Z ďokazi podpľta zdľavstvena nega (evĺdence - based nuľsĺng) Kątarina Lokar Uvod Stroka zdravstvene nege je Že pred mnogimi leti prepoznala ľaziskovanje kot temelj za svoj razvoj. Nedavno je to ponovno v središče postavilo gibanje, ki se zavzema za z dokazi podpľto prakso zdravstvene nege (Retsas' 2000). Pomen integriranja izsledkov raziskav v pľakso zdľavstvene nege je potrebno neprestano poudaľjati. Vľednotenje prakse zdravstvene nege ter pripravljenost in zmożnost medicinskih sester za potľebne spremembe so bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege pacienta, hkĺati pa omogočajo medicinskim sestľam, da se pri svojem delu infoľmiľano in stľokovno odločajo ter za to nosijo tudi odgovornost (Chapman, 1996). Kaj je to z dokazi podpľta zdľavstvena nega? Z dokazi podprta zdľavstvena nega je proces, pri katerem medicinska sestra spľejema strokovne odločitve na podlagi najboljših dostopnih izsledkov ľaziskav, na podlagi svojega stľokovnega znanja, z upoštevanjem potreb in že|ja pacienta teľ v okviru dostopnih virov (DiCienso in sod., 1998). Z dokazi podprta zdravstvena nega temelji na treh pomembnih podľočjih, povezanih zraziskovanjem: na razlagi in uporabi izsledkov raziskav, na vrednotenju pľakse zdľavstvene nege in na ľaziskovanju (http : : i /evidence. ahc.umn. edu/ebn.htm (18t06t2004)). Zakaj potľebujemo z dokazĺ podpľto zdľavstveno nego? Danes je potľeba po zagotovitvi najboljše moŽne zdravstvene oskĺbe večini ljudi ob pomanjkanju finančnih in dľugih virov očitna. Z dokazi pođpľta zdravstvena nega je tľenutni pristop zagotavljanja najbo!še oskrbe pacientom na področju zdravstvene nege. V stroki namľeč pľevladuje domneva, da nam bodo znanstveni đokazi povedali, kakšni so najuspešnejši in finančno upravičeni pristopi pri izvajanju zdravstvene nege v praksi. Tako bo moŽno zagotoviti najboljšo oskĺbo v oko|u omejenih viĺov (Closs in Cheateľ, 1999). Kataľina Lokaľ, viš. med. ses., pľoti' zdn lry. onkološki inštitut Ljubljana 116 Kako izvajati z dokazi poĺlprto zdľavstveno nego? Pri vključevanja z dokazi podprte zdravstvene nege v prakso je potrebno pomisliti na nasledqje dejavnike (http:://evidence.ahc.umn.edu/ebn.htm (I8l06l200Đ): . objavľenih mora biti dovolj izsledkov raziskav z določenega področja; . medicinska sestra moľa biti izurjena v ocenjevaĺ{u in kĺitičnem analiziĺanju izsledkov raziskav; . pľaksa zdravstvene nege mora >dovoliti<< medicinski sestri, da uvede v prakso spľemembe, ki temeljijo na izsledkih raziskav. Z dokazipodprta praksa zdravstvene nege pomaga medicinski sestri rešiti strokovni pľoblem z izvedbo naslednjih korakov (http:://evidence.ahc.umn.edu/ebn.htm ( 18/06/2004)): . jasna opľedelitev problema, ki temelji na natančni analizi ve|avnega znanja ln prakse zdravstvenę nege; o pľegled literature . vrednotenje dognanj raziskav z upoľabo uvełavľenih znanstvenih metod . izbira intervencij in utemelitev izbire z najboU veľavnimi izsledki raziskav. Zakaj medicinske sestľe v pľaksĺ ne upoľabljajo ĺzsledkov ľaziskav? Stroka zdľavstvene nege je spoznala, da je raziskovanje osnova za razvoj znanj. Z dokazi podprta zdravstvena nega podpira to spoznanje, vendaľ pa je narejenih malo raziskav, ki bi pľepoznale oviĺe, ki vplivajo na medicinske sestre, da bi izvajale z đokazi podpľto zdľavstveno nego (http::| l evidence.ahc.umn.edu/ebn.htm (18106|2004)). Medicinske sestre so sicer prepriěane o pomembnosti raziskav za pľakso' vendar pa ne upoľabljajo izsledkov raziskav v praksi tako pogosto kot bi morale. Razloge za to lahko najdemo v načinu' s katerim se raziskovanje izvaja, posreduje, razlaga in sprejema pri medicinskih sestrah (Brown, 1995). Pomanjkanje dostopnih, za kliniěno prakso pomembnih raziskav, nedostopnost >raziskovalnega jezika< večini medicinskih sester, stopnja znanja učiteljev o raziskovanju in znanje medicinskih sesteľ v pľaksi o raziskovanju so tudi pomembni dejavniki (Veeramah, 1995). omenja se še pomanjkanje znanjao tem, kako priti do raziskovalnih člankov in kako jih kĺitično analizirati (Pearcey, 1995). Pomembni motivatorji so stališča medicinskih sester v pĺaksi do ľaziskovanja, pomen, ki mu ga pripisujejo, kako se jim obrestuje, če ga uporabljajo, in pľipravljenost delodajalcev zagotavljati finančne in druge vire' ki so potrebni za zagotavljanje dostopnosti izsledkov raziskav zaposlenim (Chapman, 1996). Retsas (2000) pa je s svojo ľaziskavo pri 400 avstralskih medicinskih sestrah ugotovil naslednje ovlĺe za uporabo izsledkov raziskav: medicinske sestre so kot glavno oviĺo imenovale pomanjkanje časa na delovnem mestu za uvajanje novih idej, na dľugem mestu je pomanjkanje ěasa za branje ľaziskovalnih člankoĺ na tretje mesto so uvrstile 117 pomanjkanje podpore organizacjje, na četrto mesto pa razumevanje statističnih podatkov. Retsas je tudi ugotovil, da imajo medicinske sestre slabe bralne navade ľaziskovalnih člankov. Čeprav je kar dve tretjini medicinskih sester bralo strokovne rwije vsaj enkľat mesečno, so izbľane revije vsebovalę zelo malo ali nič ľaziskav. Tako nizka izpostavljenost izsledkom raziskav pa lahko vodi le v nizko uporabo teh izsledkov v pľaksi. Nagy s sod. (2001) pa je s svojo raziskavo ugotovila štiĺi oviĺe za uporabo izsledkov raziskav v praksi: večini međicinskih sester se izsledki ľaziskav niso zdeli pomembni za opravljanje vsakodnevnega dela, medicinskim sestram manjka samozavesti gĺede njihovih sposobnostih za iskanje, ľazumevanje in vrednotenje raziskovalnih poročil, problem je tudi pomanjkanje časa' medicinske sestre ne veľjamejo v pripravljenost organizacije podpirati z dokazi podprto prakso zdravstvene nege. Zaključek Z ďokazi podprta zdľavstvena nega je način razmišljaĄja in strokovnega dela, ki zahteva od stroke zdravstvene nege neprestano preveľjaąje łĘe je dokaz za to?< in tehtanje veljavnosti in zanesljivosti dnevnih aktivnosti zdravstvene nege. Ko je osnovno razumevaąie z dokazi podpľte zdravstvene nege pridob|eno, je potrebno neprestano izpopolqlevaqje medicinskih sester. Medicinske sestre se dnevno srečujejo z vpľašanji v zxęzi Z oceno stanja, zdľavljenjem, preventivo in stroški zdravstvene oskĺbe. Z višanjem stroškov zdravstvene oskĺbe bo ta pľistop prišel še bolj v ospredje. In kaľ je najpomembnejše, naši pacienti od nas pričakujejo zdravstveno nego, ki temelji na najboljših znanstvenih dognanjih (http:://evidence.ahc.umn.edu/ebn.htm (Í8 l 06 ĺ 2004)). Literatura in viri l. Brown G. Undeĺstanding barrieľs to basing nursing practice upon research: a communication model approach' Journal of Advanced Nursing |995:Żl: 15+157. 2. Chapman H. Why do nurses not make use of a solid research base? Nursing times 1996; 92:38-39. 3' Closs SJ, Cheater FM. Evidence foľ nursing practice: a clarification of the issues. Journal of Advanced Nuľsing 1999;30: |0-|7. 4. DiCenso A, Cullum N, Ciliska D. Implementing evidence based nuľsing: some misconceptions. Evidence Based Nursing 1998; l: 38-40. 5. Evidence based nursing.http::||evidencę.ahc.umn.edu/ebn.htm (l8106l2004) 6. Nagy S, Lumby J, McKinley S, Macfarlane C. Nuľses' beliefs about the conditions that hinder oľ suppoľt evidence-based nursing. Inteľnational Journal of Nursing Practice 200I;'l: 3l4-3Żl. 118 7. Pearcey P. Achieving ľeseaľch-based nursing pĺactice. Jouľnal of Advanced Nursing 1995; 22: 33-39. 8. Retsas A. Baľrieľs to using research evidence in nursing practice. Jouľnal of Advanced Nursing 2000; 31: 599-606. 9. Veeramah V. A study to iđentify the attitudes and needs of qualified staff concerning the use of reseaľch findings in clinical practice within mental health caľe settings. Journal of advanceđ Nursing 1995;22:855-86l. 119