Poštnina plačana v gotovini. Leto X., Št. 4 (»JUTRO" XVIII., St. tO a) Ljubljana, ponedeljek 25« januarja 1937 Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5 _ Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. -iseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena 2 Dir Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. & • ^juseiv a m «»4 anu ii dr. Stojadinovič Bolgarski ministrski predsednik Sr* Kjuseivanov je bil v naši prestolnici sprejet 2 veliko prisrčnostjo in navdu- šenfem vsesa prebivalstva — Pogodba o večnem tfeljstvu je bila podpisana ©b 11. dopoldne v predsedništvu v!aief nakar je bil dr. Kjus »ivanov sprejet pri knezu-namestniku Pavlu Beograd. 24. januarja. AA. Davi ob 9. je prispei v našo prestolnico preusednik bolgarske vlacie Georgij Kjuseivanov. Predsedniku bolgarske viade so priredili svečan in prisrčen sprejem ne samo uradni zastopnik:, nego tudi izredno velika množica beograjskih meščanov, ki so šele iz listov točno zvedeli, kaaj bo prispel iz Sofije, že mnogo pred prihodom viaka so bili vsi hodnik; pred železniško postajo nabito polni ljudi. Pred invalidskim domom, pred zgradbo OUZD in pred gornjim de'om železniške postaje se je vse trlo radostno razpoloženega ljudstva. Nad njimi sc se v vetru vile zastave nacionalnih društev, k so se korporativno udeležila sprejema. Prihod si s5« Kjuseivanova v Beograd Na peronu so Dili postavljeni četa vojske In četa Sokolov Sprejemu so prisostvovali vsi člani vlade z mm. predsednikom 121 zunanjim ministrom di Stojad.novičem na čelu podpredsednik senata Milan Simono-vič s skupino senatorjev, podpredsednik narodne skupščine Franjo Martič z večjim številom narodnih poslancev, bolgarski poslanik dr Dečko Karadžov grški poslanik BibiCciroseti. rumunski Viktoi Cadere, turški Ali Hajdar Aktaj m češkoslovaški dr. Vaclo-v Girsa Prisotni so bili tudi predsednik beogi ajske občine Vlada Ilič z večjim številom mestnih svetnikov, cerkveni dostojanstveniki m mnogi ugledni javni delavci že precej časa pred prihodom vlaka so se zbrali na peronu tudi novinarji, med njimi tudi 16 bolgarskih in mnogo inozemskih. Bilo je tudi večje število foto-reporterjev Sprejemu so prsostvovah tudi zastopniki Saveza dobrovnijcev udru-ženja vojnih invalidov društva imejUeljev Karadjordjeve zvezde, Zveze jugosloven-sko-boigarskih lig. Kola srbskih sester v narodnih nošah. Sokoli. zastop:rk; raznih gospodarskih organizacij ter mnogih nac o-nalnih !mštev. Sprejem na posta}! čim je viak prispel na železniško postajo. je stopil iz dvorske čaka n ce ministrski predsednik in zunanij minister dr. Milan Stojadinovič ki so mu sledili ostali mir.istri. Vojaška godba ie zaigrala bolgarsko himno, na vratih salonskega vagona pa se je pojavil očitno dobro razpoložen in z nasmehom okrog ust predsednik bolgarske vlade dr. Georgij Kjuseivanov s soprogo, ki so ju vsi prisotni živahno pozdravili. K njima je takoj prstopil predsednik kr vlade dr Milan Stoiad novic. Oba min predsednika sta se dvakrat pri- srčno poljubila. Dr. Stojadinovič je visokega bolgarskega gosta iskreno pozdravil s par beseoami, uato pa go. Kjuseivanovo, ki je biiProia« pravi, da je pakt. kj sloni na statusu Quo izredno pos memben instrument miru in da se nad njim radujejo vsi bttlfaaadg naroda. Tudi »JUTRO« ponedeljska izdaja 2 Ponedeljek, 25. T. 1937. Sporazumevanje v ženevi UgcjJcn razvoj grsgajanj © aleksandr etsk e m sandžaku m vprašanju Gdanskega ženeva, 24. jan. br. V ženevskih krogih je opažati izredno živahno diplomatsko delovanje. Višek bodo dosegie diplomatske akcije še le sredi tedna, Ko bo prišlo do odločitve v najvažnejših vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Mnogo važnejši kakor seje i-veta DN, fo zasebni razgovori zbranih državnikov in stiki med posameznimi delegacijami. V ospredju vsega zanimanja sta trenutno dve vprašanji, fran-coeko-turški spor in gdansko vprašanje. Francoski zunanji minister Delbos je v sporazumu s poročevalcem sveta DN Šved skim zunanjim ministrom Sandersom vie raj oficijeino pričel pogajanja s turško delegacijo. Pogajanjem je prisostvoval tudi angleški zunanji minister Eden, čigar sodelovanje sta Ruždi Aras in Delbos z veseljem pozdravila, upoštevajoč, da ima Anglija največji interej na tem, da na bližnjem vzhodu, ni nobenih sporov. V ženevskih krogih so prepričani, da bodo ta pogajanja do vedla do sporazuma. Delbos je pojasnil stališče Francije, da bi nastale silne težave, če bi se alek?an-dretskemu iandžaku dovolila avtonomija, kakor zahteva Turčija. Eden je pojasnil mnenje angleške vlade in priporočal spora zum, Rudži Aras pa je podrobno orisal stališče Turčije. Razgovori se bodo jutri nadaljevali. Gdanski problem je odbor treh, v katerem fo zastopniki Francije, Anglije in Švedske, včeraj ponovno proučil. Seji je priso tvoval tudi poljski zunanji minister Beck, ki je podrobno pojauil svoje včerajšnje poročilo. Kar se tiče gdanskega vprašanja je odbor treh označil predloge, ki jih je sklenil poljski zunanji minister Esck z mo-tem Gdanskom in nemško vlado, za zadovoljive. Na podlagi teh preilo-gov bi se novi komisar Društva narodov v Gdan kern omejil samo na nadzorstvo zunanje politike Gdanskega. Odbor treh pa zastopa njnenje, da Društvo narodov nc more opustiti svoje vloge kot čuvar ustave Gdanskega in je treta najti kompromis, Ivi bo re-.pektiral njegove pravice. Frasscosisc-turškl sporazum A a včerajšnji soji sveta DN ki ji je predsedoval švedski zunanji minister Sand'er. sta francoska in turški delegacija v prisotnosti n-nrrleškega zunanjega minstra Edena načelno sporazumeli o ureditvi problema samlžika Aleksandrcte. Za izvedbo načelnega sporazum,! lx> jamčilo Društvo narodov. Aletksandretskj sandžaK bo tioo.i v okviru sirijske države avtonomijo v toliki meri. da, bo popolnoma samostojno ure-ja.l svoj lokalna vprašanja. Sedaj se ima določiti Ig še statut o notranji upravi. Določili se bodo tudi poboji za nadzorstvo DN. kakor tudi za zaščito manjšin. Za obrambo alcksandr«ts>kega sandžaka proti na;widom od zunaj bi sklenjen poseljen firancosko-tuivki vojaški sporazum. Sestanek zaveznikov in .prijateljev Včeraj sta jugoslovenska delegata pri DN dr. Božidar Purič, poslanik v Parizu, in dr. Ivan Subotič, pooblaščeni minister in stalni delegat pri DN. priredila obed na čast francoskemu zinanjemu ministru in mini; trem Male antante in Balkanske zveze. Obeda so se udeležili Delbos z Vien notom, Tevfik Ruždi Ara? s svojim pod-cajnikom in tuTŠkim stalnim delegatom pri DN, Antonescu s stalnim rumunskim delegatom pri DN, češkoslovaški poslanik Kinzl-Jizerski in grški stalni delegat pri DN Polifoniades, ki so ob tej priliki izmenjali misli o političnih vprašanjih, ki se nahajajo na dnevnem redu sveta DN, pa tudi o drugih vprašanjih splošne mednarodne politike. Razpravljali so med dru gim tudi o Aleksnndreti in sploh o ureditvi razmer v vzhodnem delu Sredozemlja. Znano je namreč, da je intereo Jugoslavije v tej stvari izključno ohranitev dobrih in prisrčnih odnosov med obema prijateljema Jugoslavije, kakor sta Francija in Turčija. Pri izmenjavi misli med za topni k i Francije in držav Male antante in Balkanske zveze so posebno simpatično podčrtali najnovejše izjave Nj. Vis. kneza namestnika Pavla poročevalcu Reuter-jevega urada, ki so jih objavili vsi svetov ni listi. Posebno "o podčrtali miroljubni i -ačaj onih njenih odstavkov, iz katerih se vidi, da Jugoslavija ni samo ohranila t je dejanje prijatelje, temveč si je celo zboijšala svoje razmere z držav-mi, s katerimi je v preteklosti imela razne težkoče Prav tako ho na tem sestanku simpatično pozdravili vest o današnjem podpisu pakta o večnem prijateljstvu med Jugo'4avijo in Bolgarijo, ki stopa v okvir celotne politike miroljubnosti Dr. Ivana Subotiča, kalnega delegata pri DN in poslanika v ženevi, je danes sprejel britanski zunanji minister Eden. onska vladna kriza JapeasSrf grozi vojaška diktatura, ni pa niti izključena možnost državljanske vojne Tokio, 24. jan. A A. Vojni minister general Terauči je Izd?! komunike, v katerem pojasnuje svojo ostavko takole: Spričo gioookega nasprotstva med vojni mi in parlamentarnim: oblastmi se zavedam svoje slabosti pri delu za zagotovitev discipline v vojski reorganizacije narodne obrambe. Moji ostavki je sledila kolektivna ostavka vlade. Agencija Dom.?j pravi, d?, je general Terauči izročil že predvčerajšnjim svojo o tavko, ki je bila tajna, 'ver je Hlrota lipa., da bo dosegel politični kompromis :n pregovoril Teraučija za umik o:tav" e. Menil je, da b- tudi nvkada pridobil za pristanek na razpu t parlamenta. L.ondoi 2-1. januarja, br Reuter javlja iz Tokija, da so vojaški krogi razširili na deset tisoče letakov, v katerih napadajo politične stranke in jim očitajo biro- kratizem. Obenem napadajo vlado in huj-skajo proti Ameriki, Kitajski, Angliji m Rusiji. >Maachester Guardian« piše, da Japonska v nasprotju z Nemčijo in Italijo ne ftoji pred izbiro med socializmom ali fašizmom, marveč ji znova grozi vojaška diktatura. Ogrožata pa jo tudi strankarski birokratizem ia strankarska razcepljenost. Na Japonskem se je bolj bati vojaške diktature ka.tor pa delavskega ali kmečkega upera. Vojaški krogi se zavedajo, da so s svojim polednjlra prevratom izgubili zaupanje r a.roda in Okušajo zato izkoristili spor mod strankami in vlado, da bd nasprotstra še bolj poostrili. Politične stranke se čutijo ogrožene in -o zato prav tako trdno odločene, seči po samoobrambi, kar pa lahko dovede do krvave državljanske vojne. 1 in italijanski o prostovoljcih 33a.rj.es bosta nemška in italijanska vlada odgovorili na angleško demaršo o onemogočenju pošiljanja prostovoljcev v Španijo Berlin, 24. januarja, g. Nemški odgovor t; nemške interese na tej konferenci, pa je na angleško noto o vprašanju dobrovolj- nem&ka vlada tudj to poljsko sodelovanje cev bo izročen jutri ob 11. dopoldne. Nem- odklonila. Francoski krogi poudarjajo, da so ški in italijanski odgovor bosta izročena Z ed njene države in Japonska, ki tudi niso istočasno. Odgovora ne bosta odklonilna včlanjene v Društvu narodov, pristale na ter bosta omogočila nadaljevanje diplo- sodelovanje. matske akcije za likvidacijo vojne v špa- i _ ni ji. V berlinskih političnih krogih pravijo, da upoštevata oba odgovora zadnji Edenov govor v spodnji zbornici. Potrjuje se tudi, da so Franca '.n izgube Nemčije v Španiji pripomogle k razpoloženju za likvidacijo španske pustolovščine. Nemci, ki so se vrnili iz Španije, opisujejo stanje - več rožnatih barvah. Kini 24. jan. br. Kakor se doznava v tukajšnjih dobro poučenih krogih, bo odgovor nemške in italijanske vlade na angleško demaršo v zadevi prostovoljcev za Španijo izročen in objavljen jutri. Nemčija ne bo sodelovala na konSerensi o surovinah Pariz, 24. jan o. Splošno pr.Čakujejo, da h? bodo pričela gospodarska pogajanja med Franci:o in Nemčijo c-redi februarja. V Pa5 rizu je ponovno zavladalo precej optimistih čno razpoloženje. Po nekaterih informacijah l>osta ta podajanja uvedla trgovinski minister Bastid in nem .-k- gospodarski mnister dr Sehaeht s posebno izjavo o ciljih fran-cosko-nemškega zbližanja. V' Parizu so ses daj le še v skrbeh, ker se Nemčija ni odi zvala povabilu na konferenco o razdelitvi sjrovin k; ^e bo pričela prihodnji teden Nemei;a ie povabilo odk!oni'a č;sto for5 malnh razlogov. Zvedelo se je, da je Beck izjavil Nuralhu, da je pripravljen zastopa; Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 24. januarja Sredi pred pusta tirno, toda življenji* v Ljubljani teče lepo enakomerno dalje in niti ob nedeljah se ne primerj nič hudega Kar je prireditev, potečejo v vedrem, optimističnem razpoloženju, v nadi na bol.št čase, ki nam jih že tako dolgo oiieiajo. Si ccr pa ni nobenih prehud h izpadov in ima tudi ljubljanska policija s kaljiici miru man. opravka, kakor druga leta. Zlasti današnj nedelja je bila mirma. brez dogodkov. Ur-zck hlad je zavladal in povzroe.il poledico ponujalo se je bab je pšeno. Vse kaže, da bomo v kratkem dobil; nov nalet snega Današnja nedelja je bila ugodna za zini ki šport. Zlasti eo se je navij M drsalci. Pa tudi izletnikov ni manjkalo. ki so Pe hotel osveži v ljubljanski; okoldoj ini okrepiti gostilniških postojankah, ki so na dobrem glai^u zaradi kolin in cvička. Večer v narodnih nošah Kakor pač zabteva letošnji kratki prtd-pust, je bilo to soboto zvečer več družabni!!! prireditev, a največja je bila na Taboru. Ze vrsto let sloveči »večer narodnih noš« je seveda tudi leto? uspei v }*>lno zadovoljstvo priredšteljice Jadranske straže in gostov, ki so se zabavali v lepem okolju. Zbrala se je odlična družba v kateri je bMo tuli lepo štev Ho pred s-tavn'kov V nienu bana je počastil prireditev Jadranske straže podkan dr. Majcen, mesto Ljubljano je zastopal podžupan dr. Kavnihar. tudi univerza je poslala svoje zastorn:ke. komandant dravske divizije general La/.a R. Tonič je prišel 7. gosoo sonro^o Z njim jo '>;I tudi pomočnik general Dodič. po'kovni.k MaSič in več drugih uiriednih častnikov. m,&;l n.mi orožniški pove'jni!< po'kov"ik Barle Finančni direktor Sedlar je b:l z go-smo. na čelu če^ke kolonije ie '>'' med po-seltno dra.Tiani crosti sr. konzu? Minovsv z ■^os-po dočvm je danski konzulat zastopal velet-rgovpc Zdenko Knez 7. arosivi v imenu a-nel^^ije ?p W navzoč nnela/,:.is' : svtHk dr. Lermold Viča.r. za z'xvrnieo TO T pred->erifs'*o CMD prv>-mes»Ti>?i !p->. M-^-ovšek. za ko'o-,'jo "niv. p-o* TJuiViov 7A Av»o'luh dr P i hI P-r^n vrhovno rnstrn^.-v Jadranske g+ražp v Tj^iibi 'ani TV» ni^edst." v1 pre ^-c]7- ik Ji Jadran«, pri sSlonu« so se sestali člani marljivo delujočega tukajšnjega Kuncerejskega društva, v studenškem Sokolsk->m domu pa so imeli svoj občni zbor vrli studcnški Sokoli. Na Pesnici pa so zborovali pesniški gasilci. V srediSču teh zborovanj je bil zlasti krasno obiskani občni zbor Sokola Maribor I-, ki se ga je udeležilo 3l>0 člarov iu članic. Otvoril ga je zaslužni starosta br. dr. Lj. Pivko, ki se je v uvodnih besedah sp ur,ml prvega Sokuia Nj. Vel. kralji Petra II., nato pa pozdravil navzočega zastopnika mariborske sokolske župe ravnatel.a br. Mastnak ter starosto racivanjske sokolske čete br. Firma. Zatem je prevzel vod&tvo občnega zbora br. Mohoiko, ki se je spomnil biagopokojnega voditelja ti"2ašk.h Slovenccv dr. Rybara ob lOletnici njegove smrti, čigar spomin so navzoči počastili s klici i Slava«. Zatem ie poroča! tajnik br. Reisman. ki jc predlagal, da se pošlje pozdrav bolgarskim Junakom. Sledla so poročila načelnika br. Cilenška, prosvetar-ja br. špangerja, statističarja br. dr. Crk-veniča, gospodarja br. Sosiča, blagajnika br. Mateliča, revizorja br. Nika Vrabla, in br. Konečnika za radvanjsko sokolsko četo. Zastopnik mariborske sokolske župe ravnatelj br. Mastnak je zatem sporočil pozdrave župnega vodstva ter izrekel vodstvu priznanje za vzorno delo. Pri volitvah je bila v glavnem izvoljena dosedanja uprava s starosto bc. dr. Pivkom, po ^starostama br. Mohorkom in Jakopcem. načelnikom Cilenškom in načelnico s. Matkovo. Občni zbor je nudil sliko vzornega, marljivega sokolskega delovanja, saj šteje društvo 518 članov in sicer 213 članov, 58 članic, moškega naraščaja 30. ženskega 16, moške dece 325, ženske dece 76. Prevozniki, avtoizvo&čki in fijakerjj so imeli sinoči svoj redni cbčni zbor pri sGambrinut. Poročali so predsednik Združenja obrtniških obrtov v Mariboru I. Sluga, tajnik in blagajnik Anton Krepek ter g. Pavalec v imenu nadzornega odboia. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da šteje združenje 273 članov, in sicer 123 avto-izvoščkov, 55 avtoprevoznikov 69 voznikov s konji in 26 fijakerjev. Denarni promet v preteklem letu izkazuje 64 003.30 din. Volitev v smislu pravil letos ni bilo. Prva mednarodna biljardn» tekma v Mariboru. Ma>ribor je imel sinoči v tukajšnji kavarni »Jadran« svojevrstno atrakcijo. Zanimanje za biljardno tekmo je bilo tako veliko, da je bila kavarna nabito polna vnetih kiblccv in biljardistov. ki so z živahnim zanimanjem spremljali borbo na zelenih biljardnih mizah med najboljšimi mariborskimi ter graškimi biljardisti. Tekmovanja so trajala do 1. zjutraj in so bili rezultati sledeči: Stern (Gradec) je porazil Poša (Maribor) 300 : 232, Koser (M) je premagal Leinweberja (G) s 250 : 230, Czezuiczewski (G) je porazil H. Hobacher-ja (M) z rezultatom 500 : 39, Bock (G) pa Juga (Ml z 250 : 180. Zelo zanimiva ;e bila partija med Hobacherjem in Czezuiczew-skim. ki se je končala v serijah in je Grari-čan v 1. seriji napravil 256. v drug< pa 241 pointov. Tekmovanje se je danes po- Ob 15. se je tekmovanje nadaljevalo in je Opolčar (Gr^ec1) porazil Benivrja (Maribor) s 500 : 372. V dnfi partij: i« Si .m bok i (Gradec) pow.fl Pot učana (Maribor) is hora s. Josip Pogačnik, generalni tajnik TPD. Prireditev sg, jc pričela s sprevo lom na-olnii noš, ki jc vzbudil lanogo pozoniost.i. ^lcdiio je kraljevsko kolo. Razpoloženje je ;'ilo takoj najboljše in postrežba prav do- ra. kar je i«ič razumljivo ob ljubeznivosti Jabljarskih dam. ki se vneto trudijo za fadracjko ^t■l•a2o. S3j vc-.lo. da gre či^ti do 'liček te prireditve za najboljši namen: v prid zdravju mladine, k: je krvavo iv>'rLb-na jadranskega zraka vo !<; in sonca. Z.i 1 lesni red, ki je vsem ltstrezal je marljivo la v smrt takole: Zjiitraj ob pol 7. uri so videli na rudniški rami>i zaposleni nidrrj' hoditi tik nad kolodvorom v Laškem žensko. Pervo'110 ol> prozi sem i'1 t ju Seveda irso slutili kii se prii>ravl;a. Ko pa je ob 7. ari prs^e' vlak v smeri i? C-lja proti Laškemu se je mlada ženska nenadno v'c!rln ria progo t"ko. da je imela gla\-o na tr^čn^n in to tik p^ed lokomot-iv-i d:> s^roievo^lj-i ni mogel več wst*v?M. Kobsie je zdrobilo srlavo. tniolo l>a %*rglo na procrn kvr je n- sr^čnica obležala °rozno razmesarjena.. Raztrrane so ji bi'e roke kri je po^-mpila zenv'jo in Hie i-< ljudje ncnilj kot dekle ves°I =" TV;.->V-> n- s-^ie •-(■drn^rvs^H-na m ni 7.T11 na. Pi:"ra-l.-ovi.'i jp st-Jni n"Tr>es'4t'>v rvr kopalkjJu OI ZI). to la nada ?e ji ni izpolnila. iz Ma.ril»ni. Novo tovarno Vodo bržkone zgradili pri Pragerskem. iiCa>.95. Lebej (Maribor) je porazil Seidla (Gradec) 7. 250:105. Partija med Crosigotn (Gradec) in Mešičkom (Maribor), ki igrata do 250 po eno v. je ob poročila še tra- jala. DELAVCI gradijo novo zadružno tekstilno tovarno V 7.gornji dvorani Narodnega doaia je b:l dopoldne ustanovni občni zbor zadiužnc toxsti*ne industrije delavcev. Zbora so se udc.ežili tckstilnj delavci, trgovci in drugi somišljeniki zadružništva v lepem številu. Občni zl>or je otvoril iu vodil predsednik | ]>riprav]jainega odbora, nakar sta šolski upravitelj Josip Velikonja s Piagerskega, 111 vpokojeni železniški urara v nadzorni odbor kot č'an:: Josip Velil onja šolski upravitelj s Pra-gerskeRa, Mih el De ve, železniški uradnik in posestnik iz črešnjev-ca. Ivan Carsgf, unvlni.k iz Maribora Slavko Ljulioda, strojničar in ki iuč^ vničar iz Maribora, kot Daoicstniki: Ivan Tavčar, uralnik Narodne banke, jn Mil osi a v štancer Konstituiranje JNS za mesto Beograd BeCgrad, 21. januarja, p. Dopoldne jc biLa v prostorih gin v nega odlK>ra JNS ferenca predsednikov in odlx»rmkov okrajnih organizacij .>l.i;uike za Beograd, Zemnn in Panoevo. V mestni centralni odbor so t»i-li izvoljeni kot predsednik Bogo jub Jevtič, kot p»/dj»reds©finiki Dobrivoj Bogdanov ič, biv-fd Ivan Milenko Vasnovič iD Stevan Ma-1'euovič. trgovec iz Zomuiia: za tajnika inž. Jovan Miishlič in uiradniik DHB B ranica Ste-fianovič. za blagajnika Božidar Barovič za člane pa dr. Kosta Kumanudi ter poslanci lr. Svetislav Popovič. Ješa Proti e in Branko Paunovič. Del zbranIi delegatov je ugovarjaj ixvo-'itvi Bogoljuba Jevtiča za predsednika centralnega odbora. Ker je bil g. Jevtič t večino glasov kljub tonn i7.vo'jen, so nezadovoljni delegat je i/javili, da 1xkJo vložili proti njegovi izvolitvi protest pri strankinem oredso radiju proglasili za »Avstrijca«. Naše Gledališče DRAMA Ponedeljek, 23. januarja: zaprto. Torek, 26. januarja; ziaprto-OPEItA Ponedeljek, 25. januarja; zaprto. Torek, -6. januarja; Pri treh mladenkah. Izven- Popust za abonente. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno z manjšima vedTiar.flr? r.ad severovzhodnim delom države. Deževalo bo v primorskih krajih, snežilo glob je ▼ zaledju. Kosava ob Diunavu. Temperatura bo nekoliko porasla v zapadnib krajih >n na jug«, padJa v ostalih predellfi. Razširlenje beograjske splošne bolnišnice Bccgrad. 21. januarj?-. AA- Snoči j minv>'tv 1 •• :» i so v razpravo posedi vsi prisotni zdravniki. Obravnava" <> vredvse-« dv» v-n". ki se tičeta c' državne bolnico. zbo-ljSanjc sedanjega stanja s sre^istvi. ki &o na razpolago. rn načrt bo^Ioče obče država? bo'-nišnice. Ugotovili so. da se je prej ptorilo mnogo napak in da se je delalo nts>te«Ki-tično. zaradi čf^a-r sa bili rezmltati prilično slalji, 0 bodoča državni bolnišnici je bi-lo sklenjeno, da e»3 sestavi delovni u" številu postelj niti po številu zgradb. f-'*Tok j.ive min'st.ra Cvetkoviča in njegove na.7x>-re o boli i iJ)ki-s a nitet ski službi, ki je brila doslej tako zelo zapostavljena. Francoski tisk o nemški gonji proti ČSR Pariz, 24. januarja. AA. Francoski listi posvečajo posebno pozornost novi nemški kampanji proti Češkoslovaški in odločnosti češkcslovrške vlade, da jo onemogoči. Socialistični list ; Populaire« je objavil uvodnik pod naslovom j Ogorčenje Nemčije proti češkoslovaški/, v katerem pravi med drugim, da za sedaj sicer ne grozi nevarnost neposredne nemške akcije proti Češkoslovaški, da pa nemški tisk s svojim pisanjem pripravlja atmosfero, primerno za politiko, ki bi jo hitlerjevci mogli začeti ob ugodnem trenutku. List poudarja hladnokrvnost češkoslovaške vlade, ki odgovarja na to kampanjo s potrpežljivostjo in si prizadeva, da prepreči razburjenje in tako onemogoči cilj nemške propagande. V ta namen je češkoslovaška vlada zaprosila tuje vojaške odposlance, naj se sami prepričajo o pravih razmerah. sTemps« ki je prav tako objavil uvodnik o tej kampanji, pravi, da ni ničesar nevarnejšega kakor taka gonja, zlasti v državi, kakršna je Nemčija, kjer je jav- nosti onemogočeno sleherno neposredno obveščanje iz tujine in je zato mogoče informacije kanalizirati v zaželjeno smer. , List omenja proteste češkoslovaške vlade in odobrava povabilo angleškemu vojaškemu odposlancu, naj se osebno prepriča o dejanskih razmerah. List misli, da bo potem konec nemške kampanje, ki se sedaj sistematsko vrši proti Češkoslovaški, državi reda, ki je vredna vsake pohvale in vse podpore pri svojem stremljenju za zavarovanje lastne varnosti in neodvisnosti. Nato se pohvalno izraža o razumnem pisanju češkoslovaškega tiska o Nemčiji ter poudarja trajno prizadevanje češkoslovaške vlade za zboljšanje razmerja z Nemčijo. Kot dokaz navaja izjave prezidenta dr. Beneša in predsednika vlade dr. Hodže ter omenja, kaj je Češkoslovaška že vse storila za nemške manjšine. Na koncu pravi, da tisti, ki poznajo prave razmere, ne morejo razumeti, zakaj so nemški listi začeli takšno kampanjo proti sosedni dr-i žavi. 3 r^n oS^Tjck, 38T. I. ;e ena revna v Planici Pri včerajšnjih izbirnih skakalnih tekmah |e zmagal Ilinjan Prib&šek, častni mesti pa sta znsedh Klančnik Kari in Bevc Edo — Naša reprezentanca za Bansko Bystrico je sestavljena Rateče, 24. januarja. Planica danes po vremenu ni b.la najbolj prijazna, zo včeraj je tekačem nagajal precej hud rmaz in mrzel veter, danes pa se je v leg i a nad vso Planico nizki megla, ki je zakrila vso panoramo, pod njo pa je prav tako bril strupen sever, ki je d-lat preglavice tudi nekaterim skakalcem, šc več pa seveda nestrpnemu občinstvu. Snažne prilike so tam v najsevernejšem delu Gorenjske še vedno idealne in ee jc trsba samo čudit:, zakaj so prav za prav ti smučarski kraji od Jesenic navzgor take slabo obiskani, Čeprav imajo .daleč naokoli edine m h ko dosegljive snežne prilike. Kljub slabim vremenskim prognozam pa se je z današnjimi vlaki pripeljalo v Plamco le precej smučarjev, ki so se deloma razgubili no terenih, deloma pa čakali na prvo letošnjo večjo skakalno prireditev. Po včerajšnjih izbirn;h tekmah v teku je JZS.S za danes določil še izbirne tekme v slkekih ki sta jih prav tako organizirala Ilirija in Kateče-Plamca. Prireditev se je vršila na skakalnici št. 3 — vse skakalnice so zdaj dobile tekoče številke, razen velike letalni ce — ki je bila v idealnem stanju. Vsekakor m razumljivo, zakaj so prireditelji -/avlekli start za tri č^trt ure, dssi zato ni bilo nobene potrebe. Kot sodnika sta fun-girala gg. Jelenič in Sniolej Janko, navzoči >a so bil: zastopniki JZSS, ki so nadz rali ••be pn 1 r.d:.tvi in kasneje sklepali o sestavi državne reprezentance. Za izbiruc skoke se je prijavilo t§ tekmovalcev med njimi seveda vs:, ki kaj pomenijo v našem skakalnem športu. V konkurenci je :'o treX- napraviti tu skoke, nekateri naj-■ Tj navdušeni ali pa najbolj razočarani so jih nekaj k lali še izven konkurence. Prvi sl*€s>k Otvoritveni skok je izvedel norveški trener Hansen v lepem stilu in obstal n? 51 metrih. Za njim so šli tekmovalci- Prešern r,a 37 m. me kaj sigurno, za njim Klančnik Karel na 51 n in pol v lepem stilu, nato riladi I-Iedenik na 41 m. po katerih sc kot prvi povalja po snegu. Potem pride Brvc, prav dobro za njim naš bivši rekorder sra-mel, ki se okorajži do 54 m in pol, toda P i ie. Takoj za njim je favorit Pribošek, krasno obstane na 51.5 m. Nato se poslan« junak teh strmin Albin Jako-računa verlao na sigurno in obstane rs !G Za njim jc na vrsti pridni Ivan Zupan z Jesenic, ki ima snmio in ga vrže : ■ is .. 41 rn Za Zupanom Lojzetom ki je skoraj preslab za to konkurenco, pride odlični tekač Gregor Klančnik, ki pa se tudi ne požene preko 40 m. Naslednji jc. n t'tel j plamške šolo in lanski junak z letališče Albin Novšak. ki pristane na 54.5 rastrov V z ku si sicer zatakne smuči, to2a v on hipu se srečno izmota iz ' • --nji št;rje so is preslabi za to ■ •o m pristajajo na dal lavah okoli Mojstrana) 2032, 5. Novšak Albin (Bohinj) 182.5, 6. Šramel Boge (Sm. K. Ljubljana) 167..5, 7. Prešeren Franc (Lesce) 162.7, S. Klančnik Gregor (Dovje Mojstrana) 139A, 9. Zupan Ivan (Bratstvo) 129.1, 10. Zupan Lojze (Ilirija) SO.2. O veerafŠEjem teku b; bilo naknadno povedati še to, da sta b li progi eolgi le na papirju IS in 40 kilometrov. dejansko pa je merila poizkusna pro- ga v krajšem delu najmanaj 21 kilometrov, v daljšem pa je bila kilometer daljša. To velja samo za Knapa, ki je zasedel prvo mseto, za Mraka, ki je privozil v cilj 13 minut pozneje, pa je bila ta proga le 40 kilometrov dolga. Med tekmovalci, katerih imena najboljših osem smo objavili že v nedeljskem -»Jutru«, bi bilo na 9. mestu pristaviti še prav dobrega domačina Antona Pttriča, ki je potreboval za progo 1:41:43 in na 10. mestu tekača Sm. ki. Ljubljane Boga šramla. ki je presmučal progo v 1:44:46. Naša re&rezentaiica za Bansko Bistrico Po včerajšnjih in današnjih rezultatih je JZSS še v teku dneva sestavil našo tekmovalno ekipo, ki se bo v dnevih od 31. januarja do S. februarja udeležila III. tekem za slovansko prvenstvo v Banski Bistrici na češkoslovaškem. V ekipo so določeni: Smolej Franc < Bratstvo t, Knap Leon. Mrak Franc loba SK Ilirija), žemva Lovro (Bralstvo), Klančnik Lojze in Klančnik Gregor (oba Dovje-Mojstrana). Klančnik Kari in Jakopič Avgust (oba Sin. ki. Ljubljana). JakovVč Albin (Dovje-Mojstrana). šramel Bogo (Sm. ki. Ljubljana), Pribošek Franc (SK Ilirija) in Novšak Albin (Bohinj ). Skakalca Zupan Ivan in Bevc Edo imata nado, da pojdeta v Charncnix ... v č.j-kmgg eniat ena rdgon irdg rdgovava Važnih nastopov v Banski Bvstrici sc bo torej naš save/ udeležil /. 12 tekmovalci, med njimi s po tremi člani Ilirije, Smuč. kluba Dovje-Mojstrana in Smuč. kluba Ljubljane, z dvema članoma jeseniškega Bratstva in članom smuč. kluba Bohinja. Po sesta.vi §odeč bo naša najšibkejša točka v konkurenci za kombinacijo, ki je obenem najtežja in najizdatnejša. Ker tudi v drugih disciplinah najbrže ne borno dovolj kos odlično pripravljenim Cehom, sc moramo ob zaključku tega triletnega tekmovanja kar pripraviti na edino razpoložljivo — drugo in zadnje mesto. •iV- ■ olimpiada v reprizi Hubert Heim je v smuku med 75 udeleženci zasedel nsssta m se plasiral za slalom — časten uspeli njegove sestre Erike Ga-Pu. 23. lanuarja. Krasen dan sc jc napravil v Ga-Pa. na dat otvoritve mednarodnih spjrvvh tekem. Izmed deset prijavljenih narodov. se tega športnega tedna niso udeležili Angleži, od Madžarov je .nastopil samo c:i tekmo-valec. a češkoslovaško republiko so zastopali sudet.skt Nemci. Jugoslavijo jc nri teh važnih tek in;, h zastopalo sedem tekmovalcev in jc naše moštvo najmočnejše inozemsko" moštvo ra-z.en Avstrijcev. ' Proga, ns kateri se je vrši! danes smuk. je bila vse dni treninga v jako slabem stanju in poledenela. Zaradi tega sc bili vsi tekmovalci jako previdni Že zgodaj zjutraj jc naša ekipa udšla na start in se pripravila na tekmovanje. Proga sama ie. bila dolga 5 km »n ji je višinska razlika nad 1000 m. Če torej pomislimo, da so tekmovalci potrebovali povprečno pet minut, da so prevozil' to progo lahko vidimo, s kakšno brzino se jc izvršilo to tekmovanje. Start jc bii na Kreuzerjochu, a cilj na Garmisch-Talstation. Že od desete ure dalje so se pričele pomikati velike množice gledalcev proti cilju, a mnogi so šli na samo progo ali na kar k . Med u.iim. je tudi edini Mariborčan i startu. Računati se mora da se je današnjih j tek usta\-iti in jc tudi on pri tem izgubil precej časa. Najbolj« čas dneva je bil dosežen t rezultatom .4:16,2. ki ga ima Roman NVorndle (Nemčija). Rudi Cranz je na četrtem mestu. Ivan Seelcs na osmem. Randmond So-renson na 18. itd. Kljub vsemu morimo reči, da so se kljub :n ocer tekač Fanedl, ki pa s tako strmino. prvič bor: i te.icm udelei .> mnogo tisoče v gledalcev. dam 'VSlgS S&Otf enkrat gre trener Hansen m spet sigurno postavi znamka, vrstni ied isti, toda sreča -okaze. kaku ■1 m. Nato je • v tem drug ni kolu neko!'ko drugačna, .'rav dobro se lei: Klančnik Karel nu 52.5 metra, prav tako lepo Bevčev Edo na 51 m, :i za njim Sram 1 prrv tako daleč. Kajpa r*rifcovšek je tudi dob.?r in še zi meter jalj£i ko*, prvič. Sreč* se n asm p je tudi Zupanu z Jesenic, k> obstane na 51 m. Potem čakamo Novšaka! s silnim zaletom se • znr visoko v zrak. pr stane daleč v glo-diru. po• em- na ga položi v sneg. Merilci ugotovi j- najdaljši skok v konkurenci 55 metre.-. Vrsto zaključi agilni Fanedl, ki pa s: kem&j pomaga za nekaj metrov. V tretjem kolu se sPl't odlikuje K'a:iv kari, ki mu že perrok-ujcmo odlično mesto. Prav dober je tudi Bevc, ki pride na 50.5 m. za njim Šra-me! v lct)i_formi na 52 ni In še bolj Pribo-5 m. Tudi Jakopič Albin sc pri-reda i:i nride na 52 m. Za njim je vadi »nesrečni« Ivan Zupan, ki potegne sicer do 5_ m. toda nato konča v šne«u Med zadnjimi tremi pride še enkrat Novšak. ki orni-k nesrečo pri drugem padcu z daljavo 54 5 m V seriji izvenkonkurenčnih skokov so sc najbolj potrudili Pribošek, Novšak in Zu-r>an Ivan. med katerimi je Novšak obstal na 62 m. Zupan Janez pa prišel "do 57 m. toda tudi po snegu nazadnje. Naš smučarski skakalni snort že kaže one rezultate planiske šole. Na startu smo meli danes žc dober tucat zastopnikov te troke. deloma starih »kanonov«. deloma pa že mlajših mori in pokazalo sc je. da -:redo mladi krepko za nekdanjimi, če ris o nekaterim že dorasli. Vsi so se pokazali v močno nanredujoči formi, posamezniki med jimi (Pribošek. Klančnik Kare! Bevc, itd.) Pa se bodo mimo lahko pokazali ra ena- kih prireditvah kjerkoli Med tekmovalci lansko leto Z. rezultatom 5: .15 -Š se ie plasiral izmed "5 udeležencev na 2') mer'o Letošnje leto /tfhi II., desnemu krilu Admirc. Avstrija: Francija 2:1 (1:1) Pariz. 24. januarja. Avstrijska nogou*etna reprezentanca je dan*? odigrala svojo peto tekmo s francosko reprezentanco ter zmagala z 2 : 1 <1 . 1). Za tekmo ie vladalo izradno za-rin.anje, ker j- bi!o i-r«inr>. da je francoska reprezenta.v a dosegla v zadnjem času več zelo lepih uspehov. Tako je po-l azila madiarsko in češkoslovaško reprezentanco z 2 j. 1, jugtf»Ioven*ho pa -z 1 : t) Kakor rečeno; so Avstrijci danes nastopili petič proti Franciji, Dosedaj so vedno zmagali, in sicer leta 1825. v Parizu s 4 : 0, leta 3926 na Dunaju 4:3. leta 1933 v Parizu 4 : 0, leta 1934 v Turinu o priliki svetovnega prvenstva 3 : 2 in sedaj v Parizu 2:1. Igrišče v Prince Parku je bilo popolnoma zasedeno. Tekmo je gledalo 50.000 gledalcev. a več tisoč jih je moralo cx;iti, ker ni bilo več prostora. Skoraj vso tekmo je deževalo. V prvi polovioi so bili Avstrijci v premoči, dočim so biii v drugem polčasu Fran-cozi večkrat v napadu. Obrambi obeh moMev sta bili boljši, kakor napadalni vrsti. Avstrija je prišla, v vodstvo v 38. minuti. Jerusalem in Binder sta prodirala s knmbinactjskimi potezami. V zadnji fazi tegra napada je bil Binder sam pred nasprotnikovim golom. Tukaj so ga nepravilno zruftiH na tla in sodnik je odredil enajstmetrovko proti Francozom, ki jo je Stroh pretvoril v vodilni gol. V zadnjih minutah prvega polčasa so bila avstrijska vrata večkrat v nevarnosti. Francozi so izenačili v 41. minuti. Jiaftl je odbil žogo Ria z nogo. toda prihitel je Novickjr, desno krilo Francozov, ter poelel žogo v mreio. V drugi polovici so morali Avstrijci odbijati mnogo nevarnih napadov Francozov. Pri Um se je izkazala avstrijska obramba. V 38. minuti je Binder dobil žogo od Viertla ter jo sunil mimo vratarja, ki je zapustil svoje svetišče, v mrežo. S tenj jz bila zmage Avstrije zagotovljena. Sodil je Anglež Bar ton izvrstno. Hude kazni za tihotapstvo sladil Vlada je izdala uredbo o pobijanju tihotapstva z. umetnimi sladili. Po uredbi *<> promet z umetnimi sladili rcr izdelovanje, predelovanje in promet z jedili in pijačami, ki sc morejo sladiti z. umetnimi .nladHi. pod nadzorstvom finančnega ministrstva. Prepovedan jc uvoz umetnih sladil ter }c-dii in pijač, oslajenih z umetnimi sladili. Za umetna sladila sc smatrajo vsi tisti kemični izdelki, katerih sladilnn moč je večja od sladilne moči iste količine sladkorja Umetna sladila in jedi in pijače, ki so z njimi oslajene. uvožena preSco cariname po osebah, ki nimajo dovoljenja, *e bodo vrnila na podlagi te uredbe v tujino na uvoznikove stroške, čc on to iirjari, drugače sc bodo pa uničila. Nadzorstvo nad izd elo vam je m. predelovanjem in prometom z jedili in pijačami, ki se sladc z umetnimi sladili. bo vrnilo finančno ministrstvo po svojih organih in zaupnikih. I "redba orodja tudi stroge ka/ni. Tako sc bodo kaznovali z denarno globo do 100.000 Din vsi tisti, ki brez. dovoljenja i/dclujc:o. predelujejo ali prodajajo jedila ali pijače, ohlajene z umetnimi sladili, in tudi tisti, ki brez. dovoljenja imajo v zalogi, kupujejo ali prodajajo umetna sladila. (":c sc denarna globa nc bi mogla izterjati, se ima iz-premeniti v zaporno kazen afi pa v policij- sko nadzorstvo. Uredba ustanavlja por»ebe-n skiad za pobijanje tihotapstva umetnih sladil. Ta sklad v ustanovi pri finančnem ministrstvu, oddelku za carwe. Sklad se ustanovi iz tehle sredstev: u vloge 100.000 Din, ki se bo * odlokom načelnika carin-skega oddelka iz-vaeU rr. sklad« za pobijanje tihotapstva; v. vlog sladkornih tovarn, ki znašajo 1 Din •za vsakih 100 kg sJadkorja. prodanega na tržišču kraljevine Jugoslavije, m od glob. izterjanih po tej uredbi. Gotovina, sklada se hrani pri Državni hipotekami banki. Iz sklada sc izplačujejo nagrade ovajalcem za odkritje m z a pleni rev umetnih sladil. od-nosno jedi in pijače, ki je z njimi osla jena, ter se *>piačuiejo zaupniki in poravnavajo stroški za kemično proučevanje umetnih sladH m sladkih jedi »n pijač ter vsi drugi gmotni izdatki. Sklad upravlja uprava, ki ji načeljnje načelnik carinskega oddelka finančnega ministrstva. Nagrade ovajalcem določa uprava sklada za vsak konkreten primer takoj, najkasneje pa v treh dneh od dneva prijavljenega poročila. NagTada sc ima gibati med KKI in 300 Din za en kilogram zaplenjenega sladila. Uredba stopi v veljavo 30 dni po razglasitvi v Službenih no v in ah in velja tri lera ' od dneva, ko stopi v veljavo. Iz Španije Nova Francova taktika Avila, 24. jan. g. Razni aajaki kaiejo, da je general Franco končno veljavno opustil taktiko frontalnih napadov na Špansko glavno mesto, ki so zvezani z velikimi iz-' gubami. Poveljniki njegovih odaekov bodo skušali sedaj z obkoljevalnimi operacijami na vzhodu in severovzhodu mesta doseči svoj cilj. šele, ko bodo zveze M&drida z Barcelono in Valencijo odrezane,. l»i se moglo računati z zavzetjem Madrida. Odkod Azane v Valencijo . V^enelja, 24. jan, AA. Predsedmik republike Azana je z avtomobilom odpotoval v Barcelono, v kratkem pa e bo »pet vrnil v Valencijo. Nastanil se bo v pulali Pori a Coli. v bližini Va lene i je. Inflacija v Španiji Par;/., 24. januarja, o. Kakor poroča Echo de Pariš«, je španska vlada že pričela inflacijsko politiko. V Toulouse je snočt prispela pošiljka 1380 kg novih španskih bankovcev po 100 in 500 pezet. Napovedana pa je Se druga pošiljka, ki bo te h ta'a okrog 6.000 kg. španski anarhisti so odpravili v Francijo 15.000 kg zlata, ki izvira iz Spanakih cerkva in ki so ga že prelili v palice. Tovor parnika „Vis" Su*ak, 24. jan. o. »Corriere della Serra« jo poročal i »red par dnevi, da je nedavno odplit! iz inancjKke Juke jirrrw!ovp!oMia družita vOrrania«. ki j; U'Stniea teza ps-mlka. te vesti orlločuo dc-rnr.ri!ira kot docela iz-mif.!j»-n<-. Parnik »Vint jc odplul iz M;u>eil-'eea n.Kov u j/-n z Ic^oni in «*<*«»ent04n v Oran in Ca.snUiatu-o ter se sploh "i ii*tavH v nobeni špai>ki Iijkj. Mussolinijev obisk v Libiji Rim, 24. jan. br. Museolinj bo v prihodnjih dveh mesecih obiskal Libijo, kjer »e bo mudil več dni. Par clni se bo zadržal tudi y Tripalisa, _ ' rti Stalin izvršuje Leninovo voljo ? Miuekva, 24. jajauarja. b. V četrtek je poteklo trinajst let od Leninove smrti. »Pravda« uporablja to priliko za zanimivo analizo opozicionalnih stremljenj v komunistični stranki, pri čemer izhaja iz trditve, da je Stalin samo izvrševalec Leninovega testamenta, saj je ob Leninovem grobu prisegel, da bo ohrani! v sovjetski dr&avi čistost in nedotakljivost Leninovih načel. Opoaic.ja z desne in leve skuSa sedaj med narodi sovjetske republike omajati zaupanje v to Leninovo poslanstvo, toda Stalin ga bo navzlic opoziciji prav gotovo izvršil. Smrt čsl. zgodovinarja Praga, 24. januarja. AA. Včeraj je umrl v starosti 67 let znani češkoslovaški zgodovinar in profesor Karlove univerze, Josip Pek&r. Komunisti ie vedno za Btumovo vlado IVIk, 24. jaouarja. b. Na letni skupščini komunistične stranke je izjavil vodja francoskih komunistov Thorez, da bodo komunisti še nadalje podpirali Blumovo vlado ljudske fronte in da so vsa nasprotna ugibanja brez podlage. Razpis občinskih volitev v Bolgariji Sofija, 24. januarja. A A. Po snočuji sey ministrskega &veta je notranji minister Kr&snovski izjavil novinarjem, da je kralj poipi al ukaz o občinskih volitvah. Volitve se bodo vrAile po pokrajinah in sicer 7. marca v pokrajini Stare Zagore in Plevna, 14. marca za šumen m Plov-div, 21. marca za Burgas in Vraco, 28. marca za. sofijsko pokrajino. Na podlagi zakona o razpustu političnih strank so vsi agitaeijSki politični shodi prepovedani. Obisk švedskega kralja v Bruslju Bru*elj, 24. jan. A A. švedski kralj bo prispel 2. februarja v Bruselj. Prvi sve-čani ki službeni sprejem mu bo prirejen v Liegeju, kralj Leopold pa ga bo sprejel »J U T R O« ponedeljska izdaja 4 - Ponedeljek, 25. I. 1937. livarjali film »Koncert na dvom«, v katerem spet sijajno poje Marta Eggerthova. FOTOAMATER nih razlogov. Tehnična oblika je poleg dramaturške izdelana z redko fineso, povsod se čuti Forstova roka, ki ima izredno fin čut za filmsko oblikovanje scene. Dinamika kamere in druge tehnične tinese povsod tam, kjer so res potrebne in na mestu. Skratka, to je film izredne umetniške višine in utegne izprcobrniti marsikaterega kinservativnega zapečkarja. ki dosledno odklanja vsako novodobno umetnost iz neutemeljene zakrknjenosti Filmi kakršen jc »Burgtheater«, morajo napraviti na slehernega gledalca nepozaben vtis. Naj omenim samo dve sceni ki sta ob enem dramatična viška: v kavarni pri kvar-tanju (suflcr — Rainer in nato baron — Rainer) in pa ponoči na odru. ko samo odmevajo koraki Mittererja in nočnega čuvaja v hipu, ko se hoče Rainer vreči v glo- I bmo. Akoravno je prva scena res da nekoliko teatralno zgrajena, je vendar tako silno učinkovita in končno celo prepriča, ker je v najmanjše podrobnosti premišljena in tako sijajno izpeljana. Nihče ne ve, kdo je nadležni kibic. ki gleda Moserju v kvarte. Ko ta izgubi igro in nejevoljen odide, vidimo pred seboj barona, ki hoče obračunati z Rainerjem Kako globoko, naravnost genijalno zamišljena jc ta scena, more doumeti le gledalec filma Tudi ona druga, ponoči na odru akoravno nas nočni čuvaj kot nema lutka ne more povsem prepričati, mora zgrabit; slehernega gledalca. Ker nima film nikakega tendenčne-ga ozadja, se mu kakovost še bolj poviša in je vsekakor redek dogodek v filmski industriji ter silno nasprotje ravnokar odigrani plitki »Veroniki«... dr. f. Urejuje uavonn JJavljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar, - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratnl del Je odgovoren Alojr Novak - Val v Ljubljani Nevarna bolezen: receptitis razsaja po amaterskih logih. Njeni zunanji znaki: Ko je ponižni začetnik premagal glavne težave samostojnega tlela, se r.aučil za silo razvijati s kakšnim univerzalnim razvijalcem, uporabljati kakšne zanesljivo vrsto filma, plošče in svetlo-čutkega papirja, izvrševati s temi ali onimi kemikalijami kakšne enostavne fotografske postopke — tedaj nekega dne mož odkrije, da je vsa fotografska meha nika in kemija prav za prav nekaj tako preprostega in nezapletenega kakor otroška igra. In bog si ga vedi zakaj, ali zato, ker se čuti fotografsko že odraslega otroškim nogam, ali pa zato, ker je v človeka že po naravi položena strast po zapletanju vsega enostavnega in ker smatramo preprostost za neko nižjo obliko stanja in dejanja: s tistim dnem se prične v amaterjevi praksi veliko iskanje novih tehničnih možnosti, veliko pokušanje in poskušanje, povpraševanje po najboljšem negativnem tvorivu in papirju, po najboljšem načinu dela, po najboljšem receptu. Zlasti po najboljšem receptu, ki naj bi že sam po sebi jamčil za stoodstotni uspeh. Odod tudi ime bolezni: receptitis. In posledice: Amater od samega iskanja, preizkušanja in povpraševanja ne pri de več do vrednega dela, kolikost tehnike mu kvari kakovost slik, včasih ga je kar malo sram, kadar primerja svoje izdelke , z izdelki kakšnega zeleno-nedolžnega pri-tiskača, knipsarja, ki še ne sluti ničesar o kakšni bolezni v fotografiji. To je zelo kritični čas, ko marsikateri ljubitelj ne more najti zadoščenja s samim seboj, ko marsikateri obesi vso fotografijo na klin in jo obtoži nepremagljivih težav, ki so prav za prav samo težave njegovega zgrešenega delovnega načina. Da je fotografija tako tudi zelo draga, je umljivo samo po sebi. Vsi stari lisjaki smo nekoč, dalj časa ali krajši čas, bolehali za receptitisom. Vemo, kako je to hudo, in če smo ga srečno premagali, vemo tudi za zdravilni nasvet vsem njegovim sedanjim in bodočim žrtvam: V fotografiji ni nobenih najboljših aparatov, nobenih najboljših razvijalcev, papirjev in negativnih tvoriv, zlasti pa ni nobenih najboljših receptov, ki bi jamčili že sami od sebe za najboljši uspeh. Te resnice ne bomo jemali dobesedno, gotovo pa je, da obstoje odločilne razlike le med slabim, boljšim in najboljšim, to je najbolj smotrenim načinom dela. Aparati, razvijalci, papirji, negativni material in recepti lahko v mnogih primerih, ob pravilni izberi, olajšajo ljubitelju delo in mu dado določene rezultate, toda ves trud je zaman, če se amater v svoji strasti do iskanja ne zna disciplinirati in se ustaviti tam, kjer je po nekem delovnem načinu dosegel dober uspeh. Skratka: Vsa skrivnost dovršene fotografske tehnike, ki je devolj preprosta, (in nam da dovolj časa za duševno izgraditev slike je v tem, da se oklenemo neke določene vrste negativnega tvoriva, določene vrste papirjev, razvijalcev in delovnih načinov, ki smo jih zasa izkusili kot najboljše. Ni še s tem rečeno, da bi za majhno spremembo ne smeli poskusiti še kaj novega in da bi morali načelno odkloniti druge načine. Toda eksperimentiranje zavoljo eksperimentiranja prepustimo ljudem, ki so za to poklicani, ki delajo :o iz znanstvenih razlogov. V rokah povprečnega amaterja se mora takšno eksperimentiranje končati jalovo. Nam gre v prvi vrsti vendar za lepoto slike in do te lepote pridemo po ravni poti hitreje nego po zakrivljenih. Vsa, ali skoraj vsa velika umetnost je preprosta. Preprosta pred vsem v svojih tehničnih pripomočkih. To, kar sem tukaj povedal, je sicer tudi recept, toda verjemite, da izmed vseh najpametnejši. K. K. Reprodukcije fotografskih ali kakršnih koli slikovnih in tiskanih predlog bodo uspele najbolje na manj občutljivih in zato drobnozrnatih emulzijah. V tem primeru se namreč morebitno zrno predloge ne pomnoži še za zrno snemalnega tvoriva. V prodaji se dobe reprodukcijske plošče (papirji in filmi), ki se odlikujejo po izredno drobnem zrnu. Delajo raje nekoliko trdo, zato je treba paziti na razvijanje. Z obilno osvetlitvijo, z uporabo izenačevalnega ali razredčenega normalnega razvijalca dobimo mehkejši negativ. S posebno trdim reprodukcijskim tvorivom ali s koncentriranim razvijalcem se bomo lotili risanih predlog in tiskov. Za barvne predloge, risbe, slike in otenjene fotografije bomo uporabljali ortokromatski ali celo pankromatski material, zadnji v primeru, da ima predloga oranžno-rdeče tone. Tukaj pa je zelo težko povedati pravilo, ki bi veljalo za vse primere, kakor je težko povedati nekaj splošno veljavnega za morebitno uporabo filtra pri reproduciranju. Vse zavisi od predloge same in pa od tvoriva, ki nam je na razpolago. Recimo, da bi morali reproducirati modro risbo ali modro otenjeno fotografijo. če se spravimo nadnjo z barvno neobčutljivim, to je za modro barvo najbolj občutljivim tvorivom, tedaj je jasno, da bomo dobili na kopiji po reprodukciji bolj ali manj medel odsev tonov, ki so v izvirniku morda krepko modri. Medli toni v izvirniku utegnejo postati na kopiji popolnoma beli. Jasno je tudi, da nam v takšnih primerih ne more rabiti nobena rumenica. Uporabiti bi morali ortokro- matsko tvorivo, mogoče v zvezi z rume-nico, ali pa tudi pankromatsko, ki je za modro barvo manj občutljivo in jo daje na kopiji zato temnejšo. Nasprotno pa se bo barvno neobčutljivi material dobro ob-nesel za rumenkaste, rjavkaste in rdečkaste predloge, ki jih bo podal izrazitejše, to je na kopiji temnejše nego pankromatski material, ki jih podaja svetlejše, posebno če smo reproducirall pri umetni luči. In s pakromatskim ali celo za infrardeče žarke občutljivim materialom spravimo na ta način iz predlog, ki so od časa orumenele in dobile rjave maroge, lahko sleherno sled teh okvar! Iz vsega tega je razvidno, da je pred vsako reprodukcijo vredno pomisliti, kaj hočemo doseči in kako moremo to doseči. In nekoliko osnovnih pojmov o fotografskih stvareh moramo imeti v malem prstu. Najbolj preprosto je pač, če reproduci-ramo na ploščo ali na film, s katerim običajno delamo in ki ga poznamo zato do podrobnosti. Reprodukcije s kamerami na medlico so menda sigurnejše, že zato, ker na medlici lažje ustanovimo s popolno ostrino in se lahko prepričamo, ali bomo ujeli na ploščo vse, kar hočemo reproducirati. Razen tega so to običajno kamere večjega formata, kar je za reprodukcije že zavoljo zrna priporočljivejše. Osvetlitev se ravna po znanih činiteljih, svetlobi, svetlosti predmeta, odprtini objektiva, občutljivosti emulzije, razdalji predmeta od objektiva oziroma povečavi ali pomanjšavi predloge. Pri slikanju bližnjih predmetov se izteg (slikovna razdalja) kamere poveča in poveča se tudi osvetlitev. V kakšnem razmerju, nam povedo znane tabele. Za silo si lahko zapomnimo, da moramo osvetlitev, ki nam jo pokaže svetlomer, podaljšali 2-krat, če se izteg poveča za pol žariščne razdalje, 3-krat, če se izteg poveča za tri četrtine žariščnice, in 4-krat, če se poveča na dvakratno žariščno razdaljo, to je, če slikamo predlogo v naravni velikosti. Za manj nego polkratno povečanje žariščne razdalje nam ni dosti potrebno, da bi osvetlitev podaljševali. Odprtina objektiva je pač polna odprtina, zaslanjati nam ni treba, če smo estro ustanovili na medlico, saj so reprodukcijske predloge običajno ravne. Zaslo-nitev prihaja v poštev kvečjemu zavoljo sigurnosti in pa če reproduciramo z objektivom, ki ni anastigmatsko korigiran. Da bodo predloge ravne, jih moramo dati pod steklo, ali pa jih pritrditi z žebljički itd. na ravno ploskev. Zadnji način, če je mogoč, je boljši, kajti v steklu nastanejo lahko zrcalne podobe, ki jih niti ne opazimo, opazi jih pa fotografska plast. Samo ob sebi umevno, da morajo biti predloge absolutno sporedne s slikovno ploščino. Najbolje je reproducirati pri umetni svetlobi, ker ni spremenljiva. Paziti moramo le na to, da pada z vseh strani enakomerno na predlogo. Če je površina pred loge hrapava, bomo mogli s pravilno namestitvijo luči uničiti vse sence vboklin in izboklin, ki bi reprodukcijo drugače raztrgale kakor najslabše zrno! Umetna luč je sestavljena malo drugače nego dnevna, na to se je treba ozirati za morebitno izbero filtra. Da uporabljajo v reprodukcijskih zavodih posebne apokromatske anastigmate za večbarvne predloge in da se dokumenti, tiski itd. lahko reproducirajo brez kamere v naravni velikosti s posebnimi svetilnimi ploščami, naj bo omenjenno zgolj zaradi popolnosti. Odgovori Opozorilo: Iz raznih razlogov smo sklenili obravnavati vprašanja, ki nam iih zastavljajo čitatelji te rubrike, v samostojnih manjših ali večjih člankih, v kolikor bi utegnila ta vprašanja zanimati vse čitatelje. Pod »Odgovori« se bomo omejili na vprašanja osebnega pomena. Kakor doslej naj čitatelji svoja vprašanja zastavljajo na rubriko »Fotoamater« po-nedeljskega »Jutra«. Pošiljkam negativov, slik itd. naj prilože ustrezajoči znesek v znam)-, ah za vrnitev. S. S. — J.: Odgovor pod naslovom »Reprodukcije«. Za Vaše slike smo prejeli odgovor, da Vam jih pošljejo naknadno. Lep pozdrav! J. J. — š.: Zahvaljujemo se za pozornost. Vaš nasvet smo v toliko upoštevali, da smo se odločili obravnavati vprašanja naših čitateljev tako. l:akor navajamo v opozorilu. Mislimo, da je to bolje. A. K. — B.: Prihodnjič. Iz amaterskega gibanja Občni zbor Fotokluba Ljubljane se bo vršil v petek 29. t. m. ob 20. v klubskem lokalu za »Mladiko«. Slikovna centrala, ki bi zbirala fotografski material za najrazličnejše namene tujsko prometne propagande, predavanja, bodočo slovensko galerijo umetniške fotografije itd., je že davno na programu ljubljanskega fotokluba in bo tudi ena najvažnejših točk, o kateri bo razpravlja) bližnji občni zbor tega kluba. Po večletnih pripravah se bo ideja uresničila in ni dvoma, da bo delo naših organiziranih amaterjev dobilo še vse večji praktični pomen, nego ga je imelo doslej. Mnogi amaterji niti ne slutijo, da obstoji v Ljubljani strokovna fotografska knjižnica z mnogimi pomembnimi deli in revijami. Osnoval si jo je v pretekli poslovni dobi ljubljanski fotoklub iz lastnih sredstev in z darovi svojih članov. Z novim poslovnim letom bo ta knjižnica, ki se neprestano izpopolnjuje, dostopna vsem, ki nimajo možnosti, da bi si iz last nih sredstev nabavljali fotografsko litera turo. Izbrane lepotice-plesalke nastopajo v Ziegfeldovem filmu ~ 4 * - Forstov© ®®vq delo kralj ženske Dva velika filma tečeta v Ljubljani, forstov Burgtheater in MGM-ov »Upor na ladji Bountv«. Primerjava ni mogoča, kajti enotna sta edino v tem, da ju lahko pohvalimo kot umetnini. Vsekakor ie »Upor na ladji Bountv« stvaritev, ki gre čez ves svet. S svojo strogo človečansko noto predstavlja ta film strašno poglavje iz mornarske zgodovine, ki je pripomoglo do izboljšanja mornarskega življenja in v mnogem tudi do svetovne moči Anglije. V režijskem, fotografskem in igralskem pogledu je film izredno močan. Zanimale vas bodo naslednje podrobnosti: Charles Laugthon, eden najslavnejših ka-rakternih igralcev na svetu, je sin majhnega angleškega hotelirja. V mladosti je pomagal očetu. Veselje do gledališča ga je gnalo k odru in kot diletant se je izkazal toliko, da je bil angažiran k stalnemu gledališču. Toda šele na stara leta je prišel k filmu. V Ljubljani smo ga videli v velikem filmu »Henrik VIII«. in kot policijskega šefa v »Bednih«. Vloga krvoločnega kapeta-na Bligha pa je najmočnejša. Mož, ki je v zasebnem življenju dobričina m duhovit šaljivec, glumi v filmih najhujše tirane. Igralčeva usoda... Ko je Metro-Gold,.vin-Mayer sklenil napraviti ta film, si je pribavil točne načrte rice. Nato je bila napravljena jadrnica, kakršno vidite v filmu in ki je v resnici od-plula na Tahitske otoke da preskrbi pomorske posnetke. Scle pozneje so bili fil-rnani prizori na ladji sami in sicer so jih fil-mali na otoku Katalina Vreme je bilo neugodno. zato so se morali poslužiti drugega sredstva, da ustvarijo čim čistejše prizore Na kopnem so zgradili še eno ladjo »Bounty« in tako je potem bil film posnet na dveh ladjah »Bountv« V filmu vidimo kadeta Rogerja Bvama. ki ga igra simpatični mladi igralec Fran-chot Tone. Film predstavlja kadeta kot dobrega poznavalca tahi"skesa jezika To je zgodovinska resnica. Angleški kralj je pred 150 leti posla! ekspedicijo z ladjo »Bountv« v Južno morje, da dobav' sadike krušnega drevesa S pomočjo tega drevesa so kanili v Ameriki prehranjevati črne sužnje. Kadetu Byamu je bila tedaj poverjena naloga da na otoku Tahiti sestavi slovar tahit-skega jezika. Kadet Byam se je jezika naučil, toda slaven je postal zato, ker je napisal dnevnik o dogodkih na ladji »Buon-ty«. Njegovi zapiski so edini vir za raziskovalce strahovitega upora, ki je potom povzročil velike izpremembe v angleškem pomorskem pravu. Le tako je ime kadeta Byama ostalo v angleški zgodovini. Njegovi zapiski so tudi poslužili režiserju Franku fliU v tc^Kd J/Jl. a v tu . . sely«, ki io bomo spoznali v izvrstno uspelem češkem filmu »Maryša«. dejanje nič kaj zamotano, kakor običajno pri filmih motiv enostaven: slava-! jube-zen. kdo zmaga? "okopis je zgrajen logično, jasno. Poleg celote kot take je žc \\'er-ner Kraus sam ki pooseblja dvornega igralca Mktererja. doživetje zase. Kraus ves živi v tej vtgi Faust na odru, Faust v življenju Olga Čehova je v vlogi bar >:ice I izredno prepričevalna. Njena gestika in mimika se prelivala v harmonično ccloto. Boljšega suflerja. Kakor ga je našel Forst v si pac ne moremo m:s;iti. ladje »Bounty« iz arhiva angleške morna- i Lloydu, da je ustvaril ta mogočni film. Mlada, komaj osem na js tlet na Hothcnse Raky debu vra in bi bila še Ijubkcjša, če bi se pustila malo srečnejše šminkati. Njen soigralec je Wi!li Eichberger. Za uvodno in zaključno sliko je uporabil Forst model Burgtheatra iz tehnič- Največji film. ki na.m predstavlja pravo ameriško revijo v razkošni oprema, so napravili s slovečo Zierfeklovo skupino. 0 filmu samem je težko reči kaj drugega, kakor da je silno mamljiv, kakor vse velike revije. Zanimalo vas bo. kdo je bil kralj ženske lepote, Fiorene Ziegfeld. Mož ne'/na-neg'a židovskega porek'rt si je t -1-oč v mladosti zastavil nalogo da postane moderen, ekstravaganten. legendaren. In je uspel. Žrtvoval &e je ves za svoje podjetje. Imel je ta.fn* industrijskeg-n inflgnata toda ves se je poklonil gledališču, v katero je bil s tras t n o za 1 ji ib; jen. V Ameriki usr>e. kdor je drzen, originalen, duhovit. Tako je tudi Ziegfeld z drzno umetnostjo dosegel slavo Navzlic svojim številnim napakam, kljub svoji otroški domišljavosti in kljub oristno ameriško-židov-skemu okusu za kričečo reklamo mu mira vsakdo priznati, da je bil velik v trium-fu kakor v porazu, v bogastvu kakor v bedi. Nikdar ni nikomur potožil nikdar ni izdajal svoje nesreče. Vsak večer so se dolga leta polnile blagajne njeffoveira gledališča. Toda mož je vo lno trobil več. kakor je zaslužil. Zaslužil jo nvlijone. a tudi deficiti so bili milijonski. Kadarkoli pa je bil na robu propada, si je znnl dobaviti denar, da s" je takoj spet noimal navzgor. Samo ime Ziegfeld je na T>roadwayu med bnrzi-janci in mili jader ji. predstavljalo najboljše jamstvo. ZiegfeJd je odkrival Ameriki velike talen- te. Iz Evrope je dovedel Ano Heldovo in je v nekaj mesecih napravil iz nje najs'avnej-šo zvezdo na ameriškem kontinentu Prižigal je nato zvezdo za zvezdo. Ustvaril je 20 revij velikega obsega in v takem razkošju da bi vsaka izmeri njih lahko kronala de'o kateregakoli manjšega ravnatelja revijskih teatrov. Ziegfeld je živel razkošne je od milijarderjev. Ime! je kraljevsko opremljeno stanovanje. svoje las+ne vlake in svoje velikanske kaprice in velikodušne