GLASILO PIONIRSKEGA ODREDA GORJANSKEGA BATALJONA OSNOVNE ŠOLE XV. DIVIZIJE GRM NOVO MESTO LETO 1984—85 'N-V^R E Č E , }; / !J ^ n'~ ■‘■'J-* I, A D O S T I s NIC PRAV NIČ, IM VEČ PETIČ, AGRA D IN USPEHOV ,0^1 Itčf D SRCA ŽELI . KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KRO. KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KRO. KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KRO KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KROŽKI KRO Nekatere krožke srno predstavili v 1. številki lanskega glasila. Zdaj so na vrsti tisti, ki so bili takrat izpuščeni. RAČUMLNIŠKI KROŽEK Svet je zajela računalniška mrzlica in z majhno zamudo je prišla tudi k nam. Letos je začel na naši šoli delovati računalniški krožek. Kar tri skupine so. Dve, lažji, vodi tov. Bučar. Tu se učenci učijo abecede računalništva, dejavnost pa poteka v obliki fakultativnega pouka. Zahtevnejšo skupino pa vodi tovariš Moškon. Učenci v tej skupini že sami sestavljajo programe. Delo v tem krožku je zelo zanimivo in koristno, saj je ravno v računalništvu prihodnost človeštva. RECITACIJSKI KROŽEK Recitacijski krožek po nekaj letnem premora deluje letos tudi na višji stopnji. Učenci od 5. do 8. razreda se sestajajo s tov. Vesno Smolič enkrat tedensko. Letos so pripravili že dve proslavi. Prva je bila posvečena borcem 15. divizije, druga pa počastitvi dneva naše republike. Ob državnem prazniku so pripravili tudi nastop v tiskarni. Sestavili so delovni program za letošnje leto. Zbirajo razna gradiva, pogovarjajo se o svojem nadaljnem delu. Trudijo se, da bi bili njihovi nastopi čim boljši. Sodelujejo tudi s člani recitacijskega in dramskega krožka razredne stopnje in skupaj oblikujejo nove proslave. KEMIJSKI KROŽEK iudi letos deluje za učence 7. in 8. razredov kemijski krožek. Vodi ga tov. Sandra Ulčnik iz tovarne zdravil Krka. člani se sestajajo ob torkih od 13,3o.do 15. ure. V začetku so se pogovarjali o laboratorijskih pripravah, naslednje ure pa so že delali kemijske poizkuse. Priprave za poizkuse jim pripravi tovarišica in jim jiii tudi pomaga izvesti. Skupaj spoznavajo nove zanimivosti in utrjujejo znanje. ATLETIKA Vodi jo tov, Zaletelj. Treningi so 3_krat tedensko po uro in pol. Obiskuje jih 4o deklet in fantov. Najbolj navdušeni so učenci petih razredov. Pridno trenirajo za medrazredna tekmovanja in zimsko ligo. Spomladi jih čaka kros in tekmovanja za najhitrejšega pionirja in pionirko, najboljšega skakalca oz. skakalko v višino in najboljšega k talca in metalko žogice. Najpomembnejše pa so tekmovanja za ATLETSKI PIONIRSKI POKAL za cicibane, pionirje in pionirke. KROŽEK NEMŠČINE Krožek nemškega jezika deluje letos prvič, vodi pa ga tov. Strasner. Učenci so dobili delovne zvezke in knjige, ki pa primerne za vse razrede. Zanimanje za ta krožek je veliko, javljeni ne hodijo redno. S tem pa si delajo veliko škodo, tujega jezika danes ogromno pomeni. LIKOVNI KROŽEK Ta krožek vodi tov. Alenka Dakič. Prijavljenih je okoli 25 učencev, redno pa jih hodi le lo. Njihovo delo je zelo obširno in zanimivo. H0dijo risat v naravo; izdelujejo okraske, maske, plakate, poslikavajo kozarčke, stekleničke, izdelujejo predmete iz gline in še mnog0 drugih zanimivih stvari. S svojimi deli se udeležujejo tudi razpiso^ in razstav. AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUAL# AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUAL# AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUAL# AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALNOSTI AKTUALF REPUBLIŠKI PRVAK V VESELI ŠOLI Ime mi je Alojz Novak. Doma sem iz Novega mesta in hodim v 4. razne OS. V tretjem razredu sem bil republiški prvak v veseli šoli. Vanja žal ni)3o a vsi pri' saj znanj* Na šoli deluje krožek vesele šole, v katerem se učenci pripravljajo za tekmovanje v veseli šoli. Nisem bil vključen v ta krožek, ker sem imel druge obveznosti. Šele zadnjih nekaj tednov sem hodil h krožku. V kratkem času sem se naučil pravil vesele šole. In že je bilo na pragu razredno tekmovanje. Na njem je izpadel samo en učenec našega razreda. Šolsko tekmovanje, ki je bilo težje, je uspelo premagati samo šest učencev iz tretjih razredov. Nas šest je odšlo na občinsko prvenstvo. Pred tekmovanjem me je prijela taka trema, da sem komaj držal svinčnik v rokah. In vendar sem se nekako prebil čez. Potem smo izvedeli rezultate. Imel sem dodatno nalogo, ker smo imeli trije enako število točk. Medtem ko smo mi reševali naloge, so si drugi ogledali obrat Iskre v Žužemberku. Po malici smo si ogledali odlomek igrice, ki so ga zaigrali učenci šole vŽužemberku. Potem so razglasili rezultate. Ko sem slišal, da sem prvi, sem odrevenel od sreče. Neko nedeljo je bilo republiško tekmovanje. Ko smo prišli v Iskro, smo dobili darilca in bon za kosilo. Po reševanju nalog smo si ogledali igrice in predstave. Ob razglasitvi rezultatov sem si mislil, da sem izpadel. Ravno takrat pa sem bil imenovan. Komaj sem se še obdržal na nogah. Potem smo šli na kosilo. Po kosilu pa smo šli domov. Tudi to leto bom tekmoval v veseli šoli. To odločitev sem sprejel zato, ker je vesela šola tako zanimiva in zabavna. Alojz Novak, dopisniški krožek COŠ BILA SEM VODITELJICA SKUPINE MLADIH DOPISNIKOV 1 1 ‘ i 49., 2o. oktobra je bilo v Novem mestu srečanje mladih dopisnike iz cele Slovenije. Pri novinarskem krožku smo zvedeli, da bomo voditelji teh dopisnikov. Sama sem nestrpno pričakovala četrtek. Prišel je kar prehitro. Ob 1?. uri se je dvorana v domu JLA napolnila. S strahom v srcu In z veliko mero treme sem stopila na oder. Imela sem pozdravni govor. Počasi so vsi v dvorani utihnili in začela sem. Trema je počasi plahnela in uspešno sem vse povedala ter odšla z odra. Vsi so mi govorili, da je bilo dobro, a sama s seboj nisem bila zadovoljna. Kmalu sem zopet stopila na oder, tokrat sem se predstavila in povedala, kdo je v moji skupini. Pred dvorano smo se nato zbrali in odšli v jedilnico, kjer je bila malica. Zabavala nas je Mateja Koležnik in vrteli so plošče. Noreli smo, kar se je dalo in ob deveti uri sem vsa potna odšla domov. Čutila sem veliko utrujenost in kmalu sem zaspala« V petek zjutra^mo si najprej ogledali razstavo šolskih glasil* nato pa sem s svojo skupino odšla proti avtobusni postaji« Bilo je kar mučno* ker so se držali vsak zase. A ko smo pri tovarni zdravil Krka izstopili, so se že vsi živahno pogovarjali« Z zanimanjem smo si ogledali notranje prostore toarne, sodelovali pri kratkem pogovoru in se nato odpravili na kosilo v Dom učencev Majdejšilc. Ko smo prišl in sem v steklu zagledala svojo sliko - čisto sama sem bila na njej! sploh nisem vedela, kaj naj naredim. Najraje hi jo strgala, po drugi strani pa rni je godilo. Pa sem jo pustila« Po kosilu smo imeli sreča z uredništvi« Moja skupina je bila v uredništvu Dolenjskega lista, jaz pa sem pisala zapisnik v drugem uredništvu.Ko smo se po končanem srečanju zbrali, smo najprej odšli na malico, nato pa na sprehod po mestu. Vedela sem, da jih znamenitosti našega mesta zanimajo, a raje bi bili prosti in zato sem jih "spustila” ter določila uro in prostO' kjer se spet dobimo. Ko sem prišla nazaj na dogovorjeno mesto, so me vsi čakali. Najbolj strah me je bilo, da bi se kdo ne izgubil. Nato 1 odšli proti Studijski knjižnjici - po poti tja so mi vsi zatrjevali, da so se to urico, ko so imeli prosto, imeli super, v knjižnici pa 8! se srečali s Severinom Šalijem. Po končanem srečanju smo se zbrali p' kinom Krka in gostitelji so prišli po svoje goste. V soboto zjutraj srno se zopet zbrali pred domom JNA - a tu so bile zopet moje slike. Na srečo pa nisem bila samo jaz na njih. Nato smo ! odpravili v Dolenjske Toplice, si ogledali OS in Bazo 2o. Z nekateri:! smo se že morali posloviti. Slovo je bilo težko, saj smo v teh dnehi stali dobri prijatelji, z nekaterimi bolj, z drugimi manj. Nato smo se odpeljali v Novo m sto. Tu srno seposlovili še od ostali*1 in si obljubili, da si bomo dopisovali. Minilo je že nekaj tednov od tega srečanja, a nas še vedno vežejo pisma. Upam, da bodo ta prijateljstva trajna, saj teh treh dni srečanja mladih dopisnikov in prijateljev ne bom nikoli pozabila. Karmen Polanc, 8. c (novinarski krožek) S PRVEGA ZBORil^GOLE - POROČILO 3. RAZREDA Tudi pionirji 3. razreda smo se letos na predlog šolske skupnosti lotili naših medsebojnih odnosov. Ko smo se tako začeli poglabljati v te naše medčloveške odnose, smo ugotovili, da so zelo slabi. Ge več; spoznali smo, da na to sploh nismo bili pozorni. Obravnavali smo naše učne uspehe in neuspehe, naše disciplinske prekrške, pri tem pa prezrli, da so ti Neuspehi pogosto posledica prav slabih medsebojnih odnosov. Zato pozdravljamo predlog šolske skupnosti, da se začnemo temeljito posvečati prav naši srčni kulturi. Začeli smo razmišljati, kaj bi rekli naši starši, če bi nas takole -naskrivaj opazovali, kakšni smo v šoli. Najbrž bi se zgrozili, najbrž ne bi mogli verjeti svojim očem, ko bi videli, da je njihov otrok že takoj zjutraj pozabil pozdraviti znane ljudi, tovriše učitelje, sošolce. Raje je malega Mihca iz 1. razreda že pred šolo brcnil . ~ Ko je dežurni učitelj odprl šolo, se je z vso močjo prerinil do vrat, brezobzirno pogazil vse manjše od sebe, skoraj podrl tov. učiteljico, zatulil na vse grlo, vrgel torbico ob tla, razmetal sošolcem, copate in bunde, svojo pa seveda pustil na tleh in oddivjal v učilnico. Tudi po stopnicah je seveda glasno tulil, se prerival in po vedal čimveč sočnih kletvic! Naj se ve, kdaj je prišel v šolo, (ki je mimoglede - kulturna ustanova) učenec 3. razreda. Mislim, da bi mamico obnašanje njenega otroka, še predno je prišel do učilnice, tako pretreslo, da bi pobegnila od sramu. Mi pa spremljamo našega tretješolca naprej, do konca, do zadnje ure. Mi ne sinemo pobegniti! Moramo ga vzgajati s svojim zgledom, z lopo besedo, s prijaznim nasmehom. Morda bo ta tretješolec sam spoznal, da takega kot je bil do sedaj, ne maramo! Ampak, danes tega on še ne ve. Stopil je v razred, prižgal vse luči, naj gorijo, da bodo videli sošolci njegov novi avtomobilček. Medtem ko oni pripravljajo šolske potrebščine, se veselo igra in domišljavo napihuje. V razred je stopila učiteljica. Toda, kje je njegov stol, njegova torba ničesar še ni pripravil. Dežurni učenec in tovarišica učiteljica čakata, da bo v razredu mir. Vsi čakajo nanj, čas pa teče, lahko bi se 2e učili. Pa kaj, saj včeraj je še v razred prišel prepozno in so moral vsi prekiniti z delom, ko je sredi ure nepočesan, neumit z razpetimi hlačami vdrl v razred. Kdo bi se tedaj spomnil, da je treba pozdraviti in se učiteljici opravičiti. Vsi so ga nekam čudno gledali. Danes pa je tu, le torba ni še pripravljena. Bodo že počakali. In so čakali in bili slabe volje zaradi njega že zjutraj. Kako jih je šele prizadel, ko med poukom ni sodeloval, potem pa ni razumel učne snovi, in ko je pri malici prevrnil čaj, motil ostale ori jedi in kriči s polnimi usti, da je letela hrana na vse strani. Pri rekreaciji je pobegnil prvi na igrišče, da bi zasedel gol. Pozabil je počakati na sošolce in učiteljico. Pa tudi pot do igrišča je predolg Kar hitro pa zelenici, tisti papir iz žepa je pa kar sam padel na tla. Naj ga pobere zelena straža. Zakaj jo pa imamo! Pri kosilu je prvi v vrsti; kaj ga brigajo drugi»Maha s pladnjem, viha hos nad hrano, naloži si več kosov kruha in zdivja za mizo. Juhe in solate ne bo pojedel. To ni dobro! Saj ima dovolj kruha! Dva kosa ima | pe za v razred. Kaj zato, če ne smemo kruha noiti v razred: Skril ga h in ga naskrivaj jedel med poukom. Tisto skorjo, ki bo ostala pod klopj1 bo že dežurni učenec pospravil. Kaj zato, če gre po lestvici dol. Saj bo kmalu konec. Pes je bil ob 14,45 konec pouka in naš tretješolec že tuli po gardero1 medtem ko je prej še podrl na stopnicah nekaj učencev, ki so mu stali na poti. V garderobi se je spomnil, da se pravzaprav nikamor ne mudi. Pes, da je že obut, vendar mora iti še nekaj nazaj v razred, pa na stranišče ... bunde pa tudi ne bo jemal domov, saj ga ne zebe. Bo šla pa mama pozneje ponjo. Pa kaj! Pa smo rekli tretješolcii '!Dovolj nam je tega! Jutri bomo delali dru- i gače, bolje! Obljubljamo! In zato nas bo sram, če nam boste morali reči, da smo FIGA MOŽ!- NARAVOSLOVNI dan naravoslovni dan naravoslovni dan NARAVOSLOVNI DAN NAf; NARAVOSLOVNI DAN NARAVOSLOVNI DAN NARAVOSLOVNI DAN NARAVOSLOVNI DAN '0 NARAVOSLOVNI DAN NARAVOSLOVNI DAN NARAVOSLOVNI DAN NARAVOSLOVNI DAN $ DAN SOLE DAN SOLE DAN SOLE DAN ŠOLE DAN ŠOLE DAN ŠOLE DAN ŠOLE DAN ŠO^ ŠPORTNI DAN ŠPORTNI DAN ŠPORTNI DAN ŠPORTNI DAN ŠPORTNI DAN ŠPORTNI DA1 NAŠ ŠOLSKI VRT NAŠ ŠOLSKI VRT NAŠ ŠOLSKI VRT NAŠ ŠOLSKI VRT NAŠ ŠOLSK- NARAVOSLOVNI DAN 4. RAZREDOV V torek, 3o. lo. 1984, smo šli na naravoslovni dan. Sli smo na Trško goro. Zbrali smo se pred telovadnico ob 8,3o. Tam smo malicali. Po maJ ci smo se odpravili na Trško goro. Hodili smo peš. Pot je bila zelo do Prispeli smo do kmetijske šole. Tam so nas lepo sprejeli in pogostili z jabolčnim zavitkom, s sokom in s sladoledom. Ko smo pojedli, smo si ogledali kmetijske stroje. Keki tovariš nam je razložil, kako v šoli gospo darijo. V svinjakih je zelo smrdelo. Ko smo si vse ogledali, smo se zahvalili za razlago in nadaljevali pot na Trško goro. Hodili smo 9oo m. Noge so me zelo bolele. Prispeli smo do cerkvice. Tam so nekateri pozvonili na zvonec, kar ni bilo dovoljeno. Tam smo pomalicali, nekateri pa so se igrali. Kmalu smo odšli v šolo. Pot do kmetijske šole je bila zelo strma in blatna. Moja prijateljica Helena je padla. Prišli smo do kmetijske šole. Tam smo šli po neki poti skozi gozd. Ko smo prišli v šolo, smo pokosili in se odpravili domov. Želela bi, da bi imeli še kdaj tako zanimiv in lep naravoslovni dan. Veliko novega smo zvedeli, kar nam bo koristilo pri pouku. Barbara Krnet, 4. a (dop. krožek) NARAVOSLOVNI PAN PETOSOLCEV V torek smo imeli naravoslovni dan. Bilo je mrzlo in megleno, ko smo se napotili na Žefranovo kmetijo. Pred hišo smo počakali gospodinjo, ki nam je pripovedovala o življenju in delu na kmetiji. Gospodar nas je nato odpelji v hlev, kjer imajo živino. V hlevu je bilo prijetno toplo in je dišalo po hlevskem gnoju. Malo nam je povedal tudi o silosih, kjer hranijo krmo za živino. Pri Hiši imajo dva traktorja, nakladalko, kombajn, ki ga imajo trije kme+ skupaj,in še mnogo drugega orodja. Kmetija ima pašnike, njive in nekaj gozda. Po ogledu smo veselo poprijeli pri skupinskem delu. Naša skupina je rn^i-la opisovati koruzo. Skupinsko delo se je zaključilo in vsi premrazeni in premočeni smo odšli v sadovnjak, kjer smo pobirali .jabolka Ko smo končali, smo imeli prosti čas. Z lužami v čevljih smo stekli v hlev, kjer jo bilo toplo. V hlevu sem si izbral svojo kravico mizo in ji nosil dobrote. Prvič v življenju sem pobožal kravo. Gospodinja i*' nato prinesla svežega kruha. Gospodar pa iz kleti mošt. Ogledali smo si tudi izdelavo volne. Gospodinja je prinesla puloverje, ki jih je sama napletla. Na koncu izleta srno še zahvalili in gospodarju in gospodinji obljubili, da pridemo še kdaj. Bilo mi je lepo, ker sta bila gospodar in gospodinja do nas prijazna. Boštjan Atelšek, 5» a DAN SOLE V petek je bil dan naše šole, zato smo imeli partizanski miting. Na našo šolo je prišlo šest borcev petnajste divizije, po kateri se imenuje naša šola. Na mitingu so nastopali recitatorji, igralci in pevci. Iz vsake oddelčne skupnosti je bilo pet članov.Nastopala sem pri recitatorjih. Recitatorji iz petih razredov smo postalj ali borcem vprašanja. Vprašanja so bila zastavljena iz recitacije, pesmi in iz igrice. Borci so nam radi odgovarjali. Povedali so nam, kako so odšli v partizane, kako je bilo v taboru po končani bitki, opisali so nam življenje partizanske matere, ki ji je od petih otrok ostala samo ena hčerka. Pripovedovali so nam o življenju v taboru, ki je bilo zelo težko, vendar so si ga olajšali s kako šaljivko ali pesmijo, skratka, od njih smo zvedeli veliko zanimivosti. Kot sem že povedala, sem nastopala tudi jaz. Pred mojim nastopom je bilo še nekaj vprašanj in recitacij. Roke so mi postajale potne. Ze dolgo nisem nastopala pred publiko, zato sem imela tremo. Ko sem bila na vrsti, sem brala z lista.Začela sem brati naglas in razločno. Enkrat sem se zmotila. Ni mi bilo vseeno, a sem si mislila "'Bo pa drugič bolje". Tako sem nastopala. Na koncu mitinga je neki borec podelil priznanje tovarišu Stančiču in eno priznanje naši šoli, ravnatelju pa je podelil knjigo. Po mitingu smo borce povabili v jedilnico na kosilo, mi pa smo odšli domov. Vlasta Derganc, 7. a ŠPORTNI DAN V torek, 13. novembra, smo imeli športni dan. Ob pol osmih smo se zbrali pred šolo. Bilo je mrzlo. Potem smo šli na malico. Po malici smo se postavili v kolono in odšli. Naš razr d je hodil prvi, vodil pa nas je tovariš Brezovar. Sli smo po cesti čez Kandijo in čez most, kjer srn takoj zavili na levo in prišli do pešpoti. Hodili smo zraven Krke, nad nami pa & bile skale in hiše, ki so jih postavili prvi prebivalci/Tovega mesta lo Po potki smo hodili do igrišča pod domom JLA, pod železniškim mostom in še naprej do železniške postaje. Potem smo zavili na cesto skozi Bršljin, mimo vojašnice Milana Majcna in skozi Muhaber. Nekaj časa smo še hodili po neasfaltirani cesti, potem pa smo prečkali železniško progo in potoč.ek. Pot se je začela vzpenjati. Nekaj časa smo hodili po gozdu, potem pa smo prišli na travnik. Tam smo imeli počitek, kmalu pa je tovariš rekel, da gremo naprej. Zopet je bil gozd, kmalu pa se je pokazala koča in vrt, ograjena z žico. Se naprej pa so bile trte, Na koncu vinograda se je pokazala pot, malo naprej pa je stala gostilna Henčkov dom, a je bila na žalost ravno v torek zaprta. Pihal je mrzel veter. Posedli smo se v travo in pojedli, če smo si kaj prinesli. Nekaj časa smo se igrali, a smo se kmalu postavili v kolono in odšli proti Novemu mestu. Nismo pa se vračali po isti poti, ampak smo šli čez novo naselje v Bršljinu. Ko smo prišli v Novo mesto, je šel vsak na svojo stran. Bil som malo utrujen. Na tem pohodu sem spoznal veliko novih krajev in si želim še takih pohodov. Janez Zaletelj, 5. d NA POHODU ZA ŠPORTNO ZNAČKO V toA smo odšli na Trško goro. Šli smo peš. Pot navkreber je bila zelo strma. Zelo je pihal veter. Prišli smo do vikenda tov. Staričeve. Tam so bila v zaboju jabolka. Mi smo jih jedli, tovarišica učiteljica pa je tov. Staričeva povabila na Mavo. Pozneje smo odšli proti vrhu. Sedaj je bilo tako strmo, da smo komaj hodili. Prišli srno na vrh. Tam je bila cerkvica in tudi dva votla črevesa. Začeli smo se igrati. Na vrhu so bili tudi šesti razredi. Jaz in moj sošolec sva bila v nekem votlem drevesu. Potem sem si šel ogledat okolico cerkvice. Naenkrat sem zagledal svoje sošolce, ki so se valjali po travi nad gozdom. Zelo sem se jim smejal, ker sem videl, da imajo mokre hlače. Prijatelj mi je dal košček čokolade.Kmalu smo odšli v Novo mesto. V šoli smo pojedli kosilo in šli domov. Ta dan mi bo ostal v spominu. Tadej Sever, 3. b (dop. kr.) NAŠ ŠOLSKI TRT V tretjem razreda smo dolili šolski vrt. Dala nam ga je HTV, ker se je kmetijska šola preselila pod Trško goro. Nekateri učenci smo ga bi3j veseli, nekateri pa ne. Na šolskem vrtu smo že imeli postavljene tablice, na katerih je pisalo ime razreda. Mi smo posejali zelje, rože, paradižnik, peteršilj in solato. Semena smo prinesli otroci od doma. Vsak teden hodimo po pridelke in jih prodamo šolski kuhinji. Pridelkov je kar veliko. Vaših no' kateri učenci nič ne delajo, kar ni lepo. Nekega dne pa smo skoraj vsi gledali in lovili žabe. Takrat je na vrtu delala samo tovarišica in skupina učencev. Vesela sem, ker smo dobili šolski vrt. Helena Gabrijelčič, 4. (dop. kr.) DELALI SMO NA ŠOLSKEM VRTU Tudi naša oddelčna skupnost je dobila košček zemlje poleg gradu na Adamičevi ulici. Poleg šolskega vrta pa je še nasad sadnega drevja. Dogovorili smo se, da bomo posadili zelje in nekaj cvetja. Najprej smo zemljo prekopali in jo' očistili plevela. Z grabljami smo zrahljal1 prst, nato pa skopali jamice. Delo smo si razdelili. Dekleta so zalivala jamice, v katere so posadile sadike zelja. Fantje pa so zemljo zagrebli in jo ponovno zalili. Ob roku pa smo posadili tudi cvetje. S ponosom smo opazovali rast našega zemlja. Kadar je bilo treba, smo ga zalili, populili plevel in zemljo prekopali. Prišla je jesen in zeljnate glave smo pobrali. Prodali smo jih šolski kuhinji in dobili denar. Denar pa smo vložili na oddelčno hranilno knjižico. Ob obdelovanju našega vrta smo spoznali, da delo krepi človeka. Irena Zupanc, 6. a PRETEKLOSTI IZ NAŠE SLAVNE PRETEKLOSTI IZ NAŠE SLAVNE J PRETEKLOSTI IZ NAŠE SLAVNE PRETEKLOSTI IZ NAŠE SLAVNE 1 PRETEKLOSTI IZ NAŠE SLAVNE PRETEKLOSTI IZ NAŠE SLAVNE ‘ V moji deželi so dobri ljudje, tu so potoki in bele steze, tukaj so jezera, mesta, tovarne, vsi se v njej počutimo varne. Tanja Burgar, 4. o IZ NAŠE SLAVNE IZ NAŠE SLAVNE IZ NAŠE SLAVNE O vojni in dogodkih v njej mi je pripovedovala moja stara mama. Čez nekaj mesecev bo stara 80 let in sedaj živi pri nas. V času vojne je imela številno družino s sedmimi otroki. Naj starejša dva sta bila že sposobna pomagati partizanom in sodelovati v vojni, medtem ko je bil moj ati še majhen deček. Rada se spominja dni, ko je cela družina pomagala partizanom. Njena hčerka se je učila za šiviljo. S svojo sestrično sta za partizane šivali perilo in titovke. Ostale ženske in dekleta pa so pletle. Narejene izdelke so oddali partizanskemu kurirju, ki je napisal potrdilo. Tako potrdilo so ob neki preiskavi našli belogardisti. Obe dekleti so odpeljali v zapor v Novo mesto, nato v Maribor, od tam pa v taborišče v Ravensbrlick v Nemčijo. Tam je moja teta preživela dve leti in srečno dočakala konec vojne. Sedaj živi v Mariboru in nas večkrat obišče. Se pred tem ko so teto odpeljali v Nemčijo, je njen brat odšel v partizane. Stara mama pripoveduje, kako je njemu in njegovim tovarišem nosila hrano in ga obiskovala. To pa ni bilo enostavno, ker je prepešačila velike razdalje, da je lahko prišla do njega v Gorjance, Dolenjske Toplice, Mokronog in drugam. Ta njen sin je umrl leta 1945 zaradi rane, ki jo je dobil ob koncu vojne. Rad poslušam svojo staro mamo, kako obuja spomine na vojni čas. Tako spomini pri nas ne bodo kmalu pozabljeni. Igor Stih, 6. b Kakor čudežna dežela je ta moja domovina, v njej dobimo prav vse, kar si poželimo. Maruška Avsec, 4. a (dop. krožek) Stara mama rada pripoveduje, kako je bilo v tistih dneh, ko je okupator teptal naše ozemlje. Še posebno rada se spominja zadnjih dni pred svobodo. Prvi svetlobni žarki so se kradli izza Gorjancev in polnili podgorske vasi. Megla je ležala vsepovsod. Molče' je zrla v svet, ki je že nekaj dni skrivnostno molčal. Bala se je za očeta. Po zajtrku je mama poslala njo in sestro, ki je bila dve leti starejša od nje, v gozd na Vahto sekat kolje. Vse naokrog je bilo tiho, nikjer se ni čulo šelestenje, vse je molčalo. Se ptice se niso oglasile. Postalo ju je strah, zato sta se z vso vnemo lotili dela. Ure so hitro minevale. Na zvoniku je odbilo poldan, sestra pa še ni hotele domov. Tišino so zmotili koraki s ceste. Prestrašili sta se. Misleč, da je sovražnik, sta začeli bežati. Za njima je nekdo zaklical. Obsb sta in se plaho ozrli. Zagledali sta jugoslovansko zastavo. Ko so prišli bliže, je lahko razločno videla, da nosijo titovke in na njih rdeče peterokrake. Komandant jima je velel, naj tečeta domov. Toda ničesar naj ne izdata, je še dodal. Zasopli sta priteki domov. Na mizi ju je že čakalo kosilo. Naslednjega dne se je vrnil oče z veselo novico, da je sovražnikova vojska uničena in da so svobodni. Veselje ob misli, da so svobodni, je bilo neizmerno. Stara mama mi j povedala še veliko zgodbic o času, ko so se z vsemi močmi borili za našo svobodo. Špela Kusič, 7. a Polja, travnik, gozdovi, to je domovina, ljubezen, sreča in nasmeh pa ljudi vrlina. Barbara Kmet, 4. a (dop. krožek) Tudi moja babica je bila partizanska mamica. Delala pa je tudi kot bolničarka v bolnici 65/a Popuk. Povedala mi je o nekem žalostnem dogodku. V bolnici so se najbolj bali nemških ofenziv. Takrat je bilo treba vse ranjence prenesti v zemljanke. Tam so ostajali tudi po šest tednov. Neke take ofenzive je bilo še posebej nevarno. Nemei so vedeli, da je tu nekje bolnica. Hodili so celo po zemljankah - njim nad glavami' V bolnici pa je bilo iudi nekaj otrok. Neki dojenček je začel jokati* Da bi udušila jok, je njegova lastna mati na dojenčka vrgla blazino in jo tiščala, da se jok ne bi slišal. Vedeli so, da se bo dojenček kmalu zadušil, če ne dvignejo blazine, vedeli' pa so tudi, da bi Nemci odkrili zemljanke, če bi slišali dojenčkov jok. Dojenček se jž jfcares zadušil. Po končani ofenzivi so odprli partizani zemljanke in bolnike prenesli nazaj v bolnico. Klado žrtev pa so pokopali na partizanskem pokopališču, v opomin, da so morali tudi otroci umirati za svobodo. Kalan Štrbenc, 6. b Ko praznik domovina ima, obesimo zastavo, rdečo, belo, plavo. Zastava v vetru plapola, svobodno sonce se smehla. Helena Gabrijelčič, 4. a Sna izmed partizanskih mater je bila.tudi moja babica. V njeni hiši so imeli partizani varno skrivališče in pomoč. V hišo moje babice so prihajali lačni, ranjeni ter premraženi partizani. Kadar je bilo varno, je babica dala na okno svečo. To je bil znak za partizane. V eni sobi je bilo izkopano skrivališče, v katerem so prebivali ranjenci. Pozimi leta 1943 so nekega dne prišli Nemci ter iskali pšenico. Moja babica pa je bila tudi zvita in je skrila pšenico podleseni pod. Da bi pa čimprej odgnala Nemce od hiše, se je ves čas jokala ter praskala po vsem telesu, da so Nemci pomislili, da je babica vsa polna uši in bolna, zato so kmalu odšli. Po vojni je babica dobila za zasluge dve odličji ter več pohval. Dolgo po vojni so jo obiskovali mnogi preživeli borci. Aleš Kazakovič, 6. b Moja domovina je. mama, ki za mizo šiva. Oče, ki zjutraj se zbudi in v službo pohiti. Sandra Stemberger, 4. a (dop. krožek) Bila je temna noč. Mrzla zima je kazala ovoje ledene zobe in okoli vogalov hiš je zavijala prava zimska burja. V mali p.iiiLčni biišici ob glavni cesti je še brlela slabotna lučka stare petrolejke. Hama je sedela v preprosto opremljeni kmečki izbi in pletla male otroške nogavičke. Enakomerno so udarjale pletilke in stara mačka v kotu. je mirno predla. Nenadoma je mično potrkalo, mama je zatrepetalaj star*a mačka pa se je le pretegnila in leno odkorakala proti mizi. :;Mari ja, o«dpri!" je zaslišala znani glas. Ko je oče vstopil, ga je z vseh str"ani objela prijetna toplota in domačnost. Noge je imel popolnoma premrle . od mraza, sej je ravnokar prebrodil 1 .-deno mrzlo Savinjo, ker je bil moost zastrazer. Mi,.otroci, smo se prebudili in mali Slavko se je začel dreti na ves glas. ASel sem ga v naročje in s sestrico Mileno smo vkorakali v kuhinj d ;:0, moji korenjaki!" je zaklical oče in se zasmejal na vsa usta.Mama od sreče kar ni mogla najti previh besed, s katerimi bi pozdravila svojega moža. Potem je oče tiho in resno dejala "Bila je huda nemška o-fenziva. Vse bi nas pobili, če se ne bi začasno razbežali. Nekaj časa bom doma, potem pa grem nazaj v gozdove, da jim končno poženemo strah v kosti.''1' Še preden je mogel do konca izreči svojo misel, se je zaslišal močan udarec puškinega kopita ob vrata. Očeta je kar vrglo na noge. Dvignil je slamnjačo in zlezel pod njo. " Lezita gor!" nama ja ukazal in s sestro sva legla. Mama je odprla vrata in Nemci'so se razkropili po hišici, da se je kar strasala. Mali Slavko ja tulil na ves glas! Mama je kričala, pomagala pa ji je tudi sestra. Ob vsesplošnem direndaju Nemci niso odkrili očeta in so razjarjeni odšli. Oče je po tem nočnem pripetljaju ves zaripel v obraz prilezel izpod žimnice. Ogrel se je dobro. Časa za počitek pa ni bilo veliko. In kmalu je pod deskami v kuhinji začel nastajati sicer majhen, a še kar udoben bunkerček. Očetu je dobro služil vse do konca vojne in če se je kdaj prikazal doma, mu je bil zvest tovariš in v njqgovem varnem zavetju vedno dobrodošel . RAČUNAJTE NA NAS Barbara Došler, V- b Kaj je to domovina? Je to nekaj, kar je veliko, je to nekaj, kar je skrito, je to sreča, je to strah, da ne vzame je sovrag? Andrej Steklasa, 3. a Živimo v socialistični, neodvisni državi, Titovi Jugoslaviji. Ponosni smo na našo ureditev, na svobodno državo, v kateri živimo, in na tova-' riša Tita, ki nam je priboril neodvisnost. V mladih časih naših staršev in starih staršev je po svetu divjala 2. svetovna vojna. Hitler je hotel spraviti našo državo pod svojo oblast, vendar uporno ljudstvo se ni dalo. Borili so se s fašisti in z domačimi izdajalci. Med vojno otroci niso imeli tako lepega otToštva kakor mi. Ponoči niso mogli mirno spati, ker so s strahom čakali, kdal se jim bo hiša zrušila na glavo. Bežali so iz kraja v kraj, mnogi so bili v izgnanstvu ali v taboriščih. Pogumno so prenašali pošto, hrano obleko, zdravila, čevlje in tudi orožje za partizane. Marsikdo je daroval svojo žival, da so se sestradani in neprespani partizani lahko najedli. Starejši so se borili v gozdovih in umirali za svobodo in mir. Tudi mnogi otroci so darovali življenje za svobodo, mnogi pa ostali brez staršev, sami na svetu. Mnogo staršev je izgubilo otroke v boju s sovražnikom, vendar so vse to pogumno prenašali, saj so vedeli, da jim bo nekega dne poplačan^. Živeli so v upanju na svobodo. Znani so nam zgodovinski boji na Sutjeski, Neretvi, Zelengori, Dražgošah, Drvarju in še mnogi drugi. Na teh številnih grobovih naših prednikov so zdaj spomeniki, ki nas opozarjajo, naj ne pozabimo, koliko krvi je bilo prelite za svobodo in naj se tudi mi borimo do zadnjega diha, če bi kdaj do česa takega prišlo. Sovražnik je streljal tudi nedolžne žene in otroke. Na vse to nas spominjajo pesmi, ki so naše borce spremljale pri boju. Končno je zasijala luč svobode našemu narodu. S Titom na čelu je stopala naša država v lepšo .bodočnost. Zdaj ko Tita ni več, stopamo po njegovi poti. Rekel je, da vse svoje upe gradi na mladih. Mi mladi se bomo držali te poti. Res je, da nas včasih ;inekaj nosi-:, kot to pravijo naši starši, vendar s tem še ni rečeno, dgfnismo za nobeno rabo. Le počakajte, da odrastemo, pa boste videli, kaj zmorejo vaši otroci. Takrat .si bodo vsi ljudje na svetu podali roke, konec bo lakote, izkoriščanj, nasilja, rasizma in vojn na svetu. Vse države bodo živele v miru in medsebojnem sožitju. Prijateljstvo ne bo poznalo meja. Potem boste na široko razprli oči in onemeli od začudenja. Ponosni boste na nas, kot smo sedaj mi na vas, ki ste nam priborili svobodo, zatorej računajte na nas, saj je pred nami še dolga pot. Urša Kusič, 8. a NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOI NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOI NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOLINAH NA KOI Bilo je med paazniki. Oči me je zgodaj zbudil. Odpeljali smo se v Kamence. Zmenili smo se, da bomo zaklali prašiča. Vlekli smo ga v banjo. Pobegnil nam je in tulil. Komaj smo ga ujeli in zaklali. Kri smo prestregli v posodo. Srce je bilo veliko. Imel je veliko masti. Kokoške so hotele kri popiti, jaz pa sem jih nagnal. Delali smo koline. Bilo je veliko dela. Utrujeni smo se vrnili domov. Gregor Pekolj, 2.b 17 - Že zelo zgodaj zjutraj smo se odpeljali k stari mami. Ko sem jo- zagledal, sem se je zelo razveselil. Stopil sem iz avta, stekel k njej in jo objel. Potem sem šel pogledat pujska. Ko sem jedel domači kruh, je oče šel v vas po strica, ki nam je pomagal zaklati pujska. Gez čas sem zaslišal cviljenje. Stekel sem ven in videl, kako nesejo pujska na nekakšno veliko mizo. Ko so ga zaklali, so ga razkosali. Mesa je bilo veliko. Naredili smo tudi krvavice in pečenice. Ko smo odhajali domov, smo vzeli nekaj mesa in nekaj krvavic. Med potjo smo v neki vasi prodali kožo. Tega dogodka ne bom nikoli pozabil. Jernej Cimperman, 2. b Šli smo k stari mami. Zjutraj smo se odpeljali na pot. Peljali smo se 0 z avtobusom. Šli smo klat prašiča. Zeblo me je v noge. Potem sem šla na peč. Ostali so delali krvavice, mami je spekla piškote in potico1 Ko smo z delom končali, smo šli domov. Vrnili smo se ob desejj.h. Oblek.! sem pižamo in šla v posteljo. Barbara Semenič, 2. b V četrtek sem šel v Podbočje na koline. Ko smo prišli, so vstopili v hišo še trije strici. Na4*o rmo znčej 1 klati prašiča. Ko smo ga zaklali, smo začeli prati čreva. Potem smo šli na kosilo. Bilo je zelo dobro. Potem nam. je teta dala meso in jajca.Fato smo pa pozdravili teto in s trica. Potem smo odšli domov. Peter Pureber, 2. b HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU NA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU 1 HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU HA OBISKU PRI HERICEVIH V soboto smo šli na obisk k Heričevim. K njim grem zelo rad na obisk, ker zna stric Ivo igrati različne inštrumente. Teta Jožica je najprej pripravila večerjo. Po večerji smo se usedli v dnevno sobo. Stric Ivo je najprej zaigral na cite. Potem je učil igrati sestro na kitaro. Pozneje pa je še mene učil igrati na mandolino. / Bilo mi je zelo všeč. Zelo rad bi znal igrati toliko inštrumentov kot stric Ivo. Borut Kincls 2. c PRI T2TI V četrtek sem se odpeljala v vas Pece. Zelo rada potujem. Deževalo je. Imeli smo nesrečo. Odtrgala se je izpušna cev. Bila sem zelo jezna. Ra poti so bili jarki. Z mamico sva šli peš. Bila sem zelo jezna., ker sem morala peš. Prišla sem k teti. Bila je zelo vesela, ker smo jo obiskali. Pri teti sem jedla zelo dobro kosilo. Po njem sem se igrala s sestrično. Potem smo šli v vinograd. Bilo je megleno. Kurili smo. Zraven ognja je Mo zelo toplo. Potem smo odšli k teti domov. Povečerjali smo. Kmalu smo šli spat, ker smo bili utrujeni. Pri teti je bilo prijetno. Marjanca .-Bučar, 2, b PRI STARI MAMI Začeli so se prazniki. Očka je zapeljal mene in Sama k stari mami. Pozvonili smo, stara mama ni slišala. Moj psiček Miki je začel lajati, obara mama je odprla vrata. Vstopili smo. Miki je začel skakati po nas. Očka je odšel. Samo je v sobi bral. S staro mamo sva igrali šah. Potem sem pogledala na spored. Vključila sem televizijo. Bil je film. Poklicala se Sama. Vsi smo gledali filmsko zgodbo. Bila je lepa. Začele so se risanke. Prehitro jih je bilo konec. Igrali smo tombolo. Nato smo gledali do konca televizijski program. Šli smo spat. Pri stari mami je vedno prijetno. Petra Štefančič, 2. a - 19 PRI STARI MAMI Med prazniki je vec prostih dni. Jaz sem preživel najlepši dan pri stari mami. V soboto zvečer sem šel k mami. Pri njej imajo muco. Zelo lepe črne barve je. Zvečer smo do desetih gledali kavbojski film. Jaz in moj bratec Domen sva šla spat v otroško sobo. Tam je bilo toplo. Vseeno naju je mama pokrila s petimi odejami. Prišlo je jutro. Mislil sem, da je mamica pripravila čokolino, pa ga ni. Začela se je oddaja Ziv žav. Ko smo gledali, mi je muca prišla v naročje in mi zaspala. Bilo je lepo. Uroš Mali, 2. b PRI STARI MAMI Ko sem se zjutraj zbudila, mi je mamica povedala, da bomo šli na Primorsko k stari mami. Bila sem vesela. Mamica je hitela pakirati • in jaz sem ji bomagala. Ko smo prišli k stari mami, sem takoj opazila bratranca in sestrično. Potem smo gledali televizijo. Ko smo se tega naveličali, sva se jaz in sestrična igrali badminton. Potem je stara mama spekla potico. Potica je bila zelo okusna in hitro smo jo pojedli. Drugi dan smo šli k neki teti. Potem smo se poslovili in odšli domov. Tako sem preživela praznike. Tina Ban, 2. d ZAPISI PO DOGODKIH ZAPISI PO DOGODKIH ZAPISI PO DOGODKIH ZAPISI PO DO# ZAPISI PO DOGODKIH ZAPISI PO DOGODKIH ZAPISI PO DOGODKIH ZAPISI PO DO^ HA POROKI Ha porokjjnisem bila še nikoli..Zato sem se zelo veselila, ko sem izvedela, da se bo poročil stric. Za gostijo smo spekli s piškote, potico, zavitek, torto in kruh. V soboto sta se stric in teta poročila. Dobila sta veliko daril. Tudi jaz bi jih rada. Bilo je lepo, ker smo jedli torto in krofe. Brigita Seničar, 2o M RIBOLOVU e Moj očka je ribic. Na zadnji ribolov me je vzel seboj. Bilo je zelo lepo. Zeblo me ni. Toplo sva se oblekla. Ujela sva sedem rib. To sta bila dva klena, štiri platnice in podust. Vse so bile dovolj velike. Ko sva prišla domov, sva ribe očistila. Bil sem vesel. Ko bom velik, bom ribič. Andrej Klinar, 2. b TRGATEV NA DOLENJSKEM Na Dolenjskem imamo vsako leto oktobra meseca trgatev. Tudi mi smo jo imeli, ker imamo v Rubni vasi vinograd. Za trgatev smo pripravili; vedra, brento, škarje. Letos je bilo veliko gnilega grozdja. Oči je rekel, da ne sme nobena jagoda pasti na tla. Ko smo potrgali grozdje, smo ga zmleli. Zmleto grozdje smo dali v stiskalnico, potem pa v sod, da mošt zavre. Na Martinovo nastane iz mošta vino. Naše vino se imenuje cviček in ga imajo nekateri zelo radi, ker je zdravo. Skoda je le, da ga nekateri Dolenjci spijejo preveč. Nadja Judež (dopisniški krožek) ŠLI SMO PO DRVA Bil sem pri stari mami. Šli smo v gozd. Bil je mraz. Zeblo me je. Pripravljali smo drva. Pomagal sem nositi suhe veje. Kmalu smo se vračali domov. Peljali smo. se z vozom. Bilo je blatno. Pot se je vlekla. Pripeljali smo tri vozove. Tako sem preživel praznik. Matjaž Lekše, 2. b V ZIDANICI Bil je četrtek, šli smo v zidanico. Pred hišo sem zagledala blato. Opozorila sem Jasno in Polono, da naj ne skačeta po blatu, a Polona me ni ubogald. Nato sta začeli plezati po kamnih. Presenetila sem jih, ker mi je šlo najbolje. Igrale smo se šolo in se naučile pesmico. Ko smo se vračali domov, smo peli. Bil je lep dan. Klavdija Grlica, 2.b NABIRALI SMO GOBE V soboto sera bil v Gorenji vasi pri Trebnjem. Odločili smo se, da bomo nabirali gobe. Mama je iskala sama, oči, sestra in jaz smo nabirk skupaj. Takole je bilo; Mama je nabirala na obronku gozda, mi smo šli globlje v gozd. Kmalu se je sestra vrnila k mami. Ostala sva še midva z očijem. Hodila sva vsak po svoji strani. Naenkrat sem zagledal na tleh vse polno kostanji in jezic. Nabiral sem kostanj, oči pa je pogledal okrog za gobe. Naše' je nekaj lepih turkov. Rekel mi je, da morava to področje temeljito pregledati. Zagledal sem lepega turka. ''Oči, gleji” zakričim. A ob te1, turku, glej čudo!” Ob njem sem našel še veliko manjših. Malo naprej sem našel razbitega fička.Malo sem premislil, potem pa stekel k fičk^1 imel ne sedeža ne volana. Samo karoserija je bila. Pa sem se tudi ja^ naveličal nabirati gobe in sem z očijevim dovoljenjem odšel domov. Oči, ki se je že zadržal v gozdu, je prišel čisto obložen. Nabral je ogromno gob. Skoraj bi pozabil na mamo. Tudi ona jih je nekaj nabrali Gobe smo vložili v skrinjo in kozarce. Želim si, da bi še kdaj nabrali toliko gob. Alojz Novak, 4. a MED NABIRANJEM GOB SMO VIDELI SRNO Bil je sončen dan. Mama je pospravljala, očka je gledal televizijo, ■ pa sem brala knjigo, Le bratec ni bil zaposlen. Hodil je san ter tja• sobi in premišljal. Nazadnje je rekel; "Pojdimo v gozd. Poglej, kako . sončen dan je!" "No, dobro, ” je rekla mama. Primerno smo se oblekli in odšli. Ko smo prišli, je bratec prvi skočil iz avta ter stekel proti gozdu. Nenadoma je obstal in gledal nekam v daljavo. Pritekla sem in ga vprašala: ”Kaj pa gledaš? Odgovoril jer "Kaj ne vidiš srne?” Zagleda zelo lepo srno, ki je počivala v senci košate bukve. Z bratcem sva ^ samo da je ne bi prepodila. Premotil naju je očkov glas: "Pridita, napnita oči, tu morajo biti užitne gobe!” Komaj je oče to povedal, že je zavpil bratec: "Tukaj je cel kup lisičk!" Vsi smo pridrveli. Toda bili sta samo dve lisicK1 Nabrali smo košaro gob. Veseli smo se vračali iz gozda. Rada nabiram gobe. Še velikokrat bom šla nabirat. Tr TT , . MOJ NAJLJUBŠI DOGODEK Velikokrat se peljemo z avtomobilom. Nekega dne smo se peljali po gozdni poti. Bilo je lepo vreme. Ko smo se vozili, je nenadoma skočila na cesto neka žival in se ustavila. Tudi oče je ustavil avto. To je bila srna. Še nakaj časa nas je prijazno gledala. Nato pa je počasi odšla v gozd. Srečno smo nadaljevali pot. Jaz pa sem bil zelo vesel, ker nismo povozili srnice. Gregor Štangelj, 2. a POM GAM SEM MAMICI Bližali so se prazniki. Z mamo sva se dogovorili, da bova spekli potico in štruklje. Pripravili sva pet jajc in tri kilograme moke. Jajc je bilo premalo. Sla sem v trgovino in kupila še eno škatlo. Mamica je naredila testo, jaz sem pa medtem stehtala moko za štruklje. Nato je naredila še testo za štruklje. Potico je dala peči. Zažgala se ji je. Razjezila se je. A spekla je še eno. Ta se ji je posrečila. Bila je že nedelja, mi pa smo še zmeraj drobili zažgano potico. Mislim, da bom kmalu znala sama peči potice. Maja Bricelj, 2. b Z MAMICO SVA PEKLI V četrtek je mamica spekla potico. Pomagala sem ji pripraviti margarino, rozine, moko in rum. Testo je mami debelo namazala. Zvijanje ji je uspelo. Potico je dala peči. Bila je zelo dobra. Malo potice smo dali v skrinjo. Pohvalila me je in tudi jaz njo. Potico smo kmalu pojedli. Malo smo jo nesli stari mami. Ker je bila potica dobra, jo bova z mamico še kdaj spekli. Jana Drobnjakovič, 2. b NA TRIGLAVU Sem članica planinskega društva in prav je, da vsak član tega društva stopi na slovenskega velikana Triglav. Med■počitnicami smo se z avtobusom odpeljali proti Mojstrani in Triglavskim vratom. Iz triglavskih vrat smo se odpravili proti skalam. Že smo prišli do prvih klinov. Pot je bila dolga in naporna, pa še megla se je spuščala. Okoli devete ure zvečer smo prispeli v Staničevo kočo. Tam smo se najedli in prespali. Naspati smo se morali dobro, saj nas je naslednji dan čakal vzpon na vrh. Že ob šestih smo odšli 3 pot. Naša prva postaja je bila Kredarica. Od tu ni več daleč do vrha-Poleg megle ee nam je pridružila še ena nadloga, strupen in močan veter. Prišli smo do malega Triglava in imeli kratek počitek. Čez deset minut pa smo že zavriskali na' vrhu. Kdor je bil prvič na Triglavu (med njimi tudi jaz), je bil tepen. Spustili smo se proti koči na Doliču. Malo pred kočo pa smo uživali ob čudovitem razgledu na Trento. V koči smo si odpočili in se pripravili na pot, ki nas je še čakala. Po enourni hoji smo prišli do koče na Prehodovcih. Poslednji kos poti smo nadaljevali ob znameniti*' Triglavskih jezerih. Jezera so zelo lepa in voda v njih je pitna. Ho*1 je bila prijetna in kaj kmalu smo prišli do koče Pri sedmerih jezef* Nastanili smo se, nato pa odšli k jezeru. V koči smo tudi prespali. Zadnji dan iz leta smo nameravali priti do Bohinja. Po enourni hoji smo zopet prišli do jezera. Natočili smo si vode in se odpočili, saj nas je čakal težak spust čez Komarčo. Po spustu smo se za kratek Č^ ustavili ob potoku s postrvmi. Čez potok je bil narejen lesen most i; tako smo prišli do koče pri slapu Savica. Do slapa nismo šli, ker s® nam je mudilo naprej. Od koče pa do Bohinja pelje avtomobilsko prev