PONOVNO ODLOČANJE - HITREJŠA IN UČINKOVITEJŠA POT DO KAKOVOSTNEJŠE ZAKONODAJE Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta, stran 3-4 ODLOŽILNI VETO ZA NOV MEDIJSKI ZAKON Pogoji predvajanja glasbe po sistemu kvot preveč posegajo v uredniško avtonomijo, novela pa bo imela posledice za nacionalni radio. stran 4 KOREKTNI ODNOSI MED OBEMA DOMOVOMA PARLAMENTA Državne svetnike je na 33. redni seji nagovoril predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez. stran 7 KULTURA KOT IZZIV ZA GOSPODARSKO RAST S posvetom ob kulturnem prazniku je Državni svet želel opozoriti na izje men potencial povezovanja kulturne ustvarjalnosti in gospodarstva. stran 14 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA ODLOŽILNI VETO Državni svet je izglasoval veto na novelo Zakona o medijih z obrazloži­tvijo, da predlagani pogoji glasbenih kvot preveč posegajo v uredniško avtonomijo, sistem kvot pa ne povečuje podpore slovenski glasbi in ne izboljšuje položaja domačih glasbenih ustvarjalcev. stran 4 Novela Zakona o javnem naročanju po mnenju državnih svetnikov ne ponuja ustreznih rešitev in ne odpravlja dosedanjih anomalij pri javnem naročanju, stanje pa na določenih področjih celo poslabšuje, npr. kar zadeva poplačil podizvajalcem. stran 5 Državni svetniki so pritrdili občinskim združenjem in kot sporne ocenili spremembe financiranja občin v predlagani proračunski noveli za prihodnji dve leti. stran 5 MNENJA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Ob obravnavi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države so svetniki izpostavili prednosti prodaje lesa v okviru lesnih centrov. stran 8 ZDRAVSTVENO VARSTVO IN SOCIALNE ZADEVE Spremembe novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju še vedno diskriminatorne do podjetnikov in kmetov. stran 8 IZOBRAŽEVANJE IN ZAPOSLOVANJE Svetniki so ob podpori Zakonu o ogrodju kvalifikacij izpostavili problem razmerja med formalno izobrazbo in dejanskim znanjem. stran 8 MEDIJI Zastarela zakonodaja omejuje razvoj medijskega prostora, zaradi zakonskih nejasnosti pa domači izvajalci ne morejo tekmovati s tujo produkcijo. stran 8 VARSTVO OKOLJA Novelo Zakona o varstvu okolja so svetniki zavrnili, ker z izvzetjem koncesij za rabo vode občinam jemlje proračunska sredstva. stran 9 ČLOVEKOVE PRAVICE Dolgotrajnost postopkov na področju socialnih zadev pomeni novo grožnjo človekovim pravicam. stran 9 ENERGETIKA Državni svet je opozoril na težave občin pri načrtovanju in prostorskem umeščanju objektov, kot so male hidroelektrarne. stran 9 AKTUALNO BEGUNCI IN MIGRANTSKA KRIZA Svetniki so vlado pozvali, naj zagotovi finančno pomoč prizadetim občinam za kritje stroškov zaradi begunske problematike. Opozorili so na gospodarsko škodo zaradi upada turizma in drugih dejavnosti, pa tudi na ekološke posledice. stran 10 FINANCIRANJE LOKALNIH SKUPNOSTI Na tiskovni konferenci je več kot 120 županj in županov opozorilo na vse bolj težavno stanje na področju financiranja občin. Občine morajo izvajati naloge, ki jim jih naloži država in zato bi morala država na drugi strani za te naloge zagotavljati ustrezna sredstva. stran 13 KULTURA IN GOSPODARSTVO Vse slabši pogoji za ustvarjanje kulturi omejujejo izrabo potencialov in njihovo umeščanje v razvojne dejavnosti. stran 14 EVROPSKA UNIJA IN BREXIT Ob obisku predsednice britanske lordske zbornice je potekala razprava o prihodnosti Evropske unije z vidika zahtev Velike Britanije. stran 15 S POSVETOV VARSTVO OSEBNIH PODATKOV Priljubljenost brezpilotnikov prinaša vrsto novih izzivov z vidika varstva zasebnosti in osebnih podatkov. stran 16 ŠOLSTVO IN IZOBRAŽEVANJE Po dvajsetih letih splošne mature je čas za analizo izhodiščnih ciljev obstoječega maturitetnega sistema. stran 18 CIVILNA DRUŽBA PROSTOVOLJSTVO Državni svet skuša z vsakoletno podelitvijo plaket dati jasno sporočilo, da prostovoljstvo zvišuje raven kakovosti življenja. stran 20 TRDO, POŠTENO IN ISKRENO DELO MORA POKAZATI REZULTATE Mandat Državnega sveta Republike Slovenije V. sklica se je prevesil v drugo polovico in pokazali so se številni rezultati naših prizadevanj in delovanja v okviru strategije, ki smo si jo zastavili ob začetku. Drugi dom slovenskega parlamen­ta si je že nekoliko utrdil svoj položaj in prepoznavnost, čeprav še ne povsem tako, kot bi si želeli. Politična stvarnost in stari vzorci razmišljanja so velika prepreka, kljub temu pa lahko z gotovostjo zapišemo, da se Državni svet veliko aktivneje vključuje v iskanje rešitev ključnih vprašanj slovenske družbe in njene prihodnosti. Prepričan sem, da lahko naredimo še veliko, morda še več kot do sedaj, če nam bo po vsem trudu, ki smo ga vložili v pripravo instituta ponovnega odločanja, to uspelo in bodo poslanke in poslanci Državnega zbora v tem prepoznali tisto, kar že ves čas trdimo - dobrodošlo pomoč in še eno možnost za izboljšavo in sprejemanje še kakovostnejše zakonodaje brez nekaterih posledic, ki jih s sabo prinese odložilni veto. Ob tem se bo tudi pokazalo, ali je naša politika po 25-ih letih samostojne države že dovolj zrela, ali pa se bo pokazal deficit demokratične­ga razmišljanja. Kot enega odmevnih vetov v zadnjem obdobju naj omenim veto na novelo Zakona o medijih, v kateri je bilo govora o glasbenih kvotah, ki so do-dobra razburkale strokovno in splošno javnost in kjer se je jasno pokazala dobrodošla vloga Državnega sveta, ko gre za poziv k premisleku in ponovno možnost odločanja. Državne svetnice in svetniki niso glasovali proti slovenski kulturi, pač pa za spoštovanje dogovorjenih in usklajenih rešitev. Kulturi v podporo smo stopili tudi z zahtevo po vzdržnem financiranju in opozorili, da je kultura podstat naroda in države. Opozorili pa smo tudi, da je prek kreativnih sektorjev kultura lahko velik izziv za gospodarsko rast. Na krepitev ugleda drugega doma slovenskega parlamen­ta kaže tudi obisk predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza v Državnem svetu, ki je kot prvi predsednik Državnega zbora nagovoril državne svetnice in svetnike ter svoj obisk ocenil kot korak naprej h krepitvi sodelovanja med obema domovoma, ki prispevata k razvoju parla­mentarizma v Sloveniji. Sporočilo Državnega sveta in njegovega predsednika je bilo slišati tudi na drugem sreča­nju štirih predsednikov, kjer so, tokrat v luči migrantske krize, bila v ospredju varno­stna vprašanja, ki nas bodo, žal, še dolgo zaposlovala. Pogovor na tem srečanju je botroval tudi temu, da je bila podprta pobuda predsednika Državnega sveta, da bi na srečanja Sveta za nacionalno varnost vabili tudi predsedni­ka drugega doma, kar se je letos tudi prvič zgodilo. V Državnem svetu imamo namreč močno zastopstvo lokalnih interesov, zato so se vprašanja migrantske krize močno dotaknila tudi našega dela, saj so se številne lokalne skupnosti neposredno soočile s tem problemom. V Državnem svetu smo na naših rednih sejah problematiko večkrat obravnavali in se tudi kritično odzivali ter oblikovali več priporočil vladi. V tem duhu sem v zadnjem času na različnih mestih poudaril, da mora Slovenija znova preučiti svojo varno­stno strategijo in varnostni sistem ter preveriti različne protokole, ali so kos novim izzivom. Zaradi nejasnosti in nezmož­nosti učinkovitega dogovora v EU se bomo morali v večji meri zanesti nase, kot se nam je to zdelo še nekaj let nazaj ob misli na skupni evropski varnostni dežnik. Trenutna situacija namreč kaže po­manjkanje enotne ter skupne politične volje in strategije v Evropski uniji. Kljub temu pa moramo ostati dejavni člani mednarodne skupnosti in po svojih močeh prispevati pri iskanju ustreznih rešitev. Državni svet je bil v zadnjem obdobju zelo dejaven tudi v bilateralnih in gospodarskih mednarodnih stikih. Gostili smo visoke predstavnike več držav ter bili na uradnem obisku v Jordaniji. V sodelovanju z gospodarskim ministrstvom načrtujemo obisk slovenske gospodarske delegacije v tej državi. Odličen primer našega mednarodnega delovanja je tudi nedavni uradni obisk predsednice Lordske zbornice Združenega kraljestva baroni­ce D‘Souza v Sloveniji, kamor je prišla na povabilo predse­dnika Državnega sveta. Bogat nabor tem, ki smo jih odprli, je segal od sodelovanja med obema domovoma, delova­nja drugih domov v članicah EU, zahtev Velike Britanije po reformi Evropske unije, do migrantske krize. Eden od vrhuncev medna­rodne dejavnosti Državnega sveta pa bo prav gotovo srečanje Združenja evropskih senatov prihodnje leto v Sloveniji, na katerega smo se že začeli pripravljati. Pozitivnega odziva javnosti in njene pozornosti smo vse bolj deležni tudi zaradi številnih strokovnih posvetov, na katerih se lotevamo najbolj perečih tem naše družbe in na katerih soočamo mnenja različnih deležnikov. Tudi naših rednih poti po Sloveniji in stikov z lokal­nimi skupnostmi ne smem pozabiti. Zadovoljstvo ob tem je obojestransko. Državni svet je vse bolj zaželen sogovornik lokalnih skupnosti, za nas pa dragocen vir neposrednih podatkov o življenju naših občank in občanov. Ob tem naj tudi omenim, da je bil Državni svet zelo kritičen do vlade, ko je šlo za financiranje občin iz državnega proračuna. Kot pomemben del našega sodelovanja s civilno družbo vidim projekt Rastoča knjiga, ki pod pokroviteljstvom Državnega sveta raste že 15 let. Prav ob tem jubileju smo ga osvežili in mu vlili novih moči, zdaj pod vodstvom novega predsednika aka­demika dr. Boštjana Žekša. Društvo Rastoča je knjiga je akademiku dr. Francetu Berniku podelilo tudi priznanje za njegov prispevek pri razvoju projekta. Znova smo podelili plakete najzaslužnejšim prosto­voljkam in prostovoljcem. Prostovoljske organizacije in posamezniki izjemno cenijo podporo Državnega sveta in jo jemljejo kot pomembno priznanje svojemu neutrudne­mu delu. Spoštovane državne svetnice in svetniki, naj se vam zahvalim za zelo dobro in korektno sodelovanje, ki nam je poleg rezultatov prineslo tudi zadovoljstvo, da opravljamo svoje poslanstvo, ki ga kot člani drugega doma slovenskega parlamenta imamo. Upam, da bomo tudi v prihodnje prek interesov, ki jih predstavljamo, našli najboljše rešitve za skupno dobro državljank in državlja­nov Republike Slovenije. Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta Predlog za odložilni veto je podala Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport z obrazložitvijo, da strogi pogoji predvajanja glasbe preveč posegajo v uredniško avtonomijo. Sistem kvot po mnenju svetnikov ni sprejemljiv, saj ne povečuje podpore slovenski glasbi in ne izboljšuje položaja domačih glasbenih ustvar­jalcev, radijske programe pa omejuje, namesto da DRŽAVNI SVET ZAVRNIL PREDLAGANE GLASBENE KVOTE Državni svet je na 19. izredni seji s 24 glasovi »za« in štirimi »proti« sprejel odložilni veto na novelo Zakona o medijih. Kot posebej problematično so svetniki ocenili določitev kvot slovenske glasbe na radijskih postajah. Novela krni možnosti urednikom in avtorjem za kreiranje glasbenih, govornih in drugih vsebin v radijskih programih. Rajko Fajt, državni svetnik bi jih bogatil. Novela bo vprašljivo je komisija ocenila imela po mnenju svetnikov tudi vzpostavitev evidence velike posledice za Radio slovenskih glasbenih del, Slovenija, tako močan vpliv prvič predvajanih pred največ na medij pa je v nasprotju z dvema letoma. logiko in poslanstvom javnih RTV servisov. Kot posebej Z VETOM NAD NOVELO ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU Z 28 glasovi »za« in petimi »proti« je Državni svet na 17. izredni seji izglasoval odložilni veto na novi Zakon o javnem naročanju, ki po mnenju svetnikov ne odpravlja anomalij v sistemu javnega naročanja. Državni zbor je novelo s 54 glasovi »za« in 25 glasovi »proti« znova potrdil. Obrtnikom in podjetnikom je dovolj, da je vsak sprejeti zakon v škodo malega gospodarstva. Alojz Kovšca, državni svetnik Predlog za odložilni v sistemu javnih naročil. malo zaposlenimi in kapitala, vedno dopušča najnižjo ceno veto je podala Interesna Stanje na nekaterih področjih brez osnovnih sredstev ponudnika, kar je sporno na skupina kmetov, obrtnikov celo poslabšuje, npr. glede in najamejo podizvajalce, področju javnega naročanja in samostojnih poklicev, z poplačila podizvajalcev. ki pogosto ostanejo brez živil in na tem področju so obrazložitvijo, da zakon ne Svetniki so kot sporno plačila. Zakon ne odpravlja državni svetniki predlagali prinaša ustreznih rešitev ocenili, da se lahko na razpise plačilne nediscipline, prav izjemo. in ne odpravlja anomalij prijavijo inženiring podjetja z tako kot merilo za izbor še Pobudo za veto je dala Interesna skupina lokalnih interesov, ki je pritrdila opo­zorilom občinskih združenj in kot sporne izpostavila spremembe financiranja občin. Kot je pojasnil vodja interesne skupine Milan Ozimič, v zakonu določena višina povprečnine ne zadošča za izvajanje nalog, ki jih občinam nalaga zakonodaja. Zakon povprečnino določa v višini ODLOŽILNI VETO NA ZAKON O IZVRŠEVANJU DRŽAVNEGA PRORAČUNA Državni svet je na 18. izredni seji sprejel veto na Zakon o izvrševanju državnega proračuna. »Za« veto je glasovalo 32 svetnikov, nasprotovala sta mu dva. Državni zbor je o zakonu ponovno odločal in ga potrdil z 52 glasovi »za« in 23 »proti«. To, da se z zakonom o izvrševanju državnega proračuna posega v sistemski zakon, ni prava pot. Bojan Kontič, državni svetnik 522 evrov na prebivalca, Zakona o financiranju občin, medtem ko so v združenjih sporen pa je tudi člen, po občin vztrajali, da bi jo morali katerem občinam prihodki iz določiti pri 536 evrih. Kot dohodnine pripadajo le do nesprejemljivo so označili še višine primerne porabe. nižanje sredstev za sofinan­ciranje investicij iz 21. člena BREZ VETA NA SPREMEMBE DEfINICIJE MINIMALNE PLAČE Državni svet na 18. izredni seji ni sprejel odložilnega veta na novelo Zakona o minimalni plači, ki ga je predlagala Interesna skupina delodajalcev in ki po mnenju predlagateljev škoduje gospodarstvu in negativno vpliva na državni proračun. Sprejeta rešitev ni toliko dobra, kot je všečna. Milan Lukić, državni svetnik Vsebina zakona po mnenju kršitev socialnega sporazu­predlagateljev veta ni ma 2015-2016, poleg tega obravnavana v skladu z pa bi imel zakon izrazito načeli in praksami socialne-negativne učinke. Novela ga dialoga, niti ne v skladu med drugim spremenja z mednarodnopravnimi definicijo minimalne plače; dokumenti ter predstavlja na tej podlagi so iz nje izvzeti gospodarstvo, saj bodo imeli delodajalci dodatne stroške zaradi obračuna plač, kar lahko vodi do zmanjšanja števila zaposlenih. po njihovem mnenju izrazito negativne posledice za SVETNIKI ZAVRNILI MOŽNOST VETA NA NOVELO ZAKONA O OBRAMBI Potem ko je Državni zbor s 66 glasovi »za« in 5 »proti« podprl zakon o dodatnih pooblastilih vojski za soočanje s prebežniško krizo, so državni svetniki na korespondenčni seji zavrnili možnost veta na novelo Zakona o obrambi. Tako bo lahko vojska pomagala policiji pri nadzorovanju in varovanju državnih meja ter vzdrževanju reda. Slovenija je najmanjša država na balkanski begunski poti in ima primerno omejene zmožnosti tako glede učinkovitosti nadzora državne meje kot tudi glede oskrbe migrantov. Državni zbor je z dvotretjinsko policiste, čas teh pooblastil pa večino podprl dopolnitev bo časovno omejen, in sicer zakona, ki vojski pri širšem za obdobje, kot je to nujno, varovanju državne meje daje in ne dlje kot tri mesece z dodatna pooblastila. Vojska bo možnostjo podaljšanja. Za dodatna pooblastila izvajala notranjo varnost in varovanje pod pogoji, ki so predpisani za državne meje je sicer pristojna policija, a je bilo obrambno ministrstvo pri spoprijemanju s t. i. migrantskim valom že od začetka vključeno kot podpora policiji, denimo s pripravo kon­tingenčnega načrta in huma­nitarno pomočjo prek Uprave RS za zaščito in reševanje. Vojska bo pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, in skladno z načrtom, ki ga pripravi policija skupaj z generalštabom. KOREKTNI ODNOSI MED OBEMA DOMOVOMA PARLAMENTA Državne svetnike je na 33. redni seji nagovoril predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez. Državni svetniki so ocenili odnose med obema domovoma za korektne, izpostavili pa željo po podpori predlogu t. i. ponovnega branja zakonov, ki so ga že predstavili tudi v poslanskih skupinah. Od sodelovanja med Državnim svetom in Državnim zborom ter neke enotnosti, je odvisna tudi prihodnost države. dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora GRECO POHVALIL SPREJEM ETIČNEGA KODEKSA V DRŽAVNEM SVETU Skupina držav proti korupciji korupcije. Glede poslancev Sveta Evrope (Greco) je v in državnih svetnikov vmesnem poročilu ugotovila, Greco ugotavlja, da je bil da je Slovenija od skupno edini napredek sprejem 19 priporočil zadovoljivo kodeksa etike v Državnem izpolnila štiri, delno izpolnje-svetu, čeprav pa je meha­nih je pet priporočil, deset pa nizem nadzora in sankcij še je neizpolnjenih. Priporočila potrebno razviti. Državni svet Greca se nanašajo na člane je Kodeks ravnanja članov predstavniških teles, to so Državnega sveta sprejel na poslanci in državni svetniki, 27. redni seji. na sodnike, na tožilce ter na Komisijo za preprečevanje Z LESNIMI CENTRI DO VIŠJE CENE Ob obravnavi Zakona o razvoju in zaposlovanju na na­gospodarjenju z gozdovi v lasti čin, da bi bila domača podjetja države so se svetniki zavzeli za v čim večji meri udeležena pri ukinitev prodaje lesa na panju koriščenju gozdne lesne mase, in izpostavili prednosti prodaje dopolnitev pa so predlagali tudi ob kamionski cesti oz. v okviru na področju izvajanja del s strani lesnih centrov. Na zakon so gorskih in hribovskih kmetij ter podali vrsto dopolnil, med dru-podali pobudo o sedežu družbe gim, da bi morala lesna masa iz za gospodarjenje z lesom v gozdov neposredno stimulirati občini Zagorje ob Savi, kjer je že lesno predelovalna podjetja k delovalo podjetje Svea. KOMPETENCE ZA VSTOP NA TRG DELA Državni svet je podprl predlog svetniki opozorili na še vedno Zakona o slovenskem ogrodju zelo pereč problem vzpostavitve kvalifikacij in pritrdil nameri, ustreznega razmerja med da se vzpostavi učinkovit upoštevanjem formalne sistem povezovanja trga dela izobrazbe in dejanskega znanja in izobraževanja na način, ki ter pridobljenih kompetenc, ki so omogoča povezovanje in uskla-primerne za trg dela oz. kot jih ditev podsistemov kvalifikacij zahtevajo delodajalci, da pa ob ter izboljša njihovo preglednost, tem ne bi prihajalo do podce­dostopnost in kakovost glede njenosti dejanske izobrazbe na na trg dela. Obenem so državni poklicni oziroma strokovni ravni. DISKRIMINATORNA POKOJNINSKA NOVELA Državni svet ni podprl novele o spremembah na področju Zakona o pokojninskem in pokojninskega in invalidskega invalidskem zavarovanju, saj so zavarovanja menil, da priprava svetniki ocenili, da so spremem-slednje ne sme biti izgovor za be še vedno diskriminatorne to, da bi se odlagalo z odlo­do samostojnih podjetnikov čitvami o nujnih spremembah in dela kmetov, ki naj bi bili pokojninskega in invalidskega zaradi lastnine nepremičnin in sistema in pozval k njeni orodij ob upokojitvi obravnavani čimprejšnji objavi ter obravnavi, drugače od ostalih. Državni ki je bila sicer napovedana že za svet je v zvezi s t.i. belo knjigo konec leta 2015. ZASTARELA ZAKONODAJA OMEJUJE RAZVOJ Kljub podpori dopolnjenemu so na zastarelo zakonodajo, predlogu novele o avdiovi-ki omejuje razvoj medijskega zualnih medijskih storitvah prostora in na nedorečenost so državni svetniki opozorili vloge različnih radijskih in na neustrezen pristop pri televizijskih programov, sprejemanju zakonodaje, ki se jo katerih izvajalci zaradi zakonskih pogosto in celo pod kazensko omejitev in nejasnosti s svojimi odgovornostjo dopolnjuje programskimi vsebinami ne in spreminja le na zahtevo morejo tekmovati z bogato in Evropske komisije in zato le par-agresivno tujo produkcijo in cialno ureja področje. Opozorili distribucijo. NESPREJEMLJIVA OKOLJSKA NOVELA Državni svetniki niso podprli so sredstva namenjale za obno­novele Zakona o varstvu okolja, vo poškodovane infrastrukture ki iz zakona izvzema koncesije za in za vzdrževanje vodotokov. Če rabo vode in v skladu s katerim bi se jim odvzela ta sredstva, so plačila za rabo vode prihodek bi bila po mnenju svetnikov državnega proračuna. Novelo varnost občank in občanov ob so svetniki ocenili kot nespre-vodotokih še bolj ogrožena, kajti jemljivo, saj občinam odvzema občine ne bi bile več finančno velik del proračunskih sredstev. sposobne zagotavljati vzdrže­Občine, ki so upravičene do dela vanja vodotokov in odpravljati plačila koncesije za rabo vode, posledic visokih voda. VLADA NAJ ZAGOTOVI USKLADITEV POKOJNIN SVETNIKI PODPRLI POROČILO VARUHA Ob obravnavi Poročila o delu so med drugim opozorili na Varuha človekovih pravic za leto že dlje časa trajajočo težavo 2014 so svetniki poročilo ocenili neurejenega lastništva javnih kot vsako leto obsežnejše. Kot cest ter pozdravili varuhovo ena večjih sistemskih težav se priporočilo, da se v naš pravni kaže dolgotrajnost postopkov, sistem vključi pravica do vode ki po novem izstopajo zlasti na kot temeljna človekova pravica, področju sociale, kar lahko v pri-saj je tudi Državni svet v tem hodnje močno negativno vpliva mandatu že predlagal zapis na socialno varnost državljanov pravice do zdrave pitne vode v in njihovo blaginjo. Svetniki našo ustavo. S PORAVNAVAMI DO PRIHRANKOV Državni svet je ob seznanitvi s novele zakona, ki bi pravobra­Poročilom o delu državnega nilstvu dala ustrezno težo do pravobranilstva za leto 2014 drugih državnih organov v fazi opozoril na številčne delovne reševanja sporov, pri čemer spore, ki jih imajo državni organi bi pravobranilstvo prevzelo s svojimi uslužbenci, kar priča o večjo odgovornost v postopkih tem, da država ne zna presoditi, poravnave. Država zaradi kdaj je bolj racionalno priznati izgubljenih sporov po nepotreb­napako in kdaj je smiselno nem izplačuje odškodnine, pri nadaljevati sodne postopke. čemer ni znane točne številke o Svetniki so podprli pripravo višini izplačanih odškodnin. Državni svet je ob obravnavi Poročila Zpiz-a za leto 2014 pozval vlado k zagotovitvi usklajevanja pokojnin zaradi težkega socialnega položaja upokojencev z najnižjimi pokojninami. Vlado je pozval, naj s podpisniki socialnega sporazuma opravi revizijo dosedanjih aktivnosti v okviru sporazuma in zagotovi redno Ob seznanitvi s Poročilom o stanju na področju energetike v letu 2014 je Državni svet opozoril, da voda kot naravni vir še ni izkoriščena v polni meri. Občine se pri načrtovanju in pro­storskem umeščanju objektov, kot so male hidroelektrarne, soočajo s težavami, zato se zastavlja vprašanje, ali vlada načrtuje spremembe, s katerimi letno uskladitev pokojnin. Svetniki so ponovno izpostavili nekatere teme, zapisane že v lanskem mnenju k poročilu za leto 2013, med drugim, da bi se morali aktivno lotiti razprave in iskanja rešitev invalidskega in pokojninskega sistema za obdobje po letu 2020, saj dolgoročen pristop zagotavlja večjo stabilnost sistema. PRI CENI ELEKTRIKE POMEMBNA KUPNA MOČ bi olajšala umestitev v prostor in prispevala k uresničevanju zavez na področju obnovljivih virov. Po mnenju svetnikov bi morala Agencija za energijo opredeliti kriterije za oblikovanje cen, pri čemer pa bi morali upoštevati tudi kupno moč prebivalstva in šele tako določena cena bi lahko bila primerljiva s cenami drugod v Evropski uniji. DRŽAVNI SVET S PRIPOROČILI VLADI GLEDE BEGUNSKE KRIZE Na 34. redni seji so se državni svetniki seznanili z razmerami v zvezi z migrantsko krizo ter na vlado naslovili svoje pobude. Predstavniki občin, ki so zaradi prehajanja migrantov najbolj na udaru, so opozorili na gospodarsko škodo, predvsem zaradi močnega upada turizma in drugih dejavnosti, pa tudi na ekološke posledice. Občani Šentilja so upravičeno prestrašeni, njihovo gospodarstvo je padlo pod ničlo. Rudi Matjašič, državni svetnik Državni svetniki so vladi pre­dlagali, naj zagotovi finančno pomoč prizadetim občinam za kritje stroškov v zvezi z begunci. Poleg tega naj uporabi vse vire in možne zakonite ukrepe za zavarovanje meje, varnosti ljudi in njihovega premoženja ter za vzpostavitev nadzora pri vstopu beguncev v državo in izstopu iz nje. Svetniki so vladi predlagali, da pripravi potrebne zakonske spremembe, ki bodo zagotovile učinkovitejše ukrepanje in jih predloži v Državni zbor. Državni svetnik mag. Dušan Semolič je opozoril na geostrateške interese velikih sil, zlasti na ameriške vojaške posege, ki so po njegovem mnenju uničile države »in tam, kjer ni države, je kaos«. Svetnik Branimir Štrukelj je izpostavil nasprotovanje širjenju strahu zaradi beguncev. Na predlog Interesne skupine lokalnih interesov so svetniki podprli dopolnilo, s katerim vladi predlagajo, naj Slovenija kot članica mednarodne skupnosti sproži aktivnosti za odpravo vzrokov za nastale razmere v državah, od koder prihajajo migranti. Svetniki so se tudi spraševali, kaj bodo pristojni storili, če se bo na drugi strani znašlo več deset tisoč migrantov, ograjo pa bodo organi branili. Svetnik Samer Khalil je pozval k oblikovanju programov za integracijo beguncev, svetnica mag. Darija Kuzmanič Korva pa vprašala glede psihosocialne pomoči prostovoljcem in civilni zaščiti. DRŽAVNI SVETNIKI KRITIČNO O OGRAJI Na pobudo Interesne skupine lokalnih interesov so državni svetniki na januarski redni seji razpravljali o postavljanju tehničnih ovir na južnem delu državne meje. Obmejne občine že nekaj časa opozarjajo na posledice postavitve ograje za gospodarstvo in za lokalno okolje, ki bi jih ograja povzročila v primeru povodnji. Kolpa ni bila nikoli reka, ki bi delila. Samer Khalil, državni svetnik Državni svetnik Samer Khalil iz Interesne skupine lokalnih interesov, ki je podal pobudo za obravnavo te problematike, je opozoril zlasti na negativne posledice žične ograje ob Kolpi, ki se ji je uprl velik del tamkajšnjega prebivalstva, negativne posledice pa bodo čutili tudi na področju ribolova, turizma in gospodarstva. Svetniki so vlado pozvali, naj zagotovi varnost prebivalcev ob Kolpi na drug, primernejši način, ki bo ohranjal normalno pretočnost meje, prebival­cem in turistom omogočal dostop do rečnih tokov ter ne bo povzročal gospodarske škode. Takšen poziv vladi je v izglasovanem mnenju brez glasu proti podprla tudi večina svetnikov. IZ DELA KOMISIJ Evropska komisarka mag. Violeta Bulc je konec novem­bra 2015 na skupni seji komisij za mednarodne odnose in evropske zadeve, za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predstavila delo Evropske komisije za leto 2016. V Sloveniji je še okoli 23.000 kilometrov cest brez urejen­ega lastništva in Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je izpostavila nujnost reševanja tega problema. Državni svet je maja lani po posvetu sprejel sklepe, jih posredoval pristojnim organom, a na tem področju ni premikov. Komisija za državno ureditev je ob seznanitvi s poročilom o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2014 opozorila na izvršilne postopke, ki so velika težava slovenskih sodišč. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je ob obravnavi novele Zakona o štipendiranju pozvala, naj bodo v pripravo zakonodajnih rešitev na področju defici­tarnih poklicev v čim večji meri vključeni predstavniki gospodarstva. Komisija za državno ureditev je ob seznanitvi s Poročilom o delu Policije za 2014 podprla projekte na področju preventive v lokalnih skupnostih ter predlagala spremembe zakonodaje, ki bodo poenostavile pridobitev dovoljenj ob organizaciji dogodkov. Ob seznanitvi s četrtim poročilom o položaju romske skupnosti je Komisija za državno ureditev menila, da je izboljšanje stanja možno le s skupnimi prizadevanji. Bivanjske razmere v romskih naseljih, zaskrbljujoči podatki o izobraževanju romskih otrok in zgodnje poroke zahtevajo takojšnje izvajanje ukrepov. Komisija za državno ureditev se je seznanila s 24. poroči­lom o izvajanju ugotavljanja vzajemnosti in poročanje o izdanih meritornih odločbah Državnemu zboru dvakrat letno ocenila kot neprimerno. Potrebna je sprememba zakonodaje, s katero bo poročanje o deležu nepremič­ninskega trga, ki ga pri nas obvladujejo tujci, omejeno na enkrat letno. Komisija za mednarodne od­nose je ob obravnavi predloga stališča Slovenije do sprememb uredbe v zvezi z možnostjo držav članic EU, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme izrazila zahtevo po jasnih pravilih o označevanju, vključno z razumljivim prikazom uporabe gensko spremenjene krme v proizvodnji živil živalskega izvora. Komisija za mednarodne od­nose in evropske zadeve je ob obravnavi predloga evropske direktive za krepitev stroškov­no učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb izpostavila ne dovolj uravno­težen sistem povpraševanja in ponudbe kuponov, trend rasti površine gozdov pa ima v Sloveniji velik potencial za pridobivanje energije iz lesne biomase. Predlog zakona o interven­tnem ukrepu na področju trga dela je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pogojno podprla in želela, da se izrecno zagotovi kritje izpada prihodkov iz naslova socialne varnosti, Prav tako je želela na­tančnejšo ureditev postopka ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za upravičenost do oprostitve plačila prispevkov delodajalca. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podprla noveliran Zakon o socialno varstvenih prejem­kih, a pozvala k ponovnemu izračunu minimalnih življenj­skih stroškov in določitvi višjega zneska minimalnega dohodka, ki bo skladen s potrebami prejemnikov denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ob obravnavi predloga novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pozvala k upošte­vanju pripomb ŠOS in se dotaknila širšega vprašanja učinkovitosti in pravičnosti že delujočega sistema uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter nadzora nad upravičenostjo izplačil. Ob seznanitvi z Letnim poročilom Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije za leto 2014 je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide izpostavila problem javnega razpisa za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2015/2016 in podvomila v ustreznost ureditve odprtega tipa razpisa. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je ob obrav­navi predlogov proračunov države za leto 2016 in 2017 pozvala vlado, da mora ob politiki postopnega uravno­teženja prihodkov in izdatkov proračunov države opredeliti prioritete in povečati vlaganja zlasti v visoko šolstvo in znanost, kulturo in šport, področja, ki srednje in dolgo­ročno prinašajo in omogočajo dodano vrednost. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je ob seznanitvi s poročilom o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo do leta 2017 ugotovila, da kazalniki za leto 2014 negativno odsto­pajo od načrtovanih. Odboru DZ za kulturo je predlagala, da pri pripravi proračuna za novo obdobje zahteva večjo odgovornost pri razrezu sredstev za uveljavitev sprejetih zavez in ciljev. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je pri obravnavi problema financiranja Kulturnega središča Evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) sprejela priporočila: Miho Turšiča je pozvala h koncu gladovne stavke, Ministrstvo za kulturo pa naj v dialogu z zavodom zagotovi finančno vzdržnost ter pristopi k preoblikovanju KSEVT v nacionalno institucijo. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je ob seznanitvi s pozivom za osnovno financiranje raziskovalne dejavnosti vlado pozvala, da pri pripravi zakonov s področja razisko­valne dejavnosti in visokega šolstva vključi predstavnike raziskovalcev iz različnih znanstvenih področij in s tem omogoči široko razpravo o prihodnosti znanosti. Komisija za državno ureditev je podprla predlog Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 ob tem pa opozorila na neusklajenost med vlado in lokalnimi skupnostmi glede financiranja. Komisija je izpostavila problem vse večje uravnilovke pri plačah v javnem sektorju, posebej na področju izobraževanja in vzgoje. Komisija za lokalno samo­upravo in regionalni razvoj je podprla predlog novele Zakona o varstvu okolja in namero resornega ministr­stva, da ne podaljša koncesij obstoječim koncesionarjem na področju dimnikarstva, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev in v aplikacijo Evidim ne pošiljajo podatkov o uporabnikih storitev obvezne državne gospodarske javne službe. Komisija za lokalno samo­upravo in regionalni razvoj ni podprla predloga novele Stanovanjskega zakona in poudarila, da službenih stanovanj, na katerih so hišniki pridobili zgolj pravico do začasne uporabe za čas opravljanja hišniških del, ne moremo enačiti s stanovanji, na katerih je bila v preteklosti pridobljena stanovanjska pravica, npr. z denacionalizi­ranimi stanovanji. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je skupaj z Interesno skupino lokalnih interesov podprla predlog resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025, a v povezavi z novo najemninsko politiko opozorila na starejše z nizkimi pokojninami, ki so svoje večje stanovanje zamenjali za manjše, a na koncu plačujejo višje stroške. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je obravnavala problematiko škode, ki jo povzročajo velike zveri v Sloveniji in menila, da je število velikih zveri v Sloveniji previsoko, na kar opozarjajo predstavniki lokalnih skupnosti in kmetje, ki se prepogosto soočajo s škodo. Komisija za lokalno samo­upravo in regionalni razvoj ni podprla novele Zakona o pogojih koncesije za izkorišča­nje energetskega potenciala spodnje Save in presodila, da gre za v celoti neusklajen predlog na ravni pristojnih ministrstev. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanila s Poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014 in opozorila na trend zaraščanja kmetijskih zemljišč, kar zmanjšuje sposobnosti samooskrbe in dala pobudo, da bi bili do subvencij upravičeni le tisti, ki kmetijske površine dejansko obdelujejo. Komisija za lokalno samo­upravo in regionalni razvoj ni podprla novele Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvoj­nem prestrukturiranju regije in menila, da je nesprejemlji­vo, da banke krojijo usodo sto presežnih delavcev RTH in da so stanovanja Spektra, v katerih živijo socialno ogroženi, jamstvo za terjatve. DRUGO SREČANJE ŠTIRIH PREDSEDNIKOV V predsedniški palači je decembra potekalo srečanje predsednikov države Boruta Pahorja, Državnega zbora dr. Milana Brgleza, vlade dr. Mira Cerarja in Državnega sveta Mitja Bervarja. Srečanje, ki je že tradicionalno, enkrat letno sklicuje predsednik republike s ciljem izmenjave stališč o zadevah, ki za uspešno reševanje terjajo široko politično sodelovanje in podporo. Za Slovenijo je državni interes prve kategorije, da ostane v najbolj povezanem delu EU. Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Pri reševanju migracijske krize se je treba tesneje povezati z lokalnimi skupnostmi. Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta Teme, ki so jih obravnavali predsedniki štirih najpomemb­nejših državnih institucij, so bile razmere v EU in položaj Slovenije v njej s poudarkom na vprašanju varnosti države, gospodarske in socialne reforme ter obeležitev 25. obletnice samostojne države. Po mnenju gostitelja srečanja je za varnost države v najširšem pomenu najpomembnejše gos­podarsko okrevanje, za uspešen razvoj Slovenije pa je bistveno, da EU uspe v svojem projektu miru, varnosti in blaginje. Predsednik Državnega sveta je podprl zamisel o vnovični preučitvi in analizi varnostnega položaja in iskanja novih rešitev na področju varnosti. OBČINAM GROZI INVESTICIJSKI KRČ Potem, ko je po odložilnem vetu Državnega sveta Državni zbor še enkrat potrdil Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2016 in 2017, ki med drugim spreminja višino povprečnine za občine, se je na tiskovni konferenci v Državnem svetu zbralo več kot 120 županj in županov, ki so opozorili na nevzdržno stanje na področju financiranja občin. Župani so bili kritični, da jim država vsako leto odvzame več sredstev, ob tem pa ne zagotovi ustreznih mehanizmov, ki bi zmanjševali stroške občin. Osnovni dohodek občine je povprečnina na prebivalca, ki predstavlja ugotovljen primeren obseg sredstev, potrebnih za financiranje z zakonom določenih nalog. Nižanje sredstev iz tega naslova ter hkratno višanje stroškov in obveznosti, ki jih mora občina zagotavljati po zakonu, pomeni praznjenje občinskega proračuna. Naša ocena je, da povprečnina ni pravična. Tomaž Horvat, državni svetnik Izračuni povprečnine niso zgolj neke prazne kalkulacije, temveč so na zakonski podlagi pridobljene številke. Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije Država bi morala občine obravnavati kot partnerje in ne kot nasprotnika. dr. Ivan Žagar, predsednik Skupnosti občin Slovenije Občina mora izvajati naloge, odstotkih financiranja. Ti ki ji jih naloži država, in zato bi odstotki so določeni in jih ne morala država na drugi strani bi smeli obravnavati v smislu, za te naloge zagotavljati da če sredstva so, jih bodo ustrezna sredstva. Vsako leto občine dobile, če pa jih ni, prihaja tudi do različnega jih pa ne bodo. Izračunana tolmačenja 21. člena Zakona primerna povprečnina bi v o financiranju občin, ki letu2016 morala tako znašati govori o zakonsko določenih 672 evrov. KULTURA KOT IZZIV ZA GOSPODARSKO RAST V dneh pred slovenskim kulturnim praznikom je v Državnem svetu tekel posvet o kulturi in njenem prihodnjem razvoju. Zmanjševanje proračuna, vse slabši pogoji za ustvarjanje ter vedno večja socialna neenakost kulturi omejujejo možnosti, da bi lahko udejanjila širše ustvarjalne potenciale in jih umestila v razvojne dejavnosti. S posvetom je Državni svet želel opozoriti na izjemen potencial povezovanja kulturne ustvarjalnosti in gospodarstva. Potencial, ki ga ima kultura, skriva široke priložnosti z vidika tržnih niš, kreiranja novih delovnih mest in obeta možnosti povsem novih modelov gospodarstva, zlasti z vidika trajnostnega razvoja. Zaradi interdisciplinarnosti in možnosti za gospodarski razvoj razvite države kulture ne razumejo kot strošek ampak kot investicijo, ki se večkratno povrne. V Evropski uniji predsta­vljata kulturni in kreativni sektor najbolj dinamičen del gospodarstva, ki se je izkazal kot zelo odporen na gospodarsko krizo. Je pomemben vir zaposlitev za mlade ter ključen za povečevanje konkurenčnosti tako zasebnega kot javnega sektorja. Kulturni in kreativni sektor v Evropski uniji skupaj ustvarita med 4,2 in 4,4 % BDP ter zaposlujeta okoli 3,8 % delovne sile oziroma ustvarita 2,5-krat toliko kot paradni konj EU - avtomo­bilska industrija. Sektorja se spopadata z vrsto izzivov, med drugim s fragmentacijo, spreminjajočimi se poslovni­mi modeli zaradi digitalizaci­je ter s težavami z dostopom do financ, saj banke le stežka ocenijo vrednost idej. Eden od dokazov, da imajo lahko mesta, regije in države veliko koristi od vlaganja v kulturo je severno francosko mesto Lille, v katerega nihče ni želel niti na počitnice, a se je vse to spremenilo, ko je postal Evropska prestolnica kulture. Sedaj ga obiskujejo tako domači kot tuji turisti. Kot v času prelomnih odločitev, lahko kultura danes aktivno pripomore k razvojnemu preboju. Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta Tudi timi v sodobnih produkcijah pogosto združujejo inženirje in umetnike. mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo Podjetja, ki se strateško povezujejo s kulturnimi in kreativnimi sektorji, so bolj dobičkonosna. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Kulturni in kreativni sektor v EU ustvarita 2,5- krat večji BDP kot avtomobilska industrija. Catherine Magnant, Evropska komisija Izsledki evropskih raziskav za Slovenijo niso spodbudni. Raziskava Eurobarometra je pokazala, da slaba polovica slovenskih podjetij sploh ne uporablja oblikovanja kot pomembnega elementa ustvarjalnosti. Samo 4 % podjetij oblikovanje strateško vključuje v svoje poslovne procese, kar je najnižji delež med članicami Evropske unije. Oblikovanje je tako še vedno razumljeno zgolj kot zunanji videz izdelka ali storitve in ne kot sestavni del proizvodnih procesov. Tega si v današnjem izredno konkurenčnem okolju niti približno ne moremo več privoščiti. Zato na Ministrstvu za gospo­darski razvoj in tehnologijo med drugim razmišljajo o nadaljnjem spodbujanju dizajn menedžmenta v čim večjem številu podjetij. Ministrstvo za kulturo namerava ustanoviti center za kreativnost, ki bo spodbujal nadaljnji razvoj kulturnega in kreativnega sektorja, hkrati pa ustvarjal ustrezno podporno okolje za uspešen razvoj podjetij v zgodnjih fazah rasti. Številne države po svetu se že dolgo zavedajo, kako pomembno je ustvariti blagovno znamko uporabnim izdelkom, zato načrtno vlagajo v razvoj in promocijo lastnih znamk, ki po umetniški plati velikokrat ne zaostajajo dosti za izvedbeno. več na: http://www.ds-rs. si/?q=novice/kulturni-ustvarjal­ni-sektorji OBISK PREDSEDNICE LORDSKE ZBORNICE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA Na povabilo predsednika Državnega sveta se je na uradnem obisku v Sloveniji 15. in 16. februarja 2016 mudila predsednica Lordske zbornice Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske baronica D‘Souza z delegacijo. Predsednica se je ob robu obiska sestala tudi s svetnicami mag. Marijo Lah, mag. Darijo Kuzmanič Korva in Bojano Potočan. Osrednje teme pogovorov so bile bilateralno sodelo­vanje, medparlamentarno sodelovanje s poudarkom na dvodomnosti, zahteve Velike Britanije v zvezi z reformo EU, migrantska kriza in uveljavlja­nje pravic žensk. Po besedah Frances D‘Souza je dialog o aktualnih izzivih pomemben, treba pa je narediti skupen akcijski načrt in ga čimprej izpeljati. Poudarila je, da ceni prizadevanja Slovenije, ki se sooča z migrantsko krizo neposredno na svojem pragu, medtem ko jo Velika Britanija lahko opazuje »z razdalje«. Med odločitvami, ki čakajo Veliko Britanijo, Slovenijo in vso Evropo, je D‘Souza izpostavila britanske predloge reforme EU. Kot predsednico lordske zbornice jo posebej skrbi referendum o članstvu VB v EU. Če se bodo Britanci odločili za izstop iz unije, v kateri so 40 let, bo to vplivalo tudi na notranje politične razmere. Predsednika obeh domov sta spregovorila tudi o srečanju evropskih senatov, ki ga bo prihodnje leto gostila Slovenija in bo po besedah predsednika Državnega Zadovoljen sem, da je tudi Državni svet del pogovorov, ki bodo, kot upam, prinesli rešitve za vse državljane EU. Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta Evropska unija mora v zvezi z migrantsko krizo sprejeti ukrepe ne le za to krizo, temveč tudi v zvezi z vprašanji, ki so njen izvor. baronica Frances D‘Souza, predsednica Lordske zbornice Združenega kraljestva sveta pomembno vplivalo na med parlamentoma. Velika delovanje drugih domov. Britanija se zavzema za poglo-Baronica D‘Souza je pojasnila, bitev odnosov s Slovenijo, da je namen njenega obiska ki je pomembna tudi zato, poleg krepitve odnosov tudi ker deluje kot povezava z spoznati podobnosti in razlike Zahodnim Balkanom. REfORMIRATI ALI NE REfORMIRATI? Med prvim uradnim obiskom javni razpravi 16. februarja v Sloveniji je predsednica 2016 v Mestnem muzeju lordske zbornice baronica v Ljubljani soočila mnenja Frances D’Souza najvišje o odnosih med zgornjima predstavnike države seznanila domovoma parlamenta in o z zahtevami Velike Britanije vlogi drugih domov v ostalih po reformi Evropske članicah Evropske unije z unije, poimenovanem vidika suverenosti nacionalnih brexit. Voditelja obeh drugih parlamentov v razmerju do domov parlamenta sta na Evropske unije. BREZPILOTNIKI - TEHNOLOGIJA, KI PREHITEVA ZAKONODAJO Informacijski pooblaščenec je ob Dnevu varstva osebnih podatkov konec januarja 2016 v Državnem svetu pripravil posvet o izzivih, ki jih prinaša naraščajoča priljubljenost brezpilotnikov. Kljub prednostim novih tehnologij, širijo ta nova tveganja. Največ pozornosti so udeleženci namenili varstvu zasebnosti in osebnih podatkov, saj brezpilotna letala omogočajo tudi preprosto namestitev snemalnih naprav. Število brezpilotnikov je zbranih več ljudi. Evropsko neznanka sodišče je v svoji sodbi nakazalo ustrezne pravne Brezpilotnike v grobem raz­ rešitve za nove tehnologije. delimo v športno-rekreativne, teh je v Sloveniji približno Pravilnik obeta več reda 2.000, ter brezpilotnike za S sprejetjem pravilnika, ki komercialno uporabo za kate­ je v pripravi, bodo končno re ocenjujemo, da jih je okoli določena pravila, ki jih 800, a natančnih podatkov bodo uporabniki dronov o številu ni in so informacije morali spoštovati. Evropsko bolj ocene. Ob tem je najbolj sodišče je v svoji sodbi že problematično, da tudi nakazalo ustrezne pravne komercialni poleti potekajo rešitve za nove tehnologije. popolnoma neprijavljeno in Tudi naš pravni red že brez ustreznih dovoljenj, zato vsebuje določene predpise so nujni predpisi, ki bodo in standarde na področju določali, kdo lahko leti in varnosti in zasebnosti, ki jih na kakšen način. Posebno je treba smiselno prenesti tveganje predstavlja uporaba tudi na področje brezpilotnih dronov na mestih, kjer je letal, ključnega pomena pa je Trenutna zakonodaja za varstvo zasebnosti pred mogočimi zlorabami brezpilotnih letal ne zadošča več. Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Vsa tveganja prinašajo tudi priložnosti, med drugim cenejše storitve. dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije natančno opredeliti, kdo lah-pred brezpilotniki lahko vodi ko odredi nadzor in na kakšen v ekstremno regulacijo, pri način. Pri pripravi pravilnika čemer pa lahko preostra sodeluje tudi Policija, ki ni regulacija zavre razvoj tega zainteresirana za sisteme, ki področja. Droni namreč omogočajo oborožitev, je pa po drugi strani prinašajo zainteresirana za sisteme, ki tudi številne prednosti in spadajo na področje zaščite priložnosti, med drugim nain reševanja, kot so denimo področju logistike, varovanja ogledi nesreč ter nadzor in reševanja. državne meje in cestnega Priznanja dobri praksi prometa. Brezpilotniki v medijske Informacijski pooblaščenec je podelil priznanja za dobro prakso. Priznanje Ambasador namene Prenos že obstoječe pravne zasebnosti za leto 2015 ureditve na področje dronov je prejel Inštitut za razvoj je ustrezen tudi z vidika me­brezpilotnih sistemov, ki dijske uporabe brezpilotnih izvaja številne aktivnosti, letal. Ti medijem omogočajo namenjene ozaveščanju dostopno snemanje drama­ uporabnikov, javnosti in stro­ tičnih posnetkov različnih kovnjakov o različnih vidikih športnih in drugih dogodkov, uporabe brezpilotnikov in si seveda pa je mogoč tudi aktivno prizadeva za njihovo poseg v zasebnost ljudi, kjer premišljeno regulacijo. pa pride v poštev pravna Nagrado za dobro prakso na ureditev, ki že zdaj določa, kaj se lahko in česa se ne sme. področju varovanja osebnih podatkov pa je prejel Adria Tveganja in priložnosti Mobil d.o.o. Vsa tveganja na drugi strani prinašajo tudi več na: http://www.ds-rs. priložnosti. Tako brezpilotna si/?q=novice/okrogla-mi­letala pomenijo tudi cenejše za-ob-evropskem-dnevu-varst­ storitve. Zato pretiran strah va-osebnih-podatkov GLUHI NA TRGU DELA V organizaciji evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa in Društva učiteljev gluhih Slovenije je v Državnem svetu potekala konferenca o problematiki oseb z okvarami sluha. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se 5 % svetovne populacije oz. kar 360 milijonov ljudi sooča z okvarami sluha, od tega je okoli 80 milijonov gluhih. Brezposelnost med njimi je v Evropi visoka, v času krize so razmere še slabše. Decembra lani je končno ugledal luč sveta evropski akt o dostopnosti za nekatere ključne proizvode in storitve za invalide, ki bo prinesel prednosti tudi gluhim. Namen akta je, da se invalidom na ravni EU omogoči popolna udeležba v družbi. ENDOKANABINOIDNI SISTEM - KAJ JE TO ? Konoplja, kot vsestransko uporaben obnovljiv vir prehrane, energije in industrijskih gradiv, vsebuje tudi veliko premalo poznane za človekovo zdravje koristne sestavine - kanabinoide. Zaradi enega psihotropnega kanaboida je zasenčeno koristno delovanje več desetin drugih kanabinoidov na endokanabino­idni sistem v telesu. Državni svet in Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije sta pripravila posvet na temo kanabinoidov, ki so v marsičem lahko koristni za človekovo zdravje, a se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri negativna klasifikacija konoplje povzroča zdravstveno škodo in krši človekove pravice, zlasti z vidika pravice do samozdravljenja. POSVET DENAR ALI ŽIVLJENJE ! Društvo državnih svetnikov, ki že leto dni združuje bivše in sedanje svetnike, je decembra pripravilo posvet z naslovom »Denar ali življenje!« Po uvodni predstavitvi predsednika Državnega sveta v četrtem sklicu in predsednika Društva držav­nih svetnikov mag. Blaž Kavčiča, je svoje poglede v predavanju predstavil državni svetnik Peter Vrisk, in sicer je podrobneje orisal poslovni in socialni model zadružništva kot priložnosti na področju kmetijstva, prehrane, trgovine in financ. Na posvetu je nastopil tudi dr. Bojan Dobovšek, poslanec Državnega zbora, in sicer s predavanjem o stanju in perspektivah centrov moči v sodobni družbi. LOBIRANJE IN NEPOSREDNE INVESTICIJE V dvorani Državnega sveta je Združenje lobistov Slovenije pripravilo mednarodni posvet namenjen vsem, ki se javno ali zasebno soočajo s problematiko lobiranja, na to temo pa so spregovorili Mihael Cigler, predsednik Združenja lobistov Slovenije, Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, Kenneth A. Gross, partner in vodja pisarne za politično pravo - Skadden, Arps, Slate, Meagher and Flom, Boris Štefanec, predsednik KPK, poslanec dr. Bojan Dobovšek, Vid Doria,generalni sekretar Transparency International Slovenia, Nenad Vuković, predse­dnik Srbskega društva lobistov ter dr. Peter Köppl, predsednik Avstrijskega združenja za javne zadeve. DAN PRAVICE VEDETI 2015 Ob Dnevu pravice vedeti je v Državnem svetu potekala razprava o dostopu do informacij javnega značaja na področju javnega zdravja, pitne vode, varstva okolja in varstva potrošni­kov ter o vključevanju civilne družbe v sprejemanje odločitev. Informacijski pooblaščenec je posvet pripravil v sodelovanju s PIC nevladnih organizacij. Na posvetu so bile predstavljene tudi konkretne težave, s katerimi se srečujemo pri pridobivanju in posredovanju informacij javnega značaja, ob tej priložnosti pa je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik podelila priznanja ambasador transparentnosti za dobro prakso na področju dostopa do informacij javnega značaja. SPREMEMBE ZAKONA O ROMSKI SKUPNOSTI ŽE DANES? Posvet o spremembi Zakona o romski skupnosti je v Državnem svetu potekal v organizaciji Gibanja za trajno­stni razvoj Slovenije in pokazal, da bi glede na to, da v 106 romskih naseljih prebiva okoli 8000 ljudi nelegalno in je stopnja brezposelnosti med njimi alarmantna, potrebovali takojšnjo spremembo celotne področne zakonodaje. Ker so razmere kritične, so se v organizaciji odločili za pomoč Romom pri vlaganju pritožb na Evropsko sodišče za človekove pravice. REfORMA SLOVENSKE MATURE Na pobudo Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport je v Državnem svetu potekal posvet o ciljih, stanju in nujnih spremembah obstoječega sistema mature. Udeleženci so razpravljali o izhodiščnih vprašanjih, in sicer ali slovenska matura uresničuje v začetku zadane cilje; ali je po dvajsetih letih splošne mature nujna sprememba njene zasnove? Je splošna matura preveč ali premalo selektivna? Je razmerje med splošno in poklicno maturo ustrezno? Bi bila uvedba sprejemnih izpitov na univerzi korak v pravo smer? Ali je ustrezna sedanja zasnova poklicnega šolanja? Ali je naš šolski sistem demokratičen ali ohranja družbeno razločevanje? RAZKORAK MED DRŽAVLJANI IN ODLOČEVALCI Na mednarodnem simpoziju krščanskih poslovnežev so udele­ženci v dvorani Državnega sveta ugotavljali, da je razkorak med civilno družbo in oblastjo prevelik, zaradi česar je vpliv civilne družbe majhen in šibak, za izboljšanje stanja pa bi potrebovali bolj aktivne državljane. Simpozija se je udeležila nemška parla­mentarna delegacija in sodelovala na okrogli mizi. Dogodek je potekal na pobudo Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije ob podpori Socialne akademije, Časnika.si, Društva Slovenski katoliški izobraženci, Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka, Nemškega združenja katoliških delodajalcev BKU in fundacije Konrad Adenauer Stiftung. NAŠ ZDRAVSTVENI SISTEM MED BOLJŠIMI Oktobra sta ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in regionalna direktorica evropskega urada Svetovne znanstvene organizacije dr. Zsuzsanne Jakab v Državnem svetu javnosti predstavili rezultate analize zdravstvenega sistema v Sloveniji. Dr. Jakab je posebno pozornost namenila predstavitvi strategije Zdravje 2020, naš zdravstveni sistem pa ocenila kot trden, k reformam pa bi morali pristopati premišljeno in ne bi smeli zavrniti že v preteklostih doseženih dobrih rešitev. Slovenija je dobra pri zagotavljanju univerzalnega zdravstvenega zavaro­vanja, mora pa zagotoviti različne finančne vire za povečanje stabilnosti zdravstvenega sistema. PREZRTOST OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Novembra je v Državnem svetu tekel posvet o odgovornosti za sodelovanje za prezrte otroke s posebnimi potrebami, ki sta ga organizirala Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije in Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami. Udeleženci so osvetlili aktualne izzive na področju obravnave oseb s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter njihovo pojavnost, pri tem pa opozorili na primanjkuje znanja in veščin ter uporabe ustreznih pristopov v večini vzgojno-izobraževalnih ustanov. KULTURA - KO JE GOVORA O NJEJ, TO TERJA SPREMENJEN NAČIN RAZMIŠLJANJA V Državnem svetu so se 13. novembra 2015 zbrali kulturniki in soglasno podprli predlog Državnega sveta, da bi kultura v prihodnjih petih letih postopno pridobila 2,5 odstotka letnega proračuna države. Srečanje je bilo namenjeno podpori stabilnemu financiranju kulture, saj je proračunski delež, ki si ga je izborilo Ministrstvo za kulturo za naslednji dve leti preskromen, da bi kultura lahko normalno živela in tako duhovno kot gospodarsko učinkovala naprej. Kultura je državotvorno področje, ki je že pokazalo svojo moč. Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta Brez kulture ni odprte svobodne družbe. Jani Virk, Društvo slovenskih pisateljev Če lokalne ravni kulture ne bomo obdržali, če bodo npr. ugasnile knjižnice, bo z družbo konec. Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Mnenje Državnega sveta je bilo v obliki izjave in s podpisi 57 predstavnikov kulturnih institucij, organizacij, društev, civilne družbe in posameznikov s področja ljubiteljske in profe­sionalne kulture, poslano Vladi Republike Slovenije, ki je po mnenju udeležencev srečanja odgovorna za to, da se kulturi zagotovi ustrezno financiranje. Predsednik Državnega sveta je srečanje sklical tik pred spreje­mom državnih proračunov za leti 2016 in 2017 z namenom, da se odločevalcem jasno pove, da je treba kulturi ponovno dati mesto, ki ga je nekoč imela. V izjavi so udeleženci srečnja zapisali: »Državni svet opozarja na večletno zmanjševanje deleža proračunskih sredstev za izo­braževanje, znanost , kulturo in šport ter poudarja, da mora država ponovno ovrednotiti pomen in vlogo omenjenih področij, skupaj z znanji in dosežki, za družbeno in gospodarsko rast. Predvsem zmanjševanja obsega sredstev,namenjenih kulturi , pomenijo uničevanje podstati slovenske kulture. Zato se morajo sredstva, namenjena kulturi , v naslednjih petih letih postopoma povečati na 2, 5 % letnega proračuna Republike Slovenije, torej na raven, ki so jo ta sredstva dosegala po osamosvojitvi Republike Slovenije. Kultura je odigrala odločilno vlogo pri graditvi slovenske državnosti in oblikovanju lastne države, a njena vloga ni le zgodovinska. Ustvarjalna sila slovenske kulture je ključna pri graditvi zdrave nacionalne samozavesti in samozavedanja tudi danes in zaradi tega bi moralo Ministrstvo za kulturo v zavesti določevalcev biti bliže državotvornim ministrstvom kot pa bremenu, ki ga je pač treba financirati , saj ima vlaganje v kulturo multip­likativne učinke na družbo in gospodarstvo.« V razpravi je Jani Virk kot pred­stavnik Društva slovenskih pisateljev izpostavil, da vlada kulturo že več let sistematično uničuje, zato je njena umes­titev med razvojne prioritete te družbe nujna, treba pa jo je tudi ustrezno finančno ovrednotiti. Jurij Dobrila iz Društva oblikovalcev Slovenije je opozoril, da naj bi bil Nacionalni program za kulturo 2014-2017, ki je bil v parla­mentu sprejet z večino, temelj za delovanje vlade. Zato bi bilo treba vprašati vlado, ali spoštuje sklepe parlamenta. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina je izpostavil priporočilo, da naj bi razvite države za kulturo namenjale 2 % DBP. Opozoril je, da so konec leta 2011 tedanji ministri za kulturo Evropske unije podpisali izjavo, v kateri se zavzemajo za to, da se sred­stva za kulturo ne zmanjšujejo, ampak povečujejo. Poslanec Matjaž Hanžek je načrtno ‘stradanje‘ kulture označil kot političen pro­blem, ki ga je treba kot take­ga tudi reševati. Predsednik ZKDS Jože Osterman je omenil evropsko raziskavo, po kateri je Slovenija po udeleženosti v kulturi na prvem mestu. V imenu društva Asociacija je Jadranka Plut izpostavila, da bi bilo treba kulturo prepoznati kot integralni del družbe ter samozaposlene in nevladni sektor vključiti v odločanje pri razdeljevanju sredstev. Tudi predstavnik sindikata Glosa Denis Miklavčič je izrazil prepričanje, da poleg več sredstev potrebujemo tudi odgovornejše ravnanje z njimi. Državni svet je že sredi oktobra 2015, po srečanju s predstavniki društev in zvez s področja kulture, na vlado naslovil izjavo, v kateri je izrazil pričakovanje po dvigu proračuna za kulturo na najmanj 1 % BDP. Zaostritev zahtev kulturnikov je spodbudila gladovna stavka soustanovitelja KSEVT-a Mihe Turšiča, ki je izpostavil nezadovoljstvo nad delovanjem Ministrstva za kulturo predvsem v odnosu do KSEVT-a in podobnih ustanov. PROSTOVOLJKE IN PROSTOVOLJCI LETA 2015 Predsednik Državnega sveta je ob mednarodnem dnevu prostovoljcev podelil plakete najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem. Plakete za leto 2015 je prejelo 14 zaslužnih posameznic in posameznikov, Državni svet skuša z vsakoletnim podeljevanjem plaket dati jasno sporočilo, da je prispevek prostovoljstva v družbi še kako pomemben, da zvišuje raven kakovosti življenja in da mora ostati njegov nadaljnji razvoj v interesu države in državljanov Slovenije. Plakete za leto 2015 so prejeli: dr. Ljudmila Bezlaj Krevel (predlagateljica Zveza prijateljev mladine Slovenije), Valerij Bizjak (predlagatelj Rdeči križ Slovenije), Konrad Brunšek (predlagatelj državni svetnik Peter Vrisk in Kulturno društvo Andraž), Borut Jerše (predlagateljica Ribiška zveza Slovenije), dr. Žiga Knap (predlagateljica Zveza za tehnično kulturo Slovenije), Alojz Mavrič (predlagatelj Olimpijski komite Slovenije), Mira Onič (predlagateljica 15 LET PROJEKTA RASTOČA KNJIGA Sredi novembra je v dvorani Državnega sveta potekal prvi posvet ob 15. obletnici projekta Rastoča knjiga, katerega častno pokroviteljstvo je leta 2000 prevzel Državni svet. Od prvih korakov na prelomu dveh tisočletij je projekt zaživel v različnih oblikah in se širil v različ­nih smereh. Tak je bil tudi njegov izhodiščni namen - ne omejevati, temveč razširjati načine in oblike udejanjanja simbolike Rastoče knjige, ki zaobjema celoten dosedanji razvoj in identiteto Slovencev kot trajno učeče se družbe. Na posvetu so podelili priznanje Društva Rastoča knjiga akademiku prof. dr. Francetu Berniku. Resnično bogastvo države niso njene materialne dobrine, temveč požrtvovalni in duhovno široki ljudje. Mitja Bervar, mag. manag.,predsednik Državnega sveta Prostovoljca sta bila že moja stara starša pa tudi moj oče, tako da gre to pri nas iz roda v rod. Iztok Pipan, prostovoljec petintrideset let Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije), Janez Perušič (predlagatelj državni svetnik Samer Khalil), Iztok Pipan (predlagateljica Turistična zveza Slovenije), Aldo Ternovec (predlagate­ljica ZDUS), Marija Tonkovič (predlagatelj državni svetnik Jernej Verbič), Vislava Ušaj (predlagatelj državni svetnik Tomaž Horvat s podporo Rdečega križa Slovenije), Hedvika Zimšek (predlagate­ljica Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije). SLIKARSKA RAZSTAVA SIMONA KAJTNE V Državnem svetu je novembra razstavljal svoja dela akadem­ski slikar Simon Kajtna. Iz slikarstva je leta 1997 diplomiral pri prof. Andreju Jemcu na Akademiji za likovno umetnost. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah in za svoje delo prejel vrsto nagrad, med njimi tudi univerzi­tetno Prešernovo nagrado za študente leta 1997. Kajtnova slikarska paleta je odprta in živahna, slikarju izredno leži obmorski pejsaž, zlasti še motiv marine, podob zasidranih bark v slikovitem morskem okolju. VPRAŠANJA IN POBUDE DRŽAVNIH SVETNIC IN SVETNIKOV V drugi polovici leta 2015 so na vlado, ministrstva in pristojne institucije naslo­vili vprašanja in pobude naslednji državni svetniki: Uroš Brežan glede izpitnih centrov za opravljanje vozniškega izpita za voznike motornih vozil ter pobudo v zvezi s posodobitvami bohinjske železniške proge; Alojz Glavač vprašanje glede dolžnosti imetnikov vodne pravice vodenja monitoringa gladin podzemne vode ter vprašanji glede delovanja invalidskih komisij I. stopnje; Tomaž Horvat vprašanji glede organizacije službe nujne medicinske pomoči na Goriškem ter pobudo v zvezi s problematiko akumulacij­skega jezera Vogršček; Alojz Kovšca vprašanje v zvezi z reševanjem problematike prevoznikov, ki svoje prevoze izvajajo na ozemlju Zvezne republike Nemčije; mag. Darija Kuzmanič Korva vprašanje glede navodil za spremembo sprejetih kad­rovskih načrtov posrednih proračunskih porabnikov; Janko Požežnik vprašanje in pobudo v zvezi z neodplačno ustanovitvijo služnosti na nepremičninah v lasti Republike Slovenije ter vpra­šanje v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalnih voda; Dušan Strnad vprašanje v zvezi z zahtevami upravnih enot po urejenem lastništvu kategoriziranih javnih cest oziroma urejene služno­stne pravice ob izdajanju gradbenih dovoljenj za posege v prostor; Branko Šumenjak vprašanji v zvezi s problematiko izgradnje hitre ceste Hajdina-Ormož; Matjaž Švagan vprašanje v zvezi z umeščanjem hidroelektrarn na srednji Savi; Interesna skupina lokalnih interesov vprašanje v zvezi z vablje­njem državnih svetnikov na srečanje v okviru vladnega V letu 2015 so državne svetnice in svetniki na Vlado Republike Slovenije, ministrstva in druge pristojne institucije naslovili skupaj 34 vprašanj, pobud in zahtev za dopolnitve odgovorov. regijskega obiska primorsko Komisija za kmetijstvo, goz­-notranjske regije; Komisija darstvo in prehrano pobudo za gospodarstvo, obrt, v zvezi z novo ureditvijo turizem in finance pobudo upravljanja in gospodarjenja glede razrešitve vprašanja z gozdovi v lasti Republike prikritega oderuštva bank; Slovenije. 26. SEJEM AMBIENT LJUBLJANA Predsednik Državnega sveta je slovesno odprl 26. sejem pohi­štva Ambient Ljubljana in v nagovoru poudaril izjemen pomen domače predelave lesa do najvišje možne dodane vrednosti. Pozdravil je prizadevanja organizatorja, ki v okviru sejma posebej predstavlja mlade, inovativne in sveže ideje domačih oblikoval­cev, ki promovirajo vrhunske izdelke iz lesenih materialov. Ob tem je podelil nagrade TOP 5 dobitnikom priznanj. fESTIVAL SVETOVNI GLASBENI DNEVI 2015 Predsednik Državnega sveta je nastopil kot častni pokrovitelj festivala Svetovni glasbeni dnevi 2015 in v nagovoru ocenil izjemen pomen festivala za naš kulturni prostor in celotno glasbeno srenjo. Festival je velik ambasador slovenske kulture, njegova organizacija pa je izkaz priznanja, da premoremo boga­to glasbeno tradicijo in kakovost. Poudaril je, da posamezniki potrebujemo kulturo, ki spodbuja k lepemu in dobremu. MEDNARODNI SOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI Predsednik Državnega sveta se je kot slavnostni govorec in član častnega odbora udeležil mednarodnega sokolskega zleta v Ljubljani, ki je bila od samega začetka gibanja pred 152 leti sedež Jugoslovanskega Sokola. Slovenski sokoli so bili vlečni konj gibanja med južnoslovanskimi narodi, zato je naša sokolska dediščina bogata, vse jugoslovanske olimpijske kolajne do druge svetovne pa so pripadale prav sokolom. 10. VSESLOVENSKO ZBOROVANJE ZA MIR Predsednik Državnega sveta se je ob Mednarodnem dnevu miru udeležil 10. vseslovenskega zborovanja za mir v organiza­ciji veteranskih in domoljubnih organizacij ter občine Miren-Kostanjevica ob pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Predsednik Bervar je v nagovoru izpostavil velik pomen narodnega ponosa, ki ga simbolizira tudi Cerje in ki ga Slovenci potrebujemo na vseh področjih, če hočemo uspešno naprej. »PEL BOM, DOKLER BOM ŽIVEL« Predsednik Državnega sveta se je v Zagorju ob Savi udeležil odkritja kipa znamenitemu opernemu pevcu Ladku Korošcu. V nagovoru je dejal, da je véliki Zagorjan v svoji radosti do petja ponesel ime občine Zagorje, Zasavja in vse Slovenije daleč v svet, s tem pa razširil ugled ljubljanske opere. Prav je, da gojimo spomin na ljudi, ki so bogatili duha in pripomogli k temu, da smo enakopravno stopili ob bok drugim narodom. LIV. PLENARNO ZASEDANJE COSAC-A Podpredsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta Bojan Kekec se je med 29. 11. - 1. 12. 2015 v Luksemburgu udeležil LIV. plenarnega zasedanja COSAC, Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve. Udeleženci so v skladu z dnevnim redom poleg proceduralnih zadev razpravljali o evropski agendi o migracijah, strategiji za enotni digitalni trg za Evropo in politiki širitve EU. URADNI OBISK V JORDANIJI Delegacija Državnega sveta je od 23. do 26. 11. 2015 na povabilo predsednika senata Hašemitske kraljevine Jordanije Faisala Akefa Al-Fayeza uradno obiskala Jordanijo. Predsednik Državnega sveta je z gostiteljem podpisal sporazum o sodelovanju med Senatom Hašemitske kraljevine Jordanije in Državnim svetom, ter se sestal s predsednikom jordanskega parlamenta Tarawnehom in drugimi visokimi predstavniki Jordanije. SPREJEM ŠANGHAJSKEGA ODBORA CPPCC Državni svet je 26. 10. 2015 obiskal Šanghajski odbor Kitajske ljudske politične posvetovalne konference. Namen obiska je bil poglobiti sodelovanje ter spodbuditi izmenjavo na področju poslovnega sodelovanja, družbenih zadev, izobraževanja, kulture, športa, zdravstva in trajnostnega razvoja. Le nekaj dni pred tem je bila v Državnem svetu delegacija Odbora za etnične zadeve Nacionalnega ljudskega kongresa LR Kitajske. DAN SPOMINA NA UMRLE V RIŽARNI Predsednik Državnega sveta je 29. 10. 2015, ob Dnevu spomina na mrtve, položil venec v imenu Republike Slovenije v Rižarni pri Trstu. Ob tem je poudaril, da sta svoboda in dostojanstvo najbolj plemeniti vrednoti in temeljni ločnici med barbarstvom in civilizacijo. Pred slovesnostjo v Rižarni je položil še venec h grobnici borcev na vojaškem pokopališču v Trstu, na grob bazoviškim žrtvam in k spomeniku borcem v Škednju. SODELOVANJE Z RUSKO REGIJO JAROSLAVELJ Predsednik Državnega sveta je 6. 10. 2015 sprejel gospodarsko delegacijo ruske regije Jaroslavelj in se ob tem udeležil okrogle mize o pospeševanju sodelovanja med slovenskimi in jarosla­veljskimi podjetji. Poudaril je, da si Državni svet zelo prizadeva za odpiranje vrat gospodarskemu sodelovanju, saj uspešni gospodarski subjekti pozitivno vplivajo na razvoj regionalne in lokalne ravni in posledično celotne skupnosti. PREGLED DOGODKOV 16. 2. 2016 URADNI OBISK PREDSEDNICE BRITANSKE LORDSKE ZBORNICE V DRŽAVNEM SVETU 10. 2. 2016 POSVET O IZVENSODNEM REŠEVANJU POTROŠNIŠKIH SPOROV V EU IN SLOVENIJI 10. 2. 2016 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA PREDSTAVITVI VLOGE IN DELA DRŽAVNEGA SVETA V 22. VOLILNI ENOTI 9. 2. 2016 SPREJEM NAMESTNIKA MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE ARMENIJE 4. 2. 2016 19. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 4. 2. 2016 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA ZBORU ZDRUŽENJA IZDAJATELJEV RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV 3. 2. 2016 POSVET O KULTURNIH IN USTVARJALNIH SEKTORJIH 29. 1. 2016 KONFERENCA IZZIVI IN PRILOŽNOSTI GLUHIH NA TRGU DELA 28. 1. 2016 OKROGLA MIZA OB EVROPSKEM DNEVU VARSTVA OSEBNIH PODATKOV 22. 1. 2016 SPREJEM PREDSEDNIKA PARLAMENTA KRALJEVINE MAROKO 20. 1. 2016 36. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 10. 1. 2016 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA PRIREDITVI PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE 7. 1. 2016 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA Z DELEGACIJO OBISKAL ITF USTANOVO ZA KREPITEV ČLOVEKOVE VARNOSTI 23. 12. 2015 SLOVESNA PODELITEV PLAKET DRŽAVNEGA SVETA NAJZASLUŽNEJŠIM PROSTOVOLJCEM ZA LETO 2015 10. 12. 2015 POSVET LOBIRANJE IN TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE 9. 12. 2015 35. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 8. 12. 2015 POSVET DENAR ALI ŽIVLJENJE! 8. 12. 2015 SIMPOZIJ KORUPCIJA, ORGANIZIRANA KRIMINALITETA IN NEFORMALNA EKONOMIJA 8. 12. 2015 DRUGO SREČANJE ŠTIRIH PREDSEDNIKOV 27. 11. 2015 URADNI OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA SVETA V JORDANIJI 25. 11. 2015 18. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 19. 11. 2015 POSVET OB 15. OBLETNICI PROJEKTA RASTOČA KNJIGA V DRŽAVNEM SVETU 17. 11. 2015 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA ODPRL 26. SEJEM AMBIENT LJUBLJANA 13. 11. 2015 SREČANJE KULTURNIKOV ZA VZDRŽNO FINANCIRANJE KULTURE 11. 11. 2015 34. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 11. 11. 2015 SPREJEM PREDSEDNICE NARODNE SKUPŠČINE REPUBLIKE SRBIJE 10. 11. 2015 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA SLOVESNOSTI OB 880. OBLETNICI PRVE OMEMBE ŠMARTNEGA 2. 11. 2015 17. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 31. 10. 2015 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA SLOVESNOSTIH OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE NA TEHARJAH IN V FRANKOLOVEM 29. 10. 2015 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA SLOVESNOSTI OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V RIŽARNI 29. 10. 2015 SPREJEM DELEGACIJE ŠANGHAJSKEGA ODBORA CPPCC 21. 10. 2015 POSVET O REFORMI SLOVENSKE MATURE - CILJI, SEDANJE STANJE IN NUJNE SPREMEMBE 19. 10. 2015 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA SPREJEL DELEGACIJO NACIONALNEGA LJUDSKEGA KONGRESA LR KITAJSKE 15. 10. 2015 SREČANJE PREDSTAVNIKOV DRUŠTEV IN ZVEZ S PODROČJA KULTURE PRI PREDSEDNIKU DRŽAVNEGA SVETA 14. 10. 2015 33. SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 9. 10. 2015 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA OTVORITVI SADJARSKE RAZSTAVE V ANDRAŽU NAD POLZELO 28. 9. 2015 INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA V SLUŽBI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA 24. 9. 2015 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA ODKRITJU KIPA OPERNEMU UMETNIKU LADKU KOROŠCU 20. 9. 2015 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA SLOVESNOSTI OB 435. OBLETNICI KOBILARNE LIPICA 19. 9. 2015 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA 10. VSESLOVENSKEM ZBOROVANJU ZA MIR 16. 9. 2015 32. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 7. 9. 2015 POSVET ENDOKANABINOIDNI SISTEM - KAJ JE TO? 4. 9. 2015 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA 59. TEKMOVANJU ORAČEV 1. 9. 2015 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA PRIREDITVI DRUŽINA POJE več o Državnem svetu Republike Slovenije na spletni strani www.ds-rs.si izdajatelj: Državni svet Republike Slovenije, telefon: 01 478 98 17, faks: 01 478 98 51, www.ds-rs.si uredila: mag. Marjeta Tratnik Volasko, Robert Celestina, foto: Milan Skledar in arhiv Državnega sveta oblikovanje: goclick, tisk: ŠPES, grafični studio, Novo mesto naklada: 800 izvodov