32- štev,_ V Kranju, dne 12. avgusta 1911._ XII. leto.
GORENJEC^
Političen in gospodarski list.
Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti ta celo leto 4 K, ta pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe nret istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. Uredništvo in upravništvo je na pristavi g. K. Florjana v »Zvezdi.. Izdajatelj in odgovorni urednik lv. Pr. Lainpret. Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom.
Klerikalci hočejo preosnovati državni šolski zakonik.
V sad njem usedanja je štajerski klerikalni poslanec vložil predlog za preosnovo državnega sol« skega zakonika. V* svojem predloga zahteva, da naj te odpravi § 75., mesto njega pa naj se sprejme določba, da imajo posamezne detela odločati o šolskem vprašanju. Deželni zbori naj bi odločali pred vsem o zadevah, ki jih obsegajo §§ 17, 18, 19, 21, odstavek 1, 3, 5 in 6, 22, odstavek 2, 28, 38, in 48, cditavek 2.
Hagenheferjev predlog ima izročiti ljudsko iolstvo klerikalcem v roke. Zlasti bi se to zgodilo s slovenskim šolstvom, ki bi bilo na milost in nemilost izročeno klerikalni strahovladi. Zaradi tega pa so se odločili slovenski klerikalci tudi takoj za ta Hsgenhcferjev predlog in podpirajo to nazadnjaško nakano.
▼ Kranju, dne 12. avgusta 1911.
Drle?nI ifear se bo seiei menda v drugi polovici septembra. Do tega časa bo v «visoki poli-liki* vladal mir. jeseni se pa ustvari delovna večina is nemških nacijonalcev, krščanskih socijalcav, Poljakov in morda Italijanov. Morda vstopi v delovno večino tndi del Cehov. Nemlko alpsko časopisje le vedno hujska zoper vstop Jugoslovanov v vladno večino.
ljudsko itetje ? Trato. «Edinost« poroča, da je vlada privolila v revizijo (uradni pregled) ljudskega štetja v Trsta.
Državni ibor ln deielal zbori. Gralka «Tages-post» poroča, da bodo dete ni zbori sklicani v drugi polovici decembra, med dragim ladi štajerski. Vlada hoče posredovati med Nemci in Slovenci, da bi boj prenehal. Sredi oktobra pa do Sož ča
PODLISTEK.
L P. Krimski;
Roparjev Jakob.
Resnična dogodba, I.
To vam je bil fant od fare — Roparjev Jakob 1 Lep fant, visoke postave in begat je bil in znal se je ponašati} hodil je pokoncu ta na klobuku je nosil velik krivec, da se ga je poznalo že od daleč. Ob nedeljah in praznikih je kadil vlržinko, pri fan-tiaih je bil za «ta večjega*, kajti bil je najlepši, najbogatejši in najmočnejši v celi fari.
Roparjev Jakob je imel tali ljubico, lepo ia bogato. Imela je prijazen obrazek, bila je Učno oblečena in pridna je bila za dalo. Tako ženo je potreboval Reparjev Jakob. Stopil je k svojim staršem, jim povedal, da ima rad Pristavčevo Ančko, in jih prosil, naj gredo snubit In res. Šli se in dobro opravili, tudi pristav Čevi so bili zadovoljni. In Ančka, ki je zelo rada imela Jakoba, je bila vesela. Tako so se izgovorili, da pripade kos Pristavčevega pcsestva k Reparjavini...
Samo nekaj je bilo, da se nista mogla Ančka in Jakob takoj vzeti. To je bilo: Jakob je moral iti le k vojakom. Toda tudi s tem je bilo dobro, kajti Ančka mu je obljubila, da ga bo čakala... Iti
Vstal je Reparjev Jakob v nedeljo zvečer izza mite v gostilni, plača',, poslovil se pri fantih in lel
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, ta četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za peUt-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
V Industrijskih podjetjih so bili Slovani najbolj udeleženi v papirni industriji, vendar pa tudi v vseh drog.h panogah v odlični meri. A bolj nege v ustanovitvi novih podjetij ae kaže napredek v poviianju glavnice v onih podjetjih, ki ao obstajala že pred L 1910. 60 gospodarskih zavodov v Avstriji je pomnožilo minulo leto svoje temeljne glavnice za 253 in pol miljona kron. Od teh odpada na Slovane 17 droitev s 70 miljoni kron. M*d 20 bankami, ki ao lani povišale glavnico za 149 miljonov 800.000 kron, je oaem slovanskih z več ko 57 miljoni kron. Ta velik gospodarski napredek slovanskega elementa v Avstriji je uspeh premišljenega in resnega gospodarskega dela in kaže avstrijskim Slovanom jasni cilj bodočsga dela. *
Tedtntki Mftaz w Kralja ia« 7. avgnita 1911.
— Cena od kilograma žive teže: 1 K do 1 K 06 v, za pitane vole domače, 90 do 96 vinarjev za domače srednje pitane vole, 80—84 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko
foved, 1 K do 1 K 28 vin. za teleta in 1 K do K 40 vin. za prašiče za rejo, 1 K do 1 K 20 vin. za pitaoe prašiče. —Plenica K12'—, proso K 8*—, rž K 850, oves K 10*—, ajda K 950, repno teme K —• detelno seme — K do — K, fižol, nbničan K —, mandalon K —, koks K —, krompir K 5*— za 50 kg. — Prignalo se je 145 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaike govedi, 9 domačih telet, 84 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 0 ovac. Od prignane živine je bilo za mesarja: 40 glav domače govedi,
— glav bosanske govedi, 2 domačih prašičev.
Godovi prihodnjega tedna:
13. Hipolit in Kasijan, Gostimir, Svetopolk; 14. Evzebij, Anastazija, J ar osi a v, Dobrina; 15. Vnebovzetje Mar. Dev., M,Ivana, Dragomir, Sobeslav; 16. Rok, Hijacint, Branislav; 17. Liberat, Sinila, Daverad; 18. Joahim, oče Mar. Djv., Halona, Za« hmir, Branulava; 19. Ludovik Toied, Julij, Zatica.
Bd je Jakob takrat že drago leto vojak. Kratr' mu niso bili dnevi v tujem mestu, dolgočasno . pasto mu je bilo, ne tako prijetno, kakor dom In Ančka, na katero je vedno mislil? Pisal jej je skoro vsak teden, na kar je tudi od nje dobival odgovore. Tako ae je tudi danes odločil, ko se je spomnil Ančke, ji pisati. Ia vstal je, vzel iz kov-čega papir in se pripravil k pisanju. Dolgo je pisal, dolgo je bilo pismo male vsebine, iz katerega povzamem le malo besed:
«Preljuba moja Ančka 1 Najprej Te čez hribe in doline pozdravim, črez strme vrbe in globoke dole, črez reke in caste Te pozdravim, draga Ančka, preden Ti nadalje piiem. Voščim Ti veliko veselja, saj jaz ga tukaj tako nič nimam. Meni je hudo, saj vei, kakor aem Ti že dostikrat pisal. Prišel sem zdajle is vežbaliiča, strašansko sem smučea. Da bi bil že enkrat domal O kdaj bom? Ljuba moja Ančka, čakaj me, saj bom prišel domov in Ti bol moja žena. Samo čakaj mel Zdaj Te še enkrat prav lepo pozdravim, Tvojo mater in očeta, svoje starše, vae sosede in prijatelje in ostanem Tvoj hvaležni Jakob Ropar ... Z Bjgoml
Zalepil je pismo v kuverto in, ker je bil prost čas, je šel v mesto ter vrgel pismo v poštni nabiralnik. Obstal je nekaj časa, pogledal proti strani, kjer je on doma, in jo je mahnil počasi na izprehod.
Sam je šal in mislil na Ančko. Upal je, da ga ne zapusti, da ga bo čakala . . .
Isti dan se je vrnil posno zvečer v vojašnico...
i Konte prih,
Izhaja vsako soboto ■.'       zvečer =====
bo zasedal državni zbor, po Božču pa bi imel deželni zbor kratko zasedanje.
Cezar je že v toliko ozdravel, da se počuti prav dobro, in je dne 1. L m. prvič zopet jezdil. Ljudje so občudovali njegovo mladenško žilavost.
Srbik! preitoltnailodaik Alekiander je pričel pred par dnevi popolnoma inkogoito (aepoznano) v Budimpešto v spremstvu svoji ga adjutanta.
V Srbiji je med kmeti veliko razpoloženje za ustanovitev agrarne stranke.
V Carifraln ao zopet prijeli nekega Porzijca, ko je hotel ravno zažgati neko važno vladno poslopje. Očividno je, da ao ti zažigi posledice političnih razmer.
V Partiji se nemiri nadaljujejo. Prejšnji šah Mohamed AU je resno začel vojsko zoper sedanjo vlado. Državni zbor perzijski pa je sklenil poatavo, s katero ae razpisuje 100.000 domanov (1 doman — K 6 41) za glavo Mahameda Alija, ter po 25.000 domanov za glavi 2 princev, ki delujeta ž njim.
Gospodarski del.
Ooipodaraki napredek Slovanov. «Handels-museum», glasilo avstrijskega trgovskega muzeja, je prineslo statistiko podjetnike delavnosti v Avstriji v minolem letu. Za Slovane je ta statistika prav zadovoljiva, ker številke jasno govore o gospodarskem napredku avstrijskih Slovanov, ki je predpogoj kulturnega in političnega napredka. Leta 1910 se je ustanovilo v Avstriji 64 delniških družb s glavn co 142 milijonov kron. Razun tega se je ustanovilo 869 gospodarskih zadrug z omejenim delokrogom in z glavnico 65 miljonov kron. Mnoga podjetja, ki so že poprej obstojala, so povišala svojo glavnico za 243 in pel miljona kron. Na tem velikem gospodarskem napredku so prav krepko udeleženi Slovani. 01 64 delniških dražb jih je 22 z glavnico 48 miljonov kron v slovanskih rokah, in denar so dale zvečine slovanske banke. 01 9 novih bank, ki so se lani osnovale, jih je 6 s glavnico 17 in pol miljona kron slovanskih.
ven, potem pa jo je ubral — pa ne domov pod okno Pristavčeve Ančke, kjer je rahlo potrkal, na kar se takoj pokate glavica Ančkina ter poda Jakoba roko.
«Se ne spišF» jo vpraša Jakob, nasloaivši le Dl njeno glavico.
i Kako bom spala, ko vedno mislim zate*, mu odgovori ona tiho.
«Da, jutri grem, Ančka. Jutri grem k vojakom. Kmalu minejo tista tri leta, potem pa pridem domov in — ti si moja.»
Potem sta se oba zatopila v sanje o sreči. V mislih sta imela tisti treaotek, ko stopita oba pred oltar, kjer se bodeta združ-la v sveti zakon. A do takrat je še tri leta. Dolga ao sicer, a minula bodo kmalu.
cNe smeš me pozabiti, Ančka 1 Piši mi večkrat in jaz ti bom vedno odpisal 1» jo prosi Jakob.
•Pozabila te ne bom nikdar. Mi ameš verjeti.»
«Da, verjamem ti in upam, da me ne pozabil, kajti vem, da me ljubiš. Tudi jaz te imam rad.*
Dolgo sta še govorila o ljubezni in zvestobi in sreči . , .
Končno se poslovi Jakob, poljubi Ančko in odide, rekoč: «Čakaj me — ne vzljubi drugega 1»
III.
Zmučen je prišel Reparjev Jakob is dvorišča vojaln.ce, kjer so se vadili cel dopoldan, v sobo in se vlegel, ne da bi pospravil orožje v red, na trdo posteljo in se ugledal v strop, ne zme-nivši se za svoje to t ar še, ki so se lahli med seboj.
Novinar.
Letela)* slavna sksplčtss družbe it. Cirila ti Metoda bo v nedelje, due 10. leptembra t Tržiču. Ker je skupščina v nedeljo, je najširšemu narodnemu občinstvu dana možnost, da se je udeleži. Zato se naj že sedsj prične z agitacijo ta čim največjo udeležbo. Na akuplčini naj bode po možnosti zastopane vse družbine podružnice.
Bala občinskega odbora t Kranju z dne 28. julija 1911. Zapisnik zadnje seje z dne 16. junija 1911, št. 1080, se brez čitanja odobri. 2. Za prebiranje konj se je tudi letos dala podpora t znesku 50 kron iz občinske blagajne. 3. a) Zakupna pogodba, glasom katere se je oddal dražbenina potom lov v Camšeniku g. dr. Edv. Globočniku za dobo
Eetib let za 80 kron letne najemnine, se odobri; ) županstvu se naroči, da izstavi uradnikom mestne hranilnice dekrete na podlagi službenih pogodb; c) tukajšnji gimnaziji se dovoli za akvarij in botanični vrt enkratna podpora v znesku 200 kron in brezplačna poraba vode za akvarij pod tem pogojem, da jo mestna občina lahko zopet odvzame, ako bi jo primanjkovalo; d) proti izreku o odškodnini, katero bi morala mestna občina glasom razsodbe tukajšnjega c. kr. okr. glavarstva plačevati Jakobu Pogačniku v Logu pri Nemiljah v letnem znesku 50 kron od 11. junija 1909 naprej za ribarstvo v Nemiljšici se vloži tožba pri c. kr. okr. sodniji v Škof ji Loki. 4. s) Regulacijski načrt mesta Kranj se sprejme (o njem poročamo obširneje v eni prihodnjih številk); b) premestitvi koncesije ge. Josipine Kocmut za točenje likerjev iz hiše št. 117 v hišo št. 89 v Kranju se ne ugovarja; c) Jožef Viršek, poprej pristojen k sv. Juriju pri Ljubljani, se sprejme s rodbino v tukajšnjo domovinsko zvezo. 5. a) Odlok tuk. c. kr. okr. glavarstva, glasom katerega je prodaja copat ob navadnih tedenskih sejmih v Krsnju tudi prodajalcem, ki ne žive v Kranju, dovoljena, ker je smatrati izdelovanje copat za občenavadno postransko opravilo okoličanov, se vzame na znanje; b) sklene se, da se naroči voz za škropljenje državne ceste pod «j3lenom> in savskega mostu ter toliko hidrantov, kolikor jih je neobhodno potreba. 6. s) Jaiesu Jocfn se dovoli 3 krone podpore in Neži Rogelj 1 krono iz ubož-nega zaklada. 7. a) Sklene ae, da se posta vije vodomeri pri vseh podjetjih, kjer se rabijo večje množine vode v obrtne namene in da ae zaračuni voda po vin. od 1 m8; b) ker nekatera poslopja, kakor a. pr. župoišče, šole, dobrodelni zavodi i, t. d. niio podvrženi hišno - najemnemu davku, na podlagi katerega bi se bila odmerila vodarina za leto 1910 se določi vodarina za župnilča z 80 K, za sirotišnico s 40 K in za klavnico s 200 K; za šole določevati vodarino je brez pomena, ker vzdržuje šole mestna občina.
Občinske vslltvs ? FreSuiljih pri Kranja so se Izvršile dne 26. m. m. Zs podobčiao Predoslje je izvoljen: Blaž Zabret, tovarnar v Britofu podžupanom, Ignacij Oieaik, njegovim namestnikom; za podobčino Primskovo: Ivan Grašič na Prim-skovem, podžupanom in Ivan Fonde na Primakovem, njegovim namestnikom. Prvi razred je volil odbornikom: Jakob Bisaj na Suhi, Iran Zabret v Bo-bovku, Anton Pičman v Britofu, Ivan Ušlakar v Predosljih, Ivan Kosila na 1 lovki, Franc Stros na Kokrici, Iran Strupi na Ropi in Peter Pekom na Primskovem; namestnikom pa: Franc Naglic na Kokrici, Ivan Nonar na Mlaki, Franc Likozar na Primskovem in Jernej Sank na Suh'. Drugi razred je volti odbornikom: Ignacij Zupane v Predosljih, Franc Grašič na Klancu, Ivan S vele na Hojah, Ivan Seak v Predosljih, Josip 2 bor t na Snh>, Ivan Dolžan, Ivan Javh na Kokrici in Josip Cimžav v Orehovljah; namestnikom ps: Jakob Sink na Suhi, Ivan Fajfar v Gorenjah, Franc Gros na Kokrici in Franc Gerjauc v Britofu. Tretji razred je volil odbornikom: Ivan Zupan v Gorenjah, Matevž Pičman v Tatincu, Franc Šenk in Franc Ster v Predosljih, »imen Susnik na Mlaki, Ivan Arnež na Suhi, Ivan Grajzar na Klancu in Jernej Pilar na Rupi; namestnikom pa: Franc Jalen na Hojah, Jesip Smajd in Josip Umnik v Predosljih in Matija Sajovte v Orehovljah.
Občni ibar Oor. akni. farijalatfa atuštva *Vesaa> bo v petek, dne 18. avgusta ob desetih dopoldne v gostilni gospe M. Mayr. Dnevni red navaden. Odbor.
Paarnialoa < I vaze juaoSMvmkih ieleini-carjs?» priredi v nedeljo, ene 13. avgusta 1911 na vrtu gospe Smid na Gašteju veliko vrtno veselico. Na sporedu je arečolov, šaljiva pošta i. L d. Svira godba slav. požarne brambe iz Kranja. Vstopnina za osebo 50 vin., ne pa 20 vin., kakor je bilo v zadnjem listu pomotoma objavljeno. Otroci prosti. Posebna vabila ae ne razpošiljajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Vtlikn plavalna tekma na Bledu. Kakor se nam poroča, so se priglasili doeedaj prvi avstrijski športni klubi, in sicer odpošlje dunajski plavalni klub, ogrski is Budapešte, češki is Prage in nemški is Gradca svoje matadorje. Častna darila ae poklonili : g. baron Fr. Bora, predsednik kranjskega au-tomobilaega kluba; akseeleoca Maks pl. Fischer, cesarski ruski državni svetnik iz Tifusa i g. dr. Valentin Krispsr, odvetnik in član ravnateljstva deželne zveze za tujski promet) gospa hotelirka Val* trinv na Bledu; dimiki komite ni Bledu; oblina
Bled ia zdraviliška komisijs, torej 7 častnih daril, kar bode nudilo gotevo mnogo privlačne sile pri tekmovanju. Poleg tega se obdaruje prve tri zmagovalce vsake točke še a srebrnimi plaketi, ki jih je jako okusno izvršila znana juvelirska tvrdka. Ker je za Ljubljančane izlet na Bled jako priljubljen, opozarjamo že danes na to tekmo, ki se vrši v nedeljo 20. avgusta t. I.
Vrtni veieUfli. Gasilno društvo v Radovljici priredi dne 20. avgusta t. 1. ob štirih popoldne vrtno veselico v prostorih g. Rudolfa Kunstljs. — Gasilne društvo v Dupljah napravi veselico dne 20. L m. popoldne ob treh na vrtu g. Josipa Stoletja, p. d. Boltarja v Spodnjih Dupljah,
Vrtal koncert prirede kranjskogorski pevci v nedeljo, dne 13. avgusta ob 3. pop. na vrtu hotela <Razer» v Kranjski Gori i sodelovanjem popolne Savske godbe. Mešani in moški zbori. Šaljiva pošta. Kolo sreče. Zvečer v sslonu ples na godbo in lok. Koncert je ob vsakem vremenu. — Oiebna vabila se ne razpošiljajo. — Narodne noše dobro došlel Vstopnina h koncertu za osebo 60 vinarjev, na plesišče za oaebo 1 krono. Čsti dobiček se porabi v dobrodelne namene. S pevskim pozdravom
prireditelji
VtltUeu se vrši v nedeljo, dne 20. avgusta 1911 v gostilni gosp. Jjsipa Potočnika v Rovtah. Na sporedu je arečkanje, ples, šaljiva pošta in prosta zabava. Svira rovtarska godba na lok. Začetek ob 3. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen za popravo občinskih potov, se dobitki hvaležno sprejemajo. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabijo pri red tel j i.
Proitoveljae gasilno društvo v Sktfjl Laki
priredi v nedeljo, dne 20. avgusta 1911 pri gosp. Ignaciju Guteiju (Balaoto) vrtno veaelico pri kateri sodeluje godba domačega gas. društva. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 50 vin. za osebo. — V slučaja slabega vremena se vrli vesel ca prihodnjo nedeljo, to je 27. avgusta 1911. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Žeiesalska nesreča t Lescah. I: 2-rovnice sta se peljala proti Lescam z draisino vilji železniški inženir drž. železrce Poljak iz Ljubljane ia železniški mojster Jerše iz Lesec. Ns križišču okrajne ceste Lesce-Bled tik kolodvora v Lescah je trčila draisina z vso rilo v dvovpreženi poštni voz, ki je peljal na Bled. Sunek je bil jako silen. Draisina je zadela v konje in voz. Poljak ia Jerše ter delavec Cerne, ki je vozil draisino, so padli iz voza in ae nevarno poškodovali. Poljak je dobil težke poškodbe na glavi, Jerše ai je zlomil levo nogo in se tudi poškodoval na glavi, delavcu Cernetu pa je zmečkalo roke. Precej poškodovan je tudi poštni hlapec. Poštni vos je polomljen, eden izmed konj si je zlomil nogo in so ga morali ns mestu ubit*, drugi pa je lahko poškodovan. Poljaka in Jeršeta ao odpeljali s popoldanskim vlakom v Ljubljano, kjer jih je čakal na kolodvoru rešilni voz, s katerim ao jih odpeljali v bolnišnico. Skoda je precej velika. Kdo je premočil nesrečo, je pač težko reči, kajti promet s draisino ni tako strogo določen, kakor promet vlakov, in je zanj odgovoren v posameznih slučajih vodja draisiee. Bil je pač nesrečen slučaj, ki bi se bil morda z obojestransko previdno vožnjo lahko preprečil. Res pa je, da je promet ravno na tem križišču nevaren, ker se etiketa v ovinkih križišča tako železniške, kakor okrajne ceste.
Islnt gostilničarjev na Slad. Na stanovskem sestanku v hotelu «Tivoli« v Ljubljani ao sklenili gostilničarji prirediti v četrtek, dne 17. avgusta skupen izlet gostilničarjev na Bled. Ta izlet naj bi nudil gostilničarjem priliko, da se ožje med seboj spoznajo in ds se povzdigne tako potrebna stanovska zavest. Gostilničarji se s tem tali mediebojao podpirajo in se obenem seznanijo na zabaven način z našimi najlepšimi letoviškimi kraji. Javna in živa manifestacija naj bo ta izlet slovenskega go-stilničarstva napram svofim stanovskim tovarišem in napram celi slovenski javnosti, da se gostilni-aičarji zavedamo stantvako, da cenimo in uvažu-jemo delo stanovske organizacije in poznamo stremljenja organiziranega slovenskega geetUntearstve. Posebno ugoden je ta dan za izlet na Bled, kajti 17. avgusta na predvečer cesarjevega godu pokate vsako Uto Bled posebne) svoje čarovno krasoto v krasni razsvetljavi ia s jezerskimi alavnostmi, kojlh užitek ostaja vsakemu očividcu v trajnem, prijaznem spominu. Stanovska dolžnost vsakega gostil* ničarja je torej, da se udeleži tega manifestacijskega izleta sam, da povabi seboj tudi svojce in znance in pridobi za izlet tudi omahljive in neodločne tovarle. Izlet ae vrši ob vsakem vremenu. Ic Ljubljane do Dobrave ia nazaj s Bleda v Ljubljano vozi posebni vlak, ki bo obetal na vseh postajah med Ljubljano južni kolodvor in Kranjem. Natančen vozni red tega vlaka ae še pravočasno objavi. Udeležencem, ki vstopijo na teh postajah, ni treba kupiti voznih listov. Dobili jih bodo proti izkaznici v vlaku od rediteljev, ki bodo imeli kot reditelji znak belozelen trak na levem rokavu. Glavno zbirališče izletnikov je ljubljanski južni kolodvor, kjer dobe udeleženci tudi od rediteljev vozne listke. Vlak bo odhajal vsekako tako, da bodo prišli gostje lahko s vseh krajev še s jutranjimi vlaku Izvzeti se le Dolenjci, ki se bodo morali pripeljati s večernim vlakom, ali bližnji zjutraj z vozom. Pri povratku je tem na ratpolago even-
tualno tudi avtomobil hotela « Tivoli*, če to prej sporoča. Izletniki ps, ki bivajo nad Kranjem, naj ae pripeljejo na Bled z navadnimi vlaki. Prijavijo pa naj kljub temu svojo udeležbo seveda samo glede skupnih obedov in drugega. Prijavni na v tem slučaju 9 K. — Ob lepem vremenu se p*!jojo izletniki do Dobrave. Od tam gredo peš v »Šam» (10 minut) in skozi Vintgar v Zumrovo restavracijo, kjer je ob 11. skupno predkosilce. Ob 12. je je določen odhod iz Vintgarja čez Sp. Gorje in Rečico na Bled. Ob 2. popoldne ae prepeljejo izletniki na otok, in od tod v pristanišča pol blejskim kolodvorom. Ob lJA6. ae prepeljejo izletniki zopet k hotelu «Toptice», kjer je ponudila lastne* hotela gospa Valtrinv udeležencem brezplačno kopel v svojem termalnem in jezerskem kopališču. Skupna kosila so razdeljena po več lokalih. Zrečer ae udeleže izletniki razsvetljave in odidejo ob pol 10. na blejski kolodvor. Izlet ae vrli, kakor že rečeno, ob vsakem vremenu. V slabem vremenu odpade le poset Vintgarja. Izlet stane s vožnjo iz Ljubljane, ne oziraje se nato, ako vstopi kdo na kaki drugi postaji v posebni vlak za oaebo 12 K ne glede na starost udeleženca. Poživljajo se končno le enkrat vsi slovenski gostilničarji, da se udeleže tega skupnega stanovskega izleta ia jim kličemo : cNa svidenje 17. avgusta 1»
Imenitna solna • <deielnl trgovski soli v LJubljani* pod vodstvom Remčavim, Nek absolvent te lole — ime na razpolago — je prosil pred kratkim za službo poduradnika pri e. kr. pri v južni železnici. — M ož je dobil odgovor, da s temi študijami nI sposoben za alužbo poduradnika, k večjemu za navadnega dnevnega pisača, A ker imajo tudi za take službe dovolj sposobnejših, se ga odklanja hvaležno.
Ig radovljiškega okraja nam pišejo: Tu v našem okraju je sedaj prav prijetno hladno. Deželni odbor obveščamo, da lahko tudi letos pošlje tu sem par inženirjev na počitnice, da študirajo električno vprašanje,
Listnici uredništva.
Več gradiva smo morali odložiti za prihodnjič.
17 60—28
ki hoče pospeševati koino nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in bel teint, se umiva le z
Steckenpferd lilijlno mlatCtaso milo
(znamka Staekanpfard) tvrdke Bergmann & Co., Teiin ob Lab'. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t d.
Dan, dalg 24 Or. Ministrstvo za trgovino je sporočilo trgovskim in obrtnim zbornicam, da nima ničesar proti tema, ako se uvede dan, bi bo štel ure od 1. do 24. Ministrstvo je pa pripomnilo, da bi ae moralo po mnenju industrialnih, trgovskih in drugih krogov tako novotarijo uvesti ne le na železnicah, ampak tudi v poštni ia paroplovni službi in v drugih panogah javnega življenja. — Trgov-ake in obrtne zbornice bodo tozadevno vprašale za mnenje iadustrialoe in trgovske korporacije ic bode svoje časno poročale ministrstva za trgovino.
Mrlič na izprabada. h Sarajeva poročajo o nekem nenavadnem slučaju v Zvoraiku. Kmet Ljubo-mr Rake je umrl v 46. letu starosti vsled neke notranje bolezni. Mrtvec je ležal v sobi na mrtvaškem odru ia ženske so kot običajne molile do večera pri krsti, nakar so odšle domov. Ko je vdova prišla nato nazaj v aobo, je opazila v svojo grozo, da je krsta prazna. Prestrašena je pobegnila in sklicala skupaj ostale ljudi po hiši. Preiskali so vae prostore, toda mrliča ni bilo nikjer. Končno so ga našli na poti v vrt ležati v beli mrtvaški obleki. Nobenega znaka življenja ni bilo v njem. Poteze na obrazu pa je imet skrčene kot v velikih bolečinah in ost oklenete oči odprte. Ni dvoma, da je Rakie nanovo oživel na mrtvaškem odra ter zapustil krste. To ©življenje pa ja trajalo le nekoliko hipov, kajti prihiteli zdravnik je konitatiral z gotovostjo vse znake smrti. Nesrečna vdova je vsled tega dogodka hudo zbolela.
tona |t nmsrlla svsjsfs atrts It Velikega Varaždina poročajo o grozodejstvu, ki je napravilo v vsej okolici najmnčnejli vtis. Zrna fohodoliega posestnika Lovrenca Fdiposa je s pomočjo svojega ljubimca Sippsa umorila svojega moža in vrgla truplo nesrečnika psom. Orožništvo je našlo človeške kosti, vsled česar je prišlo hudodelstvo na dan.
Dre nizi za Moje (loteikaik)
kakor tttdi več vrst Misarskega orodja, skoro popolnoma novega) aj ceno proda
pri £. KdoačiČn, Sfražltte pri Kradla.
Pogleda ae ga lahko le ie teko« deset dni.
Bobro rodbino baJo*
Hit ishax prlepevkev, ki so jih spodaj navedeni v času od 29. junija do S3, julija t. 1. vposlali telovadnemu društvu „Sokol" v Škofji Loki v pokritje stroškov ta prapor. Po 85 K: Sakser Fran, New York; po 6 K: Hafner Franc, Pozin; Luznar Mijo, Kranj; Wolgemut Peter, Stolar; Deisioger Herman, Ljubljana; Gorse Anton, Ljubljana; dr. Kokalj, Ljubljana; po 4 K: Rodbina Cvahte, Mala Nedelja; po 8 K Subic Ivan, Ljubljana; Primožič Leopold, Radovljica; Gruden Ivanka, Ljubljana; Dolenc Groga, Praprotno-Luša; po 1 K: Bern:k Peter, Stara Loka; Svetnik Lah, Ljubljana; Slava Pirhova, Ljubljana; dr. Bretl, Ljubljana; po 76 vin.: Neimenovan, Ljubljana. — Nabiralna pola po mestu in okolici: S78 kron. I. do VI. izkaz vkup 619 kron 76 vin. Skupaj za prapor: 897 kron 76 vin. — Podpisani odbor se najprisrčneje zahvaljuje vsem p. n. darovateb'em in darovateljicam, osobito bratom iz Amerik«. Na zdart ODBOR.
Javna zahvala.
Podpisani odbor telovadnega društva „Sokol" v Skofji Loki si dovoljuje tem potom izreči svojo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je toliko v materrjelnem, kolikor v moralnem oziru tako ugodno uspelo naše slavje dne 9. julija t, 1. povodom razvitja društvenega prapora in II. sleta Gorenjske sokolske župe.
Zlasti si društveni odbor šteje v posebno čast, izreči javno zahvalo v prvi vrati kumici sestri Mileni dr. Zakrajtkovi za krasni govor pri razvitju j rapora in družici Anici Homa-novi za kremeniu govor pri privezanju krasnih dragocenih trakov, ter potem tudi vsem družicam za vet trud, ki so ga imele s pripravami, po katerih se je na tako časten in sijajen način vršilo razvitje prapora. Nič manj smo dolžni zahvaliti se atademičnemu slikarju br. Gvidonu BiroUi in gosp. ravnatelju Ivanu Subicu za umetniško dovršeni, v narodnih or-namentih zrisani načrt našega prapora. Potem se zahvaljujemo starosti gorenjskih naših praporščakov bratu dr. Josipu Kušarju za njegov krepki govor pred razvit.em tega prapora. Zahvaljujemo se pa tudi vsem bratom Sokolom za nam v porabo dane dvoprefne kočije.
Dalje se zahvaljujemo starosti G. S. Z. bratu Marinčku za junaški govor zbranim gottom, reprezentantom predsedstva S. S. Z, domačim in soiednjim župani, osobito pa župi Ljubljana I in idrijski župi, vsem ostalim bratskim sokolskim in drugim narodnim društvom, ki so nas počastili s svojim obiskom, kakor tudi kavaikadi, ki je jezdila na čelu impo-zantnega sprevoda.
Da je ljudska veselica tako izborno in v popolno zadovoljstvo vseh udeležencev uspela, gre predvsem zahvala pod-starosti bratu Francetu Dolencu za obširni odstopljeni vese-lični prostor in druge nam razpoložljive udobnosti na njegovem posestvu „Štemarje"; zahvaljujemo m pa vsem govpem načelnicam posameznih šotorov in bratom načelnikom za sodelovanje, htotako izrekamo zahvalo vsem sodelujočim družicam, gospem in gospicam ter obema blagajnikoma.
Končno naj izrečemo vnovič najtoplejo zahvale vsem onim, ki so z denarnimi prispevki omogočili napravo našega prapora. Se posebej pa se zahvaljujemo vam vrlim rojakom, ki so razstrešeni sirom domovine in izven nje, tudi iz Amerike, ter se s prav znatnimi prispevki odzvali naši prošnji. Tudi vsem nabirateljem teh prispevkov in udeležencem bodi izrečena zahvala! Na zdarl
V Skofji Loki, dne 28. julija 1911.
Slavko FIlm, starosta.
iriredi že mali dodatek »pravega :Francka:* a :avnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekoiene kakovosti ffnašel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Loerijska srečka dno 5. avgusta 1.1.
Gradec   68   54   69   29 13
Dobro računale!
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svo-•gospodinjstvu   wj
„pravega : FranckaTs^kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča,  njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
Alfonz Breznik v LJubljani
KoBoroisi trg itev. 13, issprofJ deželnega dvsroa
c. ta. zapriseženi izvedenec in učitelj ».Glasbene Matice".
Prva, najstarejša, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih inštrumentov, s trnu (tudi specialitot) in muzikaUj. Najraznovrstnejša izbira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmo-nijev. — Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — 10letno jamstvo. — Popravila in uglaševanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge je najskrbnejše preizkušen. 27 28
Naznanil® In priporočilo.
Podpisana uljudno naznanjava, da bo« deva otvorila s I. avgustom 1911
I
oe*ka spisana tfelaiskai au*«*»a sna aavsravan]* mm ativljnni« w Pragi, generalno zastopstvo v Trstu, ima po vseh večjih krajih na Gorenjskem svoje lastne zastopnike. Ta zavod je najcenejši na evropskem kontinentu in, ker ima s svoto 2,000.000 kron popolnoma vplačane glavnice, največje izvanredne rezerve, daje vsem zavarovancem tudi najve jo varnost. Edini slovanski delniški zavod te stroke. 79 12—11
:: studence (Tlilkcla)
Čisto naravna alkalijska. Priznano najboljša zdravilna in osmima voda.  Elina zaloga za avstrijski jug
Gdmurici Rooss, Kranj.
JtiJivXranj*
•t I ti
ft 9 is ] 0« Ko|ri$|cn prednestjs
z vrtom in dvoriščem se
: prostovoljno prodasta :
Več se izve pri lastnici Ivani Cohil v Kranju.
iz že nad 20 let obstoječe ključavničarske obrti t biii it 87 nasproti c. kr. cenen-tarife (Cof). Rožna ulica v Kranja.
Prizadevala si bodeva, da slav. občinstvo postve-ževa s vsemi v to stroko spadajočtmi deli, kakor: Instalacije in popravila električne razsvetljave do 50 Kilovrattov, nadalje popravila elektro- in bencin-motorjev, strelovodov, naprave vodnjakov. Nadalje se priporočava za popravila poljedelskih strojev, koles in šivalnih strojev, kakor tudi izvrševanje štedilnik ognjišč in rasnih telesnih ograj. Z zagotovilom, da bodeva z vsem točno postregla, se pri-[porrčava ^ T|f?|r , ^
KRANJ, dne «. julija 1911.
142 10-6
47 12—11 i
MASTI N
dosedaj edino krmilno, maščobno, varnostno sredstvo, ki se izdeluje po predpisu cJerikteri« ml. Ti*nke>oxf |a, se da vsak mesec 1—2 krat polno pest med krmo.
Kdor hoče imeti zdravo in krepko živino, naj :: zahteva pri svojem trgovcu prav odločno ::
99
ML AST IIV".
161 5—2
WBBamam
Najbolj varno naložen denar v celem
političnem kranjskem okrajni I
Mestna
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
278.000 kron.
Konce« leta 1910: Stanje hraiiilnih vlog nad 4,650.000 kren, posojil na zemljišča 3,018.000 kren ter posojil občinam 470.000 kren.
m........m. .....MMiMi i in.....n———BB
Ta najstarejši denarni saved f Kranja nradnje na rotoviti vsak delavnik ed 8. do 12. are dopoldne in ed S. ie 4 are popoldne.
hranilnica v Kranj«
obrestuje hranilne vloge po
m
H
7 26-17
llMllllllllllllllllllllllllimtlWIIIIIvlllWWWIHIiilllllJIIIIIIlrlllllHIl
tiiwBttiiiwirwiwwDtiiiim
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvigsjene vlotne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 80. junija in dne 81. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici
V
Sa varnost hranilnih vlog, Jamči poleg lastnega resornega aakiada mestna občina Kranj s vse« svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter inpnlsča cerkveni denar.
t
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 88 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron s obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone. •prejemajo as tudi vloino anajliloo druarlh hranilni« in poaoJUaio kot gotov denar, as da. bi so prekinilo obr ost o vanj s. _ ::
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica S 5,000.000 K.        Stritarjema Glloa ŠteV. 2 Rezervni fond K 610.000.
Ü
Podružnice v Spljeta, Celovca, Trsta. Sarajevu in Gorici
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih
Ol 2 O
s= 1 •    49 52—82
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem knrzu.
Ùitajte In priporočajte I j {Jfjfvjf  ZObOZdraVIlisM lu bODC.
zobotehnlškl atelje v BRANJU
v isti hiši, kjer je lekarna. -
l. snopič : Cerkvene
S. snopič:
S. snopič:
4. snopič:
5. snopič:
6. snopič:
7. snopič:
8. snopič:
Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in akluelnih spisov za slovensko ljudstvo. Uhaja periodično, najmanj Štirikrat na leto.
Cerkvene pristojbine aH Stolnina z dodatkom Kako se določa kongrua? Kako sina oprostim vojaščine in druge važne določbe glede vojaške dolžnosti. HALLEYJEV KOMET (REPATICA). Bira, kongrua in cerkvena konkurenca. Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tobije. — V nebesih. — Konec sveta in sedež za .nebeško kraljestvo". KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN . . . Strašna grozodejstva v samostanu čen-stohovskem. Po konfiskaciji II. izdaja. Joj, joj, ta neznosna draginja!
Gena 80, oaeia% »O vin.
noj v zaiožni tiskarni Iv. Pr. Lampret v it Kranju ter v knjigarnah in trafikah.
s
Tovarniška »loga vsakovrstnih
slamnlbov
za dame in gospode, deklice in dečke od najcenejšo do najfinejše vrste vedno v veliki Izberi in po |ake nizkih cenah pri
Ant Adamiču ¥ Kranja.
tj Glavna zaloga nasproti lekarne. 0 £  Podružnica zraven žnpne cerkve. ?
159 18-3
Rravl panama 12 kron.
*
3
m
Med. naiv. dr. Edvard Globočnlk ter konc. zobotebnlk Franc Holzhacker.
Ordlnaolje vsak dan. tudi ob nedeljah. Ne zamenjajte zobosdrav-
' ,      nizkega in konces. zobo-
tehniškega ateljeja z zobarskim ateljejem, ki Je v prejšnjih časih ordinlral v
Kranju samo ob nedeljah.
Umetni zobje se lzgotove v enei urah, začasna popravila takoj.
dnevu, popravila v nekoliko Vse vrste plombo 1. t d.
Največja snažnostf
231 —44
Točna postrežba !
Udobno, hlflllenakl nrelena
brlunica h
V. Rozman s KRHAJ
Nahaja sa nasproti 8     inpne cerhue
o hiši št. 106
1
i i
Prodaja   naj bolj dih   sredstev xa negovanje las, raznovrstnih lasnih Izdelkov, podložkov ter krepa
* v
Tehnična pisarna in stavbno podjetje
INGENIEUR H. UHLIR
276 62-36 Ljubljana. Resljeva cesta št. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradb.
^o$ojilr)ica V ^adoLfljici
reil.tr.vta. ..draga . omejeni« poroštvom
$ podružnico oa ^c$cr>icab
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje
^7:2 °/o
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57*% ali z 1 •/• amortizacijo, na menice pa po 67«:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
160 62-2
Denarni promet ▼ leta 1910:
11 UMU I
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt araorti-' zacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
Sml—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. lzvsemši nedelje in praznike.
Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah St. 75.299.
Lastnina ia tiaak Iv. Pr. Lamprstt v Kranja.