SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 46
ES LOVE X IA LIBRE
BUENOS AIRES 12. novembra 1964
Koncilski očetje
o dostojanstvu zakona in družine
Na 112. in 113. koncilski seji dne 29.1 in 30. oktobra so koncilski očetje razpravljali o tistem delu osnutka o Cerkvi v modernem svetu, ki se nanaša na dostojanstvo zakona in družine.
Razprava dne 29. oktobra je potekla takole: Am. nadškof Dearden je poudaril važnost vprašanja in pojasnil kako so cilji zakona prikazani med seboj. Ljubezen, ki povezuje zakonca, je usmerjena k zarajanju in vzgoji otrok za ta in drugi svet. Osnutek obravnava padvse važno vprašanje, ki se tiče oblikovanja zavesti zakoncev, da prevzamejo odgovornosti za zarod. Zakonci se morajo vedno ravnati v skladu z naukom i in duhom Cerkve. Papež si je pridržal vprašanje moralnosti uporabe določenih sredstev. Kardinal Ruffini je omenil, da je besedilo tega paragrafa premalo jasno in da ima številne vrzeli. Potrebno ga je predelati v luči naukov okrožnice Pija XI. Časti cunnubii in govora papeža Pija XII. babicam. Kardinal Leger je omenil, da je videti, da se mnogi boje poglobiti teologijo o zakonu. Besedilo osnutka želi predvsem pojasniti negotovosti in zaskrbljenosti tolikih vernikov, ki pričakujejo od koncila odločilno besedo. Osnutek mora zato prikazati zakon na trdni teološki podlagi. Kardinal Suenencs je govoril o vprašanju ureditve rojstev. Komisija, ki je pripravila osnutek, bi se morala najprej vprašati, če so bili doslej pojasnjeni vsi vidiki teologije o zakonu, in če ni bil pri poudarku zapovedi ,ra-stita in množita se‘ zanemarjen smisel besed, da bosta dva eno samo telo. Najboljši verniki pričakujejo pomoč od koncila, da bi živeli v zvestobi Cerkvi in v zvestobi njihovi zakonski ljubezni. V ta namen je treba delovati na liniji znanstvenega napredka. Znanost nam omogoča bolj ločiti to, kar odgovarja naravi, od tega, kar je proti naravi. Naša naloga je uporabiti neizpremenljiva načela upoštevaje sedanji znanstveni razvoj. Antijohijski patrijarh Máximos IV. Saigh je navajal, da je problem urejevanja rojstev huda kriza katoliške zavesti. Želi, naj skuša koncil najti rešitev in naj se s pogumom loti problema v luči moderne teološke, zdravniške, psihološke in sociološke znanosti. Španski škof Beitia je želel jasen prikaz problema in točno morebitno rešitev po pozitivnem in konkretnem kriteriju. Kolumbijski nadškof je omenjal pomanjkanje trdnega nauka v prikazu problema in podčrtal potrebo, da koncil pri obravnavanju zakona zvesto razlaga nauk Cerkve in da hkrati primeren odgovor na problem rojstev. Avstrijski škof Rusch je dejal, da v besedilu ni dovolj poudarka na vrednote, h katerim so usmerjene obveznosti, o katerih govori. Indonezijski vikar Staver-man pa je opozarjal na nevarnost dualizma pri opisovanju narave zakona.
Naslednjega dne, t. j. 30 oktobra so pa koncilski očetje o istih problemih razvijali naslednje misli:
Nizozemski kardinal Alfrink je zlasti poudarjal, da so težave zakonskega življenja ena glavnih skrbi pastoralne delavnosti zaradi velike stiske, ki jih povzročajo številnim vernikom. Nobena človeška težava, pa naj si je še tako velika, ne more in ne sme privesti Cerkve k temu, da bi spreminjala božji zakon ali ga prilagodila človeški slabosti. Nobena sociološka analiza težav ne more imeti vpliva pri ocenjevanju moralnega značaja človeškega dejanja. Cerkev meni, da žrtev in odpoved pripadata bistvu krščanskega življenja in se ne more ozirati na takoimenovano etiko položaja. Cerkev ne more nikoli sprejeti izključitve potomstva, ki bi bila dosežena z izrecno nemoralnimi sredstvi. Morda je kaka odločitev Cerkve v tem pogledu še prezgodnja. Naj si bo odgovor Cerkve kakršenkoli, pa se morajo verniki zavedati, da bo ta odgovor rezultat študija in ocenitve vseh današnjih znanstvenih podatkov, ki bodo prežeti z zapovedjo ljubezni. Kardinal Ot-taviani je naglašal, da je treba zavrniti trditve, ki se tičejo študija in skoraj dolžnosti zakoncev, da določijo število otrok. Oba svetopisemska stavka ,rastita in množita se‘ in ,bosta eno samo telo1, nista v nasprotju med se-
Jolmsoii po volilni zmagi
Ameriški volilci so se na zadnjih predsedniških volitvah, 3. novembra t. L, odzvali svoji državljanski dolžnosti, kakor še nikdar prej v ameriški zgodovini. Od vpisanih nekaj nad 70 milijonov volilcev je oddalo svoje glasove nekaj nad 67 milijonov Amerikancev, in sicer 61% za Johnsona, 39% za Gold-waterja.
Vsi veliki ameriški dnevniki so ves čas volilne kampanje stali ob strani demokratskemu predsedniškemu kandidatu Johnsonu, medtem ko je manjše lokalno časopisje po posameznih državah propagiralo za Gokhvaterja. Amerikanci so se odločili za nadaljnja štiri leta politike previdnosti in pogajanj z Moskvo in Pekingom, po Johnsonovem načelu: ponujena roka, toda pripravljena tudi na udar. Johnson je pritegnil zase sko-ro vse glasove ameriških črncev, poleg tega pa tudi mnogo republikancev, ki ne soglašajo z Goldwaterjevimi nazori.
Potek volitev je zasledoval in nestrpno čakal rezultatov ves svet, to in onstran železne zavese. V Moskvi so imeli pripravljene tekste za Pravdo in Izvestija, prilagojene zmagi enega ali drugega kandidata. Ko je zmagal Johnson, so v Moskvi izjavili, da so močno zadovoljni z izidom volitev, s čemer so nehote tudi povedali, da so se Goldwa-terjeve zmage bali. Podoben je bil tudi odmev skoro po vseh evropskih prestolnicah zahodnih držav. Sateliti pa so, ikakor vedno, ponavljali moskovske izjave, ker po svoje ne morejo in ne smejo misliti. Po poročilih svetovnega časopisja sodeč, se je ves svet oddahnil, ko je zmagal Johnson, ker da nima namena spreminjati dosedanje ameriške politike prilagodljivosti moskovskim in pekinškim zunanje in notranjepolitičnim potezam. Z drugimi besedami: ameriški volilci so si hoteli ohraniti svoje materialno blagostanje in svoj mir še za nadaljnja štiri leta.
Johnson je takoj po izidu volilnih
rezultatov objavil, da bo v vladi obdržal vse dosedanje sodelavce, med njimi zlasti zun. ministra Ruska in obrambnega ministra McNamaro. Iz vseh prestolnic, razen seveda Pekinga in kitajskih satelitov, je dobil brzojavne čestitke, tudi iz Vatikana. Nekatere so bile iskrene, druge običajno vljudnostne.
Na programu ima sedaj Johnson številne konference z zahodnjaki. NATO se je v zadnjih mesecih začel močno krhati, zlasti zaradi De Gaullove grožnje, da bo Francija izstopila iz organizacije, če ne bo modernizirana in prilagojena novim razmeram v svetu. Francija nasprotuje predvsem ameriškim načrtom o organiziranju skupne zavezniške atomske udarne sile, češ, da je nepraktična in da bi bila tako usoda Evrope popolnoma odvisna od dobre volje v Washingtonu, za kar pa se ni mogoče zanesti zaradi številnih zunanjepolitičnih napak, ki jih je Washington v zadnjih letih napravil do komunizma. Tudi Anglija pod novo Wilsonovo laburistično vlado pripravlja nove načrte za reorganizacijo NATO-a, tako da bo imel Johnson polne roke dela prihodnje mesece, da bo vsaj delno obdržal povezanost med zahodnimi zavezniki, v takem smislu, da bi namreč Washington še naprej imel vojaško vodstvo v svojih rokah.
Na razgovore v Washington je kot prvi po Johnsonovi zmagi prišel nizozemski zunanji minister Luns, za njim minuli torek belgijski zunanji minister Spaak, 22. novembra pa bo v Washingtonu zahodnonemški zunanji minister Schroeder. V začetku decembra t. 1. bodo prišli v Washington še drugi zahodnoevropski zun. ministri na letošnje jesensko zasedanje Glavne skupščine ZN, ki se bo predvidoma začela 1. decembra. V decembru bo Johnson imel konferenco tudi z britanskim predsednikom Wilsonom.
Bolivijski podpredsednik z revolucijo odstavil
predsednika
Prvič v zgodovini latinske Amerike se je zgodilo, da je podpredsednik vlade vodil in izpeljal revolucijo proti predsedniku. Doživela je to prejšnji teden Bolivija, ko se je podpredsedniku Barrientosu posrečilo naščuvati bolivijske generale v vstajo proti predsedniku Paz Estenssoru, kateri je z družino pobegnil v sosednji Peru.
V večdnevnih nemirih je bilo ok. 20 mrtvih in 150 ranjenih izgrednikov. Vodstvo države je začasno prevzela vojaška jun ta, pod predsedstvom generala Alfreda O. Candia, dokler ni priletel v La Paz uporniški podpredsednik Barrientos in prevzel vodstvo države.
Kot glavni razlog za upor proti Estessoru je Barrientos navajal, da je Estessoro „izdajalec“ in da se je preveč posluževal vojske in policije za zadušitev študentovskih in rudarskih nemirov v minulih tednih. Južnoameriška ironija je hotela, da se je Estenssoro leta 1952 povzpel na oblast z uporom
proti vojski in je takrat množica vpila proti generalom, tokrat pa je ista množica Estenssora vrgla s pomočjo generalov in vpila zanje. Estenssoro da je napravil tudi napako, ko je hotel: spremeniti bolivijsko ustavo tako, da bi mogel biti znova izvoljen za predsednika.
Nova oblast v Boliviji prve dni ni preprečila podivjanim množicam, da ne bi ropale zlasti po stanovanjih Esten-ssorovih pristašev in tudi po nekaterih javnih ustanovah, zlasti policijskih stražnicah, ki so bila oporišča E.sten-ssorove. politike v zadnjih mesecih njegove, diktature. Komunisti so pri vsej zadevi igrali veliko vlogo, zlasti med študenti in rudarji. Zmagoviti uporniški vodje so ustanovili tudi tkzv, „revolucionarne komiteje“ po sovjetskem vzorcu in močno protestirali, ko je novi diktator Barrientos objavil, da bo obdržal. na bolivijskih poslaništvih vse Estenssorove; poslanike in. da ostaja
boj, ker oba poudarjata rodno funkcijo zakoncev. Sveto pismo starega in novega zakona ima številne druge odstavke, ki poveličujejo plodovitost družine in ki zagotavljajo stalno pomoč božje Pravičnosti za družino s številnimi otroki. Nikakor ne sme priti do tega, da bi, Cerkev odstopila od načel o nauku Cerkve, ki jih je imela za sveta skozi stoletja, pri čemer bi vzbudila skoraj dvom, da se je motila vse do današnjih dni. Dominikanski kardinal Brown je opozarjal na temeljne točke tradicionalnega nauka o zakonu, ki ga je poudarjala učeniška služba Cerkve skupno s teologi, omenjal dvojni cilj in trojno dobrino zakona: zarajanje in vzgajanje otrok, medsebojno zvestobo zakoncev in svetost zakona. Vse to najdemo v spisih učeniške službe papeža Leona XIII. Pija XI. in Pija XII. Res je, da obstojajo težave, toda njihova rešitev je odvisna od rešitve znanstvenih problemov in ne od teoloških razprav. Cerkev lahko samo čaka na rezultat teh raziska-vanj. Nemški škof Reuss je pohvalil besedilo, ki poudarja resnični pomen zakonskega življenja. Francoski škof Urtasun je podčrtal veljavo nauka, ki je vsebovan v stavkih v pogledu odno-
sa med božjim očetovstvom in očetovstvom zakoncev, španski škof del Campo je dejal, da besedilo osnutka pozaba lja na prvenstveni namen zakona, kar terenra ni dan zadosten poudarek, škof Nkongolo iz Konga je navajal, da se paragraf ne dotika problemov, ki so značilni za zakonsko ustanovo v Afriki. Besedilo naj bi prispevalo k poudarku dostojanstva afriške žene. Portugalski Škof Rendeiro je vztrajal pri potrebi naloge in dolžnosti civilne družbe, da ščiti družino. Italijanski škof Fiordelli je svetoval, naj bi ta paragraf obravnaval tudi pripravo mladine na zakon in poudaril obsodbo splava. Španski škof Hervas je v imenu 126 koncilskih očetov želel, naj bi dodali besedilu pohvalo in odobravanje za družine s številnimi otroki in za tiste, ki jih ščitijo in pospešujejo. Afriški nadškof iz Slonokoščene obale Yago je znova opozoril koncil na posebne probleme, ki jih morajo rešiti v Afriki v pogledu zakonske ustanove in družine.
Na vprašanje kardinala moderatorja so koncilski očetje potrdili, da je bil ta paragraf osnutka o Cerkvi v modernem svetu zadosti obravnavan.
Roman Rus
njegova zunanjepolitična linija zahodnjaško orientirana. Moskva in Peking sta upirala oči v Bolivijo v upanju, da se bo komunistom posrečilo spremeniti jo v Kubo. Posluževala sta se češkoslovaškega veleposlaništva v La Pazu, iz katerega so komunisti dobivali orožje in municijo. Bolivijska vlada je zato
prekinila diplomatske odnose s Prago in je češkoslovaški poslanik moral zapustiti La Paz.
Barrientos je obljubil v najkrajšem času volitve. Poročajo pa, da ima velike težave pri sestavi nove vlade, ker je preveč kandidatov za ministrske položaje.
Zbliževanje med Rusi In Kitajci v Moskvi
Minulo soboto, 7. novembra, so v Moskvi praznovali 47. letnico boljševiš-ke revolucije. Praznujejo vsako leto obletnico komunističnega prevzema oblasti v Rusiji z veliko vojaško parado, ki se je udeležujejo vsi kremljski veljaki ter satelitski diktatorji. Enako se je zgodilo tudi letos.
Na balkonu Leninovega mavzoleja na Rdečem trgu v Moskvi so se razvrstili sedanji kremljski vodje ter diktatorji iz enajst drugih komunističnih držav, med njimi kitajski čuenlai. Na paradi so pokazali šest novih različnih raket in drugo orožje. Na slavnosti je izrekel nekaj besed tudi predsednik ZSSR Mikojan, glavni tajnik sovjetske KP Brežnjev je samo izjavil, da „Amerikanci ljubijo mir“, maršalu Malinov-skemu, vrhovnemu poveljniku sovjetske oborožene sile pa so ukazali zagroziti, da bo ZSSR „na vsak poskus savraž-nika odgovorila na primeren način.“ Istočasno je Malinovski obtožil ZDA, da „neprestano grozi, da lahko uniči Sovjetsko zvezo vsak trenutek“.
Po tej izjavi je predsednik sovjetske vlade Kosygin stopil k ameriškemu veleposlaniku Kohlerju in mu dokazoval, da Malinovski ni nameraval groziti Washingtonu.
McNamara je letos avgusta v ameriškem kongresnem zunanjepolitičnem odboru izjavil, ko so govorili o ameriški vojaški pripravljenosti, da so ameriške strateške sile dovolj močne, da „uničijo ZSSR in Kitajsko skupaj, pod najtežjimi okoliščinami, ki si jih je mogoče predstavljati ob izbruhu sovražnosti.“
Proslavo boljševiške obletnice so sovjeti in Kitajci izkoristili za konferenco o ponovnem zbližanju med Pekingom in Moskvo. Kaže, da komunistične vrhunske konference napovedane za 15. december še pod Hruščovom, ne bo, pač pa se bodo sovjeti in Kitajci sestali na razgovore januarja prihodnjega leta in poskušali urediti medsebojne odnose sami, brez sodelovanja satelitov. Po Moskvi so se ob tej priliki razširile govorice, da bo cena za ponovno zbli-žanje med Kitajsko in ZSSR, odstavitev starega Maocetunga, ker da ne sme biti kazno, da je Moskva popustila Pekingu, ko je btil odstavljen Hruščov. Pri vsem tem je tudi zanimivo to, da je Čuenlaj obiskal Stalinov grob in da je albanska tiskovna agencija istočasno pozvala članice komunističnega bloka, da je prišel čas, ko „lahko znova korakamo po Stalinovih načeliih“.
ERHARDOV NAČRT ZA ZDRUŽENO EVROPO
članice Skupnega evropskega trga (SET) proučujejo nov načrt zahodno nemškega predsednika o nadaljnjih korakih za ustvaritev Združenih evropskih držav.
Načrt predvideva politično organizacijo Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga. Angliji ostajajo vrata odprta, da lahko vstopi pozneje, če bodo za to vsi člani organizacije. Nihče ne pričakuje, da bi se to moglo zgoditi, dokler vlada Franciji De Gaulle.
Erhardov načrt predvideva naslednje: Dogovoriti se je treba o sistemu rednih sestankov vodij posameznih vlad, De Gaulla, Erharda in drugih predsednikov in njihovih zunanjih ministrov, ministrov
I Z
T E D N A
Papež Pavel VI. je v petek 6j novembra obiskal koncilske očete: med zasedanjem II. vatikanskega koncila, da se osebno prepriča o njegovem delu. Bil je najprej pri maši po koptskem bbredu, nato je sedel za predsedniško mizo ter imel govor v latinščini o pomenu misijonstva za kat.: Cerkev,
Zunanja ministra Čila in Argentine Gabrijel Valdes ter dr. Zavala Ortiz sta imela po slavnostih, ki t so bile v čilski prestolnici ob! nastopu novega čilskega predsednika 'krščanskega demokrata dr. Edvarda Freia, več razgovorov za zboljšanje odnosov med obema državama. V skupni izjavi sporočata, da sta se v imenu vlad obeh držav sporazumela o ustanovitvi stalnega posvetovalnega odbora, katerega naloga bo pripravljanje takih obojestranskih ukrepov, da se bo sodelovanje Obeh republik na političnem, gospodarskem in kulturnem področju še poglo-j bilo. Dogovorjeno je dalje, da bo sporno vprašanje na področju Rio Encuen-tro rešila 'Velika Britanija kot razsodnik med obema republikama, sporno vprašanje v prelivu Beagle bosta pa obe državi predložili v razsojo Mednarodnemu sodišču.
Brazilski predsednik Humberto Ca-stello Branco je v mestu Sao Paulo izjavil, da so predsedniki nekaterih po-1 litičnih strank in nekateri guvernerji preveč nestrpni glede njegovega bodočega naslednika. Zatrdil je, da bodo volitve gotovo leta 1966 in da je tudi gotovo, da bo pri teh volitvah izvoljeni predsednik od njega dobil vso oblast. Kar se tiče določanja novega predsednika in poseganja v politično dogovarjanje, zatrjuje tako glede svoje osebe,
za obrambo in vzgojo. Na teh sestankih naj bi se dogovarjali o skupni politiki.
Delo teh sestankov bi koordiniralo tajništvo stalnih predstavnikov šestih članic, ne da bi imelo odločujočo besedo pri vodstvu politike.
Evropski parlament, ki že obstaja, naj bi debatiral o politiki posameznih vlad in priporočal skupno politiko, ne bi pa dobil pravice veta ali spreminjanja politike posameznih vlad. člani parlamenta naj bi še naprej bili delegati iz parlamentov posameznih članic, ne pa, da bi bili direktno izvoljeni.
Istočasno s političnimi predlogi je Erhard pripravil tudi nove predloge za skupno gospodarsko politiko organizacije» katere pa so obdržali v tajnosti.
V TEDE«
kakor tudi članov svoje vlade, da bo v tem pogledu povsem nepristranski tako on sam, kakor tudi ministri njegove vlade.
Venezuelski predsednik Raul Leoni je po: večtedenskih razgovorih uspel, da je sestavil novo koalicijsko vlado. Sestavljajo* jo naslednje tri venezuelske stranke: Demokratska akcija, Demokratska republikanska zveza in Demokratska narodna fronta. Venezuelska krščansko-demokratska stranka COPEl je tudi proti novi vladi v strogi opoziciji.
Angleška kraljica - Elizabeta II. je
prejšnji teden v prestolnem govodU napovedala program sedanje laburistične Vlade. V zunanji politiki bo vlada podpirala zahodnoevropsko demokratsko obrambno skupnost. Organizacijo združenih narodov in njena prizadevanja za ohranitev in utrditev miru, ne pa atomskega oboroževanja. V notranji politiki napoveduje skorajšnjo ponovno podr-žavljenje železarske in jeklarske industrije, novo obdavčitev kapitala, uved-br kontrole najemnin, zboljšanj socialne zakonodaje, zdravstvene službe, pocenitve zdravil' ter debato v poslanski zbornici o smrtni kazni.
Novi laburistični britanski ministrski predsednik in sevemoamerški predsednik Johnson sta se dogovorila, da sc, bosta sestala že v decembru letos.
V Varšavi so v nedavno zgrajeni palači novega ameriškega veleposlaništva odkrili nad 20 tajnih vzidanih prisluškovalnih naprav. Zaradi tega odkritja je ameriški veleposlanik John M. Cabot vložil ostro pritožbo v poljskem zunanjem ministrstvu.
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 12. novembra 1964
Ob Slovenskem dnevu v Belgiji
Nedelja 18. oktobra 1964.
V naselju Eisden je slovesno razpoloženje. Od vseh strani zapadne Evrope so prihiteli 'Slovenci v želji, da s svojo prisotnostjo prispevajo k uspehu četrtega slovenskega dneva v Belgiji.
Mogočni zvonovi župne cerkve sv. Barbare so utihnili. Slovencem je bilo namenjeno njihovo vabilo. Ob 4 popoldne so se zbrali v krasni novogotski cerkvi, da isvojo slovesnost začno s službo božjo, kakor se za kristjane spodobi.
K oltarju je pristopil ,č. g. Stanko Kavalar, izseljenski duhovnik v Franciji. Opravil bo sv. daritev Bogu v čast, nam pa v odpuščanje grehov. Klical bo božji blagoslov na nas, na naše družine, na našo skupnost v svetu, na naš narod in vse človeštvo. V svojem tehtnem nagovoru bo prikazal veličino našega časa, ko se kristjani prebujamo iz dremavice ter se začenjamo resno zavedati svojega velikega poslanstva v sodobnem svetu in svoje ogromne moči, ki nam jo nudita Kristusova pravica in ljubezen. Krščanstvo je poklicano zgraditi nov svet, novo srečnejšo družbo, je zaklical govornik. Razume se, da moramo pri tem velepomembnem rešilnem delu sodelovati tudi mi, slovenski katoličani. Zato pa ne smemo stati ob strani sodobnega življenja in dogajanja. Zanimati se moramo za razmerje v sodobni družbi. Razumeti moramo svoj čas in poznati duhovne sile, ki si ¡stoje nasproti, ter se pogumno in dosledno postaviti na stran dobrega, bot nas uči Kristus.
K lepoti in zbranosti službe božje je odlično prispeval mešani zbor „Zvon“ iz Holandije, ki je dovršeno izvajal eno zadnjih Tomčevih slovenskih maš. V pripravah na „slovenski dan“ sta „Zvon“ in tudi zbor iz Lindenheuvela pokazala res visok smisel za koristi skupnosti. Topla zahvala!
Po cerkveni svečanosti se je množica z zastavo društva „Slomšek“ na čelu napotila proti dvorani, kjer se bodo odvijale nadaljnje točke „slov. dneva“.
Naši „slomškarji“ so nas razveselili s priljubljeno spevoigro „Kovačev študent“. Krasni glasovi! Veseli fantje! Iz njih sije pravi Slomškov duh. Vsi so se rodili v Belgiji, a vsi odlično obvladajo materinščino. V dejanju kažejo, kako drage so jim svetinje slovenskega naroda. Od rane mladosti gojijo slovensko narodno in cerkveno pesem. Tej pesmi posvečajo lep del svojega prostega časa. Čeprav so mladina dvajsetega stoletja, razumejo, da vse, kar je lepo, plemenito in dragoceno, zahteva žrtev. Skrivnost njihovega duhovnega razvoja leži v
Nato so se vrstili prizori, ki so ponazarjali enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. To zgodovinsko snov je za oder obdelal g. Zdravko Novak iz Clevelanda, glasbeni del pa je priredil dr. France Cigan iz Celovca.
'Z zanimanjem smo sledili sprejemu deželnega sodnika, škofa Modesta in kneza samega, čudili smo se zrelosti naših kmečkih prednikov, ki so se živo zavedali svoje moči ter so oblast nad svojo deželo izročali svobodno izvoljenemu knezu šele po stvarnih zagotovilih, da bo ta vladal modro in pravično, kot pač zahteva splošna blaginja naroda.
Moremo si misliti, da sodobni slovenski kmet z mešanimi občutki gleda na svojega davnega prednika — svobodnjaka, ki je bil pravi oblastnik, spoštovana oseba s svojo besedo v družabnem življenju, ■— medtem ko je on sam brezpravna raja le s „pravico“, da do one-
moglost gara za svoje oblastnike, ki mu v zahvalo vlečejo zadnjo kravo iz hleva ter ga podijo z zemlje, katero so on in njegovi predniki tako velikodušno pojili s svojim znojem.
Res, doklej še?!
„Ustoličenje koroškega kneza“ je na navzoče napravilo najglobji vtis. Toda ti notranji odmevi ne smejo biti samo zadeva nekaj 'trenutkov. Misel, ki jo izraža „ustoličenje“, mora dobiti stalno mesto v naši duši.
¡Ne bodimo hlapci, klečeplazci, marveč svobodnjaki, ponosni ljudje!
Z visokim čutom dolžnosti in odgovornosti pobijajmo beraškega duha v sebi.
Nase obrnimo krasno načelo pokojnega predsednika Kennedyja: „Ne vprašujte, kaj more skupnost napraviti za vas, vprašujte rajši, kaj morete VI na praviti za svojo skupnost!“
S tem bomo postali pravi duhovni dediči naših davnih svobodnjakov.
V-ko.
prvih predsednikov SFZ g. Janez Langus, sedaj župnik v Casanovi. V nagovoru je spodbujal vso slovensko mladino, naj še naprej ohranja poslanstvo, ki Slomškovi življenjski modrosti, ki jo Sa imata organizaciji od svojega začet-iepo izraža njegovo geslo: „Materina j ka: Ohraniti vero in slovensko zavest v
beseda bodi vam luč, katoliška vera bodi vam ključ do prave omike.“
Kdaj bodo tudi oblastniki v naši domovini razumeli vrednost te življenjske modrosti? Razočarani so nad svojo mladino. Ali res ne čutijo da so to mladi-
no pokvarili prav oni sami?! Nad to \uri so se začeli zbirati na igrišču vsi mladino so zagrešili strahoten zločin,j nastopajoči. Prijetno nas je presenetil ko so jo sistematično odtujevali Bogu in Pogled na urejene vrste naše mladine.
njegovim zakonom. Kako prazno zvenijo vsi njihovi načrti za socialistično prihodnost, ker tisti, na katere bi te načrte želeli in morali opreti, nimajo nobenih idealov ?
Kako dolgo še?!
Tudi moški zbor „Jadran“ iz Char-) nastopajoči na igrišču, sta predsednika leroi, ki je zapel venčer narodnih, je 1 organizacij Alenka Jenkova in Tine navdušil zbrano občinstvo. Iz njihovih j ^ *v°d dvignila na nov jambor, ki ga je napevov je zadihal sveži zrak naše lepe j za priliko postavil odbor Pristave, ar-Koroške. človek bi jih poslušal brez gentinsko in slovensko zastavo ob igra-
kraja in mu skoro na misel ni prišlo, da so ti fantje za svoj nastop morali žrtvovati veliko prostega časa in tudi precej denarja. Bog jih blagoslovi!
Takoj za „Jadranom“ je nastopila „Slovenska folklorna plesna skupina“ iz
Porurja v Nemčiji. Po dvorani je kar olimpijskega gesla „Hitreje, više, moč-zašumelo, ko so se polni veselja in mla- ne-ie“- PoleF dosedanjega tekmovanja v dosti pojavili na odru. Ob njihovem po- odbojki, namiznem tenisu, nogometu, ša-skočnem rajanju je zadišalo po sloven-	Iskki atletiki imata organizaciji
ski vasi in njenem življenju. Predstavniki „novih“ Slovencev v zapadni Evropi so se odlično pokazali in se jim iskreno zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost in dobro voljo.
S temi lepimi in bogatimi točkami smo prišli do viška „slovenskega dneva“, ko se je pred nami nenadoma odprlo Gosposvetsko polje v zgodnjem jutru. V tiho naravo je slovesno udaril veliki gosposvetski zvon in zadoneli so rogovi vabeč k ustoličenju karantanskega kneza.
Ob knežjem kamnu se je zbralo ljudstvo. Zbor, ki so ga sestavljali pevci iz Eisdena v Belgiji ter iz Heerlerheide in Lindenheuvela v Holandiji, je mogočno zapel:
„Dvigni se, dvigni Korotan, danes zate je slovesen dan: vojvoda karantanski in knez bo danes ustoličen zares!“
XII. MLADINSKI DAN
Pred meseci sta Slovenska dekliška položaja mladinskega dela Pristave, ki organizacija in Slovenska fantovska kliče po rešitvi: če hočemo ohraniti igri-zveza pripravili eno najlepših in naj- šče mladini, je treba zbrati 65.000 pesov, boljših prireditev — Župančičevo Dumo sicer je nevarno, da preide v občinske v režiji Nikolaja Jeločnika. S to prire- roke. Organizaciji bosta zato organizi-ditvijo sta obe organizaciji proslavili rali prodajo bonov po 200 pesov. 15-letnico ustanovitve. Prejšnjo nedeljo Takoj nato se je pričel telovadni na-sta to proslavo zaključili s telovadno- stop. V lepi priložnostni besedi sta ves športno prireditvijo.	spored povezovala in napovedovala Mar-
XII. mladinski dan je zbral na Pri- jana Homovčeva in Jože černak. Prvi so stavi vso slovensko mladino, ki se je iz nastopili naraščajniki in prav strumno enotne organizacije razvila že kar v le- izvajali vajo, ki jo je sestavil in vodil po število odsekov. V sedmih mestih Ve- S- Jože Čampa iz Lanusa. Presenečenje likega Buenos Airesa so ti odseki. Vklju- s0 za njimi napravile naraščajnice z Čena sta v obeh organizacijah tudi De- enotno izvajano, novo, ne prav lahko kliški dijaški krožek in Zveza slovenskih vajo, ki jo je sestavila in vodila ga. srednješolcev.	Marjanca Kraljeva, članice iz San Justa
Ta mladinska prireditev je tudi za- so izvajale vajo „Po jezeru“, s katero ključila športno tekmovanje med posa- so se postavile že na mladinskem dnevu meznimi odseki.	v San Justu. Pogrešali smo to pot mo-
Na praznično urejeni in z organiza- ške vrste, ki nosi ob strani deklet pri cijskimi simboli okrašeni Pristavi —- de- vaji> kot je zamišljena, velik del učinka, lo g. Jureta Vombergarja —— se je za- Sledila je razdelitev pokalov, ki so čela prireditev, skoraj neuradno, že zju- si jih v letošnjih športnih dneh priborili traj ob 8, ko so se dekleta pomerile v odseki v raznih panogah. Pokal za šah odbojki. Članice iz Morona so prema- Je prejel odsek iz Lanusa, za namizni gale ekipi iz San Justa in Lanusa oba- tenis odsek Ramos Mejia, za nogomet krat z 2:0. Tekma med San Justom in San Justo in v odbojki odsek iz Moro-Lanusom še ni dokončana. Vse tekme je na- Obenem sta odbojkarski moštvi izvodila ga. Olga Magistrova, ki ima menjali darila: SFZ Sokolu lep pokal, ta mnogo zaslug, da se je poživila ta lepa Pa SpZ spominsko zastavico, igra tudi med dekleti.	j Po razdelitvi pokalov so nastopila
Ob 11.30 je daroval sv. mašo eden I dekleta iz Morona in Lanusa z novo izvirno vajo, ki jo je sestavila in naučila ga. Iva inž. Vivodova na melodijo: „V hribih se dela dan“. Folklorna skupina iz San Justa, ki je slavila tudi že prvo obletnico ¡obstoja, je pod skrbnm vodstvom gdč. Betke Mačkove, spet pokazala, da dobro napreduje. 'Skupina je odplesala pet plesov: Polka je ukazana, šuštarska polka, Videl sem nekaj novega, Svatbena polka in Kadar boš ti vandrat šel. Vse nastope je občinstvo, ki se je v velikem številu odzvalo vabilu mladine, nagradilo z obilnim ploskanjem.
iZa zaključek sta se pomerili v odbojki reprezentanca SFZ in moštvo češkega Sokola iz Villa Dominieo, ki igra v ligi argentinske odbojkarske zveze. Gledalce je zelo zanimalo, kako se bo odrezalo moštvo SFZ, ker je bilo znano, da že nekaj tednov pridno trenira. Tako bi bil tudi ta nastop nekako merilo, kaj so že dosegli v skupni igri in kaj bi naši fantje še zmogli. Za SFZ so nastopili: Troha A. (kapetan), Vivod T., Poglajen A., Grabnar J., Boltežar M., Bergant T. ter Vivod B., Jesenovec M., Sušnik F., Urbanija S., Modic L., Oven J., trener Janez Mežnar. Češki Sokol pa so zastopali: Falco K. (kapetan), Brazda J. in A., Guaraglia R., Nunez J., Kuniž J., Betik E., Kobliha R. in Batka E. Zmagalo je zasluženo moštvo Sokola s 3:1 (15:5, 15:17, 15:10 in 15:13). Sodil je Čeh R. Kučera, ki ni imel težkega dela, ker sta bili obe moštvi zelo disciplinirani. Kljub temu pa se nam zdi, da je nekoliko oškodoval moštvo SFZ, vendar te odločitve ne bi vplivale na izid, ker so bili Sokoli boljše moštvo. Ima pa reprezentanca SFZ vse možnosti, da bi z resnim treningom odpravila še pomanjkljivosti in bi bila lahko resen nasprotnik še marsikateremu tujemu moštvu. Posebno je potrebno več preciznosti v
naši mladini.
Vsem, ki so prišli na praznik mladine že dopoldne, so v opoldanskem odmoru pripravile mlade, a že priznane kuharice, izbrano kosilo.
Kmalu po napovedani popoldanski
Od leve proti desni so polnili prostrani prostor: dolgi štiristopi slovenskih na-raščajnic s krajevnimi vaditeljicami, obe odbojkarski moštvi :—češki 'Sokol in reprezentanca SFZ —, vrste članic in ob desnem robu naraščajniki. Ko so bili vsi
nju narodnih himen.
Sledil je pozdravni govor predsednika SFZ Tineta Vivoda. Pozdravu vseh predstavništev, gostov in mladine so sledile besede o letošnjem športnem udejstvovanju slovenske mladine v smislu
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Izredno zasedanje državnega
kongresa
Predsednik republike dr. Illia je podpisal dekret, s katerim je pozval državni kongres na izredno zasedanje. Začelo se bo 18. novembra. V dekretu o sklicanju drž. kongresa na izredno zasedanje so po ustavnih določilih navedena tudi vprašanja, ki jih bosta v tem zasedanju pretresala poslanska in senatna zbornica. Vseh je 11. Med njimi so osnutek novega državnega proračuna, zakon o političnih strankah, sprememba zakona o ureditvi vrhovnega sodišča ter prispevek drž. blagajne državnim podjetjem za kritje njihovih izgub. Debata o tem vprašanju obeta biti zelo živahna, ker v argentinskem državnem proračunu izkazujejo največje izgube ravno državna podjetja. Tudi je pričakovati, da se bodo v proračunski debati načenjala zlasti notranjepolitična vprašanja pri razpravi o zakonu o političnih strankah ter o spremembi ustroja vrhovnega sodišča.
Ugibanja
Peronisti so začeli živčno vojno. Z lepaki po ulicah napovedujejo, da je vsak čas pričakovati Peronove vrnitve; to leto že proglašajo za „leto vrnitve“. Napovedujejo dalje, da se Perón vrača „brez sovraštva in maščevalnosti“. Drugi napisi pravijo, da je „Perón mir, napredek, edinost Argentincev.“
Časopisna poročila o dozdevni Peronovi vrnitvi so različna. Nekatera iz Madrida zatrjujejo, da je tam že vse urejeno za Peronov odhod, druga pa pravijo, da so se pojavile težave. Ena od teh je stališče argentinske vojske, letalstva in vojne mornarice, ki niso pripravljene trpeti Peronove navzočnosti v državi! Druga težava, da je tudi v tem, ker da bi Perón moral pustiti sedanjo tretjo soprogo Isabel Martínez v Madridu, ker da peronisti še naprej poveličujejo samo njegovo drugo ženo go. Evo Perón.
Prvotni načrt za Peronovo vrnitev, da je predvideval Peronov prihod v uru-guaysko prestolnico Montevideo, odkoder bi naslovil preko uruguayskih radijskih postaj poslanico na argentinski narod, svojim pristašem pa izdal navodila za začetek dogovorjenih akcij po vsej državi. Po teh verzijah bi morali vsi pe-
v načrtu tudi plavalne tekme. Govornik se je izrecno zahvalil vsem, ki so se v teh petnajstih letih trudili na telovadno-športnem polju in mladini nudili svoje znanje na tem polju; gospem: Emi Blej-čevi, Marjanci Kraljevi, Marjani Murnovi, Olgi Magistrovi, Ivi ing. Vivodovi ter gospodoma Avgustu čopu in Jožetu Čampi. Dotaknil se je tudi denarnega i
IZ TEDNA V TEDENl
V kneževini Luksemburg se je dne
12.	novembra po 45 letih vladanja odpovedala prestolu 74-letna velika vojvodinja Charlota. Vladarske posle je prevzel njen sin princ Janez. Ob spremembi vladarja v tej majhni evropski kneževini so luksemburški listi objavili izjavo nekega Luksemburžana, iki je dejal, da v Luksemburgu po odstopu velike kneginje ne bodo odstranili njenih slik, kot so to storili v Moskvi s slikami Hru-ščova, ampak bodo njeni sliki pridružili samo še sliko njenega sina princa Janeza.
Zahodni zavezniki so obvestili Sovjetsko zvezo, da imajo vso pravico do nemotenega letalskega dohoda v Berlin. Prav tako smatrajo ¡Sovjetsko zvezo odgovorno za varnost teh letalskih poletov. Do te izjave zahodnih zaveznikov je prišlo po zatrjevanju sovjetskih članov v berlinskem zavezniškem odboru za varnost letalskih poletov, ¡da oni ne morejo jamčiti za varnost teh poletov.
Čombejeve vladne čete so v Kongu zasedle važno mesto Kindu, ki so ga doslej imeli v oblasti tamošnji komunistični uporniki. Kindu je glavno mesto province Naniema. Vojaški poročevalci navajajo, da bodo po zavzetju mesta Kindu komunisti v Kongu doživeli še hujše udarce in poraze.
zabijanju. Vse to pa se da zboljšati samo z vajo. Gledalci so z zanimanjem sledili igri, toda so premalo bodrili svojo ekipo. Morda se niti ne zavedajo, kako učinkovita je moralna opora moštvu, ki pa seveda ni v tem, da ploskaš napakam nasprotnikov.
.Po nastopu odbojkašev se je zaključil telovadno-športni del prireditve. Sledil je zabavni del, v katerem je med prigrizkom in šaljivo pošto padla marši katera beseda o nekdanjih nastopih pa tudi o načrtih za bodočnost.
ronistični poslanci odstopiti. V tako ustvarjenem stanju v Argentini naj bi potem prišel v domovino Perón. Po drugi verziji naj bi pa Perón iz Uruguaya dal samo proglas na narod in se nato vrnil nazaj v Madrid.
Zadnje dni so listi navajali, da s Peronovo vrnitvijo ne gre vse tako gladko, kot so predvidevali. Uruguayska vlada da prav nič simpatično ne sprejema poročil o akcijah, ki naj bi jih z uru-guayskega področja začel Perón proti sedanji vladi v Argentini, zaradi česar bi prišlo samo do poslabšanja odnosov med obema državama. Zato zadnja poročila iz Madrida pravijo, da Perón še nima uruguayske vize. Zato da so odšli peronistični emisarji v Paraguay, da bi dosegli pri tamošnji vladi, da bi smel Perón priti v to državo, če bi tudi v tej državi ne uspel, prihajata potem v poštev samo še dve sosednji državi: Bolivija in Čile.
Spričo poročil inozemskih časnikarskih agencij, da se Peron ne bo vrnil, ker da so tako v Madridu zatrjevali nekateri člani takoimenovanega odbora za Peronovo vrnitev, je Framini, član tega odbora, take novice zanikal ter zatrjeval, da imajo samo namen delati zmedo med peronisti.
V	Buenos Airesu člani vlade in veliki jutranjiki o tem vprašanju sploh ne govore. Zadrže se, kakor da ga sploh ne bi bilo. V nedeljo je pa dal podpredsed^ nik republke dr. Perette znova vedeti, da vlada ne bo trpela, da bi kdorkoli kršil notranji mir in red. Dr. Perette je bil navzoč pri odkritju spomenika neznanemu državljanu, ki so ga na pobudo predsednika progresivne demokratske stranke dr. Thedyja postavili v mestu Funes, Sta. Fe. V svojem govoru je naglašal, da „narodi, ki nimajo junakov, ki niso prestali svojega krsta v krvi in v trpljenju, niso narodi“. Za spomenik neznanemu državljanu je zatrjeval, da mora biti vsem zagotovilo edinstva, demokracije in bodočnosti Argentine“.
V	izjavi časnikarjem je pa v zvezi z napovedmi Peronove vrnitve dejal, da „republika želi živeti v ustavnosti in zakonitosti in da ne vidi možnosti za prekinitev ustavnega sistema. Kajti vlada, narod in oborožene sile so združene v obrambi teh principov. Nobena kampanja, noben načrt, nobena namera ali zaželena vrnitev ne morejo motiti argentinskega miru.“
Tako podpredsednik republike dr. Perette.
• ■■■■■■■•■■■MSI
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA 1965
Ježe v tisku	J
Njegov izid bo zopet velik dogodek med slovenskimi izseljenci.
V prednaročilu in predplačilu pri poverjenikih Svobodne Slovenije $ 650,—
(s pošto $ 7OO,—).
Smrt ing. Košntica
V Zagrebu je po daljši bolezni umrl v 71. letu starosti podpredsednik Hrvat-ske kmetske stranke ing. Avgust Ko-šutič. Njegova smrt, komaj dobre štiri mesece po smrti predsednika HSiS dr. Vladka Mačka, predstavlja za Hrvatsko kmetsko stranko in hrvatski narod hud udarec.
Pok. Košutič je bil sin Hrvatskega Zagorja. Rodil se je 1. 1893 v vasi Ra-doboj pri Krapini, kjer je bil njegov oče vpliven mož ter odločen pristaš Antona in Štefana Radiča. V gimnaziji mu je bil Štefan Radič birmanski boter. Pred prvo svetovno vojno je začel študirati pravo, nato pa je bil med vojno na raznih bojiščih: najprej kot topniški častnik, nato pa kot letalski. Na Radičevo prigovarjanje je po prvi svetovni vojni pustil študiranje prava in odšel na češko študirat tehniko. Poročil se je z mlajšo Radičevo hčerko Miro. V Zagrebu je urejeval glasilo HSS tednik Dom in ves čas najtesneje sodeloval z Radičem. Spremljal ga je tudi na njegovih potovanjih po Evropi in v Moskvo 1. 1923 in 1924. V beograjski vladi je bil najprej državni tajnik v prometnem ministrstvu, nato pa gradbeni minister. Po letu 1929 je odšel z dr. Kr-njevičem v emigracijo, po umoru ing. Predavca, smrti Valežiča in vstopu Karla Kovačeviča v živkovičevo Jug. radikalno kmečko demokracijo — JRKD je postal podpredsednik HSS. Ko je začel izhajati v Zagrebu „Hrvatski dnevnik“ je postal ing. Košutič njegov direktor. Pod ustaškim režimom je bil dalj časa zaprt, prav tako pa nato pod komunisti. Zapori pod ustaši in komunisti so mu tako načeli zdravje, da je moral na operacijo; ko se je malo pozdravil, je moral delati pod najtežjimi okolnostmi v tovarni Rade Končar kot elektrotehnični inženir. Zaradi prevelikih naporov je znova tako oslabel, da ga je zadela kap; pozneje so ga osebni prijatelji in pristaši HSS zdravili več mesecev v Londonu, zatem pa v Parizu in na Dunaju, toda nikjer ga niso mogli ozdraviti. Postal je popoln invalid. Po hudem trpljenju ga je Bog rešil vseh nadlog.
Pokopali so ga v Zagrebu ob veliki udeležbi naroda.
Buenos Aires, 12. novembra 1964
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
/^WXllIewscfe Sx SlcwctiSjc
V Sloveniji in po vseh ostalih republikah v Jugoslaviji bo letos in vse prihodnje leto zopet trda za kruh. INe, da ga ne bi bilo, toda drag bo. To pa zaradi tega, ker so imeli letos zopet sušo. Ljubljansko „Delo“ je namreč 14. julija poročalo po beograjski „Politiki“, da so „nenavadno povečanje temperature in druge vremenske nevšečnosti po-* 1 vzročile na žitorodnih območjih Vojvodine in Slavonije veliko škodo. Besno je ogrožen zlasti skupni pridelek pšenice, ker so prizadeta ravno področja, ki dajejo največ pridelka.“ Poročila, ki prihajajo iz prizadetih pokrajin navajajo, da so se pridelki po številnih parcelah zmanjšali za 20, 30 in tudi več odstotkov. Poročilo dalje pravi, da je pšenica zaradi pomanjkanje vlage v močnem vročinskem valu prehitro dozorela. Prehitro dozorela pšenica je slabo obrodila in je žito tudi slabe kakovosti. Zrnje je drobno in puhlo.
Tako so letos pridelali v Jugoslaviji samo okoli 3.6 milijonov ton pšenice. V letu 1963 je znašal pridelek pšenice
4.5	milijonov ton. pa ta količina ni zadoščala za prehrano prebivalstva in je vlada morala uvoziti iz ZDA 500.000
ocenjevala tudi vzorce sadnih sokov. Od 59 vzorcev je prisodila 7 zlatih, 12 srebrnih in 18 bronastih medalj.
Letošnji pridelek hmelja v Sloveniji je zadovoljiv. Nabrali so ga okoli 3.500 ton. Hmelj v Savinjski dolini in po drugih področjih Slovenije je obiralo več tisoč obiralcev. Za obiranje hmelja so letos v Savinjski dolini uporabljali prvič tudi visoke obiralne stroje, s katerimi so zamenjali okoli 3000 obiralcev.
Jeseniške železarne so pri švedski firmi ASEA naročile novo električno peč, ki tehta sama 60 ton, z vsemi sestavnimi strojnimi napravami pa 360 ton. Novo električno peč so iz Reke prepeljali na Jesenice na posehnih vagonih, ki so jih dobili na posodo z Dunaja.
Pod komunisti je vse v službi komunistične stranke. Njenemu poveličevanju morajo biti posvečene tudi razne obletnice. Tako je n. pr. tudi upravni odbor Društva novinarjev v Ljubljani sklenil, da bodo vsako leto dne 5. oktobra proslavljali dan slovenskega tiska. Tega dne pa pred leti ni izšel prvi slovenski časopis, ampak je na ta dan pred 30 leti komunistična partija začela izdajati Ljudsko pravico.
KOROŠKA
Otvoritev nove železniške prone
INa Koroškem so 10. oktobra slovesno odprli novo podjunsko železnico. Slovesnostim je prisostvoval državni predsednik dr. Schaerff v spremstvu več ministrov ter deželnega glavarja Wedeni-ga. Častni gostje so se odpeljali s Pliberške postaje po novi progi do Celovca. Na vseh postajah so jih sprejemali lokalni činitelji in jim izrekali pozdrave. Tudi Slovenci so se udeležili sprejema visokih državnih in deželnih predstavnikov. Tako so sodelovala pri slovesnem enournem programu na pliberški postaji društva iz pliberške okolice in Slovensko prosvetno društvo s svojim zborom, ki ga je vodil F. Bartmann. Zbor je zapel nemško „Mein Heimatland“ in slovensko „O Podjuna“, ki jo je sestavila Milka Hartmanova, uglasbil pa Radovan Gobec. Da bi slovensko pesem visoki gostje razumeli, je bila poleg sporeda prireditve priložen tudi prevod te pesmi.
Po odhodu iz Pliberka se je vlak ustavil na postaji Dob v Podjuni. Tam so že čakali učenci šol iz Vogr,č in Bož-
SLOVENCI
SMRT SOVENSKEGA TRAPISTA V FRANCIJI
jega groba ter gasilci iz Doba in Vogrc in mnogo ljudstva. Na postaji je pozdravil državnega predsednika pliberški podžupan Mirko Kumer. Tudi tu so se vrstile razne deklamacije; med njimi je Rro-kov Jožej deklamiral predsedniku države prigodnico, ki jo je za to priliko, zložila znana podjunska pesnica Milka Hartmanova z naslovom „Pozdrav šolarjev“, Mlinarjeva Micka pa je deklamirala nemško „Mein Oesterreich, mein Vaterland“. Nato je podžupan Kumer nagovoril visoke goste v imenu občine in slovenskega prebivalstva. V svojem govoru je dejal, da so ¡Slovenci zvesti državi pa tudi zvesti svoji narodnosti. Prosil je zveznega predsednika, naj kot varuh avstrijske ustave skrbi, da se slovenske ustavne pravice ne bodo kršile in da bo na Koroškem obstajala resnična enakopravnost obeh naVodnosti. Ob koncu je podaril predsedniku nemški prevod knjige Prežihovega Voranoa „Samorast niki“. Po govoru so zapeli Kapelski pevci „Tam, kjer so pisana polja“. Zvezni
PO SVETU
KANADA
Hranilnica in posojilnica slovenskih
ton pšenice.
Iz Beograda že prihajajo glasovi, da bo Tito tudi zaradi letošnje suše zaprosil ZDA za okoli 1.5 milijona ton pšenice. Še predno je Titova vlada ugotovila, da bo letošnji pridelek pšenice katastrofalno padel, se je že 21. aprila t. 1. dogovoril z ameriško vlado za nakup naslednjih količin pšenice: za 10 milijonov, ki bodo plačani v jugoslovanskih dinarjih, za 20 milijonov, plačljivih v dolarjih v treh letih, za 26 milijonov do larjev je pa Titova vlada nakupila bombaža, olja in fižola. Teh 26 milijonov dolarjev se je Titova vlada obvezala pečati v 17 letih.
Pri Mladinski založbi v Ljubljani so
v zbirki Kondor izšle Župančičeve Izbrane pesmi. Pesmi je zbral in uredil pesnik Janko Glazer. Osnovo za izbiro pesmi sta dali Župančičevi pesniški zbirki Čez plan in V zarje Vidove.
S prvim oktobrom se bo cena premogu v Sloveniji in v ostalih jugoslovanskih republikah zvišala za 41%.
Na letošnjem desetem mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani so bili v mednarodni preiskovalni komisiji zastopani pokuševalci vin iz 18 držav. Med njimi so bili le štirje domačini. Preiskovalna komisija je ocenila 1103 vinskih vzorcev in jim prisodila 308 zlatih, 705 srebrnih in 27 bronastih medalj. Komisija za žgane pijače je ocenila 188 vzorcev in jim podelila 67 zlatih, 105 srebrnih in 2 bronasti medalji. Posebna komisija je
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča. V družini Jožeta Selana in njegove žene ge. Marije roj. Gredar v Floridi se je rodil sin. Krstil ga je na ime Karel Danijel g. duh. svetnik Alojzij Košmerlj, botra sta pa bila Ivan Selan in ga. Amalija Kovač. Srečni družini naše čestitke.
MIRAMAlt
V nedeljo, 25. oktobra, smo imeli v Slovenskem domu prisrčno materinsko
Umrli so sledeči duhovniki: g. Ivan Žerjav, katehet na šoli za zaostale otroke, g. Mirko Bartol, župnik v Preski in g. Janez Pucelj, župnik na Ježici, znan tudi kot pesnik in verski pisatelj.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Pompe, Ivana Pirnat roj. Sojer, Ivan Faj-gelj, pražar v p., Anica Plemenitaš, Dare Jeršek, Dimitrij Lancoš, Felicita Prinčič, dipl. babica v p., Ivan Irt, kamnoseški mojster, Anton Torelli, Jarmila L. Gerbič, prof., Jože Mercina, strok, učitelj v p., Mirko Lah, Jakob Jerše, upok., Martina Rakar roj. Klinar, poslovodki-nja, Irma Krištof, Erna Krajc roj. Pov» še, vdova banovinskega načelnika v p., Jožica Pirš roj. Hofer, Stevo Fink, elektr. mojster, Meta Šega roj. Porolar, Florjan Schautzer, upok., Bronka Mayer roj. Breceljnik, Ludvik Virni-k, Pavel Hole-ček, prof v p. in Ivana Opeka roj. Kenk na Vrhniki, Anton Majnik, upok. na Jesenicah, Marija Bergant, blagajničarka na Jesenicah, Albina Mozetič v Renčah, Avgust Sedej, gledališki igralec v p. v Celju, Jože Petkovšek, pos. na Stari Vrhniki, Anton Rems v Laškem, Franc Skrabar, upok. v Zagorju, Laura šabec roj. Dekleva v Gorici, Jože Ancelj, študent medicine v Brežicah, Helena Keršič roj. Peternelj na Jesenicah, Lovrenc Setničar, upok. v Litiji, p. Kerubin Be-gelj, frančiškan v Novi Gorici, Roza Bauman roj. Čok v Kopru, Franc Podobnikar, pek. mojster v p. v Dobrovi, Anton Narobe v Količevem in Jože Pečnik, šolski upravitelj v p. na Bizeljskem.
ARGENTINI
I proslavo. Otroci slovenskega šolskega | tečaja so nastopali s pevskimi tačkami in deklamacijami. Postavili so se tudi v dveh prizorih. Proslava je dosegla višek prisrčnosti in ljubkosti nastopajočih otrok, ko so svojim mamicam .podarili lepe šopke z najlepšimi voščili.
j Ker nas je v Miramaru malo, bi bilo ' želeti, da bi se skupnih slovenskih j prireditev res tudi vsi Slovenci udele-| žili.
Opat znanega trapistovskega samostana N. D. des Dombes, Paz' M-arlieux (Ain) y Franciji je poslal uredništvu Svob. Slovenije naslednje pismo:
18.	septembra 1964
Z žalostjo Vam sporočam smrt brata Celestina Lavrenčiča, ki ga je doletela v kliniki v Bourg-en Bresse, lan, Francija, 6. septembra 1964.
Dragi brat je umrl po dolgi in težki bolezni, vsled katere so mu morali odrezati nogo. Kljub slabemu srcu je živel še mesec dni po amputaciji noge. Vsem nam je silno žal, da je tako nenadoma umrl zaradi oslabljenosti srca.
Dragi brat se je rodil v Harju pri Ilirski Bistrici, ali v Trnovem — ne vem točno — 15. 11. 1892, v številni kmečki družini. V rajhenburški cistercijanski samostan trapistov je vstopil 13. 10. 1907, slovesne obljube pa je napravil leta 1923. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran in poslan na fronto Romunijo, kjer bi skoraj umrl za malarijo. Vrnil se je zaradi pobožnosti v samostan, kjer je bil sprejet zaradi svoje praktične inteligence, ker je znal delati vse: bil je odličen v kulturi; ne da bi se kje učil, je kiparil in sam delal stroje, kadar je bilo treba. Oktobra 1934 je bil poslan v Alžir v ustanovo, ki jo je zgradil rajhenburški samostan v tej deželi. Leta 1939 je moral zaradi vojne Alžir zapustiti ter je prišel v Notre Damo des Dombes, v Franciji, centralno hišo Eajhenburga. Dolga leta se je izkazal kot vrtnar in izdelovalec sira, toda od leta 1957 je moral opustiti svojo delavnost zaradi srca. Kljub temu je dal svojim sobratom lep zgled zvestobe, molitve, dobrega zgleda in prepustitve božji volji, nikdar tožeč.
Močno je ljubil svojo domovino ter je vedno z velikim zanimanjem bral Svobodno Slovenijo, ki ste mu jo dobrotljivo pošiljali, za kar se Vam tudi jaz zahvaljujem.
Sprejmite, g. direktor, izraze mojega spoštovanja in zagotovila moje simpatije
JAN MAKS
Ob peti obletnici blagoslovitve cerkve Marine Kraljice sveta v Slovenski vasi
ii.
Baragovo misijonišče ima svojo notranjo šolo, v katero načeloma sprejema gojence, ki čutijo v sebi misijonski klic. V šolskem letu 1959 je bilo v tej šoli 9 gojencev, v naslednjem letu pa že 13. Leta 1961 se je 4., 5. in 6. razredu osnovne šole priključil še I. razred gimnazije s skupno 15 gojenci. V tem letu so vsi gojenci končali šolsko leto brez ponavljalnih izpitov, število gojencev v šolskem letu 1962 je bilo tudi 15, s to razliko, da sta dva gojenca imela popravljalne izpite, kar jasno govori o I resnosti študija. V šolskem letu 1963 je imel zavod 12 gojencev, v naslednjem šolskem letu 1964 pa 9. Poleg tega je Baragovo misijonišče v tem šolskem letu ¡poslalo v družbino srednjo šolo v Es-cobar enega fanta v 3. in 4. gimnazijo. Daši bi po številčnih podatkih kdo mogel soditi, da je notranja šola v Baragovem misijonišču številčno skoraj ne-važna, vendar nravna in narodnostna vzgoja tolikega števila mladih fantov jasno priča, da „iz malega raste veliko!“
Farna šola pri cerkvi Marije Kraljice je začela delovati leta 1963 v lepem modernem poslopju, ki se vsako leto v okviru danih potreb povečava in ima namen dospeti tudi do popolne srednje šole. Trenutno obsega ta farna šola otroški vrtec, prvi nižji in prvi višji razred ter drugi razred osnovne šole. S prihodnjim šolskim letom se bo priključil
še tretji razred, šola ima pet učnih moči, od katerih so ravnateljica in še dve učiteljici Slovenke. V šolskem letu 1963 je bilo v šoli 80 otrok, v tem šolskem letu pa že 135. Kot postranska predmeta se na šoli poučujeta tudi angleščina in klavir.
V okviru teh vrstic bi bilo gotovo preobsežno pisati o važni vlogi, ki jo naša vaška cerkev ali gg. lazaristi kot duhovni voditelji igrajo v življenju posameznih verskih organizacij, vendar smatram, da popis ne bi bil popolen, če se ne bi dotaknil vsaj nekaterih. Ena izmed posebne omembe vrednih je gotovo Slovenska misijonska zveza. Njen predsednik č. g. Ladislav Lenček je smatral za potrebno, da je krožek „garačev“ za prireditve ustanovil baš v Slovenski vasi. še daleč s tem ni rečeno, da rojaki drugih buenosaireških predmestij ne sodelujejo pri misijonski akciji. Pa še kako sodelujejo! Toda levji delež dela pač vedno pade na tiste, ki so predsedniku Slovenske misijonske zveze najbližji. In zlasti takrat, kadar se približa vsakoletna misijonska veletombola — tedaj v naši vasi staro in mlado kar tekmuje, kdo bo več pomagal!
Naj omenim samo še vikarijsko Vin-cencijevo konferenco. Brez lastne cerkve, bi je gotovo ne bilo: S cerkvijo je storila že mnogo dobrega. Pred nekaj leti, ko je nastopil v vasi prvi kričeč primer potrebe krščanske dobrodelnosti,
so možje Vincencijeve konference Sli od hiše do hiše prosit za .prostovoljne redne mesečne prispevke v ta namen, in dosegli zavidanja vreden uspeh, -— je eden najpreudarnejših vaških očancev dejal, da je ob tej priliki vas našla svojo lastno dušo. Vikarijsko Vincenci-jevo konferenco odlikuje strumnost organizacije pri tistih, ki jo vodijo, in duh pravilnega pojmovanja lestvice vrednot pri tistih, ki redno mesečno prispevajo. Morda je ravno ta organizacija najlepši biser delavnosti sinov sv. Vincencija Pavelskega v Slovenski vasi in istočasno zlatega slovenskega srca, ki takrat, kadar je sila največja, najraje priskoči I na pomoč.
V času vseh teh delavnosti raznih zemskih pomožnih organov pa Marija
I Kraljica Sveta deli svoje milosti s pre-- stola v Slovenski vasi. Ko obhajamo \ peti jubilej blagoslovitve cerkve, je pisec teh vrstic tudi nekoliko poškilil v vikarijsko statistiko in je tam videl, da je bilo v tej cerkvi v petih letih krščenih 539 otrok, birmanih 243, porok je bile 53, prvih sv. obhajil 339, vseh sv. obhajil razdeljenih pa skupno 180.650 Težko bi bilo sicer razdeliti koliko verske tolažbe iz gornje statistike so bili deležni slovenski rojaki, toda kdor pozna okolje, dobro ve, da gotovo več kot polovico. Marija, Kraljica Sveta in kraljica -Slovenske vasi je tedaj gotovo pošiljala v vseh teh petih letih obilje svojega blagoslova nad vas in ne preostaja nam drugega, kakor da jo iskreno prosimo, da tudi v bodoče ne neha blagoslavljati tistih, ki jo priznavajo za svojo Kraljico!
župnij v Torontu je objavila sporočilo, da se je letos vpisalo v hranilno zadrugo več udov, kakor pa lansko leto v istem času. Vodstvo hranilnice je istočasno pozvalo rojake v Kanadi, naj še v večjem številu zaupajo v hrambo svoje prihranke Hranilnici in posojilnici, da bo ista lahko .s posojili še bolj pomagala potrebnim rojakom.
AVSTRALIJA
Otroci Slomškove 'šole v Melbournu so se znova postavili. Tokrat s prireditvijo, ki so jo pripravili za dan očetov dne 20. septembra. Ves dohodek prireditve, ki je bil prvotno namenjen za -Slomškovo šolo, so otroci podarili Tomažičevi družini, ki je v prometni nesreči izgubila očeta. Dne 4. oktobra so pa otroci Slomškove šole ponovili svojo igro Kekec in Mojca v Geelongu.
Slovensko društvo v Sydneyu si prizadeva, da napoved zgraditve slovenskega doma ne bi bila samo obljuba, ampak tudi dejstvo. Zato nadaljuje z zbiranjem prispevkov. Da bi zbralo čim več sredstev, ima v načrtu več priredi-■tev. Martinovanje je bilo že 17. oktobra, družabni večer bo pa 7. novembra. Razen teh prireditev je v pripravi tudi prva slovenska tombola.
Vestnik SFZ
ODBOJKA ZA NARAŠČAJ
Kdor ni začel s telesnimi vajami kot otrok, je izgubil najugodnejšo priliko za izostritev čuta za gibanje. Pozneje bo za to iporabil še enkrat toliko časa. Od 7. do 12. leta je najboljši čas za učenje tistih telesnih vaj in iger. ki zahtevajo največ spretnosti. Torej tudi čas za učenje odbojke. V starejši šolski dobi, to je od 12. do 15. let pa je primerno, da se da večji poudarek tehniki izvajanja.
Da bi naš naraščaj začel čmiprej igrati in tekmovati v odbojki, seveda na zelo enostaven način, bi omenili naslednje 4 stopnje v igranju odbojke za najmlajše. Uči jih lahko vsakdo, ki ima le malo dobre volje.
Prva stopnja. Igrišče, kakršno pač imamo, razdelimo v dva enaka dela. vmes je napeta mreža ali vsaj debelejša vrv tako visoko, da presega višino iztegnjenih rok. Igralce, kolikor jih imamo, razdelimo v dve -skupini. Žogo mečejo iz enega polja v drugo. Vsak igralec lahko- prime žogo, kakor se mu zdi najbolje, -če je daleč od mreže, jo vrže enemu od igralcev na svoji strani, ta stori lahko isto, kdor pa more, naj jo pa vrže na drugo stran v nasprotnikovo polje. Igralci tudi lahko skačejo, da morejo žogo zagnati čez mrežo čim močneje. Vsi igralci pazijo, da jim žoga ne -pade na tla, ker to je že gol. Prav tako je gol, kadar pade žoga čez črto. Gole štejemo do 15 in igramo na 2 dobljeni igri.
Druga stopnja. Zdaj preidemo na 6 igralcev na vsaki strani. 3 spredaj, 3 zadaj. Omejimo število metov na 3: tretji -mora poslati žogo čez mrežo. še vedno je .„tehnika“ poljubno izbrana, vsakdo vrže, kakor zna najbolj lepo, močno in daleč. Na tej stopnji vidijo igralci, da se morajo že precej gibati.
Tretja stopnja. Začnemo s serviranjem in vrtenjem. Igralec v spodnjem desnem vogalu -poda žogo na nasprotno stran, kakor pač more, da le pride žoga čez mrežo. Igralci se pred vsakim takim podajanjem na nasprotno stran premaknejo v smeri urnega kazalca. Zdaj je igra že precej zanimiva in novinci jo bodo- lahko precej časa igrali, ,se navadili na žogo, se okrepili in veselili tudi najmanjših uspehov.
Četrta stopnja. Zdaj bi lahko prešli na serviranje z udarcem od spodaj, zdaj treba spoznati osnovne stoje, lahko že vadimo razna premikanja, končno- pa pravilni prijem žoge in pravilni udarec. Ko bomo po določenem času to dosegli, vsak kraj po svojih možnostih, se bo število odbojkašev kmalu povečalo, teh-
Vsak teden ena
AJDA
Marijan Jakopič
Ajda diši, dekle jo veže, oče voliče težke napreže.
Hijo, hot. hi!
V stogove jo sklada, kri je še sveža, roka še mlada.
Oče snopiče z upanjem šteje, zgubano lice samo se smeje.
Voli, hot, hi!
Ajda diši,
s črnim nam kruhom življenje sladi.
predsednik se je podžupanu in vsem zahvalil s slovenskim „Hvala lepa“, prav tako tudi ostali visoki gostje; podžupana Kumra pa so povabili, naj prisede v vlak in se z njimi odpelje do Celovca.
Prisrčne sprejeme je koroško ljudstvo pripravilo na vseh postajah nove proge. IV Št. Pavlu pa so predsednika odpeljali na pogostitev v benediktinski samostan v „vagonu“ z napisom „Ost-bahn“, ki so ga rabili o pustu in žegna-nju, sedaj pa ne bo več aktualen, ker podjunska proga že obratuje.
Novo progo so odprli ravno na dan obletnice koroškega plebiscita. Vendar so morda prvič -Slovenci začutili neki nov duh in upajo, da vstaja čas razumevanja med obema narodoma na Koroškem.
PO ŠPORTNEM SVETO
Izreden uspeh Slovenca iz Gorice na olimpijskih igrah
Marsikdo, ki je pozorno zasledoval tekmovanja na olimpiadi v Tokio, je bral, da si je italijanski predstavnik Giorgio Urši priboril srebrno medaljo v kolesarski zasledovalni vožnji. Seveda pa si prav gotovo- nihče ni mislil, da se za tem poitalijančenim imenom skriva pravi pristni Slovenec iz Gorice Jurij Uršič, ki je kot italijanski državljan pač bil član te reprezentance. Jurij Uršič je
17.	oktobra najprej premagal svetovnega -prvaka Holandca Groena, v finalu pa je podlegel Čehu Dallerju. Uršič je star 22 let in se je rodil na Doberdobu, sedaj pa živi z očetom in materjo v Gorici. Njegov oče je že pred sinovo vrnitvijo dobil nešteto čestitk in je moral odgovarjati raznim poročevalcem. Ob vrnitvi iz olimpijskih iger je občinski odbor mesta Gorice pripravil slovesen sprejem imejitelju srebrne olimpijske medalje v kolesarskem zasledovanju.
nika izboljšala, tekmovanja se bodo vršila vse leto in naša izbirna vrsta odbojkašev bo temu primerno vzdržala vsa srečanja na svojem igrišču, pa tudi drugod.
Seveda začeti je -treba z najmlajšimi. Delo z najmlajšimi pa je odvisno od doma, šole in organizacije. Noben od teh treh faktorjev ne more in ne sme reči: „To se pa nas ne tiče.“ Igrajmo doma, na izletu, na počitnicah, v šoli med glavnim odmorom, sistematično pa pri telovadni uri. Potem bo odbojka, kakor nekateri pravijo, naš narodni šport.
Skupna seja zveznih odborov SFZ in SDO bo v torek, 17. novembra ob 8 zvečer v Slovenski hiši.
Lahkoatletski turnir, drugi v letošnjem letu, bo v nedeljo, 29. novembra. Prijave do četrtka, 26. nov. odbornikom Zveze.
Skupni mladinski izlet bo v nedeljo, 6: decembra.
ŠAH
V soboto, 7. novembra sta v Slomškovem domu odigrali drugo tekmo moštvi San Justa in Ramos -Mejie. Kot se je pričakovalo, so iSanjuščani napeli vse sile, da ,se čim bolj približajo Sanmar-tinčanom, kajti med njimi se bo odločilo prvo in drugo mesto. Delo so jim olajšali še Ramoščani, ki se niso predstavili z vsemi titularnimi igralci, kar je po drugi strani -škoda, ker zniža kvaliteto iger in onemogoča pravo vrednotenje moštev. Končni rezultat je bil 5:1 za San Justo, posamezni so pa sledeči:
Bizjan š. 0 iPrelog F. 1, Škerlj S. 0 Mehle I. 1, Vester F. 0 Močnik F. 1, Poštajner M. 1[2 Vodnik -C. 1|2, Žakelj
J.	1|2 Benko F. 1|2, Šušteršič M. 0 Ko-sančič B. 1.
Naslednje kolo se bo odigralo v San Justu v soboto, 21. novembra med domačim moštvom in -San Martinom.
OBVESTILA
Roditeljski sestanek na slovenski Pristavi v Moronu bo v soboto, 14. nov. ob 18,45. Na programu predavanje in razgovor o verski vzgoji mladine.
Odbor Slovenskega doma v San Mar tinu sporoča, da bo zaključek šolskega tečaja škofa dr. Rožmana v nedeljo, 6. decembra, popoldne. Kmalu po zaključku bo pa še isti dan obiskal sanmarti-n-sko mladino sv. Miklavž. V nedeljo, 27. decembra, popoldne pa bo tretja pevska glasbena prireditev.
XIV. kulturni večer SKA bo v soboto, 21. t. m., ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo preč. g. prof. dr. Filip Žakelj o škofu dr. Gregoriju Rožmanu v osebni cerkveni in narodni zgodovini.
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 12. 11. 1964 - No. 46
OBVESTILA
Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije bo za sklep letošnjega prizadevanja v soboto, 14. novembra, točno ob 8 zvečer na odru Slovenske hiše uprizoril v zamisli in igri svoje članice Majde Uršič Volovškove pesnitev „Vrtnar“, ki ji je avtor bengalski pesniški genij Ra-bindranat Tagore, v prevodu pesnika Alojza Gradnika, in dramsko podobo „Pred zajtrkom“, ki jo je napisal ameriški dramatik Eugene O’Neill. Sceno je zamislil slikar Ivan Bukovec.
Pred petimi leti, 15. novembra 1959, je bila blagoslovljena cerkev Marije Kraljice v Slovenski vasi v Lanusu. Peto obletnico tega dogodka bomo proslavili v nedeljo, 15. novembra s celodnevno prireditvijo. Toplo vabljeni rojaki tudi iz ostalih slovenskih središč Velikega Buenos Airesa.
SKAD obvešča, da bo predavanje g. prof. dr. Milana Komarja o alienaciji in reifikaciji v soboto 21. t. m. na Ramón Falconu točno ob 19.
Odsek SDO San Justo: Trening v odbojki bo v petek 13. nov. od 17 do 19 v prostorih Našega doma. Obenem vabljene vse članice na sestanek, ki bo v nedeljo, 15 nov. ob 9 tudi v Našem domu.
Slovenski srednješolski tečaj bo v soboto, 14. novembra od 15.30 do 19.30 v Slovenski hiši.
Škofov zavod v Adrogué vabi v nedeljo, 15. novembra, popoldne družine svojih gojencev s sorodniki in starše bodočih gojencev na obisk in ogled novih dijaških prostorov. Program z začetkom ob treh popoldne.
Članom bivše Tranijske skupine sporočamo, da bomo imeli svoje tranijsko srečanje v nedeljo, 15. novembra, ob 12 s skupnim kosilom v Carapachayskem slovenskem domu. Ob tej priliki bomo praznovali god našega biv. duš. pastirja č. g. Skvarče. — Pridi, prijatelj, s svojo družino, da tako utrdimo in povežemo staro prijateljstvo. — Dohodi: Iz postaje Villa Adelina kolektiv 22 do ulice Parana y G. Mendez, tam izstopiti nato 2 kvadri. Iz Puente Saavedra isti kolektiv izstopiti istotam.
Dobitke za srečolov, ki se bo vršil na družabni prireditvi v Slomškovem domu, je mogoče oddati v soboto in na prireditvi v nedeljo popoldne.
Veseli ženitovanjski običaji bodo glavna točka na letošnji družabni prireditvi Slomškovega doma. Pričetek ob 15.
Letošnji socialni dan bo v nedeljo, 15. novembra, s pričetkom ob 8 zjutraj v Slov. hiši na Ramón Falconu 4158. Najprej bo sv. maša, ki jo bo daroval č. g. direktor Anton Orehar, potem pa bosta predavanji, v katerih se bo obrav navala tema zakona in družine v izseljenstvu. Prvo predavanje bo imel č. g. dr. Mirko Gogala in bo govoril o „Za konu, družini in narodnosti“, drugo pa g. Stanko žužek o „Dejanskem stanju in razmerah v izseljenstvu“.
Otroška počitniška kolonija. Tudi letos bo pripravil mladinski odsek Zedinjene Slovenije letovanje otrok od sedmega do dvanajstega leta v kordobskih hribih pri č. g. dr. Rudolfu Hanželjču (odhod z vlakom 26. decembra zvečer, povratek pa 9. januarja zjutraj), Pre-skrbnina s štirikratno hrano dnevno bo 200.— pesov. Celotno letovanje z vožnjo in drugimi stroški bo stalo 3.800 pesov. *
POIZVEDBA
Lepo prosim rojake, ki kaj vedo, da mi sporočijo, kje se nahaja Ivan Pintar, star 38 let, doma v Slovenski vasi v Lanusu, zadnje leto pa v San Martinu (Rondeau 544). Lansko leto v oktobru je bil odpeljan v bolnišnico za duševne bolezni v ulici Vieytes. Od tam je 11. novembra lanskega leta ušel in od tedaj dalje ni nobenega sledu za njim. Iz domovine se je oglasila njegova mati in prosi za podatke o sinu. Kdor kaj ve, prosimo, da sporoči na naslov: Stanko Marinček, 25 de Mayo 310, San Martin, j FNGBM.	!
Prijave se sprejemajo v Dušnopastirski pisarni do 18. novembra zvečer. K prijavi je treba priložiti 1.000 pesov. V primeru, da otrok zboli tako, da ne more na letovanje in še ni kupljena vozovnica, se denar vrne, sicer pa ne.
DRUŠTVENI OGLASNIK Društvo „Zedinjena Slovenija“ sporoča svojemu članstvu, da je občni zbor dne 25. oktobra t. 1. sprejel predlog o povišanju članarine z veljavnostjo od 1. januarja 1965. Od tega dne dalje bo redna mesečna članarina 40 pesov, nespremenjena pa ostane znižana članarina članic gospodinj in skupni posmrt-ninski prispevek otrok, oboje v znesku 10 pesov. Opozarjamo, da morejo biti deležni posmrtninske podpore samo svojci tistih članov ki ob smrti niso v zaostanku s plačilom članskih prispevkov Več kot tri mesece ali imajo odnose do društva drugače urejene. Posmrtninska podpora za umrlega otroka se izplača samo v tem primeru če je bil otrok društvu prijavljen.
Starešinstvo DSPB je na svoji seji i dne 7. novembra 1964 sklenilo: za dvajsetletnico vetrinjske tragedije vzidati spominsko ploščo v kapeli Slovenske hiše v spomin vsem padlim protikomunističnim borcem.
Starešinstvo DSPB
5 POČITNICE V MIRAMARU
5	■
■
:	|
!	Slovenske	rojake obvešjčam,	da	■
«	bom tudi	letos sprejemala	na	:
£	stanovanje	in hrano slovenske	le-	!
*	toviščarje po zmernih cenah in z	£
dobro oskrbo.
■
Poizvedbe na naslovu
IVedelj«, 22. novembra
ŽEGNANJE
OB
DESETLETNICI
SLOVENSKT
HIŠE
Spored:
11.30	sv. maša, med katero bo pel pevski zbor „Gallus“
12.30	kosilo
16.30	• nastopi otrok slovenskih šol-
skih tečajev
•	govor ob desetletnici
•	prizori gojencev Rozmanovega zavoda
Vsi rojaki iskreno vabljeni!
JuTka Čermelj
Calle 43 y 34 Miramar, FNGR
——	-	g
SLOV. DOM V SAN MARTINU
bo imel
■
■
redni občni zbor
v nedeljo, 22. novembra, po sv. maši !
v prostorih doma.
■
■
Dnevni red: Otvoritev, čitanje za- !
pisnika zadnjega običnega zbora, j
poročila odbornikov in nadzorstva, i
volitve, predlogi, slučajnosti.
Udeležba je častna dolžnost za vse £
■
člane in članice.	j
■	Odbor •
■	S
Dr. FRAIVC KNAVS I
ODVETNIK
■
Avda. de Mayo 560/11 T. E. 33-2486 £
Escribanía Zavala)	30-C667 £
■
Capital Federal
i
HOTEL TIROL
(bivši hotel „Primavera“) ■ vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralno kurjavo, garaža
MAKS in ZORA BANČNIK
MAR DEL PLATA
Mitre 2024	T. E. 2-8425
Hotel je odprt vse leto
GLEDALIŠKI ODSEK SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
Eugene O’Neill
MAJDA URŠIČ VOLOVŠKOVA ▼
Rabindranat Tagore (Alojzij Gradnik)
VHI V1K	ZAJTRKOV
pesnitev	dramska podoba
Scenograf Ivan Bukovec
Slovenska hiša, sobota, 14. novembra, ob osmih zvečer
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse rojake na
MARTINOVANJE
ki bo v soboto, 14. novembra zvečer
Iqra Moulin Rouge
Peta obletnica blagoslovitve CERKVE MARIJE KRALJICE v Slovenski vasi
NEDELJA, 15. NOVEMBRA 1964
9.30: Peta sv. maša za dobrotnike cerkve Opoldne kosilo — Ob 16 nastopi —
Družabni del
Tabor
prireja svojo drugo
DRUŽABNO PRIREDITEV
dne 21. novembra 1964 ob 21
v prostorih kluba „Excelsior“, ulica Patricios 457, Santos Lugares. Vabljeni!
Igra: „MOULIN ROUGE“
NASI
MLADINI
18
DNEVI V BOGU
Polglasno violi Olgica jutranjo molitev. Treba je reči: lepo jo moli. Mama to ve.
Seveda: eno so besede, ki jih zjutraj Olgica izgovairja; drugo pa je delo, ki ga čez dan naredi, In to dvoje ni všelej v skladu.
„Olgica,“ jo pouči mama, „glej, da tvoja molitev ne bo samo prazno besedičenje! Zjutraj daruješ Bogu vse svoje dnevno delo. Skrbi, da bo to delo vedno takšno, da bo Bogu všeč. Kev to delo je potem tudi molitev. Naj ne bo dejanja, ki bi žalilo Boga!
Tako bo ves tvoj dan in vsak tvoj dan neprestano češčenje in hvaljenje Boga■ Kako lepi bodo potem tvoji dnevi v Bogu!"
Mirko Kunčič:
ZVEZDA SREČE
Nekoč mi je pravila mati moja:
„Moj sinko, glej, tistale zvezda je
tvoja)!
Dokler bo na nebu svetlo ti gorela, bo dušica tvoja še srečna, vesela.
A kadar z višine se v noč ti utrne,
: njo sreča se tvoja nikdar več rte
vrne.“
!',<• zvezda na nebu svetlo mi gori, pa vi siečno; po mami ihti.
Telovadba
„Lepo si se postavil!“ sem ogovoril na Pristavi Nejčka, ko so končali s telovadnim nastopom.
„Kajne! Kajne!“ je bil vesel pohvale. Pa sem nadaljeval: „Upam, da vas je bil vaditelj vesel!“
„Hm! Danes morda že. Drugače pa je vedno siten.“
„Res? Kako to?“ sem se začudil.
„Kaj jaz vem? Vedno vpije nad nami: Tiho! Stojte v vrsti! iDajte mir! in podobno. No, siten je, pa je!“
Nejček mi je več povedal, kakor je mislil. Spoznal sem, da je vaditelj takih fantičev, kakor je Nejček, velik revež. Da ga zelo malo ubogajo. Pa sem poučil Nejčka:
„Veš, telovadba ni samo vaja telesa, ampak tudi vaja duha, volje! Da znaš ubogati; da delaš to, kar te vaditelj uči in. ti ukaže. Drugače je vse skupaj samo noro poskakovanje, ki nima nobenega smisla.“
Fran Milčinski
Dva brata
(Pravljica — Nadaljevanje)
Vprašala ga je mlada kraljica, kaj mu hodi po mislih, da je tako otožen.
Zlatolas je odgovoril: „Očeta imam na. onem svetu, ljubega, starega; rad hi vedel, kako se mu godi.“
Je rekla kraljica: „Nikar ne žaluj! Hodi po očeta in ga pripelji semkaj, naj pri naju dveh uživa ostala leta, kar mu jih je odmerjenih! Ali pot na oni svet je dolga, skrita je in zavita; vzemi tale prstan, on ti jo bo kazal tja in nazaj!“
Prelepo sta se poslovila in razločila in ¡kralj je šel, koder ga je vodil prstan. Hodil je devet dni in devet noči po suhem in prek voda, čez gore visoke, čež reke globoke. Deseti dan je prišel v svoj rodni kraj in prestopil prag domače hiše.
Brat se ga je ustrašil. „Mrlič je vstal!“ mu je zavečala vest.
Zlatolas pa mu je prijazno ponudil roko, kakor da ni bilo nikdar nič krivice med njima. Le vprašal je po očetu.
Brata je bilo sram resnice, pa se je zlagal, da je šele mesec dni, kar so oče umrli in so jih deli v grob.
Zlatolas se je razjokal, najrajši bi se bil kar vrnil, od koder je prišel.
Ali brat ga ni pustil. Zvijal ga je žolč, ¡ko je gledal Zlatolasa v dragoceni obleki. Hlinil in slinil se mu je in ga prosil odpuščanja. Dobri Zlatolas mu je verjel in se je pomudil pri bratu. In še mu je razložil od konca do kraja, kako se je nesreča obrnila v srečo, da je zdaj mogočen kralj čez devet dežela in devet morja.
Dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal, in ko sta sedela pri južini, mu je skrivaj kanil strupa v vino in mu napil. Zlatolas je nesel kupa k ustom, komaj je posrebal srago, že je padel vznak in bil ikakor mrtev. Hudobni brat pa mu je ročno snel prstan in že je šel in hitel, da si poišče enake sreče.
Varno ga je vodil prstan, hodil je devet dni in devet noči po suhem in prek voda — deseti dan je prišel na drugi svet.
Povedal je, da je kraljev brat in so mu pokazali pred samo kraljico.
Kraljica je bila lepa kakor mlado jutro, velela mu je sesti na svojo desno
stran in še ga je vprašala, kakšne ji prinaša novice. Pa ji je pomolil prstan, zakril si je lice z rokama in se na glas razjokal, da je Zlatolas umrl in kako mu je na smrtni postelji ukazal, da nese to žalostno pošto kraljici in jo prosi, naj namesto Zlatolasa vzame njega za moža.
( Se bo nadaljevalo)
PISAN DROBIŽ Čudni pregovori Kadar mačke ni doma, čez jarek^skače, kjer je most!
Kjer se prepirata dva, miši plešejo!
Mladost je norost: tretji dobiček ima!
Brez repa in glave so ti pregovori. Vidi se pa, da so bile vrste zamenjane. Uredi jih, da bo čemu podobno!
Besedna uganka
Sem rdečelična kot gospodična.
V zemlji tičim, v zrak repek molim! Rešitev ugank v prihodnji številki.
REŠENE UGANKE IZ 17. ŠTEVILKE Odbiralnica: Iz vsakega .naslova pesmi vzameš tisto črko, ki označuje stran. Dobiš: Pozabljenim. — Odbiralnica: Rana ura, zlata ura!