Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOK . Cena posamezni številki Din 1-50. H TRGOVSKI L. Časopis za trgovino, Industrijo in obrt X, o Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D. za pol leta 90 D, za četrt* leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. rj 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 11. septembra 1923. Telefon štev. 552 ŠTEV. 107. Hilarij Vodopivec, član glavne kontrole, Beograd. Naša valuta. J Ves gospodarski promet obstoji v tem, da stvari prehajajo iz roke v roko in da se delo ali usluga vrši v korist druge osebe. V obeh primerih se navadno za stvar ali uslugo plača gotova vsota denarja. Ta vsota denarja igra v prometnem življenju dvojno vlogo: ona je odškodnina za prodano stvar ali napravljeno uslugo in obenem je ta vsota merilo za vrednost dotične stvari ali usluge. Odškodnina in merilo vrednosti stojita med seboj v tesni zvezi in na njihovo višino vplivata v prvi vrsti špekulacija in konkurenca. Špekulacija dviga cene stvarem in uslugam, konkurenca pa jih tlači in iz kombinacije teh dveh faktorjev se razvija pravo razmerje izmed vred-nsoti stvari in uslug z ene strani ter v,šine odškodnine z druge strani. Sliko prave vrednosti stvari ali usluge dobimo le tedaj, kadar je merilo stalno in nepromenljivo. V prometnem življenju imamo več stalnih meril; da omenim le meter, kilogram in liter. Ta merila nam predstavljajo točne veličine. Tudi denar je bil pred vojno precej stalno merilo. Toda vsled destruktivnega vpliva vojne na gospodarsko življenje, je v vseh evropskih državah, posebno v onih, katere so se udeležile vojne, nastopila večja ali manjša ekonomska depresija in negotovost gospodarskega življenja. Vsled inflacije papirnatega denarja in zmanjšanja kovinskih podlog emisijskih bank v zvezi s splošno ekonomsko depresijo, je denar padel globoko izpod svoje predvojne nominalne vrednosti in pojavljala se je večja in večja draginja. Draginje pa ni iskati danes toliko v pomanjkanju gotovih stvari, draginja danes ni absolutna, kakor je bila n. pr. med vojno, nego je samo relativna prikazen. Vrednost stvari in uslug, ako jih ocenimo z zlatim denarjem, le ostala več ali manj ista, samo denar kot merilo vrednosti se je zmanjšal, je izgubil na svoji vrednosti. Pri merilu za dolgost bi dobili slično sliko, ako bi se meter skrčil n. pr. na pet centimetrov. V tem primeru bi za moško obleko potrebovali mesto treh normalnih metrov, 60 zmanjšanih metrov blaga, količina blaga pa bi bila ista. Slično stoji z valuto. Ako bi ista — četudi v znižani vrednosti — bila stalna in nepro-menljiva, bi bila popolnoma dobro merilo za vrednosti stvari in uslug ter v prometu istotako dobro plačilno sredstvo, kot je bila predvojna zlata valuta. Da se povrnemo k gornjemu primeru: kakor bi se v prometu mogel brez vsake škode upo-bebiti kot edinica za dolžino meter v dolgosti od pet centimetrov in bi Pri merenju dobili 20 krat večje število, sicer bi pa v vseh primerih mogli izražati vsako dolžino z enako preciznostjo, kakor z našim normalnim metrom, istotako bi se s stalnim dinarjem mogla natančno Pceniti vrednost vsake stvari in Usluge. Za naše gospodarsko življenje Jorej ni največje zlo, da je naša va-•uta padla globoko izpod zlate paštete, nego največji nepovoljni vpliv na naše ekonomske odnošaje izvršuje nestalnost valute. Trgovec >e vkupil blago v inozemstvu in je Po tedanjem kurzu računal, da bo plačal liro ali frank z gotovo vsoto 'Unarjev. Ko je pa trgovec pri do- spelosti plačanja hotel svoj dolg v inozemstvu poravnati, kurs dinarja je bil na njegovo škodo tako izpre-menjen, da je ta padec valute ogrožaj ne samo njegov pričakovani dobiček, nego celo spravljal v negotovo stanje ves njegov gospodarski položaj. Kupovanje blaga v inozemstvu, postala je prava hazardna igra. Da v bodoče parira tak eventualni udarec,^ je moral trgovec obračati svojo špekulativno pozornost na dve strani; on je pri ustanovitvi prodajnih cen moral uvaževati ne samo oibčajni bruto-dobiček, nego je moral pri tem računati tudi z eventualnim padcem naše valute. Da se je naš trgovec včasih pri tem vštel — v svojo korist, ker se je pri dinarju mesto padanja pojavilo dviganje, mu ne moremo šteti v zlo; je pač imel srečo v hazardu in kdo ve, da li ni v eni ali dveh poznejših nabav-kah iz inozmstva izgubil ves ali velik del tega nepričakovanega dobička. Nestalnost valute je vnesla v našo trgovino celo evolucijo; odstotki dobička so postajali ogromni in priznati moramo, da se to dviganje odstotkov — vsaj pri velikem delu naših trgovcev — ne more pripisovati nerealni špekulaciji, nego edinole strahu pred rizikom, kateremu so bili trgovci izloženi vsled nestalnosti valute. Trgovski dobiček namreč ni samo odškodnina trgovcu za njegov trud, nego je obenem zavarovalna premija njegove prometne glavnice za eventualne izgube. Vsled tega, čim večji je riziko, kateremu je trgovec izložil svojo glavnico, tem večji mora biti njegov preliminirani dobiček; v takih primerih mora trgovec delati z višjimi nego običajnimi odstotki. Ti povišani odstotik se prevalju-jejo na konsumente in s tem se vstvarja večja in večja draginja. Cim bi osciliranje naše valute prestalo in bi se ista stabilizirala — vseeno na kaki višini, da li na šest ali na osem švicarskih frankov — pojavila bi se tudi v trgovini stabilnost. Trgovci bi zadobivali zaupa-; nje v naš denar, trgovski riziko bi I padel, odstotki dobička pri usta-novljenju cen bi padali in s tem bi padala tudi draginja. Pod pritiskom konkurence bi se ustanovilo ravnotežje v našem javnem in privatnem gospodinjstvu. Brez stabilizacije va-ute je ves trud za dosego občega blagostanja brezuspešen. Kaj pomaga n. pr. povečavanje plač delavcem in uradnikom, ako industri-jalec in država prevaljujefa višek izdatkov za povečane plače na konsumente, oziroma na davkoplačevalce; povečane cene izdelkov in povečani davki povečavajo draginjo, katera ponavadi v kratkem času daje zopet povod opravičeni zahtevi po ponovnem povišanju plač. Kako naj se stabilizacija naše valute izvrši, so naši finansijeri različnega mnenja. Nekateri stoje na stališču državne intervencije. Oni zahtevajo od finančnega ministra, naj s smotremmi odredbami glede izvoza in uvoza, glede trgovine z valutami in devizami preprečuje možnost nezdrave špekulacije; oni zahtevajo, naj Narodna banka z bistrim okom spremlja pojave na mednarodnem trgu deviz, posebno na curiški borzi in naj intervenira s svojimi devizami vsakokrat, kadar privatna špekulacija skuša začasno povišati ali znižati kurz dinarja. — Drugi zopet smatrajo državno intervencijo zbog stabilizacije naše valute, kot nekaj nenaravnega in nepotrebnega, _ da celo škodljivega. Oni priporočajo popolnoma prosto hgovino z valutami in devizami in so mišljenja, da bo prosta konkurenca uredila pravo vrednost dinarja in se bode dinar tem brže stabiliziral, čimprej se konsolidirajo naše politične, akonomske in finančne prilike. Katera izmed gornjih teorij vodi sigurnejse k stabilizaciji naše valute? Odgovor ni lahek, vendar se mi vidi druga ideja boljša. Pretirano vmešavanje vladne oblasti v gospodarske odnošaje, stavlja industrijo in trgovino pod državno kura-telo in vstvarja nezdrave, nenarav- ne odnošaje, kateri morejo sicer za kratko dobo vplivati ugodno na stanje naše valute, ali ne izključujejo možnosti silne reakcije, čim bi vladna intervencija izostala ali pa bila prešibka. Po teoriji svobodne trgovine pa bomo sicer hodili nekoliko bolj počasi, zato pa z odločnim korakom k trajni stabilizaciji valute. Državna uprava pa naj skrbi, da vpostavi pravo ravnotežje v svojem proračunu, naj varčuje z izdatki, naj poboljšava železniški in paro-brodni promet, naj vodi racionalno carinsko politiko, naj ščiti pred inozemstvom domačo industrijo in naj olajša izvoz vseh onih pridelkov in izdelkov, glede katerih izkazujemo super-produkcijo. Na ta način pridemo tudi najprej do ravnotežja v izvozni in uvozni trgovini, ki je eden izmed najglavnejših faktorjev za stabilizacijo valute. Shod slovenskega obrtništva/ V soboto, 8. sept. se je vršil v Ljubljani shod obrtnikov. Shod, katerega je priredila Deželna zveza obrtnih zadrug, je uspel prav dobro. V veliki dvorani Kazine se je zbralo nad 500 obrtnikov iz vseh krajev Slovenije. Zastopano je bilo tudi srbsko obrtništvo po predsedniku obrtne zbornice v Beogradu g. Milanu Stojanoviču, ter obrtništvo iz Hrvatske, ki je poslalo na shod 12 zastopnikov. OTVORITEV SHODA. Shod je otvoril okrog pol 11.. ure predsednik Zveze gosp. Engelbert Franchetti, ki je pozdravil vse zborovalce, pred vsem pa kot namestnika velikega župana g. vladnega svetnika Mencingerja, zastopnika ministrstva za trgovino in industrijo gg. dvornega svetnika dr. Marna in komisarja dr. Mramorja, predsednika beograjske obrtniške zbornice g Milana Stojanoviča, zastopnike Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani gg. predsednika Ivana Kneza, podpredsednika Ivana Ogrina in dr. Pretnarja, dalje podpredsednika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. dr. Fr. Win-discherja, zastopnika Zveze trgovskih gremijev g. Zebala, tajnika Zveze industrijcev v Ljubljani dr. Golio, zastopnika oddelka za socialno politiko g. komisarja doktorja Skubica, zastopnika ljubljanske mestne občine g. svetnika Pirca, zastopnika Urada za pospeševanje obrti g. inž. Guliča, ravnatelja srednje tehnične šole g. vladnega svetnika Šubica, zastopnika Obrtne organizacije v Splitu gg. Manolo in Ceha, poslanca gg. dr. Reisnerja m Stanovnika ter ostale zastopnike političnih strank in zastopnike časopisja. V kratkem nagovoru je predsednik orisal težkoče obrtniškega stanu po vojni, kar je prisililo obrtnike, da so se pričeli stanovsko zavedati in organizirati. Rešitve je iskati le v dobri organizaciji. Da se je organizacijski duh rnogel uspešno širiti ter roditi uspehe, je v prvi vrsti zasluga Deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Vsa obrtnike se tikajoča vprašanja naj se ne rešujejo brez obrtništva. Da bodo obrtnike v tem pogledu bolj vpoštevali, je potreba več smisla za organizacijo. Grajal je, da je od 16.000 obrtnikov naročenih na obrtniško strokovno glasilo »Obrtni Vestnik« le 1400. Enotna organizacija obrtništva, ki je edina strokovna in kot taka v stanu, da združi vse obrtnike, je Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani za bivšo Kranjsko in Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju za bivšo Štajersko. Vezo med obema zvezama naj tvori »Obrtni Vestnik«. POZDRAV N). VEL. KRALJU. Predsednik se je nato spominjal veselega dogodka v hiši našega vladarja kralja Aleksandra I. in pozval zborovalce, da zakličejo: »2ivel kralj Aleksander, živela kraljica Marija in živel prestolonaslednik«. Po njegovem predlogu se je poslala kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja nastopna brzojavka: »Slovensko obrtništvo, zbrano na shodu v Ljubljani dne 8. septembra, se počašča izražati o priliki rojstva prestolonaslednika Vašima Veličanstvoma najudanejše čestitke«. Istotako se pošlje brzojavni pozdrav ministru trgovine in industrije g. Kojiču obenem s prošnjo, da se uvažuje resolucije današnjega zborovanja. Prečitala se je nato brzojavka Saveza hrvatskih obrtnika, ki poziva slovensko obrtništvo naj odločno zahteva korekturo nepravičnih zakonov, ki tlačijo obrt. POZDRAV BEOGRADSKIH OBRTNIKOV. Za g. Franchettijem je povzel besedo predsednik beograjske obrtne zbornice g. Stojanovič, ki je pozdravil slovenske obrtnike ter poudarjal med drugim potrebo krepke organizacije, potrebo, da Narodna banka pravično razpodeli svoje kredite. V Srbiji so obrtniki pričeli energično akcijo, da se reši kreditno vprašanje za obrt v vsej državi. Nujno potrebna je ustanovitev obrtne kreditne banke, ki bi imela nalogo dajati obrtniku cenen kredit. Sedaj je obrtnik, kljub temu, da daje Narodna banka gotovim indu-strijskim podjetjem kredite po 6 do 8%, še vedno izpostavljen oderuštvu nekaterih špekulantov, ki jim mora plačevati 20 do 30%. Zborovanje so potem pozdravili občinski svetnik g. Pirc, poslanec g. Stanovnik in v imenu trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani g. dr. Pretnar. Gospod Jakob 7. adraveciz Središča je nato pristopil k prvi točki dnevneaa reda. ki je vsebovala 3. da se davek na poslovni promet z uveljavljenjem enotnega zakona o neposrednih davkih ukine, do tedaj pa omili, da se v število pomožnega osobja, ki je pri obrtnikih merodajno za davčno dolžnost, ne bodo vštevali vajenci, da se prizna pravica pritožbe tudi onim, ki ne vlože prijave in da ga bodo odmerjali plenumi komisij, ne pa podkomisije; 4. da se znova uvede vročevanje plačilnih nalogov, ker le na ta način je mogoča orijentacija in kontrola o davčnih predpisih, zaostankih in plačilih; 5. da se uvede avtonomne finance s preodkazom državnih (realnih) davkov, da avtonomni zastopi za kritje svojih vedno rastočih potrebščin ne bodo navezani edino na doklade, ki pogosto dosegajo večkratni mnogokratnik državnega davka in radi tega docela izčrpavajo obdavčeni donos; 6. da se v predlogu zakona, s katerim se hočejo uveljaviti nove in izdatno povišati že obstoječe takse, izločijo vse trdote, posebno pa tarifna postavka 62, ki neupravičeno nalaga gostilniški obrti ogromno breme stalne polletne takse; 7. da se trdote dosedanje davčne zakonodaje omilijo že s finančnim zakonom za 1. 1923/24, ne glede na nameravano davčno reformo, da se na ta način prepreči preobčutna davčna obremenitev vsaj za 1. 1923 in 1924, ako ne bi bilo mogoče uveljaviti davčne reforme že izza dne 1. januarja 1924; 8. da se čimpreje uveljavi enoten zakon o neposrednih davkih in s tem omogoči enakomerna davčna obremenitev vseh slojev. Zahtevamo, da se ta zakon ne uveljavi, dokler ne bo dana pridobitnim slojem prilika, da se še izjavijo o novem načrtu, ki ga je po časopisnih vesteh na novo izdelal finančni minister in ga predložil ministrskemu svetu v odobritev. Radi pomanjkanja časa, predlaga pri treti i točki dnevnega reda »Prisilno zavarovanje obrtnikov in njihovih rodbinskih članov zoper bolezen in starost« referent g. Franc Ravnikar, da se ta referat ne prečita, temveč, da se sprejme resolucija že sedaj ter da se obsežni referat ponatisne v »Obrtnem Vestniku«, kjer lahko interesenti proučijo vprašanje. Po daljši debati, katere so se udeležili mnogi obrtniki, se sprejme po predlogu g. Zadravca nastopna resolucija: »Po referentu predložena resolucija se v bistvu odobrava. Referat se da v tisk in se razpošlje vsem zadrugam, organizacijam in društvom v proučevanje. Med tem naj se po strokovnjakih izdela zakonski načrt, ki se naj predloži sestanku načelnikov, o katerega sklepih naj razpravlja za ta namen posebno sklican shod obrtnikov«. Nato je podal predsednik besedo narodnemu poslancu prof. R e i s -n e r j u. Govornik poziva obrtništvo, ki je v državi eden od najbolj vpo-števanja vrednih stanov, da sleče svojo skromnost in odločno zahteva, kar mu gre. Dotaknil se je tudi vprašanja obrtnega šolstva in zahteval, da se prosvetni sistem v naši državi spremeni. Imamo preveč gimnazij, realk, a premalo strokovnih šol. Zahtevati se mora, da se obrtne nadaljevalne šole podržavijo, a ne samo, da dovoli država dovolj sredstev za vzdrževanje teh šol. H koncu želi najlepši uspeh zborovanju. Govor poslanca Reisnerja je žel na koncu viharno odobravanje. K zadnji točki dnevnega reda je poročal načelnik čevljarske zadruge g. Matej Oblak iz Ljubljane o uvedbi obligatne mojstrske preizkušnje. Po izčrpnem, strokovno utemeljenem referatu, se je sprejela od referenta stavljena resolucija, v kateri se poziva ministrstvo trgovine in industrije, da na podlagi pooblaščenja, danega mu v § 114., od. 7. obrtnega reda izda naredbo, da smejo v obr-tih, ki jih naj določi trgovska in obrtna zbornica v sporazumu s prizadetimi zadrugami, držati vajence samo oni obrtniki, ki so z uspehom položili mojstrski izpit. . Po vseh referatih se je vršila zelo zanimiva debata, katere so se udeležili g. Novak, Vahtar, Jeločnik i. dr. Ker se po izčrpanem dnevnem redu ni javil nikdo več k besedi, je predsednik zborovanja g. E. Fran-chetti ob pol 2. uri zaključil to tako lepo manifestacijo slovenskega obrtništva. III. Ljubljanski velesejm. III. Ljubljanski velesejem je bil zaključen v ponedeljek ob pol 7. uri zvečer. V nedeljo je bil javljen velesejem-skemu uradu obisk soproge gosp. ministrskega predsednika Pašiča. Gospa Pašičeva je prišla na Ljubljanski velesejem v nedeljo okrog pol 11. ure dopoldne v spremstvu hčerke svojega sina Rada Pašiča in matere njene snahe. Po pozdravu so spremjali goste ravnatelj ve-lesejemskega urada g. konzul Dular, prof. Juvančič in bivši poslanik g. Vošnjak. Zadnji dan velesejma je posetilo prireditev približno 14.000 oseb. Rekordni dan je bil v soboto, ko je posetilo velesejem nad 28.000 ljudi. V nedeljo je bil obisk nekaj manjši, cenijo ga na 23.000 oseb, kar je še vseeno zelo veliko. Razstavljalci so zelo zadovoljni z uspehom Ljubljanskega velesejma. Prav mnogi so izjavili, da je bil uspeh mnogo boljši, kakor na drugih domačih in inozemskih velesej- mih. Tudi inozemski razstavljalci so bili zelo zadovoljni. Izredno mnogo se je prodalo blaga zadnja dva dni, tako na debelo, kakor tudi na drobno, ker je bila ta dva dni razprodaja izloženih vzorcev. Predsednik upravnega odbora g. Bonač je izjavil časnikarjem: Raz-stavljalciso bili z uspehom velesejma zadovoljni. Gotove domače industrije potrebujejo velesejem in predvsem novo ustanovljena industrijska podjetja. Lani in predlanskim v Sloveniji ustanovljene industrije so dokazale, da s svojimi izdelki lahko konkurirajo z inozemstvom. Od velesejma niso imeli dobička samo razstavljalci, marveč tudi ljubljanski trgovci in celo tvor-ničarji, ki niso razstavili. Z organizacijo ljubljanskega velesejma so bili vsi razstavljalci zadovoljni, s postrežbo organov sejemskega urada tudi. Z ozirom na sedanjo denarno krizo je doseženi kupčijski efekt zelo ugoden. Podrobnejša poročila o rezultatih velesejma še prinesemo. Gospodarske posledice potresa na Japonskem. Vsi časopisi pišejo, da bo imel potres na Japonskem velike politične in ž njimi vred gospodarske posledice. Konjunkturo, nastalo vsled svetovne vojne, je znala Japonska izborno izkoristiti in si je gospodarsko zelo opomogla. Nabrani kapital je naložila deloma doma, v industrijskih podjetjih, deloma pa v inozemskih denarnih zavodih. Znala si je poiskati take zavode, kjer se je denar izvrstno obrestoval. Ta dobra konjunktura pa ni bila trajna in je takoj prenehala, ko se je pojavila zopet evropska konkurenca. Največ trgovsko-gospodarskih stikov ima Japonska z ameriškimi Zedinjenimi državami, potem pa s Kitajsko. Kdor bere o vednih prepirih med Kitajsko in Japonsko, bi pač ne pričakoval, da so leta 1921 prodali Japonci Kitajcem za 410 milijonov jenov blaga. Jen je danes toliko vreden kot 50 dinarjev; torej je šlo blaga na Kitajsko za 20 milijard dinarjev in pol. Vsa zunanja trgovina Jugoslavije, torej eksport in import, ni znašal lansko leto niti 8 milijard dinarjev. Kljub ogromnemu eksportu, se je pa v zadnjih letih trgovska bilanca Japonske neprestano slabšala; pa ne samo to, tudi ves trgovski promet je nazadoval. Torej ne samo razmerje med inportom in eksportom preosnovo zakona o zavarovanju delavcev in obstoječe centralizacije. V obsežnem referatu je izčrpno razpravljal o omenjeni temi in je bila na njegov predlog sprejeta resolucija o reformi zakona o zavarovanju delavcev. V njej se zahteva splošno zavarovanje za vse stanove ter ustanovitev socijalnih zavarovalnih zavodov, ki naj prevzamejo vse bolniško, nezgodno, starostno in posmrtno zavarovanje. Pokrajinske so-cijalne zavarovalnice naj dobe popolno, a enostavno in ceneno samoupravo, okrožne socijalne zavarovalnice pa avtonomijo s skrčenimi samoupravnimi pravicami. — Osrednja socijalna zavarovalnica, kot vrhovna upravna zavarovalna oblast v državi naj bi izvajala le nadzorstvo, dajala enotna navodila za izvajanje zakonskih določil ter delovala inicijativno v socijalno-za-varovalnih vprašanjih. Država naj bo le nadzorstveni organ. Resolucija zahteva nadalje, da se socijalno-zavarovalni prispevki znižajo na utemeljeni minimum. Zavarovancu naj se zajamči obstoj, a izključi vsako zlorabo socijalne zavarovalnine. Obrtnikom naj se omogoči dobivanje cenenega kredita iz razpoložljivih denarjev socijalno-zavarovalnih zavodov. Glede okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani ste bili še posebej sprejeti naslednji dve točki: I. »Z vso odločnostjo zahtevamo, da se pri »Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev« v Ljubljani uvede brezhibno poslovanje v predpisovanju prispevkov, da se predpisujejo individualno, da se pritožbe in dopisi sploh rešujejo, da se organizira zdravniška služba v nujnih slučajih, da se nemudoma preuredi uvrstitev vajencev v mezdne razrede in da se splošno zniža denar in ekvivalent za naturalne dajatve. II. Z ozirom na ponovne pritožbe zoper poslovanje »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« v Ljubljani, izražamo svojo nezadovoljnost in prosimo, da vodstvo ozdravi razmere v tem zavodu«. K drugi točki dnevnega reda o izenačenju davkov je referiral g. Ivan R e b e k iz Celja. Na podlagi svojih izvajanj je predlagal resolucijo, ki je bila sprejeta in zahteva: 1. da se v finančnem zakonu za leto 1923/24 ukine pobiranje 30 odst. poviška na hišne davke, posebno pridobnino in dohodnino, ki ne prenese po svoji dosedanji izmeri nobenega poviška; 2. da se davčni minimum za dohodnino poviša na 10.000 Din in lestvica za dohodnino omili, da bo dohodnina vstrezala plačilni zmožnosti davkoplačevalca, dalje, da se dohodnina ne bo vštevala v podstavo za odmero invalidskega davka; LISTEK. Gustav Frevtag. Dati - Imeti. Popoldne se Anton ni mogel vzdržati, da bi nekolikokrat ne dvignil pogleda in opazoval ponosni obraz nasprotnika. Pri tem je občutil, kako strašno bo zanj, če bo moral ostati tuj temu možu, na katerega se je tako navezal. Toda ostal je trden. Tudi zdaj, ko se je že razpršila prva jeza, je čutil, da bi ne mogel drugače ravnati. To prepričanje ga je ganilo do srca. In v tem razpoloženju je popolnoma pozabil umakniti pogled od svojega izgubljenega prijatelja. Ko je Fink dvignil oči, je videl, da počiva Antonov pogled poln žalosti na njegovem obrazu. Ta bolestni izraz je brezobzirneža bolj vznemiril nego prejšnja jeza. Spoznal je iz tega, da namerava ostati Anton trden in misel na Rozalijo je podlegla. Če bi šel Anton v svoji ozkosrčnosti k Rozalijini materi, bi bila zanj ta pustolovščina itak uničena. Za materino jezo se je sicer malo brigal, Rozalija naj sama gleda, kako se bo spravila iz zagate, toda misel na ubogega Bernarda mu je bila neprijetna. Najhujše pa mu je bilo, da bo njegovo lastno razmerje z Antonom končano za vedno, kakor hitro bo vpletena v zadevo kaka tretja oseba. Ta misel mu je nagrbančila čelo. Neposredno pred zaključkom službe je padla neka senca na papir pred Antonom. Dvignil je oči, in Fink mu je molil čez mizo malo pisemce, naslovljeno na Rozalijo. Anton je skočil pokonci. »Pisal sem ji,« je dejal Fink le-denohladno. »Ker mi daje tvoje prijateljstvo na izbiro le dve stvari, ali kompromitirati deklico, ali pa prekiniti svoje študije o interesantni človeški duši, sem se moral odločiti za slednje. Tu je pismo. Lahko ga čitaš. Vsebuje slovo.« Anton je vzel grešniku pismo iz roke, ga naglo zapečatil in oddal slugi, naj ga nemudoma nese na pošto. Na ta način je bila nevarnost odstranjena, toda neka napetost je od tega dne ostala med obema zaveznikoma. Fink je še nadalje kuhal jezo, in Anton ni mogel pozabiti nie-govega čina, ki ga je smatral za iz-dajalstvo nad prijateljem Bernardom. In Fink nekoliko tednov ni pil svojega čaja v Antonovi družbi. 5. Tvrdka T. O. Schroter je imela vsako leto določen dan, katerega se je brezskrbno vdala veselju in zabavi. Vpeljan je bil kot spomin na uro, ko je pristopil gospod Schroter kot družabnik k trgovini svojega očeta. Ce je padel ta dan na delavnik, je bilo praznovanje določeno za ’ prihodnjo nedeljo. Praznovali niso razkošno in pretirano, ampak celi potek je bil miren in reden, ta-korekoč nekak službeni praznik. Najprej je bila velika pojedina celokupnega pisarniškega osobja pri principalu, nato pa se je odpeljala cela družba, s Sabino in principalom na čelu, v buznjo vas, kjer se je nahajala trgovčeva vila, in kamor je mestne prebivalce privabljala množica javnih vrtov in poletnih koncertov. Tam so pili kavo, uživali naravo in se zvečer ob mraku odpeljali nazaj v mesto. To leto je praznoval trgovec petindvajsetletni jubilej svojega vstopa. 2e zjutraj mu je častitala de-putacija nakladalcev in hišnih hlapcev, k obedu pa so se tovariši zbrali v svojih najprazničnejših oblekah. Po obedu so se, kakor običajno, odpeljali v imenovano vas. ^topili so, in gospodje so se zbrali okrog svilnate obleke svoje gospodične; glasni zvoki godbe so jim doneli nasproti; stopili so v drevored, ki je bil danes napoljen z blestečimi toiletami meščanov. Sabina se je, obdana od gospodov, pomikala naprej. Možno je, da bi ta potujoči dvor napravil marsikateri Evini hčerki večje veselje, nego njej. Vsekakor pa je bil ličen pogled, ko je ob bratovi roki korakala med vrstami dreves, za njo in na njenih obeh straneh pa vneti gospodje, komaj čakajoči prilike, da izkažejo gospodarici svojo usluž-nost. Na njeni levi strani je korakal Fink, ki je bil danes izredno poredno razpoložen, in proti svoji volji se je morala Sabina smejati neusmiljenim glosam, ki jih je posvečal pozornost vzbujajočim postavam med sprehajalci. (Dalje sledi.) Štev. 107. -- le postajalo slabše, temveč kar obe številki. Leta 1918 je bila trgovska bilanca še aktivna, izvoz 1.95 milijarde jenov, uvoz 1.66. Leta 1921 je bil uvoz že daleč pred izvozom in se je razmerje poostrilo še s tem, da je bil izvoz za celo tretjino manjši, kakor pa leta 1918; znašal je samo 1.25 milijarde jenov. Za naše jugoslovanske razmere seveda še zmeraj velikanska vsota. To nazadovanje je pa moralo priti in poznavalca razmer nič ne preseneti; japonska industrija splošno ni prvovrstna in se mora ob enakih razmerah umakniti evropskim izdelkom. Le vojna jo je dvignila. Z roko v roki z nazadovanjem eksporta gre seveda tudi zapiranje tovarn, odpuščanje delavcev in kar je še drugih Jakih kulturnih dobrot. Japonska izvaža v prvi vrsti surovo svilo, bombaževino, svileno blago in predivo; uvaža pa bombaž, železo stroje in več vrst živil. Poročila pravijo, da sta potres in požar razdejala več tovarn in da je požar uničil velike zaloge blaga, zlasti surove svile. V inozemstvu naloženi kapital bo moral priti nazaj na japonsko, da pomaga industriji zopet na noge. Popraviti bodo morali razdejana prometna sredstva. Pa ta kapital ne bo zadostoval, če je katastrofa res tako velika, kakor poročajo.^ Še zadolžiti se bodo morali. Kakšne bodo v bližnji bodočnosti gospodarske razmere Japonske do drugih držav, še ne moremo nic reg. Saj niti ne vemo, kakšno izgubo imajo tvrdke, ki delajo z Japonsko. Gotovo je, da bo katastrofa vplivala tudi na angleški kapital, ki je na Japonskem veliko investiranega, potem pa na ameriške zavarovalne družbe, ki so na Japonskem tudi zelo udeležene. Proti po-Iresu sicer ne zavarujejo, pač pa proti požaru in ta je napravil večjo škodo, kakor potres. — Tako vidimo, da par trenotkov trajajoč potres ne spremeni samo gospodarskega ustroja ene same države, temveč vpliva bolj ali manj na ves svet, ker je pravzaprav danes vse skupaj ena sama gospodarska enota. NajboljSi PREMOG, DRVA IN OGLJE kupile najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Iz naših organizacij. Izredni občni zbor trg. društva »Merkur« sc vrši v sredo dne 12. septembra L L ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17./!., s sledečim dnev-redom: 1. Pozdrav predsedstva. ■2- Izročitev diplom 2 častnim članom. A tzprememba pravil. 4. Določitev članarine. Industrija. Snovanje industrijskega koncerna v Novem Sadu. V Novem Sadu se vrše te dni posvetovanja nekaterih največjih Ivornic v svrho osnovanja koncerna, ki bi Jako organiziran zaprosil za večji kredit v inozemstvu, ker je denarna kriza v Vojvodini vedno ostrejša. Denarstvo. Olajšanje v prodaji deviz. Finančni minister je izdal odobrenje, da morejo pooblaščene banke in zavodi posameznim državljanom za njihovo osebno po-kebo prodajati tuje valute do 500 Din mesec brez posebnega dovoljenja 9BUDDHM< l I * TRADE MARK C ■ 'sl* n HJUDDff IMIBIi tih kron. Lansko leto je znašal deficit v enaki dobi le 49 milijonov zlatih kron. Uvoz v prvi polovici 1923 je znašal 268.9 milijona kron več kakor v preteklem letu. Izvoz znaša 159.7 milijona zlatih kron, kar pove, da se je zmanjšal za 17.3 milijona zlatih kron. Budimpešianske občinske blagajne so prazne. Občina mesta Budimpešta se nahaja v skrajno kritičnih finančnih razmerah. 2e več mesecev prejemajo občinski uslužbenci neredno plače; tudi prvega tekočega meseca niso dobili niti stotinke. Nezadovoljstvo med uslužbenci je velikansko in splošno; dalo je povod prikritemu rovarenju proti občinski upravi, ki je v par letih s slabim gospodarstvom *popolnoma ugonobila nekdaj cvetočo občino madžarske pre-stolice. Brezposelnost na Angleškem. V preteklem mesecu je število brezposelnih narastlo za 11.426, tako da znaša skupno število brezposelnih 1,223.300. i pniii THE REX C0„ LJUBLJANA. Hmelj. Hmelj. XII. brzojavno tržno poročilo: Niirnberg, 7. 9. 1923. 1800 miljonov do 2 milijardi mark za 50 kg (1 kg = 880 jugoslov. kron). Hmelj. XIII. brzojavno tržno poročilo: Niirnberg, 8. 9. 1923. Za 50 kg hmelja se plačevalo 2200 — 2500 milijonov M. Tržna poročila. Tržne cene v Zagrebu. Cene telečjega mesa: Prednji deli 25 Din za kilogram, zadnji po 27 Din. — Piščanci r« 20 Din, kokoši po 40 Din, velike kokoši po 60 Din, pitane race po 75 Djn, pitane gosi po 170 Din komad. — Grozdje po 8 Din, slive po 2.50 Din, štajerska jabolka po 5 Din, breskve po 7.50 Din. — Jajca po 2 Din. Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 340 — 432.50 Din; ječmen 260 Din; oves 300 Din; koruza 267.50 — 300 Din; beli fižol 487.50 Din; pšenična moka št. 0 550 Din, št. 2 500 Din, št. 5 460 Din', šl. 6 400 Din. Tendenca neizpremenjena. — Na zagrebškem žitnem trgu so pa sledeče cene: koruza 290 Din; fižol 469 dinarjev; pšenična moka št. 0 555 Din. — Tendenca neizpremenjena. 0 o o o o o o 8 o o o 0 o o o o o o o g 8 o g o o t LJUBLJANA SINON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552 Veletrgovina A.Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in dežene pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. 0 6 6 0 1 o o 6 0 o o o o o o o o o o o B 5 o 5 o NA< %%■ % Arhitekt io isestii stavbenik Tvornica čokolade d. z o. as. Hoče: - Maribor Najflnejše vrste čokolade in kakao. i Veieirgo.ino j| Prometni zauod za premog d. d. v Ljubljani LJUBLJANA priporoča špecerijsko, kolonijalno blago in vsakovrstno žganje. Zahtevajte cenike! Telefon 246. Brzojavke: OrellC. Priporočamo: Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opre* mah Gritsner, Kaiser. Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. Na veliko in malo! prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in brokete. NASLOV: Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr. Teleton interiirta St. 103 — Ustanoviieuo Ista 1058 se pripota za igrale ni it :: ter izvije nažrte in proračune:: TEODOR KORN Ljubljana, Poljanska cesta št. 8 se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najružji ceni. Pločevinasta ambalaža, kakor kanie za firnež, olje, bencin, doze za barve, ::: kandite in konzerve. ::: I OtVoVkTvozički f ■ več vrst. Dvokolesa raznih aa Jj modelov, naJnoveJSl molor- S 5 čkt amerikanskcgo tipa a E „EWANS“. Velika zaloga c P pnevmatike in delov po J ^ najnižji ceni. — Sprejemajo e se tudi vsa popravila, emaj- a tiranje in poniklanje. H TRIBUNA F. B. L. h tovarna dvokoles in otroških J vozičkov, H Ljubljana, Karlovška cesta 4. Oglašajte v »Trgovskem listu"! *■■■■■■■■■■■■■■■« ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Leop. TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 Naprava kompletnih elektrarn. Zaloga raznih motorjev, svetilnih teles, žarnic in Inštalacijskega materijala. Nažrte in proražune na zahtevo. železoobrtna žebljarska n Kammgorici zadruga m v tjublianska kreditna banka ^___' Dr-rnintini načinu* Delniška glavnica: Din 25,000.000 Skupne rezerve: nad Din 20,000.000 Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413, 502, 503 in 504 Izvršuje vsb bunčne posle Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana- - Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.