji v Bijelem polju »slovenski semester". Bijelo polje bodo obiskali slovenski ustvarjalci in tam predavali o svoji domovini, književnosti in o slovenšči-
Avstrijsko-jugoslovansko društvo v Celovcu
Avstrijsko-jugoslovansko društvo, ki že leta sem podpira koroško deželno politiko v smislu dobrega sosedstva na prostoru Alpe-Jadran, ter skrbi tudi za pozitivni razvoj kulturne izmenjave z Jugoslavijo, nadaljuje letos s svojim programom.
Tako bo društvo priredilo spomladi izlet v Prago. S temi izleti — lani so obi-jkali Budimpešto — hoče dati društvo Iržiojim članom in prijateljem le-tega priložnost, da se pri tem lahko sami na objektiven način seznanijo z vtisi, ki so si jih nabrali na teh potovanjih v inozemstvo. Pri vseh teh študijskih potovanjih gre za to, da bi bili pripravljeni sporazumevati se z drugimi narodi.
Spomladanska vožnja v Prago bo trajala od 1. do 4. junija 1972. Prijave je treba poslati do 15. aprila na naslov: &sterreichisch—Jugoslawische Gesell-schaft, Postfach 134, 9021 Klagenfurt.
Nadalje ima Avstrijsko-jugoslovansko društvo na programu izmenjavo u-čencev med Koroško in Slovenijo, in si-cer tako imenovano »počitniško akcijo 4972«, ki naj bi bila v počitniškem do-niu v Poreču v Istriji.
ni. Nadalje ugotavlja Bulatovič: »Moji Bije-lopoijci so mnenja, da je nepoznavanje bratskega naroda, zlasti pa Slovencev, sramota in primitivizem, ki se mu je treba postaviti po robu.“ Predavanja v Bijelem polju bodo „prva ura Slovenije v petdesetletnem življenju Jugoslavije".
Na vprašanje, zakaj do tega ni prišlo prej, je izjavil Bulatovič, da »zaradi primitivizma, največjega zla Balkana" in da bi bila morala biti prva slovenska ura že leta 1918. Če bi bili že takrat poglobili medsebojne stike in skušali bolje spoznati drug drugega, bi bilo mnogo manj razdora v jugoslovanski skupnosti. Temelj bratstva je medsebojno spoznavanje. In: „Po mojem je znamenje najhujše zaostalosti in primitivnosti, če en narod ne pozna niti osnov jezika, ki ga govori drug narod. Vendar bi bilo nesmiselno, če bi predavali v šolah samo jezik. Ta pouk bi moral biti moderen, zajeti bi moral vse profile Slovenije. Če bi jaz predaval, bi bil naslov Slovenija, v to pa bi bilo zajeto vse od komparativne lingvistike, književnosti, do zgodovine itd." Sicer bi bilo namreč vse samo dodatna obremenitev za učence. Na vprašanje, če tudi Slovenci premalo poznajo druge jugoslovanske narode, je odvrnil, da so drugi v večjem zaostanku. „Res pa je, da smo v nekem zaostanku vsi, in to bi morali priznati."
V četrtek, 23. marca, se je z zaključno konferenco končalo letošnje zimsko šolsko leto na slovenski kmetijski šoli v Podrav-Ijah. Ravnatelj dipl. inž. Franc Einspieler je po začetnem pozdravu razložil učiteljem težave, s katerimi se mora še vedno boriti naša kmetijska šola. Oba letošnja letnika sta štela samo dvanajst učencev (v vsakem razredu po šest), čeprav je bilo prvotno več prijav. Treba bo natančno raziskati vzroke, zakaj pošiljajo zavedne slovenske družine svoje sinove na nemške kmetijske šole. Prej so imeli nasprotniki slovenske kmetijske šole za glavni argument dejstvo, da slovenska kmetijska šola ni imela pravice javnosti. Zdaj je ta argument odpadel, pa se poslužujejo drugih trikov in laži. Mogoče
V raznih mestih Srbije je Bulatovič budil zanimanje za Slovenijo. Na njegovo pobudo bodo tam uvedli na gimnazijah slovenščino kot fakultativni pfedmet. Na sve-tozarevskem učiteljišču so lani uvedli slovenščino. Predavanja obiskuje trenutno kakih sto učencev. V Srbiji bi bili odlični delovni pogoji za slovenske slaviste, ki bi lahko tam širili znanje slovenščine, „kot pa da bi še naprej prodajali coca-colo po nemških in avstrijskih vlakih".
Svoje misli je zaključil Bulatovič s temi besedami: „Ko bo konec meseca srbska in črnogorska delegacija obiskala Slovenijo, bo lepa priložnost, da se pogovorimo o dolgoročnem sodelovanju in kako ga bomo izvajali."
Vsekakor pobuda, ki jo gre spoštovati in posnemati. Bulatovič je imenoval primitivizem največje zlo Balkana. Toda če primerjamo z »Balkanom" vzdušje na Koroškem, vso do kraja primitivno in včerajšnjiško gonjo proti slovenščini in gromovito dokazovanje veličine »stomilijonskega nemškega naroda", laže spoznamo, kako je moglo priti do gradnje uničevalnih tovarn za časa tretjega rajha. Podpihovalci gonje proti slovenščini in Slovencem na Koroškem in Štajerskem jasno dokazujejo, od kod jemljejo svojo zaprašeno argumentacijo.
je en vzrok upadanje kmetij. Slovenske organizacije, zlasti obe kmečki organizaciji, se bodo morale močneje pobrigati za zadovoljiv naraščaj na podraveljski šoli. Šole nikakor ne smemo ločiti od naših prizadevanj na podeželju, kajti prijave za kmetijsko šolo so prav tako odsev našega dela. Država je tudi že obljubila denarno podporo, tako da bo mogoče s tem poravnati vsaj stroške za osebje, ki dela na šoli.
Učni uspeh je bil zadovoljiv. Vodstvo šole je prejelo laskave ocene od tujih predavateljev, zlasti pa od vodje štirinajstdnevnega strojnega tečaja, ki so se ga udeležili učenci začetek marca v Celovcu. Učenci slovenske kmetijske šole so se tam odlikovali z zares solidnim znanjem.
Teoretični pouk so dopolnila strokovna predavanja z diapozitivi (šola ima zdaj nad 50 serij), strokovni filmi, ogled dveh vzorno urejenih kmetij ter že prej omenjeni strojni tečaj v Celovcu. Dipl. inž. Ignac Nachbar je učence drugega letnika vpeljal v metodo programiranja, ki bo glavna tematika mojstrskega izpita iz kmetijstva. Dipl. inž. Lob-ner iz linške tovarne dušika (Stickstoffvver-ke Linz) je predaval o gnojenju in gnojilih ter o uporabi zaščitnih sredstev v kmetijstvu. Poleg tega so imeli učenci še možnost, da so napravili šoferski tečaj in izpit.
Pouk je bil letos prvič v prenovljenem poslopju, ki nudi gojencem vse ugodnosti. Od uspešnega dela slovenskih organizacij in koroških Slovencev kot poedincev pa bo seveda odvisno, če bo slovenska kmetijska šola napredovala. Argumenti, katerim nasedajo nekateri rojaki, da potem pošljejo svoje sinove na nemške šole, pa so vsi iz trte izviti. Eden od protidokazov je gotovo v tem, da znanje gojencev in absolventov po-draveljske šole nikakor ne zaostaja, ampak pogosto celo presega znanje in spretnost gojencev in absolventov drugih šol.
SLOVENCI
d&ma in pa lotiu.
UMRL AKADEMIK-ZGODOVINAR MILKO KOS
V	Ljubljani je v 80. letu umrl prof. dr. Milko Kos, eden prvih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti in več kot 20 let njen tajnik.
Milko Kos se je rodil 1892 v Gorici. Filozofijo je študiral na Dunaju in tam tudi opravil doktorat. Od svojega 34. do 75. leta je predaval na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Njegovo bogato znanstveno delo obsega preko 300 del o zgodovini slovenskega naroda. Njegova Zgodovina Slovencev od naselitve do konca 15. stoletja je postavila temelje znanstvene podobe slovenskega življenja v srednjem veku.
Bolezen v zadnjih letih mu je preprečila, da bi dokončal več začetih pomembnih znanstvenih del.
TRUBARJEVA PLOŠČA
Te dni so v Derendingenu odkrili spominsko ploščo na vratih cerkve, v kateri je enaindvajset let deloval Primož Trubar in je pred njenim vhodom tudi pokopan. Ob cerkvi so postavili tudi spominski križ. Oboje sta oskrbela tubinški časopis Schvvabisches Tageblatt in pastor v Tu-bingenu VValter Dottling, Trubarjev častilec in skrbnik njegove zapuščine.
Slavnostna nagovora ob odkritju plošče sta imela VValter Dottling in tubinški župan Doge, v imenu časopisa Schvvabisches Tageblatt je govori! Schafer, v slovenščini pa je spregovoril profesor Avguštin Pirnat. V programu so se zvrstile tudi recitacije odlomkov iz Trubarjevih del in Aškerčeve Slovenske legende, nastopil pa je tudi slovenski pevski zbor.
Na slovesnosti se je zbralo lepo število domačinov in veliko število Slovencev, ki živijo in delajo v bližini mesta Derendingena.
f JANEZ KRŽIŠNIK
V	Buenos Airesu je umrl v 82. letu starosti bivši okrajni šolski nadzornik Janez Kržišnik. Pred kratkim je imel zlato poroko z lepo slovesnostjo. Služboval je v raznih krajih Slovenije, končno postal nadzornik za okraj Škofja Loka, kjer je med vojno opravljal važno delo varuha kulturno zgodovinskih pomembnosti. Kot tak je rešil znane zlate oltarje iz dražgoške cerkve, da jih niso Nemci razstrelili skupno z vsemi poslopji tragičnih Dražgoš. Zdaj so ti oltarji hranjeni v škofjeloškem muzeju. Leta 1945 se je rešil na Koroško, kjer je doma njegova žena ga. Marija, roj. Losch. Od tam je prišel v Argentino, kjer je bil od vsega početka do upokojitve organist in cerkovnik v cerkvi v Ramos Mejii, kjer je takrat služboval njegov veliki prijatelj, pokojni župnik Janez Kalan. Zdaj je živel v pokoju v hiši sina Antona. Imel je veliko družino, deseterico sinov in hčera, od katerih so v Argentini trije sinovi Anton, Jure in Jože. Ostali pa so v Angliji in Sloveniji. Ima tudi 24 vnukov in dva pravnuka.
OSNOVNO ŠOLO V DOBERDOBU
POIMENOVALI PO VORANCU
Občinski očetje v Doberdobu so bili na svoji zadnji seji vsi zato, da se osnovna šola v Doberdobu poimenuje po pisatelju Prežihovem Vorancu. Tudi učiteljski svet je že privolil. Sklep mora potrditi še komisija na šolskem skrbništvu. Sklenili so, da bo treba isto storiti tudi s šolama v Dolu in v Jamljah.
V	Trstu so odprli razstavo
o Resslu
V	Trstu so 17. marca odprli razstavo o delu in življenju Josipa Ressla, velikega moža, s katerim je vezana tudi zgodovina tega obmorskega mesta in katerega izumi dajejo pečat vsej naši dobi, saj si danes niti ne moremo zamisliti sveta brez mogočne mornarice, kot si ne moremo zamisliti dosedanjega in sodobnega tehničnega in tehnološkega razvoja brez krogljičnih ležajev. In vse to je plod genialne misli Josipa Ressla, ki si je zamislil, izvedel in preizkusil ladijski vijak in ki je prvi izdelal krog-Sjične ležaje.
Toda ladijski vijak in krogljični ležaji sta le dva njegova izuma, pa čeprav najpomembnejša. Ressel pa je pustil za seboj še celo vrsto drugih del, med drugim tudi voz na parni pogon, stroj za plovbo po rekah proti vodnemu toku, plug za istrske razmere, hkrati pa se je ukvarjal in uveljavljal na Tržaškem s svojimi veščinami in s svojo strokovnostjo na področju gozdarstva.
Razstava, ki so jo pripravili ljubljanski, dunajski in praški tehnični muzeji je doslej obšla že več mest, in sicer Dunaj, Ljubljano, Piran, Prago, Linz in Munchen.
Svojstveni problemi Cerkve na Koroškem
Dr. Lojze Škerl, škofov vikar za tržaške Slo-Vence, se je udeležil prvega zasedanja koroške ®ko?ijSke sinode novembra lani. Katoliški glas, k> izhaja v Gorici, je prinesel o tej sinodi izpod 0eresa dr. Škerla dva članka (6. in 10. 2. 1972), * katerih navaja več važnih misli o prihodnosti Cefkve na Koroškem:
Vsako sinodalno zasedanje zbudi v svetu pre-?6i zanimanja, a nas mora zanimati še posebno ^oroška sinoda. Ne gre samo za posebne zade-.6 in težave, na katere naletimo povsod po sve->U’ kakor je to dobro pokazala zadnja rimska ..kofovska sinoda, ampak gre za sinodo v škofi-ki ima svoje izrazito svojstvene probleme. Saj za sinodo v škofiji, v kateri živijo Nemci in Jnvenci; gre za sinodalna določila, ki naj ve-l?1° za mešana področja; gre za sinodo, ki naj J končno le uredila v koroški Cerkvi vsa številna , ®nja in nakazala pravo smer za iskreno sode-°vanje v isti božji hiši. Celovška sinoda torej adeva zelo od blizu naše slovenske rojake in ud' nas.
Vse sinodalno delo so v Celovcu postavili pod ses!o CERKEV ZA SVET, ker gre za obnovo src duhu Kristusovem, za poglobitev in poživitev zP»e’ za krščansko upanje, za nesebično Ijube-d do Boga in bližnjega. Sinoda naj bi ustvar-
jala novega človeka, kot je ustvarjen po božji podobi v resnični pravičnosti in svetosti.
Imel sem pa vtis, da pri razpravljanju ni bilo povsem jasno, čemu naj služi sinoda: ali naj služi za sestavo predpisov in določil ali pa naj pripravi načrt za delo in za reševanje trenutno najvažnejših zadev.
V osvetlitev naj služi samo en primer: Kakšen pomen ima razpravljanje, kdo je lahko za mež-narja ali kdo lahko obiskuje otroški vrtec, če pa sc cerkve prazne in otroških vrtcev sploh ni? Rešitev vprašanja o mežnarju, ki naj služi v cerkvi, in o otrocih, ki naj obiskujejo otroški vrtec, je mnogo lažja in manj zahtevna kakor pa rešitev raznih drugih vprašanj. Tako na primer: kako najti primerne oprijeme za ureditev božje službe, za obisk božje službe, za apostolat med mladino, za izobrazbo odraslih, za odkritje in ' primerno upoštevanje laikov, in končno, kje in kako najti ljudi, ki jih Cerkev danes potrebuje.
Med samim zasedanjem je bil res stavljen predlog, naj sinoda že takoj opozori na težiščne točke delovanja Cerkve na Koroškem, a predlog ni bil sprejet. Te točke naj bi bile: pripravljanje in izobraževanje odgovornih skupnosti in v skupinah, ustvaritev žive skupnosti, oznanjevanje za odrasle in izobraževanje odraslih, socialna služba, zakon in družina, mladina, cerkveno obveščanje in skrb za javno mnenje.
Kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo
V Beogradu je bil podpisan program o sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo za leti 1972 in 1973. Novi program je dejansko nadaljevanje že do sedaj uspešnega kulturnega sodelovanja med obema državama.
Gre predvsem za dogovor o izmenjavi štipendij za specializacijo in izpopolnjevanje strokovnjakov, o oskrbovanju lektorskih mest s potrebno literaturo, o izmenjavi predavateljev jezika in književnosti vse-učiliških profesorjev, knjižničarjev, arhivskih in muzejskih strokovnjakov, strokovnjakov za zaščito kulturnih spomenikov, o udeležbi umetnikov in književnikov na u-streznih mednarodnih sestankih, ki jih bosta organizirali Jugoslavija oziroma Italija v tem in prihodnjem letu, ter za dogovor o izmenjavi gostovanj opernih, gledaliških, komornih, simfoničnih, folklornih ansamblov, o organizaciji likovnih razstav. Med
drugim je konkretno dogovorjeno gostovanje Opere Hrvaškega narodnega kazališta v Trstu in Teatra Verdi v Zagrebu, izmenjava gostovanj med Srbskim narodnim gledališčem v Novem Sadu in gledališčem v M odeni ter udeležba italijanskih gledaliških ansamblov Piccolo Teatro (1972) in Teatro Stabile iz Genove (1973) na mednarodnem gledališkem festivalu BITEF v Beogradu.
Z odobritvijo tega kulturnega programa s strani obeh vlad bo torej konkretno Jugoslavija na primer lahko podpirala in pomagala pri ustanovitvah in oskrbovanju knjižnic, čitalnic, šol in pri ustanovitvah kulturnih skladov, organiziranju kulturnih prireditev in podobno v vseh krajih, kjer žive Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini in Hrvati v Italiji.
Konec šolskega leta v Podravljah
Treba bo bolje skrbeti za naraščaj na slovenski kmetijski šoli
-v
Farna cerkev v St. Jakobu v Rožu
je pogorela
Ok cabu. pat/edano.
VELIKONOČNI MIR
Velika noč je praznik miru, vstajenja. Seveda je za nekatere nerazumljivo, kako mo-rere biti čas vstajenja tudi čas miru. Pač za ljudi, ki mislijo, da je mir samo na pokopališču. Pa pravijo, da je celo na pokopališču opolnoči precej nemirno, pravijo, da vstajajo mrtvi, za eno uro.
Nas torej čaka čas vstajenja, čas miru. Mir more biti samo tam, kjer je napočil vsem vstajenja dan.
Malo sem se zamislil ob tem in kar nehote so mi privrele v misli nekatere primerjave z našim življenjem. Malo sem položil uho na zemljo in prisluhnil naravi. Vse se je močno zbujalo, vse je vstajalo, pa vendar je bil neki čudežni mir v naravi. Vse se je veselilo novega življenja, vsa prekrasna narava v svoji pisani raznolikosti.
Ozrl sem se. Nisem videl le ene vrste dreves, ne le ene vrste trav in cvetlic, ne le ene vrste živali, ne le ene vrste ljudi. Pa sem se tudi zgrozil. Ko sem zrl okrog sebe, sem videl znanilce uniformiranosti. Vse naj bi bilo v eni barvi. Vse rastlinstvo naj bi raslo po istih pravilih, vse živalstvo naj bi se oglašalo v istih glasovih, da, zapovedano je bilo vsemu živemu, naj se odpove svojim raznolikostim in se obrača po enotnih zapovedih.
Pa je zapovedal strupeni modras: „Vsi ki živite, lazite, sikajte, brizgajte strup! Ogrožena je naša domovina, ogrožajo jo druge živali!"
Oglasila se je iz daljav gnusna hijena: „Vsi ki živite, ne pustite mirovati mrtvih. Lotite se njihovih grobov, kajti še v grobu so nevarni. Škoda, da niso poginili vsi. Kako bi se lahko mastile me hijene!"
Priplazil se je po pesku ogabni škorpijon: „Ni prav nič prijetno na svetu. Ne vidim, zakaj naj bi bilo še drugih živih bitij. Tako mirno smo živeli, dokler so se dali vsi pikati od nas. A zdaj se kratkomalo nekateri temu zoperstavljajo. Tudi zase zahtevajo življenjske pravice. Kam pa pridemo, če zahteva življenjsko pravico zase kar tako vsak. Nam zmanjkuje življenjskega prostora. Že tako so ga nam preveč zmanjšali drugi! Mi škorpijoni ne vidimo vzroka, zakaj naj bi se tudi ozirali na druge. Naš je vendar svet. Pikali bomo še naprej, pa četudi sami poginemo, četudi vse razpade. Danes je naša Škorpijonija, jutri bo naš celi svet!"
Še drugi so se oglasili. Same gnusne živali. Strupenjače, krvoločni roparji, mrhovinarji, mrčes in golazen.
Zgrozil sem se. Kaj, če bi tudi ljudi zajela taka miselnost, tak odnos do sočloveka. Zdelo se mi je, da čujem iz raznih vetrov podobne besede. Pa sem začel upati, da bi bilo to samo prevara, da se le motim. Upam, da sem se, bojim se pa vendar še, da se nisem. Kajti pravi se, da zna človek biti mnogo bolj zverinski kot zverina sama. To sem čul, tudi zdi se mi, da sem ponekod in včasih že videl kaj takega.
A kljub temu se me ni lotila prepadenost. Saj, zdaj je čas prebujanja, preporoda, zima je odlezla, vse se oživlja. Za mir in vstajenje.	šalom
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 2. 4.: 7.10 Duhovni nagovor — Velikonočne pesmi. — PONEDELJEK, 3. 4.: 7.10 Po vaši želji... — TOREK, 4. 4.: 9.30 Za našo vas. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam
—	Otroci, poslušajte! — SREDA, 5. 4.: 13.45 Informacije — Iz koroške literarne delavnice — Zbori pojejo. — ČETRTEK, G. 4.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — PETEK, 7. 4.: 13.45 Informacije — Arhitekt Jože Plečnik (Ob 100-letnici rojstva) — Narodno-zabavna glasba.
—	SOBOTA, 8. 4.: 9.30 Rubrika za jugoslovanske delavce, zaposlene v Avstriji. — Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žre-lec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Našo faro je zadela strašna nesreča, kakršne ne pomnijo rodovi pred nami. Farna cerkev, kamniti kras naše fare vrh hriba, je postala sredi sončne cvetne sobote žrtev ognjenega elementa. Zaenkrat ostajajo na griču zakajena razvalina in pa — grobovi.
Poročilo očividcev
Bilo je na cvetno soboto okoli tretje ure popoldne. Gasilna sirena je zatulila, iz ozke dolinice južno za cerkvijo se je začel dvigati gost dim, goreli sta trava in bližnji les ob pd. Tomu. Dvoje domov je bilo v neposredni nevarnosti in domači gasilci so hiteli na kraj požara na pomoč. Ogenj pa
se je medtem razširil, veter je v hipu gnal plamen po hribu navzgor, iskre so zajele kupe starih vencev ovenelih rož za pokopa-liščnim zidom in v trenutku je švignil ognjeni zubelj v mogočnem plamenu kot iz bencinskega sodčka v smeri proti leseni cerkveni strehi in jo zažgal. Suha lesenina je takoj začela goreti najprej na strehi in pod streho, nato v cerkveni ladji in je segla končno še vrh cerkvenega stolpa, kritega s skodlami. Od vseh strani so se oglašale požarne sirene, prihiteli so na hrib domači gasilci in iz sosednjih občin in skušali gasiti, a vsa lesenina s stranskim oltarjem, prižnico, orglami, klopmi, s stolpnim ogrodjem za zvonove je postala žrtev rdečega elementa. Zvonovi so treščili na obok nad glavnim oltarjem, ki pa je težo vzdržal — vsaj
do trenutka, ko to pišemo. Zaman so bila prizadevanja gasilcev iz domače občine, Do-linčič, Rožeka, Vrbe, Vodiče vesi in Suhe. Št. Jakob je danes fara brez farne cerkve. K sreči so bili s trudom gasilcev rešeni vsaj istotako ogroženi domovi na severnem in južnem pobočju cerkvenega hriba.
Zgodovinski farni rokopis, najden v stekleni posodici stolpne krogle
V krogli pod stoipno zvezdo, ki je istotako treščila na tla, je g. župnik Andrej Ka-ricelj našel v razbiti steklenici dragocen zgodovinski rokopis, ki ga je napisal nekdanji šentjakobski župnik Andrej Aplen in so ga podpisali člani predstojništva občine. Navajamo ga dobesedno v originalu:
AD PERPETUAM MEMORIAM!
Kdaj da je bila farna cerkev sv. Jakoba postavljena, se ne ve. V 11. stoletju bila je že kapelica na kraju, kjer farna cerkev stoji. V času turških napadov ljudska pravljica pripoveduje, da so se Šentjakobčani pri
cerkvi utaborili, pa bili od divjih Turkov po izdaji premagani, pomorjeni, mladi pa odgnani. Nekaterim se je posrečilo, da so ušli in se domov vrnili po večletni suž-nosti. Cerkev je bila tedaj poderta. Kedaj da se je stolp poprej novo kril, nihče ne ve povedat. Po govorih soditi je stara streha trpela okoli 180—200 let. Leta 1888 je bila že tako slaba, da so jo morali novo pokriti.
Dne 28. sušca 1888 je podpisani farni administrator s cerkovnim patronom začel obravnave, ktere so se dne 29. junija dognale in varuh mladoletnega kneza Friderika Lichtensteina posestnika grajščine Ro-žak je 180 gld. avstr. velj. blagovolil dati brez posebnih komisij. Št. Jakobska občina, ktera je bila ravno to leto mesca septembra od Rožeka ločena po liberalnih mahinacijah posebno grajščinskega hišnika in gozdarja Simeka, rojenega Ceha, je dala 500 gld. in iz cerkovne denarnice je bilo dovoljeno vzeti 120 gld. Vse skup 800 gld. Po dognanih obravnavah s patronom, ško-fijstvom in občino se je delo začelo dne 6. avgusta 1888. Tesarski voditelj je bil Valentin Siter pd. Kramač ali Ukelč. Cerkov-no predstojništvo: Andrej Aplen farni
Cenjene bralce opozarjamo na bogato ilustrirano prilogo novega programa STEYR-FIAT-av-tomobilov v zadnji številki našega lista!
oskerbnik, Josef Schuster pd. Maček in Nagel Matevž pd. Nagele v Št. Jakobu pod knezoškofom Dr. Jožefom Khan, cesarjem Francom Jožefom in papežem Leonom XIII. Posebno potrudil se je Matevž Nage1:
Župnik fare Franc Barbarič (bivši frančiškan o. Kapistran) v Kamniku rojen, Kranjc, bil je z farmani v razprtiji in škofi js tv orn v pravdi, bil je kar se tiče »in spi-ritualibus« odstavljen in samo parochus in temporalibus. Rekurs škofijstva zaradi njega je bil v Rimi pa reč še dozdej ni dognana in bode ... (nečitljivo!) končana obravnava.
Posebno zaslužen je Franc Schuster, brat cerkvenega ključarja Josefa Schustarja ... (nečitljivo) je vsa leta organist brezplačno in velik dobrotnik farne cerkve in podružnic. On in njegova mati sta orgle, veliki oltar, okna, obhajilno mizo in še drugih reči vse skup v vrednosti 6000 gld. cerkvi darovala. On je bil neutrujen dobrotnik
in goreč na čast božjo. To leto se je tudi novi božji grob pripravil stal je 110 gld. Občinsko predstojništvo je bilo:
Josef Schuster, župan, Josip Janežič v Lešah posestnik, Jakob Serajnik pd. Žafran, Matevž Nagel, Anton Martinjak posestnik v Srejah. Tak naj novo pokriti stolp mnogo let stoji k časti božji in oznanuj našim potomcom radodarnost Št. Jakobskih faranov in ko bomo mi že vsi v Gospodu počivali in naši potomci enkrat te vrstice, kterim so te vrstice v spomin zapisane, brali bodo, tak naj tudi molijo iz dna srca: Bog daj njim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti. Amen.
Št. Jakob dne 10. septembra 1888.
Franz Kobentar
načelnik požarne brambe Janez Otovic obč, tajnik
Andrej Aplen, administrator Matth. Nagele Josip Janežič J. Schuster
— Naše prireditve ===
Krščanska kulturna zveza vabi na igro LUČ Z GORA
ki jo igrajo dijaki dijaškega doma Helmlin-ger iz Celovca. Za razvedrilo bodo skrbeli »Veseli študentje".
Igra bo v nedeljo, 9. aprila 1972, ob 14.30 v Kulturnem domu na BRNCI.
Krščanska kulturna zveza vabi na igro LUČ Z GORA
ki jo igrajo dijaki dijaškega doma Heimlin-ger iz Celovca. Za razvedrilo bodo skrbeli »Veseli študentje".
Prireditev bo v nedeljo, 9. aprila 1972, ob 19.30 v Kulturnem domu v BISTRICI na Zilji.
GIMNAZIJSKI PLES
Slovenske gimnazije bo v soboto, 8. aprila, ob 20. uri v celovški Kolpingovi dvorani.
Prisrčno vabljeni!
BOŽJA SLUŽBA ZA VELIKI TEDEN V CELOVCU
V velikem tednu bo božja služba v slovenskem jeziku v kapeli provincialne hiše (Viktringer Ring 19) in sicer vsak večer ob 7. uri. Pred vsako božjo službo bo tudi priložnost za spoved.
VELIKI PETEK, 31. 3.: Spomin Jezusove smrti na križu. — Ob 7. uri zvečer božja služba s češčenjem sv. križa in skupnim sv. obhajilom.
VELIKA SOBOTA, 1. 4.: Velikonočna v-, lija. Zvečer ob 7. uri se začno obredi; ob koncu slovesna sv. maša s skupnim obhajilom.
VELIKA NEDELJA, 2. 4.: Velika noč. Zjutraj ob pol 8. uri sv. maša v provincialni kapeli, ob 9. uri pa v cerkvi novega bogoslovja (ob Lendkanalu). — Popoldne ob 16. uri bo v Mohorjevi kapeli (Viktringer Ring 26) slovesna velikonočna služba božja.
K vsem božjim službam verniki iz Celovca in okolice vljudno vabljeni!
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
VELIKONOČNA NEDELJA, 2. aprila: 11.00 Velikonočna maša. Prenos iz Rima — 11.55 Blagoslov „Urbi et Orbi“ — 15.45 Ton optikum — Bela Bartok — 16.20 Za otroke od 6. leta dalje: Čarobni vrtiljak — 16.25 Parada trikfilma — 16.50 Za otroke od 11. leta naprej: Sultan za prodajo
—	18.10 Družina Petz, lahko noč za najmlajše
18.20	Avstralija včeraj in jutri — 19.00 Čas1 v sliki — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času —
20.15	Dežnik svetega Petra — 21.45 Čas v sliki
—	nočna izdaja. Šport — nočna izdaja — 22.05 Daljno nebo, ameriški film.
VELIKONOČNI PONEDELJEK, 3. aprila: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Dita za veliko noč —
16.40	Palček Nos — 17.15 Kenguru Skippy —
17.40	Za mladino od 14. leta naprej — 18.30 Družina Petz, lahko noč za najmiajše — 18.35 O revoluciji — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport —
20.15	Kraj dejanja — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 4. aprila: 18.00 VValter in Connie — tečaj angleškega jezika — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 18.55 Živalski raji — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 Šport — 20.15 Kaj sem? — 21.05 Infam, ameriški film — 22.50 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 5. aprila: 10.00 Svinec in cink iz Avstrije — 10.30 Uvod v EVD — 11.00 Program za delavce: Čudež narave — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Dagobertova pustolovščina — 17.15 Za otroke od 11. leta naprej: Antena — 17.35 Lassie — 18.00 Tečaj francoskega jezika. 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Kuhinja v televiziji —
19.20	ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki —■ Kultura — 20.06 Šport — 20.15 Panorama —'
21.20	Hitro življenje — 22.40 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 6. aprila: 10.00 Televizija v šo»: Zgodovinski viri — 10.30 Vodne energije — 11.00 Uvod v EDV — 11.30 Obiščemo razstavo: Angelika Kauffmann in njena doba — 12.00 Komično
—	18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Športni mozaik — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 Šport — 20.15 Deklica iz bara Cherry, filmska komedija — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Po sledeh človeškega duha.
Vabilo na
SPOMINSKO SLAVNOST
OB 30-LETNICI IZSELJEVANJA KOROŠKIH SLOVENCEV
ki jo prirejata Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo v nedeljo, 16. aprila 1972, s pričetkom ob 14.30 v veliki dvorani celovškega Doma glasbe.
Na sporedu bodo govori, recitacije in petje.
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farne mladine ter v Celovcu v knjigarni „Naša knjiga" in v pisarnah NSKS in KKZ.
Prireditveni odbor
Na Koroškem nič novega...
Pretekli teden je tako koroški kot tudi splošno-avstrijski nemški tisk na dolgo in široko poročal, da je koroški deželni glavar Hans Sima predlagal zvezni vladi na Dunaju, dati 205 vasem iz 36 občin dvojezične topografske napise. Za podlago je vzel ljudsko štetje iz leta 1961.
Ker očividno niti deželni glavar, niti kancler nista brala naših pomislekov, ki smo jih iznesli ob in po štetju leta 1961, objavljamo danes najvažnejše članje v NT iz leta 1961 o tej problematiki. Kreisky in Sima bi jih morala do 5. aprila temeljito preštudirati.
Pritisk, prevare in zlorabe tudi pri ljudskem štetju 1961
Na razširjeni seji krajevnih odbornikov NSKS dne 5. 3. 1961 v Celovcu je to predstavništvo našega ljudstva naslovilo na deželnega glavarja VVedeniga pismo, v katerem izjavlja, da sprejema na znanje obrazložitve ministra (notranjega ministra Afri-tscha, op. ured.), da pomenja v rubriki 14 vprašalne pole za ljudsko štetje navedeno vprašanje o občevalnem jeziku tisti jezik, ki se govori v družinskem krogu. Za zagotovitev pravilnosti ljudskega štetja je NSKS predlagal pritegnitev pripadnikov slovenske manjšine k števnim komisarjem. Obenem pa je izjavil, da izid ljudskega štetja ne bo nikdar priznal za kakršnokoli ugotavljanje manjšine.
Deželni glavar je s pismom, ki nosi datum 21. marca 1961, to je, ko so bile vse priprave že zaključene in se je že začela iz-
vedba, odgovoril:
„Kot odgovor na Vaše pismo z dne 6. III. 1961 Vam sporočam, da v zakonu o ljudskem štetju ni predvidena nobena števna komisija in je zaradi tega ni moč postaviti. Iz istega razloga tudi ni moč k ustrezno postavljenim števnim komisarjem pridružiti pripadnike slovenske manjšine ..
Naš tednik — Kronika piše dalje:
In kako je bilo v resnici?
V večini občin so bili števni komisarji občinski tajniki, učitelji, orožniki, cariniki in drugi javni uslužbenci. Zanimivo je bilo to, da so bili tisti maloštevilni učitelji, ki se držijo zakona in poučujejo slovenščino, kljub temu, da jih nobena oblast ne nadzoruje, pač pa imajo zaradi tega težave na vseh koncih in krajih, po nekem skrivnostnem načrtu, ki menda izhaja iz neke centrale, bili izločeni, bili izločeni kot števni komisarji. Isto se je dogodilo tudi nekaterim drugim v poštev prihajajočim in že predlaganim osebam.
Bivši SS-ovci med števnimi komisarji
Med števnimi komisarji je bilo več bivših SS-ovcev in drugih nekdanjih rjavosrajčnikov, ki so se zaradi razmer »demokrati-zirali".
Skoraj v vseh krajih števni komisarji prebivalstvu niso obrazložili ministrskega tolmačenja o pomenu ..občevalnega jezika", namreč da je to jezik, ki se govori v družini, marveč so najprej prijazno vprašali: „Zapišemo kar deutsch?11
Če pa prizadeti na to ni pristal, so bili pripravljeni napisati kvečjemu „windisch“. Ako pa je „šteti prebivalec" zahteval, da naj komisar vpiše ..slovensko", pa je le-ta če-sto postal zelo hud. Ponavadi je rekel, da je „slowenisch“ isto kot „jugoslawisch" ali pa celo „titokommunistisch“. Nekateri so grozili tistim, ki so zahtevali „slowenisch“, da bodo znova izseljeni, kot so že bili enkrat. Neki komisar je razlagal, da „slowe-nisch" sploh ne more vpisati, ker je to knjižni jezik in tega govorijo samo gospod župnik na prižnici, prebivalstvo pa da govori dialekt in ta da se imenuje „windisch“.
V nekaterih občinah pa je občinski tajnik kar sam prevzel vso skrb nase za izpolnjevanje formularjev. Tako so bili v neki občini ljudje po določenem časovnem redu klicani na občinski urad, kjer so dobili vprašalne pole že kar lepo izpolnjene in v rubriki »občevalni jezik" je bilo že vpisano „windisch“. Treba je bilo samo še podpisati. Kdor ni hotel podpisati, je bil grdo ozmerjan in po navadi nič ni opravil.
Kdor se vpiše za Slovenca, pripravlja Rusom pot...
Števni komisar, bivši SS-ovec, je nekemu slovenskemu kmetu, ki je zahteval vpis slovenskega jezika, »razložil", da tega sploh ne more vpisati, ker se šteti prebivalec tega jezika ni nikoli naučil in se ga ni mogel nikoli naučiti. Nato je, ne da bi se zmenil za ugovore, vpisal v že podpisano polo „win-disch" in odšel. Naslednji dan je kmet šel na občino in pri občinskem tajniku zahteval vpis slovenščine. Tajnik je zarjul nanj: »In Osterreich wird Deutsch gesprochen!" V razgovor se je vmešal tudi župan, ki je
Denkschrift der Karntner Slotvenen zur Volkszahlung 1961
Naš tednik — Kronika poroča 25. maja 1961, da sta poslali Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij naslednjo spomenico zveznemu ministru za notranje zadeve, Josefu Afritschu, zunanjemu ministru dr. Brunu Kreiskemu ter koroškemu deželnemu glavarju Ferdinandu Wedenigu. Splošni del je bil tudi objavljen v našem listu. Ne bi škodovalo, da jo še enkrat prebereta dr. Kreisky (danes zvezni kancler) in Sima (tedaj deželni svetnik, danes deželni glavar). Glasi se:
»Die Geschichte der Volkszahlungen in unserer Republik, sovveit sie die Karnt-ner Slovvenen betreffen, insbesonders die Volkszahlung 1951 und die Vorfalle anlaBlich dieser, sowie schlieBlich die unterschiedlichen Kriterien bei der Volkszahlung 1961 und ihre Methodologie, die in der Karntner Offentlichkeit ihren Aus-druck fand, veranlassen die beiden un-terzeichneten Zentralorganisationen der Karntner Slovvenen zu dieser Denkschrift an die Bundesregierung.
Wenn auch das Bundesministerium fur Inneres bei der Volkszahlung 1961 in seiner Verordnung (BGBI. Nr. 29/60) in der Spalte 14 der Haushaltsliste unter dem Begriff »Umgangsprache" noch Sprache, die im Umgang mit den Fami-lienangehorigen gesprochen vvird, ge-setzt hat und damit den Begriff „Um-gangssprache" als »Sprache, die im Umgang mit den Familienangehorigen gesprochen vvird", interpretierte, hat die Tatsache, daB die Definition nicht, wie im ursprunglichen Entvvurf vorgesehen, in den Erklarungen zur Spalte 14, son-dern in der Spalte der Haushaltsliste selbst erfolgte, doch gevvisse Zvveifel of-fen gelassen, da darunter auch eine Dop-pelfragesteliung verstanden vverden konnte, was sich logischervveise nur bei der Bevolkerung, die im taglichen Leben zwei Sprachen zu gebrauchen gezvvun-gen ist, irgendvvie ausvvirkte.
Ebenso war die von den Beamten des statistischen Zentralamtes vor den Ver-tretern der mit der Durchfuhrung betrau-ten Gemeinden anlaBlich der Bespre-chung auf der BH. Klagenfurt und Villach ervvahnte Moglichkeit, daB auch das so-genannte „Windisch“ als Sprache ange-geben vverden kann, nicht gerade dazu angetan, bei der Volkszahlung 1961 die tatsachlichen Sprachenverhaltnisse in Karnten zu ermitteln. Trotzdem hatten eine tolerante Durchfuhrung der Volkszahlung und objektive Ermittlung der Sprachenverhaltnisse zvveifelsohne zur not-
vvendigen Befriedung im Lande beigetra-gen.
Die tatsachliche Durchfuhrung der Volkszahlung in Unterkarnten, insbesonders sovveit sie die Ausfullung der Spalte 14 der Haushaltsliste betrifft, steht je-doch im krassen Gegensatz zur oben ervvahnten Auslegung des Begriffes „Um-gangssprache" durch das Bundesministerium fur Inneres und zur Feststellung des Landeshauptmannes im Schreiben vom 21. 3. 1961 an den Rat der Karntner Slovvenen, daB »entsprechende Vorkeh-rung getroffen vvorden ist, daB sich die Zahlkommissare jeder vvie immer gear-teten Beeinflussung der Bevolkerung strengstens zu enthalten haben."
Die deutschnationalen Kreise im Lande haben die nach dem Gesetz rein statistischen Zvvecken dienende Feststellung mit ihrer Ermittlung auch der sprachlichen Verhaltnisse sogar zu einer eminent politischen Frage gemacht.
So erschien vor der Volkszahlung im Kommissionsverlag der Buchhandlung Carinthia in Klagenfurt eine vom pseu-donymen Schreiber Hermagoras Schri-bar verfaBte Broschtire »Minderheit ohne Maske" mit dem Untertitel »Zur Spra-chenfrage in Karnten".
In dieser vverden die Begriffe »slovve-nische Sprache" und »slovvenischer Staat" im Gegensatz zu Osterreich iden-tifiziert. Die Slovvenen vverden allgemein und insgesamt zu Irredentisten gestem-pelt. So vvird abschlieBend darin sogar behauptet (Seite 54): »Die Sprachenfrage in Karnten hat ihrem VVesen nach mit Deutsch oder Slovvenisch selbst vvenig zu tun, sondern ist eine vorvviegend po-litische Frage: ob Sudkarnten vveiterhin zu Karnten und zum freien VVesten gehč-ren oder in Zukunft ein drittes Mal in Gefahr kommen soli, als »Slovvenisch-Karnten" zum Balkan geschlagen zu vverden. Deshalb gibt es in dieser Frage kein Zuruck."
Dieselbe Unterschiebung einer staats-politischen UnzuverlaBlichkeit der Slovvenen enthalten auch die vom »Karntner Heimatdienst" und vom »Bund der heimattreuen Karntner" herausgegebe-nen und in allen Ortschaften Unterkam-tens vor der Volkszahlung verbreiteten Flugzettel, die vvir in der Anlage beifti-gen. Darin vvird der Bevolkerung einge-scharft, nur »deutsch" oder »vvindisch" als Umgangssprache anzugeben, und vveiters behauptet, daB nur diese Art der Angabe die Freiheit der Heimat sichert.
Dadurch vvurden in der Offentlichkeit die Voraussetzungen fur eine vollige Ver-vvirrung des tatsachlichen Sprachenbil-des in Unterkarnten durch die Volkszahlung 1961 geschaffen.
Die Tatsache, daB im Gegensatz zu § 3 der Einleitung zur Volkszahlung (Karntner Gemeindeblatt 195, Nr. 2), die als ubliche Methode die selbstandige Ausfullung der Volkszahlungsdrucksor-ten vorsieht, die nur als Ausnahme ge-kennzeichnete Methode mittels amtlicher Zahlkommissare im ganzen Karntner Un-terland fast ausnahmslos angevvendet vvurde, ist an und fur sich diskriminie-rend, da damit die ganze Bevolkerung als unverlaBlich oder zumindest als un-fahig, die Ausfullung der Drucksorten vorzunehmen, angesehen vvird.
In der Denkschrift der Karntner Slovvenen vvird dann ervvahnt, daB die beiden unterzeichneten Organisationen aus zahlreichen Gemeinden, die auch von Slovvenen besiedelt sind, Mitteilungen liber gesetzvvidrige und unkorrekte Vorfalle der Durchfuhrung der Volkszahlung 1961 erhalten haben, die in der Denkschrift einzeln angefiihrt vverden.
AnschlieBend stellen der Rat der Karntner Slovvenen und der Zentralverband slovvenischer Organisationen in Karnten fest, daB die Volkszahlung auf G rund solcher gesetzvvidriger und unkorrekter Vorkommnisse die Sprachenverhaltnisse im Lande unrichtig und verzerrt vvieder-gibt. Diese Zahlen konnen daher nicht zur Grundlage fur vvie immer geartete Minderheitenschutzregelungen dienen. Dies umso vveniger, vveil das Bundesministerium fur Inneres auf eine Eingabe der beiden slovvenischen Organisationen vom 16. Februar 1961 mit Schreiben vom 10. 3. 1961, Zl 183.038—12 A/61, versi-chert hat, daB die Volkszahlung 1961 nach der Verlautbarung des Bundesmi-nisteriums fur Inneres in der VViener Zei-tung vom 15. 2. 1961 mit der Fragestel-lung nach der Umgangssprache mit einer amtlichen Minderheitenfeststellung in keinem Zusammenhang steht.
Die Art der Durchfuhrung der Volkszahlung insbesonders hinsichtlich der Sprachenermittlung hat neuerdings be-statigt, daB unter den gegebenen Um-standen eine vvahrheitsgetreue Minderheitenfeststellung undurchfuhrbar ist. Die geschilderten, von den beiden unterzeichneten Organisationen auf ihre VVahr-heit uberpruften Vorkommnise bevveisen obendrein die erdruckende engnationale Psychose in Karnten.
bil kvečjemu pripravljen prečrtati »vvindisch" in zapisati »deutsch". Nadalje je kmetu »pojasnil", da je slovenščina umetna tvorba, ki je nastala leta 1918, to je ob nastanku Jugoslavije, iz hrvaščine in srbščine. Tajnik je nato še pristavil, da ta, ki se vpiše »za Slovenca", pripravlja pot Rusom...
e
Na delu je bil tudi Heimatdienst
Z letaki je bil preplavljen ves spodnji del dežele. Na enem izmed letakov, ki ga je izdal »Karntner Heimatdienst", je bilo de-kretirano: „V naši Južni Koroški se govori:
FRAGE AN DEN STAATSANVVALT
Steht dieser Absatz mit dem Straf-register in Einklang?
„Man hat sich nicht daruber erklart, ob der Gemeinderat die Anbringung von Ortstafeln vornehmen oder ab-lehnen soli. Was soli geschehen, wenn die Bevvohner einer Ortschaft beim Biirgermeister erscheinen und erkla-ren: ,Wir haben zwar bei der Volkszahlung ,slowenisch-deutsch’ als Umgangssprache angegeben, vvir lassen aber unsere Ortschaft nicht als einen zu Slovvenien gehorenden Ort be-zeichnen?" Der Wille der Bevvohner muBte respektiert vverden. Sie vverden sonst sicher die Tafeln entfemen, was die Slovvenenfiihrer allerdings haben vvollen, um eine Kampfsituation her-beizufuhren." (Aus „Karntner Nach-richten", Nr. 12 vom 25. 3. 1972, Seite 3 — Slovvenische Ortsaufschriften — wo?)
Und dazu § StG. 302: ... uberhaupt die Einvvohner des Staates zu feind-seligen Parteiungen gegeneinander auffordert, aneifert oder zu verleiten versucht, ist, insoferne sich diese Ta-tigkeit nicht als eine schvverer ver-ponte strafbare Handlung darstellt, eines Vergehens schuldig, und soli zu strengem Arreste von dre! bis sechs Monaten verurteilt vverden.
deloma nemško, deloma pa nemško in vin-dišarsko ... Slovenščine torej ne moremo navesti kot občevalni jezik, ker to ne odgovarja resnici." Drugi letak, ki ga je izdal »Bund heimattreuer Sudkarntner", pa pravi: »Sudkarntner, sei vvachsam! Zapiši le tisti jezik, ki zagotavlja svobodo domovine!"
Ob koncu članka pa je rečeno: »To je samo nekaj podatkov iz prvih poročil o ljudskem štetju 1961. Že sedaj je moč ugotoviti, da tudi to ljudsko štetje ne bo prineslo objektivne in resnične slike o jezikovnem položaju dežele, kot je niso prinesla dosedanja štetja."
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 2. IV.: 9.40 Po domače z ansamblom Savski val in Triom Franca Baharja — 10.12 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja: Don Kihot, Čarni svet živali — 11.45 Mestece Peyton — 12.35 TV kažipot — Nedeljsko popoldne — 18.05 Otroci galerije, francoski film — I. del — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vaščani Luga
—	serijska oddaja — 21.20 Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Športni pregled — 22.05 Poročila — 22.10 Hokej: Jugoslavija:Japonska (posnetek s svetovnega prvenstva v Bukarešti).
PONEDELJEK, 3. IV.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Francoščina — 17.45 O. Wilde: Srečni princ — lil. del — 18.00 Risanka — 18.30 V avtobusu — serijski barvni film — 19.00 Mladi za mlade — 19.45 Kratek film — 20.00 TV dnevnik
—	20.35 V ogledalu časa — Dobri čevljar in ubogi ribič, TV drama — 21.55 Kulturne diagonale — 22.35 Poročila.
TOREK, 4. IV.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina
—	15.55 TV vrtec — 16.10 Angleščina — 17.45 F. Bevk: Pestema — II. del — 18.05 Risanka —
18.15	Od zore do mraka — 19.05 Taborniki in vseljudska obramba — 19.30 To je marketing — I. del — 20.00 TV dnevnik — 20.35 „Dom na griču", ameriški film — 22.55 Poročila.
SREDA, 5. IV.: 8.20 TV v šoli — 17.50 Don Kihot — serijski film — 18.30 Po domače — 19.05 Na sedmi stezi — 19.30 Naš ekran — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Igralci — 21.25 Civilizacija — barvna oddaja — 22.25 Poročila.
ČETRTEK, 6. IV.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Nemščina — 11.00 Francoščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.40 Veseli tobogan: Koper — I. del — 18.15 Obzornik — 18.30 Čarni svet živali — film — 19.00 L. Bernstein predstavlja: Zahvala učiteljem — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi — 21.35 Bos skozi pekel — japonska nadaljevanka — 22.20 Jazz na ekranu: Jazz orkester romanske Švice — 2245 Poročila.
v
SftOd doma
NOGOMET
Regionalna liga „sredina“
V 16. kolu nogometnega prvenstva regionalne lige ..sredina", je prišlo do važne spremembe: medtem ko je celovška Avstrija prepričljivo premagala moštvo Lienza s 4:1 (2:1), je doživel njen zasledovalec VSV poraz proti Grieskirchnu 1:2, prav tako je izgubil tekmo SVS Linz proti Kapfenbergu z 0:3 (0:2). Pet točk prednosti ima sedaj celovška Avstrija nasproti drugemu na lestvici, Kapfenbergu, torej 25 točk, drugi ima 20, šele tretji je VSV z 19 točkami.
Rezultati 16. kola:
Lienz—Avstrija Celovec 1:4 VVolfsberg—VVeiz 1:0 Fohnsdorf—St. Valentin 3:0 SVS Linz—Kapfenberg 0:3 VSV—Grieskirchen 1:2 Radenthein—Steyr 2:0 Liezen—Ferndorf 2:0
in svetu
sta si bili precej enakovredni, kar priča tudi rezultat 0:0. Maribor ima sedaj 16 točk.
V	PLANICI SVETOVNO PRVENSTVO
V	SMUŠKIH POLETIH
Na največji smuški skakalnici na svetu, v Planici, je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje za svetovno prvenstvo v smuških poletih. Medtem ko je bilo v soboto idealno vreme za tekmovanje, so mogli v nedeljo izvesti le prvo serijo skokov, kar pa niso šteli za skupno oceno.
Tekmovanje so morali pozneje, zaradi hudega vetra prekiniti, in tako so prišli v poštev le skoki, ki so jih izvedli skakalci v soboto. Tega dne pa je imel največ sreče 21-
letni Švicar Walter Steiner, ki je s skokoma 155 in 158 metrov postal svetovni zmagovalec v smuških poletih in s tem prejel zlato kolajno. Na drugo mesto se je uvrstil Vzhodni Nemec Heinz Wosipiwo (skoka: 146 in 142 metrov), 3. je bil Češkoslovak Jiri Raška, s skokoma 144 in 134 mestrov.
Ker se je tekmovanje (predtekmovanje) začelo že v petek, je prišlo gledat smuške polete v treh dneh okoli 120.000 navdušenih gledalcev, ki so zlasti prva dva dneva uživali lepoto narave v tem delu gorenjskega raja.
FILM O SAPPORU
Prireditelj zimskih olimpijskih iger v Sap-poru je javil, da bodo začeli junija predvajati barvni film o teh igrah. Film je posnel Masahiro Sinoda in bo trajal dve uri in štirideset minut.
Prva zmaga SAK v nogometnem prvenstvu
SV Škofji dvor—SAK 3:6 (2:3)
AVSTRIJSKA NACIONALNA LIGA
Velika izenačenost moštev v nogometni nacionalni ligi je bila v 3. kolu spomladanskega tekmovanja zelo očitna: niti eno moštvo ni doseglo na svojem igrišču zmage. Štiri zmage in tri remije so dosegli gostje izven doma. Presenečenja tudi tokrat niso izostala. Donavvitz je izgubil na domačem igrišču proti GAK iz Gradca z 0:1 (0:0). Ad-mira/Wacker je iztržila doma proti Eisen-stadtu le eno točko, rezultat 1:1. Končno je podlegla tudi močna Vienna (doma) proti Dunajski Avstriji z 1:2 (0:1). Delni uspeh sta dosegla innsbruški VVacker proti Sportklubu 0:0 in salzburška Avstrija proti graškemu Sturmu 2:2 (0:0). SK Bischofshofen je ostal proti VOEST (Linz) praznih rok 1:2 (0:1). Rapid pa je dobil tekmo s Simmeringom 4:0 (0:3).
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
Tudi to nedeljo je ljubljanski Olimpiji uspelo iztržiti na domačem igrišču dve točki. V Ljubljani je moštvo igralo proti klubu Sarajevu in ga tesno, a zanesljivo premagala z 1:0. Olimpija ima sedaj 20 točk.
Maribor je moral na vroča tla v Banjo Luko k Borcu. Tekma je bila z obeh strani ostra in prava prvenstvena igra. Obe moštvi
Preteklo nedeljo je Slovenski atletski klub odigral prvo prvenstveno tekmo v vigredni sezoni. Začetek je bil prepričljiv, SAK je porazil nasprotnika iz Škofjega dvora visoko s 6:3 (3:2). Zanimivo je ob tem zlasti dejstvo, da so bili nogometaši iz Škofjega dvora edini, katerim je v jesenski sezoni uspelo premagati SAK. Revanša je torej uspela.
Tekma se je začela senzacionalno. Ob koncu prve minute je vodil SAK že z 2:0. Folti VValdhauser in Pandel sta dosegla dva krasna gola. Nasprotniki se pa niso dali ustrašiti in so polagoma spravili naše moštvo v defenzivo. Pri tem jim je veliko pomagal tudi močan veter. Uspelo jim je celo izenačiti rezultat na 2:2, a še pred polčasom je F. VValdhauser povedel SAK v 3:2. V drugi polovici pa je SAK večinoma dominiral. Igralci so pokazali par lepih potez, rezultat so bili ponovno trije goli za SAK.
Igra je bila od začetka do konca zelo trda in napeta. SAK je imel več od igre in je zasluženo zmagal. Res dobro je igra! tokrat na levem krilu Folti VValdhauser, ki je dal kar štiri gole. Ostala dva gola pa sta zabila Pandel in VVrolich.
Kljub nekaterim napakam moramo biti s SAK zadovoljni in zasluži pohvalo tokrat celotno moštvo. Igrali so: Miki, G. Zablatnik, Oraže, Lampichler, Rogi (S. Olip); VVrolich,
Pandel, VVoschitz (Hribar); Tratar, P. VValdhauser, F. VValdhauser.
S to zmago si je SAK utrdil vodilno pozicijo v 2. razredu D. A do cilja, do zmage prvenstva, je še dolga pot (še 12 tekem), ki bo zelo naporna. Tega se moštvo povsem zaveda in ta teden pridno trenira v Tinjah.
Na velikonočno nedeljo igra SAK prven-1 stveno tekmo proti nogometašem iz Galicije. Tekma bo ob 14.30 uri na Koschato-vem igrišču v Celovcu. Oglejte si to tekmo in z navijanjem podprite Slovenski atletski klub.
Lestvica 2. D-razreda
1.	SAK
2.	Metlova
3.	Žitara vas
4.	DSG Borovlje
5.	Trdnja vas
6.	Šmihel/Pliberk
7.	St. Michael/Lav.
8.	Labot
9.	Škofji dvor
10.	Šmarjeta v R.
11.	Vovbre
12.	Ruda
13.	VVaisenberg
14.	Galicija
14 12 1	1 65 20 25
14 11 2 1 35 8 24 14 94 1 57 25 22 14 7 3 4 35 18 17 14 65 7 34 27 17 14 8 0 6 43 31 16 14 46 4 22 30 14 14 53 6 31 30 13 14 43 7 23 27 11 14 43 7 20 34 11 14 42 8 22 29 10 14 32 9 23 65 8 14 1 3 10 11 36 5 14 1 1 12 15 54 3
VISOKOŠOLSKO RAZISKOVANJE — VISOKOŠOLSKA POLITIKA — VISOKOŠOLSKA PRAKSA
V modri dvorani Glasbenega doma je imel v ponedeljek, 20. marca, univerzitetni profesor dr. v a n Trotsenburg, ki Je nastopil službo na celovški Visoki šoli za Izobrazbene znanosti, svoje prvo znanstveno predavanje o temi »Visokošolsko raziskovanje — visokošolska politika — visokošolska praksa". Predavanje je imelo namen pokazati moderni načrt celovške Visoke šole In univerz vobče, ki naj bi bile drugačne kot dosedanje, če naj bi uspešno reševali raziskovalna, didaktična in učna vprašanja.
Prof. dr. Trotsenburg, katerega glavni predmet je socialna psihologija, se bavi na univerzi v Amsterdamu z vprašanji študijskih in didaktičnih reform z izobraževalnim in vzgojnim raziskovanjem, je potemtakem kot nalašč poklican, da predava na celovški Visoki šoli.
BODITE ČLANI IN PODPIRAJTE SLOVENSKI FILMSKI KLUB!
Vesele velikonočne praznike želi vsem znancem in odjemalcem
MIZARSTVO
SKIAS
BLATO PRI PLIBERKU
I
HRANILNICA IN POSOJILNICA
VELIKOVEC
želi vsem članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike
<5sL<3skssk3&>		HRANILNICA IN POSOJILNICA		Svojim odjemalcem želi vesele velikonočne praznike
HRANILNICA IN POSOJILNICA		BISTRICA		KMEČKO-GOSPODARSKA
LEDINCE		na ZILJI		2ADRUGA
želi svojim članom in vlagateljem veselo Veliko noč		želi vsem članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike		r. z. z o. j. Št. Jakob v Rožu
Kmečko-gospodarska zadruga BRNCA
želi vsem svojim članom
in odjemalcem
vesele velikonočne praznike
. nuli   hiiiiiiii  
| Otrokova daritev	j
1 Priredil Franc Kolenc	OA i
=	E
iiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiMiMmiiiiiimiimiiiiiiiiiiiMiimiimMimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMMiiMiimiimmm
Mihael je skesano klečal. Ves nemir je izginil iz njegovega srca. Ponižno je izročal Kristusu Janezovo krotko podobo.
..Gospod, ponižnim podeljuješ milost, da vidijo v duše. Ta otrok je čutil, da si ujetnik v meni. Ali se spominjaš, ko je prosil: .Mihael, odpri srce!’... Toda jaz sem se bal, da nič ne najdem. Gospod, nazadnje sem te našel; čuj nad menoj!"
Uro pozneje je Mihael že klečal pri Janezovi postelji in kazal na križ:
„Dragi Janez, moliti sem hotel, ker si mi posodil svojo vero. Ubogal sem in na široko odprl srce. In tisti, ki se je skrival v meni, se mi je prikazal. Janez, sedaj ti že lahko vrnem tvojo vero; tudi jaz verujem."
Janez se je nasmehnil in kot v zamaknjenju zaprl oči.
»Mihael," je zašepetal prevzet od sreče, „jaz sem toliko molil zate... O, Bog, bodi zahvaljen!"
Nekaj časa sta oba molčala. Prvi je spregovoril Janez:
»Mihael, sedaj tudi ti ljubiš in razumeš Kristusa. Ali vidiš za križem senco onih, ki ga želijo nositi?"
»Janez, za križem sem videl žar žrtve. Moje srce je doumelo njeno velikost."
»Prav, Mihael! Prej je bila mati tukaj in te je iskala. Ti veš, zakaj. Uboga mama! Prosim te, ne povej, da jaz vem."
Mihael je šel v Marijino sobo. Uboga žena je sedela v naslonjaču in si podpirala glavo z roko. Ko je zaslišala korake, je dvignila glavo.
»Marija, Janez mi je povedal, da ste me iskali."
»Da, iskala sem vas. Prosim, sedite! Rada bi govorila z vami."
Ko je Mihael sedel, je tiho nadaljevala:
»Mihael, prejšnji trenutki so bili grozni. Mislila sem, da bom morala umreti... Ali ste vi vedeli, kdo je ta bogoslovec?"
»Sem. Pred šestimi meseci sem slučajno doznal, da Franc živi. V stolnici sem ga videl. Z lahkoto sem ga spoznal, ker se mi je zdelo, da Janeza vidim pred seboj."
»Moj Bog! Moj Bog!" je vzdihovala. »Zakaj mi niste tega povedali!"
»Skrivnost ni bila moja. Sicer si pa nisem upal govoriti."
»In Janez?"
Mihael je za trenutek pomislil, kaj naj stori. Ali bi povedal, da Janez za vse ve, ali bi se pa izognil naravnost-nemu odgovoru. Pogled na Marijin trpeči obraz mu je vzel pogum do odkritja. Obotavljaje je dejal:
»K temu, da bi Janez kaj zaslutil, bi bilo potrebno, da bi vedel, da ima brata. Ali ste mu vi to povedali?"
»Ne. Nisem si upala tega priznati."
»Potem Janez gotovo pripisuje vašo zadrego samo utrujenosti."
»Morda. Oh, kako sem se že tresla. — In on ... Franc?"
»Ne verjamem, da bi bil spoznal svojo mater. Saj vas že od šestega leta starosti ni videl."
»A jaz sem opazila, da je prebledel!"
»To je popolnoma razumljivo. Slabost, ki vas je bila pre-
vzela, je bila tako nepričakovana, da se je moral ustrašiti."
»Ljubi Bog, sedaj mi je nekoliko odleglo... Vi torej mislite, da samo midva veva za stvarnost... Oh, Mihael, med tisoč drugimi bi ga spoznala!"
Za hip je utihnila, nato pa polglasno nadaljevala:
»Oh, kako ga ne bi spoznala! Saj je tak kakor oče, ko je.. .“
Glas so ji zadušile solze.
„ ... ko je zgradil v Farzanu družinsko gnezdo ...“ je dodal Mihael.
Žena je sklenila roke in zaihtela:
»Mihael, prosim vas, ne vzbujajte teh spominov! Prej, ko mi je Franc prišel naproti, se mi je zdelo, da mi Jakobov pogled prodira v dno duše ... Mihael, ali niso samo sanje? Pred menoj je stal sin, o katerem sem mislila, da je mrtev... Prisotna hočem biti pri posvetitvi — skrita v kakem kotičku stolnice... In tistega dne, ko bo imel novo sveto mašo, se bom vrnila k Bogu. Iz njegovih rok bom prejela sveto obhajilo. Potem — potem bom odpotovala. Oh, kako vesela bi morala biti! A veselje mi greni pogled na ubogega drugega sina, Janeza... Franc, Janez! Oba sta mi tako blizu ... A Jakob?... Bog ve, kaj je z njim?"
»Živi."
»Mihael, kako veste to? ... Živi!... Oh, kaj bo z menoj! In kje — kje stanuje?"
„Tu, v Verdanu."
»Odpotovati moram," je vzdihnila Marija. »Ne sme zvedeti zame. On je našel mir. Ne smem se izpostavljati nevarnosti slučajnega srečanja. S tem bi ga vznemirila. Mislila sem, da je mrtev. Na mrtvega sem smela misliti. Do
JANKO PEČNIK:
V
„Crnkov Tevže j sem ..
(Velikonočna zgodba)
Naša rojstna domačija leži na zelenem griču tik ob vznožju gore Pece, od koder je v dolino po celi Podjuni lep razgled. V hrib pa kakor nalašč nam hoče zastirati plešo te stare in gole Matjaževe davnine druga gora, ki se postavlja v ospredje, tako imenovani Tolsti vrh.
Izpod naše hiše gledano, se vidi ta še popolnoma zaraščena planina z optično prevaro, da je tako rekoč višja kot Peca sama; če se pa iz daljave vračaš proti domu, pa le spoznaš njeno ošabnost, ker je v resnici še enkrat nižja kot pa njena sosedna velikanka — Peca.
Ta Tolsti vrh ima to posebnost, da nosi približno v sredini svoje višine na sebi dve skali, različni po velikosti in tudi v precejšnji oddaljenosti. Velika s svojimi navpičnimi stenami leži skoroda v celoti v našem gozdu. Kolovozna pot, katera pelje mimo naše hiše v planino, se polagoma pod njo spremeni v stezo, katera ni zaznamovana in jo poznajo samo domačini in kakšen posamezni lovec. Vodi te po ovinkih pod to malo skalo, da moreš priti nad to veliko skalo
in kmalu do vrha, od koder se potem razcepijo pota. Leva stran te popelje preko Kolš na Križe, desna pa preko Trobente, Je-lenjaka na Veški stan.
Zemlja pod skalo je bolj pusta, kamnita in s slabim prirastkom, nad njo pa se začenja gozd pod državno zaščito. Ta gora mi je toliko bolj pri srcu kot visoka Peca, ker se je skoroda vse moje življenje dogajalo pod njo ali pa v njenem objemu. Že kot mlad fant v predšolski dobi sem lazil pod temi skalami za ovcami, katere so navadno tiščale preko nje vedno višje, iskajoč boljše hrane.
Hlapec Franc, ki je imel odprte noge, me je večkrat prosil, da sem šel namesto njega na to skalo nabirat tako imenovani »ženi-telj“, in rajna Krevčeva mama z Blata, kateri je zbolel njen sin na pljučni jetiki in mu zdravniška veda ni znala pomoči, je hodila k nam, da sem ji šel nabrat „grumčkov“, s katerimi mu je življenje podaljšala do lanskega leta.
Z mojo rajno mamo pa sem moral vsako jesen gor na plaz pod skalo po „ravšje“,
F. S. FINŽGAR:
a noč
»Tingel-tingel-bom-bom!« je potr-kovalo pri fari.
Mati je stopila na prag in poklicala:
»Otroci, pridite, da bomo nesli k blagoslovil!«
Lesko, Peter in Marjanica so pritekli z vrta. Prijeli so se za krilo matere, ki jih je odvedla v hišo.
Na mizi je stal pisan jerbas. Otroci so zlezli na klop, se naslonili na mizo in gledali. Mati je skladala v jerbas.
»Vidite, kolač — to je krona Kristusova.«
»Jagnje, — Jezus je bil nedolžno jagnje, za nas darovano.«
»In pirhi — rdeče kaplje božje krvi.«
»In tu korenina hrena — trije bridki žeblji.«
Tako je razlagala mati, pregrnila jerbas s pisanim prtom in ga zadela na glavo. Potem so šli.
»Tingel-tingel-bom-bom!« je prepevalo po zraku. Bandera so plapolala v vetru. »Aleluja!« je odmevalo po polju.
Mati se je vrnila z otroki od vstajenja in blagoslova. Tedaj je vzel oče nož, prekrižal kolač in odrezal. Dal je dva kosa vsakemu in dva pirha vsakemu.
»Kaj boš sedaj, Petrček?« je vprašala mati.
»Vse bom pojedel,« je rekel Peter.
»Kaj boš ti, Lesko?«
»Danes en kos, jutri en kos.«
»In ti, Marijanica?«
Marijanica pa je rekla: »Pol kosa pojem danes, pol ga pojem jutri. Enega pa ponesem v bajto ubogim otročičem. Nič niso nesli k blagoslovu, ko nimajo.«
»To je lepo, Marjanica,« izprego-vori oče.
Lesko gleda, Peter gleda.
»Jaz tudi, jaz tudi,« se oglasita oba. Hitro vzamejo otroci vsak svoj kos in gredo v bajto.
Siromaki v bajti so večerjali krompir v oblicah.«
»Nate, nate!« so jim ponudili pri-šelci kolač.
Ubožčkom se je samo smejalo od veselja. Zasadili so lačne zobke v beli, sleci kolač.
Njih mati, vdova Jera, je od veselja jokala.
Otroci so se vrnili domov. Preko polja je še vedno donelo: »Tingel-tingel-bom-bom.« Otroci so poslušali glas velikonočnih zvonov. V njih srcih pa je bilo veselo, kot da jih sam Bog hvali za njih dobro dejanje.
s katerim svojevrstno dišečim vonjem je o-lepšala domače grobove na vernih duš dan. Počakala me je navadno spodaj na tako imenovani ..trabantarski stezi" na varnem, da bi se pri mojem plezanju in neprevidnosti ne sprožil kakšen kamen proti njej. Pripovedovala mi je o tej tihotapski stezi, da so nekoč, ko po naši deželi še ni tekla železnica, po njej iz Hrvaške k nam in naprej tihotapili tobak in sol. Steza je prihajala čez Rišperk sem v Podkraj in Tolsti vrh naprej po Nežini peči nad Veško vasjo v vas Podroje nad Globasnico, kjer je ravno pri Strgarjevem mlinu prekoračila sedaj njo pot in šla naprej na Železno Kaplo, Sele in nekam v Rož. Iz svoje lastne dogodivščine mi je pripovedovala tudi sledečo resnično dogodivščino. Kot mlada deklica je šla nekoč s svojim očetom k Sv. Ani v Koprivno na žegnanje in obenem na obisk k rajnemu Rutarjevemu Lojzeju iz Globasnice, s katerim so bili v nekakšnem daljnem sorodstvu in je bil na tej fari nastavljen kot kaplan. Mimogrede domov pa sta kupila pri Riplnu v Podpeci lepega črnega merjasca, ki se je poleti pasel v planini zraven goveda. Kakšnih težav in koliko „muje“ je bilo potrebno, da sta ga prignala po tej »traban-tarski" stezi na njegov novi dom!
Pod skalo ali pa tudi nad njo, čisto do vrha našega gozda, smo hodili nekoč z očetom za zimo napravljat bukova drva. Ce smo imeli več tovora ali pa je bil ravno kateri izmed nas že slabši ali pa bolj v letih, se je vila naša „rajža“ po tej stezi v planino. Hoja je trajala pičli dve uri, predno smo bili na vrhu pri delu. Prvi parminutni oddih je navadno bil pod omenjeno manjšo skalo, katera je po svoji naravni ustvaritvi bila od-spredaj podobna nekakšni mizici s streho. Bila je majhna votlina z izbočeno skalnato streho, pod katero se je marsikaka gozdna divjad ali tudi človek umaknil pred nevihto.
Pri počitku nam je navadno pripovedoval oče po ustnem izročilu svojih prednikov, da ta skala, imenovana „tovsta vrhnica", nosi ime po neki čudaški ženkici, katera je nekoč živela pod to skalo. Nabirala je po planini preko poletja zdravilna zelišča, jih nosila v dolino bolnikom in se s tem preživela. Edino njeno premoženje je bilo še lesena koliba nad Užnikom na Bistriškem rebru (to je nižji podolgast grič med vasjo Bistrica in Breška ves). Deske zanjo si je sama znosila na glavi s Svečove žage na Bistrici. Tudi postavila si jo je sama. Kot hišna oprava pa ji je služila stara skrinja, kakršno še sedaj najdemo po naših podstrešjih z lepo pobarvanimi starimi ornamenti. Ta ji je služila za shrambo, posteljo — sploh za vse. Ko jo je zima „martrala“, je rajžala z njo na ,:garah“ (dvokolnica) od vasi do vasi. Nekoč jo je med potjo iz Strpne vesi proti Šmihelu zajela noč in je šla kratko malo v njo spat. Po nesrečnem naključju se je pokrov skrinje popolnoma zaprl in, ker so bile ključavnice teh skrinj skoraj vse enako narejene, je ni mogla odznotraj odpreti, so jo zjutraj našli mrtvo v njej.
Kadar pa je bil z očetom samo kdo od nas sinov in nismo imeli preveč tovora, jo ie oče mahnil kar po bližnjici z nami skozi
razpoklino skale, za katero skrivnost smo vedeli samo mi domači. Spodaj na prvi vzpon je bila narejena majhna lestvica, nato pa si se, opirajoč se z lakti ob skalo, z lahkoto preril na vrh. S tem si si prištedil skoroda uro hoda okrog nje.
Čeravno je bila hoja na to planino dolga in zamudna, njena zračna daljava od skale do doma ni bila tolikšna, da ne bi slišal hišnega zvonca ali pa se z močnim moškim vpitjem ne bi mogel sporazumeti z domom ali obratno.	(Konec prihodnjič)
DRŽAVLJANSTVO OMOŽENE ŽENSKE
Kot vemo, je bilo državljanstvo omožene ženske predmet razpravljanja na nekem zasedanju Komisije za status žensk pri OZN in ga je Komisija rešila v tem duhu, da omožena ženska lahko obdrži državljanstvo svojega rojstva. Vendar ta sklep ne veže držav članic, dokler ga ne odobrš.
Zanimivo je, da je ena izmed prvih držav, ki je še dokaj zadovoljivo rešila vprašanje državljanstva omožene ženske, ravno Švica, ki sicer ženskam ni posebno naklonjena. Zakoniti predpisi tega vprašanja sicer še niso dokončno uredili, vendar dopuščajo, da ženska pri možitvi obdrži švicarsko državljanstvo, in tudi, da ga, če ga je izgubila, ponovno pridobi brezplačno in pod omiljenimi pogoji; prav tako njeni otroci in mož, če živš v Švici.
Velikonočno jutro
Zarja jutra več ne spava in topiči že grme.
Pesem zvona k nebu plava, k fari gruča vernih gre.
Pešci kujejo v koraku spev, ki poje kakor bron in brni kot struna v zraku; v jutro poje, vabi zvon.
Bo procesija se zvila skozi njive in polja; srca bodo počastila vstalega Zveličarja.
Ej, Velika noč, mogočna, vseh nedelj kraljica si!
Zarja pa velikonočna za prestol da krono ti.
Mi v pozdrav smo dali cvetja ti na slavnostni oltar.
S ptički pevci damo petja v aleluji — srčni dar.
Pisank rdečih ti natkemo na zeleno tratico; s križci vrbovimi gremo v polje, da bo žvgnano.
Ti Velika noč, kraljica, k mizi zvabiš nas kot svat; saj na njej bo kruh, potica, žegnana domača gnjat.
M. H.
živega nimam pravice. S svojo pregreho sem izkopala med nJim in seboj prepad, ki se v tem življenju ne da premostiti
Mihaelu se je krčilo srce ob pogledu na nesrečno Marijo. Zaželel si je, da bi mogel prevzeti nase vse njeno 9orje.
..Marija," je dejal sočutno, „pomirite se in obrnite po-9led proti Bogu. Če so se dogodki tako razvijali, je to Znak, da je on tako hotel. Vdano recite: Zgodi se tvoja
volja!..
Marija je ostrmela.
»Mihael, vi govorite tako?"
Prijatelj se je nasmehnil.
»Ne čudite se! Ob strani svetnikov je spreobrnjenje 'ahko. Ubogi Janez me je prisilil, da sem pogledal vase. In tam sem našel — Boga."
Marija je sklenila roke in dvignila oči proti nebu.
»O, hvala Bogu!"
Nato se je obrnila k Mihaelu.
»Dragi prijatelj, vedela sem, da bo prišel ta dan. Janez j® gotovo zelo srečen. Saj vas tako ljubi!"
»Prej ste rekli, da se boste na dan nove maše svojega Prvega sina vrnili k Bogu. Marija, ne boste sami! Njegov stari prijatelj bo ob vaši strani!"
»Da, Mihael, vaš prostor je ob moji strani... In Jakob? Ja* se bojim!"
»Ne bojte se! Jakob bo tako zaposlen, da naju ne bo °Pazil. če pa slučajno ...“
»Ne, Mihael, o srečanju ni govora!" ga je hlastno prevrnila Marija.
Mihael jo je prijel za roko.
»Marija, trdno zaupajmo v božjo previdnost! Mi ne poznamo božjih načrtov. Kar koli se bo zgodilo po božji volji, bo za vse prav."
#
Kervan je hitel proti bogoslovju. Mudilo se mu je k profesorju Renalu. Čutil je, da mora vse povedati, in sicer tem bolj, ker je ta dobri duhovnik njihov skupni prijatelj.
Ko je stopil v profesorjevo sobo, je zagledal najprej Franca. Nepričakovano srečanje ga je zmedlo. Za hip je pozabil, kaj je hotel povedati. Ko se je spet zbral, je stopil pred bogoslovca.
„Franc, poglej me!" je s tresočim glasom dejal. »Ali me poznaš?"
Bogoslovec je na široko odprl oči. V naslednjem trenutku je vzkliknil:
..Mihael!"
Profesor je z začudenjem opazoval nenavadni prizor
„Ali se poznata?"
»Gospod profesor!" je veselo odvrnil Mihael, „našel sem otroka, ki je bil pred dvajsetimi leti moje največje veselje!"
S spremenjenim glasom je dodal:
„A v kakšnih okoliščinah!"
»Vem. Ubogi otrok mi je ravno prej pripovedoval o bolestnem srečanju..
»Franc, ti si torej spoznal svojo mater?" je vprašal Mihael.
»Kako je ne bi bil spoznal? Moje srce je hranilo njeno sliko ko najdražji zaklad... In ali se spominjaš na veliko sliko, ki predstavlja mater v dvajsetem letu starosti?"
»Res, nič spremembe ...“
»In ti ji še sedaj stojiš ob strani ter jo tolažiš! Vem, da hudo trpi. Janez mi je povedal. Ubogi otrok! Oče mu je izginil, mater so zadele težke preizkušnje. Janez mi je pripovedoval, da mu je neki dobri prijatelj odprl pot proti nebu ... Ali ti? Glej, oče me je navadil, da sem vsak dan molil zate."
»Bog je uslišal tvojo molitev. Še nisem imel časa povedati, da me je Janez privedel k Bogu."
Gospod Renal je veselega obraza stopil k njemu in rekel:
»Drevo na tisto stran pade, kamor se nagiba. Dragi prijatelj, kako veselje, da ste naposled dospeli v pristan!"
»Moj oče je bil trdno prepričan o tem. Kako vesel bi bil, če bi vedel!"
»Ljubi Franc, ali bo smel izvedeti? Veš, da se mu ne smem bližati...“
»Bojiš se, da bi izdal mojo mater?... Mihael, lepo te prosim, pripoveduj mi o njej! Ali sluti, da sem jo spoznal?"
»Mene je vprašala, kaj mislim, in jaz sem ji odgovoril, da ne."
»Jutri ali pojutrišnjem bi spet moral iti tja, a bojim se, da se bom izdal."
»Ljubi otrok," je posegel vmes gospod Renal, »bolj pametno bo, če se za nekaj časa ne bosta videla. Ne smete vzbujati dvomov v njenem srcu. Tudi na Janeza morate misliti. Kaka pretresljiva žaloigra bi se odigrala v bolnikovi duši, če bi nenadoma izvedel, da ste vi njegov brat?"
Mihael je že odprl usta, da bi povedal: .Janez že ve, da si njegov brat’, a se je premislil. Ta skrivnost ni njegova...
(Dalje prihodnjič)
Vsem svojim članom in vlagateljem želi veselo Veliko noč
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Šmihel pri Pliberku
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
krojaštvo VVEISS
ŠT. JANŽ — CELOVEC
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi veselo Veliko noč
Franc ŠTERN
ESSO-črpalka za bencin
ŽELEZNA KAPLA
Telefon 0 42 36 — 305
Vesele velikonočne praznike želi vsem poslovnim prijateljem in znancem
Štefan Gregorič
GLOBASNICA
•	Sanitarne in
•	vodovodne naprave
•	Centralne kurjave
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem
Helmut Schwab
KOHNSDORF — SINCA VAS Telefon (0 42 32) 80 08
►	gradbeni material
►	deželni pridelki
►	pesek
►	gramoz
►	gorivo
v veliki izbiri v strokovni trgovini
Klagenfurt-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 83 3 95
Damska moda
Električne inštalacije popravila vseh strojev in naprav izvede
podjetje z a elektrotehniko
Ing. A. Schlapper
strokovna trgovina in delavnica
ŠT. JAKOB V ROŽU Telefon 0 4253 — 216
HRANILNICA IN POSOJILNICA
ŽELEZNA KAPLA
želi vsem članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in svojim uslužbencem želi veselo Veliko noč
zidarstvo
FRANC
BEGUSCH
BISTRICA V ROŽU 166 Telefon 0 42 28 — 246
Dobra sadna drevesca in jagodno grmičevje dobite samo v drevesnici
KUPUJTE pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
MARKO POLZER, pd. Lazar Št. Vid v Podjuni
STIHL 050AV
eine Universalsage fur dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg leicht,auBerdem hatsie dem vibrati-onsdampfen den STIHL-AV-Griff.
fcUliU
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge in kupite ugodnol
I M P E R I A L TELEVIZOR RUTAR garantira: nikdar brez televizije
Podjunski trgovski center
RUTAR
nudi največjo izbiro in specialitete
Telefon 0 42 36 — 281
GOSTILNIČAR
JlfLika&L
Gabriel
ŠT. JANŽ V ROŽU
vam nudi dobro jedačo in pijačo po zmernih cenah
Vsem svojim dobaviteljem,
delavcem in odjemalcem
želi vesele velikonočne praznike
Fa. ŠTEFAN TRAMPUŠ
lesna trgovina — žaga NONČA VAS — DOB pri Pliberku
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
Dr. Janko Tischler
ODVETNIK
CELOVEC 8.-Mai-Stra6e 16
Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom veselo Veliko noč
trgovina in gostilna
Janko OGRIS
p. d. MIKLAVŽ
B I L Č O V S
Telefon 0 42 28 — 2314
DARUJTE
za thkomil sJkLad!
Betonske izdelke in gotove gradbene dele,
Katzenberger-
strope,
Purator
čistilne naprave,
Leča votle opeke in Leča opeke za dimnike
ugodno nudi tvrdka
Ing. Alois Leeb
VVolfsberg - Priel, telefon 0 42 52 — 28 78 Kottmannsdorf - Kotmara ves, telefon 0 42 22 — 7911 17
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN SVOJIM USLUŽBENCEM želi
VESELO VELIKO NOČ
Franc GASSER
tesarstvo
BILČOVS — LUDMANNSDORF 26
Telefon 0 42 28 — 2419
RICCAR - ADLER	>
šivalne stroje ■ MENJALNA AKCIJA
V zameno vzamemo stare šivalne stroje ter razne rabljene kmetijske stroje. Plačamo šil. 300.— do 1.200.— za rabljen stroj.
Pridite ali pišite na trgovino
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku
Telefon 0 42 35 - 341 97
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
Čevljarstvo in trgovina s čevlji
Franc T0MASCH
ŠT. LIPŠ pri DOBRLI VASI
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
(Stefan
„ /lUeenik
►	restavracija
►	avtomatsko kegljišče
►	mizarstvo
►	bencinska črpalka
KOŽENTAVRA
ZA JAVNE NASTAVLJENCE VAM NUDIMO ZELO UGODNO POSOJILO!
Mesečni obrok šil. 25.— za šil. 1000.—• Spar- und Darlehenskasse 1094 Wien, VVahringer StraBe 61 Zastopstvo: Celovec, Achatzelgasse 5 telefon: 32 09 62