jtev, 57

Lienz, e&lrcdtsk 3*7. marca 1946.

'Leto 2.

sovjeri

razpotju

N

Inomoški list "Weltnaeifribhten" je 7.t.rr. objavil sledefei

članek;

"Vojna je poučila mnogo milijonov Rusov, da se za' rdečo mejo
zadnjih 30 let bolje živi kakor v Sovjetski zvezi. Nekje v Globini mas
so se'pričele kristalizirati politične, gospodarske in kulturne želje.
Razpoloženje je če vedno pod vplivom zrnate in oddiha po vojnih nape

Vendar se
javljeno,

javljajo znaki neugodja. Prvič v zgodovini Sovj etij e je
da je en milijon volil cev glasovalo proti

dejstvo, da je bil ta

vlado, o
rezultat

Te¬

je

uradno

r./.rie

bilo

samo en odstotek vseh klasov. Toda
objavljen, to dejstvo' nekaj pomeni*"

Clankar nato pravi, da je v Sovjetski zvezi sedaj dovoljena
kritika, tudi kritika visokih funkcijonarjev policije. Ni pa dovoljeno
ustanavljati politične organizacije. Pa tudi znaka ni, da bi kdo kdaj
kaj takega poskušal. Nespremenjen je ostal položaj mlede zapiranja me¬
je proti inozemstvu. "Kapitalistluni" svet je še vedno sovražnik* Dr¬
žavno in strankino vodstvo pa iščeta sedaj nove smeri za svojo zun-anjo
politiko.

V Sovjetski zvezi se sedaj vrši ne?fe vrste anketa. Visoke
uradnike, vojaške osebnosti in učenjake sprašujejo po njihovem mnenju.
Teh mnenj je precej, vendar bi jih v c-lavnem lahko razdelili na štiri
struje, ki zavzemajo dvoje nasprotnih si stališč.

V nacionalnem taboru se zbirajo tisti elementi, ki so vedno
bili za nacionalno smer v politiki. Prej so bili potisnjeni.v ozadje,
sedaj pa so prišli na dan, ker je pretekla vojna bila vendarle nacio¬
nalna vojna. Zdaj so na površju. Desničarji te struje vidijo bodoče
malo p- e Sovjetske zveze predvsem v zunanji politiki. Pravijo, da je
Sovjetska zveza postala svetovna sila in da mora sedaj izkoristiti pri¬
liko. Ruski narod naj postane vodilni~narod na svetu. Glede zunanje¬
političnega položaja so mnenja, da anmio-ameriška enotnost ne bo večno

trajala in da zato popuščanje v zuhanji politiki ni potrebno; Ta struja
zahteva popolno varnost Sovjetske zveze in priključitev vse »-a ozemlja,
kar ma je Rusija izgubila 1. 1918, dalje vpliv na sosednje države in
predvsem prestižno politiko.

Zanimivo je, da je stališče neke druo-e nacionalne struje po¬
polnoma nasprotno’ tej prvi. Zadovoljna je z nacionalnim duhom, ki se je
okrepil v Rusiji med vojno, in želi še bolj utrditi narodno enotnost.
Zna 0, a naj se izkoristi tako, da' se avivne notranje gospodarstvo. Zato .
so proti temu, da bi dali prednost moči in preširoko zasnovanim zunanje¬
političnim interesom. Boje se, da bi dozdevne zunanjepolitične nalome
porabile preveč sil in pripeljale do zapletijajev. Te bi lahko .imenova¬
li izolacijoniste.

Zelo je priljubljena misel pisatelja Kutuzova, ki pravi, da
Rusija nima ničesar, kar bi žrtvovala za red v Evropi.

Vsem tem nacionalnim'strujam pa so nasprotne internacionalne
ali kozmopolitične struje, ki mrade na tradicijah stranke In Sovjetske
države. Del komunistov

Borje se,

■ nezaupanjem mleda na Sovjetsko zvezo kot
da bo okupacijska politika Rusije uničila.

TUTm

oiru-

njen


':ijsko silo

. e d pri evropskem in ameriškem delavstvu. Mnenja so, da je imp dri.j st¬
atična ruska politika v nasprotju z ideali ruske revolucije. Zdaj,po

Štev. 57.

Domači klasovi, 27.III.194b. -Str. 2,

zrnati, naj bi Rusija postala zmerna v zunanji politiki, Moskva naj po¬
stane "rdeči Vatikan" in z zunanjo politiko naj se ne kompromitira.

” Drue-a ko.smcpolitifcna struja, ki šteje mno>o pristašev v partiji
sami, zagovarja politiko izoliranja, ki naj jo Rusija sedaj po vojni
nadaljuje. Nočejo, da bi se Rusija hotela uvel javiti kot nacijonalistična
velesila* Njihov politični program je spoštovanje.neja, tesen, a neome¬
jen stik z inozemstvom. Gredo celo tako daleč, da nameravaj o v nekaj le¬
tih čimbolj zrahljati strehe ukrepe "lede potovanja v Rusijo, Trdijo,da
inozemstvo sedaj ni več nevarno za Sovjetsko Rusijo in da bi ideje 'cov-
oat-ske države in'ruske revolucije veliko lažje prodrle v zunanjem svetu
na ta način, lažje kakor s ‘pomočjo katere koli propagande.

Sovjetska vlada zaenkrat samo proučuje te struje in vsakemu
nekolike uo-odi. Pusti, da pridejo dc besede tisti, ki zahtevajo turska
ozemlja-, toda resnih korakov c-lede teua še hi podvzela* Gleda-na to,- da
cvet zve. za njene zahteve po ll.Uppiisu, ali sama ne j ©ni je 'zadeve pr e*

1

resno. Uradna propaganda pobi ja vojni naci jonalizem, na dri;<=?x

mi

Zaradi

pa skuša ustvariti zmerne j še in tradicionalne .narodnostna težnje
bodoče zunanje politike Rusije si belijo "lave le vodilni.'kr o mi«; Ko bo
minila neposredna povojna doba ir. is Rusija me-a tsm ne bo našla varne

zunanje politične linije^.„±edaj pode .morale zgoraj imenovane struje pri

ti .močneje do izraza,"'

IV l/\

Angleški parlament je pristal na to, da se’število armade zni¬
ža na'650.000 vojakov, kar naj se izvede.do konca tema leta« Vendar pa
je vojni minister poudaril, da se bo demobilizacij a začela šele tedaj,
ko bo"to dovolil vojaško-politični položaj, V vojno ihinistersivc da bodo
pritegnili novih moči, ker bo celotno, armadno vodstvo spremenjeno,

To pomeni, tako pravi agencija INS, da bodo bodoči vodilni
britanski "enerali morali biti temeljito podkovani ne samo v vojaških za¬
devah, ampak tudi v kemiji, in da bodo morali biti strokovnjaki, kar se
toče atomske vojne. v

Iz lashino-tona j&vljajo, da se je odbor ameriškega kongresa za
vojaške zadeve posvetoval "lede števila čet za leto 1947. Določili so
število armade na 1, 070,000.častnikov in vojakov, od teh 400,000 za le-^j
rolstvo* ' ™

Vojni min. Patterson je "ovoril o nalogah armade in naglasil,
da "je posebno potreben močan vojaški položaj na svetu, kjer še vedno
ni prišlo do miru."

General štabni šef Eisenhower je dejal med drugim, d.a je sistem
predstračnih oporišč najvažnejši ukrep "lede varnosti Združenih držav,
la sistem pa bi se naslanjal' na- moderno letalstvo na kopenskih oporiščih.

Vrhovni letalski poveljnik "eneral Spaatz pa je svaril pred
motnostjo atomske vojna in poudaril, da j e važno pripraviti primerno le¬
talsko armado. Od potrbbnih 400.000 vojakov letalstva, naj jih'bo 190.000
samo v prekomorskih bazah. ( Iz !! Salzbur"er Nachrichten" od '16 »III«46.)

SMRTNA NESREČA.. Pretekli teden se
te  blizu lienške"a taborišča smrtno
Ponesrečil naš rojak Jernej Dolinšek,
ip Dupelj pri Lukovici. Etatu in set.,
lirama pokojnika, ki smo "a na praznik
1 bcijine^a 0 znan en j a spremili. Sc večne-
mb j:očitku, izrekamo naše sožalje!

: KDOR KAJ VE, kje"se nahaja

Kobe Franc, iz Vinjega vrha pri
Črnomlju, star 28 let, od 1943
na delu v Nemčiji, nato v
naj sporoči' na naslov Vene Ar."e
la, Oswaldi"asse .1, Jel d ha eh,
Graz.

Dachau-u,