GLEDALIŠKI LIST
 is_______________
OPERA
]
L?bv
1945-46
XIII.
GIACOMO PUCCINI:
Vfladame
WuUe«Uy
GLEDALIŠKI LIST
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA
1945/46	OPERA, 17. MAJA 1946	Štev.	13
D. 'Zebre:
Puccini — umetnik in človek
Kdo od opernih poslušalcev ne pozna znanih arij »Kot led j-e ta ročica.. .«, »Ko so zvezde sijale .. .«, »Tam daleč kraj obzorja«? To so biseri iz Puccinijevih oper, ki so obenem z deli Verdija žele-zen repertoar svetovnih opernih gledališč. Njegova dela so preživela revolucije in svetovne vojne. Generacija, ki je bila nekoč opo-jena od sladke melanholije njegovih melodij in prevzeta od okrutnosti snovi njegovih libret, je te predala drugi, ki je v hrepeneči in temni strasti Manon, Tosce, Madame Butterfly, odkrila toplo srce Puccinija — človeka. In že tretja generacija občuduje velikega mojstra in njegova dela, katera je z nedosegljivo in neenako mu skrbnostjo arhitektonsko postavljal.
Brezprimerni mik njegove glasbe ni toliko v umetniški moči, kot v neposredni toploti in odkritosrčnosti, s katero prevzame poslušalca. Ta glasba se odreka vsakemu v višje .sfere se dvigajočemu patosu. Puccini jc edini skladatelj na svetu v čigar glasbi bleščeča tonska kapljica ni nebeška rosa temveč solza, — solza sreče, boli in od srčne krvi žarečega zemeljskega trpljenja.
In baš v tem je razlaga njegove svetovne slave. Njegova glasba jc neposreden glasnik življenja. Ona pronica v najtanjše in skrajne kote naših čustev. Radi tega, ker je nepatetična doseže tiste skrajne globine človeškega bistva. Kaj je pa žalost, trpljenje, dvom, to pa vemo in občutimo mi, ko izzvene zadnje harmonije Boheme, slovo Butterfly, Molitev Tosce in poslednje besede Cavaradossija. To so resnične harmonije, ki so jih milijoni doživljali, jih bodo doživljali in so pri vsem eminentnem tehničnem znanju, rafiniranem obvladanju orkestra ostale vendarle izraz resničnosti. Puccini v nasprotju
145
z Wagnerjem ni postal »duhoven človek«. Tu se ni znal v besedah izražati in tudi ni nikoli skušal postaviti teorijo svojega ustvarjanja. Je otrok dvajsetega stoletja, stoletja trpljenja.
Puccini j'e temperamenten človek, pravi Italijan, ki se je znal v družbi prijetnih tovarišev veselo razvedriti. Komaj je ostal sam, čeprav ni delal, je zapadal otožnosti. Osnovna poteza Puccinijevega duhovnega življenja je žalost, in sicer tako globoka in prava žalost, da se niti prikriti ne more. Ta žalost ,je glasba sama. Demon glasbe je zasenčil Puccinija z globoko otožnostjo. Medtem, ko je vse življenje pojmoval samo iz glasbe in v njo prenesel vsak konflikt, jc bila žalost polje, na katerem je vzklilo in zrastlo morje njegovih melodij. Vsaka malenkost večine njegovih melodij vzbuja v nas predstavo nerazcvetenih rož. Tu mislim v prvi vrsti na Butterfly. Te miniaturne teme, ki izlivajo iz notrajnščiirc duh barvasto cvetoče, toda v jedru strupene hijacinte, diatonično padajoče tonske vrste, zlivajoče se v opojno duhtečo atmosfero, ki je v resnici pre-nasičena z zvokom, pa zopet hladnost njegove melodike, ki nas kot skriti trn komaj zbode — vse to nas spominja na slepi svet rastlin. Ta glasba živi od luči. Njena toplina, nežni tok njenih duetov, vročično vzplamtenje strasti ne more biti mišljeno brez hrepenenja po luči. To je zaključen svet: svet čistega čustva. V tem svetu je živel in .ustvarjal Puccini.
Pravijo, da je bil Puccini »ženske narave« — ta beseda nam jc ključ do marsikaterih stvari. Toda ne zadostuje, če pravimo, da je bilo Puccinijevo življenjsko bistvo ženskega značaja, ker bi se to lahko napačno tolmačilo. Njegovo življenje nam prikazuje moža in predvsem moža, katerega osnovni lik je bil lovec. Toda kot človek je Puccini popolnoma pripadal ženski hemisferi. Zena in nje svet sta obvladovala Puccinijevo življensko delo, pa tudi njegovo življenje. Zenska mu jc bila simbol življenja samega in vsaka ljubezenska iz-jaav njej je bila v bistvu izjava življenju. »Ljubim mate stvari in morem in hočem pisati glasbo malih bitij«. Prav ta mala bitja so nosilci njegovih lepot. Kdor živi samo v tem svetu, temu je življenje neprestana veriga slovesov, izgub, odrekanj.
Puccini je umrl med ustvarjanjem. Harmonije Turandot ga spremijajo skozi vrata smrti »v neznano deželo«, iz katere ni po-
146
Valerija Hcybal v vlogi Madame Butterfh
(Atelje »Viktor«)
147
vratka. Ko se j-e že zaprlo njegovo oko, je uho še dojemalo sferične zvoke jasno izhajajoče iz ljubezni okrutne princese, tiste zmagujoče ljubezni,'ki mu je bila preko vseh nevarnosti zemeljskega življenja najvišja.
Arija iz 2. dejanja
Daleč kraj obzorja, kjer soncc zlato vzhaja, bel oblaček iz morja vstaja, tam brod njegov prihaja .. .
Ah, kako ponosno, reže proti kopnini!
2e grme topovi, k meni brod zaplovi.
Jaz mu ne grem naproti, jaz ne!
Na vrhu hriba ležem v travo in čakam,
in čakam dolgo, potrpežljivo in čisto tiho.
Od mesta se postava je ločila, prav drobna, drobna točka,
'v strmino je krenila ...
Ali je? Ali ni?
In kadar bo v bližini, me spozna, ali ne?
O,	spozna in pokliče že oddaleč!
Jaz pa se niti ne ganem in skrita se ostanem, napol za salo,
napol da ne umrem od take sreče.
In išče me in kliče vsepovsod, vsepovsod:
Zenica moja sladka,
1-18
dehteča moja cvetka,
in vsa Imena nežna iz davnine ...
In to vse se 'zgodi, tako ti pravim.
Prazni so tvoji dvomi,
■a moja vera trdna, jaz čakam . . .
Vsebina „Madame Butterfly“
I. dejanje. Vrt s hišico na griču pri Nagasakiju. Ameriški poročnik Pinkerton. ogleduje hišico, ki mu jo je po naročilu kupil mešetar in trgovec Goro. Pinkerton se namerava poročiti po japonskem običaju za 999 let z mesečno odpovedjo, hišica je namenjena za stanovanje njegovi nevesti Čo-Čo-San. Goro predstavi Pinker-tonu bodočo služinčad: sobarico Suzuki, kuharja in slugo. Prvi gost, ki prisopiha na poročni kraj, je konzul Sharpless.'Pinkerton mu razloži svoj »plitki evangelij«, pojasni mu svoj namen in mu ne prikriva bodočih načrtov, ko napije že sedaj na zdravje bodoči ženi, pristni Američanki. Prijatelj ga svari, kajti ljubezen male Butterfly je iskrena. Od daleč sc začuje pesem neveste, ki prihaja v družbi gejš in sorodnikov. Ženin se šali s sorodniki, nevesta jih veselo, a resno predstavlja navzočim. Na skrivaj pove svojemu ženinu, da je prestopila v njegovo vero, pokaže mu bodalo, s katerim je izvršil njen oče na cesarjev migljaj harakiri. Poročni uradnik izvrši obred vpričo vseh gostov in sorodnikov. Kmalu po izvršeni porcki prihrumi ves razburjen nevestin stric Bončo, ki je izvedel o njenem prestopu v drugo vero. Bončo prekolne in zavrže svojo nečakinje, sorodniki se vsi ogorčeni umaknejo. Pinkerton potolaži svojo mlado, jokajočo ženo. V nežni ljubezenski sceni dobi madame Butterfly - Metuljček spet zaupanje in vero v svojo srečo. Medtem ko pada zastor, se oba umakneta v zakonsko spalnico.
II. dejanje. V svoji hišici čaka žalostna Butterfly na povratek moža, ki je že tri leta odsoten in še ničesar ni sporočil. Zvesta Suzuki moli k Budi za srečo svoje gospodarice. Tudi sredstva so pošla; če kmalu ne pride denarna pomoč, bo trda predla. Butterfly
149
ne omahuje, njeno zaupanje je trdno. Svidenje si slika v najlepših barvah in kakor v zamaknjenosti vidi že ladjo, ki se bliža z dragim soprogom. Sharpless pride, Butterfly ga veselo pozdravi. Pismo je dobil od Pinkertona. Obzirno naj pripravi Butterflv na njegov prihod z ženo, ki jo je vzel v Ameriki. Sharplessu pa se ne posreči izvršiti to nalogo. Goro javi prihod bogatega kneza Yamadorija, ki že dolgo časa zaman snubi zapuščeno Butterfly. Yamadori tudi sedaj nima več sreče kakor navadno; Butterfly se šali z njim, slednjič ga odslovi. Konzul Sharpless hoče prikazati Butterfly ves položaj, ona pa steče po otroka, o katerem Pinkerton še ničesar ne ve, pokaže ga konzulu in pravi, da tega pač ne bo mogel zanikati. Ganjeni Sharpless ne more z resnico več na dan ter odide. Pred hišico nastane vrišč, Suzuki privede Goro v sobo, ker je opravljal, da nihče z gotovostjo ne ve, kdo je prav za prav otrokov oče. Butterfly mu grozi z bodalom, nato ga vrže na cesto. Top v luki naznani prihod bojne ladje, »njegove« ladje. Brezmejno veselje zavlada v hiši; Suzuki mora okrasiti vso sobo s cvetlicami. Butterfly se preobleče v poročno obleko in čedno obleče tudi otroka.
V	steno hišice napravi tri luknjice, skozi katere bo prežala in čakala, dokler se ne pojavi Pinkerton. Suzuki in otročiček zaspita, Butterfly pa prečuje vso noč. Nepremično gleda in čaka.
111.	dejanje. Noč se je umaknila jutru, Butterfly še vedno nepremično stoji na svojem mestu in čaka. Suzuki se prebudi, prosi svojo gospodarico, da bi šla počivat. Obljubi ji, če bi v tem času prišel Pinkerton, da jo bo takoj poklicala. Do smrti izmučena Butterfly gre v sosednjo sobo k otroku; Suzuki poklekne in moli za ubcgo gospodarico. Pinkerton in Sharpless se tiho približata, Suzuki vzklikne, cba jo pozoveta, naj bo mirna, da bi se Butterfly ne zbudila. Zunaj zagleda Kate, Pinkertonovo ženo, ki želi vzeti s seboj otroka. Skesani Pinkerton nima moči, da bi sc s'ešel z nesrečno Butterfly; žalosten zapusti kraj nekdanjih srečnih dni. Butterfly pride iz svoje sobe, čutila je navzočnost svojega soproga. Prvi trenutek misli, da sv: je skril, zato ga išče okrog po vseh kotičkih sobe. Sharplessov molk in Suzukinc solze pa ji odkrijejo težko bolest. Boji se, da je Pinkerton mrtev, Sharpless jo pomiri, a ko zagleda Butterfly v vrtu tujo ž:ensko, spozna takoj vso bridko resnico.
150
Otroka zahtevajo od nje! Butterfly ga bo izročila, toda Pinkerton mora priti sam ponj. Ko ostane sama s Suzuki, zatemni prostore v hiši, zvesto služkinjo pa pošlje na vrt k otroku. Umreti hoče. Pred Budov kip poklekne, v skrinjici poišče belo ruto, poljubi rezilo in ga položi na vrat. V tem trenutku prinese Suzuki otroka, Butter-fly pade bodalo iz roke, objame svojega otroka in ga obsuje s poljubi. Zadnjikrat sc poslovi od njega, nato pošlje otroka in Suzuki zopet ven, ona sama pa stopi za steno, kjer izvrši samomor. Butter-fly sliši še Pinkertonov klic, se skuša zavleči do vrat, a omaga pri vhodu in umre.
Pojasnilo
Dne 4. maja t. 1. je priobčila »Ljudska pravica« dopis pod naslovom »Prosimo pojasnila« podpisan od Zornika Miloša. Ta dopis glasi:
»Dne 2. V. 1946 je bila v ljubljanski Operi premiera domače opere »Ekvinokcij«, ki jo je komponiral naš znani glasbenik KOZINA MARJAN. — Delo je kvalitetno, kar najbolj zgovorno priča dojemanje publike, ki je prisostvovala krstni predstavi. — Veseli in ponosni smo, da nam ,je Kozina Marjan poklonil tako delo, ki bo gotovo našlo pot v svet.
Pribiti pa moram dejstvo, ki ga nikakor n'e morem razumeti: Na dan predstave sem iskal vstopnice za navedeno uprizoritev, pa mi je bilo pri blagajni rečeno, da so vse vstopnice razprodane. Še pol ure pred predstavo se je ponovilo isto. Povpraševanje je bilo veliko in mnogo ljudi je s težkim srcem šlo domov. Po sreči sem vseeno prišel do vstopnice. Pričakoval sem, da bo gledališče nabito' polno, pa sem razočaran ugotovil ob pričetku predstave, da je dobra tretinja gledališča nezasedena. Kje je vzrok temu? Ne morem se ubraniti občutka, da je bila izvršena namerna sabotaža, naperjena proti avtorju iz kdove kakega razloga. Morda iz osebne nerazpoloženosti proti avtorju, morda iz konkurenčnih razlogov?
V	želji, da se podobne stvari ne bi več ponavljale, prosimo pojasnila.« (Podčrtala Uprava SNG).	Miloš Zornik.
151
Uprava SNG je v gornji zadevi uvedla takojšnjo preiskavo, ki je bila zaključena dne 10. maja t. 1. Službeni protokol, ki je bil o tem sestavljen je Uprava SNG poslala Ministrstvu za prosveto in uredništvu »Ljudske pravice« s prošnjo', da bi objavila kratek potek in rezultat preiskave. Kljub vsem poiskusom se nam pa žal ni posrečilo doseči objave tega pojasnila v »Ljudski pravici«. Zaradi tega se je uprava SNG odločila na tem mestu priobčiti svoje pojasnilo v informacijo javnosti:
Pojasnilo Uprave Slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani.
Na dopis, priobčen v »Ljudski pravici« dne 4. maja t. 1. pod naslovom »Prosimo pojasnila«, in podpisan cd Zornika Miloša, je Uprava SNG uvedla preiskavo.
Preiskava je ugotovila sledeče:
Za krstno predstavo Kozinove opere »Ekvinokcij« se je predprodaja kakor tudi. prodaja vstopnic neposredno pred predstavo od pol zo. do 20. ure, izvršila v popolnem redu. Ostalo je še sedežev in stojišč vseh vrst neprodanih. Priložene izjave operne blagajničarke tov. M. Jančarjeve, večernega vratarja Opere tov. L. Jeršina in miličnika tov. F. Merjasca, ki sta oba tisti večer službeno- prisostvovala prodaji vstopnic pri operni blagajni, ter izjava ravnatelja Opere tov. M. Poliča potrjuje ta dejstva v polni meri.
Kljub vsem naporom Uprava SNG ni mogla ugotoviti bivališča podpisnika Zornika Miloša, ker njegovega naslova nima niti »Ljudska pravica«, niti ni pod tem imenom prijavljen na Anagrafskem uradu. Zato se, žal, ni moglo izvršiti soočenje s službojočo blagajničarko, ki bi lahko razjasnilo, ali gre tu za nesporazum, ali pa celo za zlohotno namero, škodovati ugledu SNG.
Uprava SNG bo skušala še nadalje ugotoviti istovetnost podpisnika dopisa ter si pridržuje nadaljnje korake za dosego zadoščenja zavodu in njegovim nameščencem.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Ljubljana, 10. maja 1946.	UPRAVA	SNG.
Izdajatelj: Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — Urednik Edvard Rebolj. — Tiskarna Makso Hrovatin. — Vsi v Ljubljani,
152
★
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE • opera
V petek. 17. maja 1946
Red: Premierski (10)
3iacomo Puccini:
MADAME BUTTERFLY
OPERA V TREH DEJANJIH — BESEDILO PO J. L. LONGU IN D. BELASCU SPISALA L. ILLICA IN G. G1ACOSA,
PREVEDEL N. ŠTRITOF
Dirigent: D. ŽEBRE
Službujoči režiser: H. LESKOVŠEK
Madame Butterflv (Co-čo-san)	....	V. Heybalova
Suzuki, njena postrežnica....M. Radev-Kogcjeva
Kate Pinkierton..............E. Neuberger.ieva
F. P. Pinkerton, poročnik mornarice
U. S. A..................................... J. Lipuščtk
Sharpless, konzul U. S. A. v	Nagasakiju	.	V. Janko
Goro.................................................Brajnik
Princ Jamadori................................S. Smerkolj
Bončo.........................................I- Anžlovar
Komisar.......................................F. Langus
Uradnik registraturc..........................M. Škabar
čo-čo-sanina mati ............................M. Škrjanceva
Sorodniki, čo-čo-sanine prijateljice, služinčad. Godi se v Nagasakiju.
Blagajna ob 19*30.
Začetek ob 20.
Konec ob 22’45.
Parter: Sedeči
I. vrste . . .
II.—III. vrete . IV.—VI. vrste . VII.—IX. vrste X,—XI. vrste . XII. vrste . .
Din	60.—	Lože v parterju (4 osebe) .	Din	220.—
„	54.—	Lože I. reda 1—5 (4 osebe)	„	220.—
„	50.—	Ložo I. reda 6—9 (4 osebe)	„	240,—
„ 46.— Posamezni ložni sedeži:
„	40—	v parlerni loži.......................„	55 —
„	34.—	v loži I. reda, št. 1—5 ...	„	55.—
v loži I. reda. št. 6—9 ...	„	60.—
Dodatni ložni sedeži: v parterju v I. redu
Balkon:	I.	vrsta	sredina	.	.
II.	vrsta	sredina	.	.
ITI.	vrsta	sredina	•	■
Balkon: I. vrsta, stranski balkon Balkon: II. vrsta, stranski balkon
Din 30.-„ 30,-
34.-28 — 24,-
24,-
14,-
Galerija: Sedeži I. vrste . . .
Sedeži II.—III. vrste Sedeži IV.—V. vrste Parterno stojiSče Galerijsko stojišče .
Din 20.-„ 16-
„ 14.-„	9,-
4-
Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. uit, in pol ure pred pričetkom predstave.
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!