Trebnje
S 908 TR KRRJRN
^Čana pripoft!
COBISS c
S! 3Š' i	KNJIŽNICA
§	PAVLA GOLIE
	Kidričeva 2
c	8210 TREBNJE
Informator krajevne skupnosti Mirna • letnik XI. • št. 3/2006 • december 2006 • Izhaja po potrebi
VSEM KRAJANOM ŽELIMO VESELJA V PRAZNIČNIH DNEH, V NOVEM LETU PA VELIKO LEPEGA, DROBNIH POZORNOSTI IN ČIMVEČ IZPOLNJENIH ŽELJA.
SVET KS MIRNA
SILVESTRSKI POLJUB NA GRADU
Tradicionalno srečanje krajanov na gradu se bo letos začelo že nekoliko prej, Ob 21, uri se zberemo pred banko in krenemo na krajši pohod skozi našo Mirno mimo spomenika na Rojah in nato vsoju bakel proti gradu. Ne bo naporno, saj je za tak sprehod potrebno pribn^^p<t%tre.
V palaciju v Emini sobi nas bo živa ginšfca zabavala do dveh zjutraj. Poklanja namjo naš no4*up!ip£?a kljhano vino bo ob prihodu na grad poskrbel\granizat<M5Stalo hrano in pijačo pa prinesite s seboj,	:
Prav tako morate prinesti tudi dobro voljo, veselje in dobre želje,
Mirna končno dobila knjižnico
Dan po dnevu splošnih knjižnic, ki ga vsako leto obeležujemo 20. novembra, so na Mirni odprli enoto Knjižnice Pavla Golie Trebnje (KPGT) v sodobnih, svetlih in toplih prostorih. Mirna je tako s preselitvijo knjižnice v središče kraja dobila sodoben multimedijski center.
Zgodovina mirnske knjižnice se začenja leta 1978, ko so takratni mladinci (med njimi tudi sedanja direktorica KPGT, Milena Bon) na pobudo Bojana Kolenca hodili od hiše do hiše in zbirali knjige, on pa je uredil dar knjig iz sodišča v Ljubljani. Prvi vpis v inventarno knjigoje bil 7. avgusta 1978, vpisanih pa je bilo približno 1400 knjig.
Mladi so se najprej zbirali na tedanjem krajevnem uradu, v začetku osemdesetih pa so se preselili v sobo v domu TVD Partizan. Pod okrilje KPGTje mirnska knjižnica prišla zato, da
::	s:	h

Otvoritve novih prostorov knjižnice so se udeležili številni gostje: (prva vrsta od leve proti desni) Milena Bon, Bogdan Osolnik, Alojzij Kastelic, mag. Jelka Gazvoda, dr. Silva Novljan
so tako omogočili novdotok knjig. Do preselitve v nove prostore seje nabralo že približno 6000 enot gradiva.
Kot pravi direktorica KPGT, Milena Bon, so bili pogoji v starih prostorih na začetku dobri, sčasoma, ko seje število knjig večalo, svoje pa je naredila tudi toča, so razmere postale čedalje slabše, Do lani so se na slabih 50 kvadratnih metrih greli na petrolej, letos pa
na električni radiator, svetloba je bila šibka; zaraditoče, kije razbila strešnike, pa je prostore zalila tudi voda.
Enota KPGT Mirna, Glavna cesta odprta: torek, 13.00 - 18.00 telefon: 30 47 886, 30 47 887
Bogdan Osolnik
Milena Bon	Nastopajoči iz Glasbene šole Trebnje
Približno pred dvema letoma so se začeli pogovori o novi lokaciji, med predlogi je bila tudi širitev TDV Partizan, vendar bi bil ta finančni zalogaj za Občino Trebnje prevelik. Na koncu so se odločili za odkup prostorov v stavbi, ki je last Banke Real v središču kraja
Ko je bila knjižnica še v prostorih Partizana
... JOJ, SPET PRIŠEL BO MED NAS STARI, DOBRI DEDEK MRAZ...
KDAJ?
V	PETEK, 22, DECEMBRA 2006, OB 16. URI
KJE?
V	DOMU PARTIZAN NA MIRNI
SAM?
NE, V PRAVLJIČNEM SPREMSTVU IN Z DARILI
PRIDITE, OTROCI, S SEBOJ PA PRIPELJITE VAŠE MAMICE ALI OČKE ALI BABICE ALI DEDKE.
na Glavni cesti 14.
Novi prostori se razprostirajo na slabih 150 kvadratnih metrih. Občina Trebnje je prostore odkupila oktobra, z rebalansom pa zagotovila še sredstva za opremo. Za nakup prostorov so odšteli 21 milijonov tolarjev, od tega jih je ministrstvo za kulturo zagotovilo 8,4, ostalo pa občina; za ureditev prostorov (npr. beljenje, popravila), za nakup avdio-video opreme in pohištva pa je občina zagotovila še dodatnih 8,5 milijonov tolarjev. Računalnike so pridobili s kandidaturo na razpisu ministrstva za kulturo in Občine Trebnje, Skupna vrednost investicije je tako približno 30 milijonov tolarjev; lastnik prostorov je občina, KPGT pa njihov upravljalec,
Knjižnica na Mirni se ponaša z dvema računalnikoma za uporabnike, s televizijo, video- in DVD-predvajalnikom, v knjižnici jetudi tiskalnik, pa čitalnica in otroški kotiček. Velika prednostje mobilno pohištvo, ki omogoča, da se otroški kotiček spremeni v prostor, primeren za prireditve, kakršno je bilo slovesno odprtje, pa tudi za literarne večere ipd,
Knjižnica na Mirni je odprta le ob torkih popoldne, ker za daljši odpiralni čas KPGT nima na voljo sredstev, da bi zaposlila dodatni kader.
Na slovesnosti ob odprtju je zbrane najprej pozdravila direktorica KPGT Milena Bon, ki je med drugim poudarila, da je knjižnica tudi prostor za druženje in prostor, kjer lahko obiskovalci najdejo vse informacije, ki jih iščejo. Pri tem pa jim pomagajo strokovno usposobljeni knjižničarji.
Nekaj besed so zbranim namenili še svetovalka za knjižnice na ministrstvu za kulturo, mag. Jelka Gazvoda, svetovalka za knjižnično dejavnost na Centru za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, dr. Silva Novljan, župan Občine Trebnje, Aloj-
zij Kastelic, nekdanji predsednik Krajevne skupnosti Mirna, Dušan Skerbiš, in Bogdan Osolnik, kije knjižnici podaril 1000 knjig iz zasebne zbirke Mare Rupena,
Prireditev je povezovala Bariča Kraljevski, s svojim nastopom pa so jo obogatili otroci iz trebanjske glasbene in mirnske osnovne šole, ki so s preprostostjo in prisrčnostjo pokazali, da je tudi tako resna stvar, kot je otvoritev knjižnice, lahko še kako prijetna.
V knjižnici na Mirni bodo potekale bibliope-dagoške ure, s katerimi se uporabnik navaja na uporabo knjižnice, sistema COBISS, nauči pa se tudi sam poiskati knjigo na policah. Benova si želi, da bi tu našli svoj kotiček dedki in babice s svojimi vnuki, s čimer bi knjižnica postala most med generacijama »tako, da bodo otroci imeli pravilen odnos do starejših, da bodo spoštovali njihovo znanje in izkušnje«.
Bonova je prepričana, da bo knjižnica središče kulturnega dogajanja in da se bodo v njej vrtičkarji in šolarji navajali na uporabo knjižničnih storitev: »Strašen interesježezdaj za pravljične ure in delavnice, jaz bi bila zelo za to, da bi se dedki in babice odločili, da bi brali pravljice in da bi se dobili s svojimi vnuki pri igranju družabnih iger, lahko bi ob imelitudi neke vrsto borze znanja,« Poudarja še, da so ob torkih dobrodošli vsi, ne samo tisti, ki radi berejo, saj knjižnica že dolgo ni več le prostor za izposojo knjig. Potem, ko bosta Arnes in Telekom dosegla dogovor o priključitvi nove enote na Mirni, pa botudita lahko zadovoljevala potrebe uporabnikov kot sodobna informacijska knjižnica z demokratičnim dostopom do vseh informacij, ki pa mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju institucije in uporabnika.
Ob koncu pogovora je Bonova še dodala, da si želi povezave z vrtcem in šolo, ker je to podlaga za vzgojo uporabnika na sistematičen način, da ga ne bo strah priti v knjižnico, vsem sokrajanom pa želi »veliko kulturnih užitkov«.
Petra Krnc
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
6. redna seja sveta KS Mirna
je bila 19. 10. 2006 ob 18. uri v prostorih KS Mirna
in so seje udeležili od članov sveta J. Mandelj, M. Jevševar, N. Borštnar, I. Zaplotnik, S. Jakoš, M, Škufca, J. Bračko, D, Skerbiš, B, Kraljevski, opravičil se je M. Novak, od občinskih svetnikov pa E, Novak, medtem ko sta se A. Kastelic in B. Majcen opravičila.
DNEVNI RED:
1.	Pregled zapisnika zadnje seje;
2.	Poročilo o opravljenem delu v zadnjem mandatu;
3.	Komunalna in cestna dela;
4.	Razno.
K točki 1.
Pripomb na zapisnik ni bilo.
K točki 2.
Predsednik sveta je izčrpno poročal o opravljenem delu in o nekaterih načrtih za naprej. Poudaril je, da smo načrte izpolnili, kolikor je bilo v naši moči, saj smo v veliki meri odvisni od občine.
Sklep: Izvajalca vodohrana na nogometnem igrišču ob reki Mirni opozorimo, da je dovoljen le dovoz čiste zemljine. Inšpektor prepove vsakršno nasutje, če je med zemljino pomešano kamenje ali gradbeni material.
K točki 3.
Podpredsednik, g. Bračko, je navedel dela, ki so bila opravljena ali so še vteku: asfaltiranje v Migolski Gori, dolina proti Podlogarju, del ceste proti Možina, plato pri domu PGD Selo, odsek vlrbinški Gori, na Škrjančah, v Migolski Gori, del v Sotli, preplastitev v Volčjih Njivah. Dokončati moramo še cesto v Gorenjsko Goro (odvodnjavanje, razširitev), Selško Goro, odsek na Ravnah, nadaljevati z deli vSotli, Povečali smo vodohram za Stan - Debenec, postavili pet cestnih ogledal, montirali dva hidranta, popravljena sta mostička čez reko Mirno pri Dani,
Sanirali smo makadamske ceste, poteka gradnja kanalizacije na Mirni, ekološki otok v Praprotnici je postavljen.
V domu Partizan je električna napeljava popravljena, treba je poskrbeti še za centralno gretje, za kar že imamo sredstva.
Z rebalansom občinskega proračunajeza kočo na Debencu zagotovljenih še 6 mio, tako bo mogoče okna in vrata vgraditi še letos, če bo vreme dopuščalo.
Novi svetse bo moral ukvarjati z vodnogospodarsko problematiko na Mirni, saj se na naše prošnje pristojni še niso odzvali.
(Matjaž Repartoži občino za 5 mio, a bo vložila protitožbo, kerjeznižal zavarovanje in stem
pridobil manj sredstev ob požaru.) Predsednik je pripomnil, da je boleče, ker ne moremo zagotoviti gradbenih parcel, saj so bila vsa naša prizadevanja za sprejem prostorskega plana neuspešna; to velja za enega največjih neuspehov našega mandata.
G. Bračko upa, da bo naslednji svet resnično dočakal zavarovan železniški prehod v Zapužah.
J. Mandelj je dejal, da KS lahko daje le pobude, nato pa smo povsem odvisni od volje občine oziroma občinske uprave.
D. Skerbiš mu je pritrdil in povedal, da bo čez štiri leta še vedno čas za ustanoviotev lastne občine, če bi se izkazalo, da tudi nova garnitura ne bo prisluhnila potrebam KS Mirna.
Ob zaključku mandata smo ugotovili, da moramo še odločneje zahtevati sprejem prostorskega plana, ki nam ga obljubljajo že osem let.
J. Mandelj je poudaril zahtevo, da pričnejo strokovne občinske službe takoj pripravljati prostorsko izvedbeni akt za širitev pokopališča.
J, Bračko je predlagal, da naj zimska služba teče po ustaljenem planu, dodati je treba le še odsek vTrbinški Gori.
Ker bo cesta v Sotli ostala nedokončana, smo glede na dosedanje dogovore potrdili sklep:
Amalija Mandelj,Trstenik 12, je ob širitvi ceste v Sotli dovolila izvedbo celotnega odvodnjavanja na svojem zemljišču, zato ji KS Mirna in Občina Trebnje participirata njen delež asfaltiranja cestnega odseka proti njeni hiši.
Pri Jožetu Šeničarju, Brezovica 30 in Igorju Tramtetu saniramo cestišče, ki ga je poškodovala talna voda. Popravilo naroči pri CGPg, Bračko.
D. Skerbiš se je obvezal, da bo skrbel za dom Partizan in pokopališče tudi vnaprej, čeprav ne bo več član sveta KS Mirna.
Za domje potrebno urediti pomanjkljivo dokumentacijo in pridobiti potrebna sredstva.
Potrdili smo tudi sestav sedanjih odborov za gradnjo koče na Debencu in širitev pokopališča, kar bomo predlagali v potrditev novemu svetu.
K točki 4.
Po pravilniku o pomoči ob naravnih nesrečah je KS Mirna dodelila družini Pravne, ki jo je prizadel požar, pomoč v višini 300.000 SIT.
Vtej višini lahko nabavijo gradbeni material v KZTrebnje-Repro Mirna.
Člani sveta smo se seznanili še s potekom zbiranja ostale pomoči družini Pravne.
Društvom pomagamo z enakimi zneski kot v preteklem letu.
J. Mandelj skrbi še naprej za problematiko telefonije, obdrži tudi arhiv.
I.	Zaplotnik se je sedanjemu vodstvu zahvalil za sodelovanje.
Predsednik D. Skerbiš meni, da bi moral novi svet izplačevati kilometrino za seje, nagrado za predsednika, kot imajo to urejeno v ostalih KS, ki so po velikosti primerljive naši, pri honorarjih za ostala dela pa smo v veliki meri z njimi že usklajeni,
N. Borštnarje poudaril, da bo moral novi svet več narediti za sam kraj Mirno.
Naslednja seja bo skupno z novoizvoljenim svetom. O datumu bomo obveščeni naknadno.
Z delom smo končali ob 20. uri.
Zapisala Bariča Kraljevski
1. redna seja sveta KS
je bila 15.11. 2006 ob 18. uri v prostorih KS
Udeležili so se je: D, Skerbiš, J. Bračko - dosedanji predsednik in podpredsednik sveta KS in novoizvoljeni svetniki: B. Kraljevski, J. Brajer, M. Jevševar, I. Zaplotnik, E. Novak, Z. Remic, N. Borštnar, F.Štepic, T. Kašič, L, Habinc, A. Starič, T, Popit in I. Kovačič.
DNEVNI RED:
1.	Pregled poročila volilne komisije
2.	Verifikacija mandatov članov KS
3.	Izvolitev predsednika in podpredsednika
4.	Imenovanje članov nadzornega odbora sveta KS
5.	Imenovanje komisij in odborov
6.	Razno (prošnje, nabava, praznovanje otrok)
K tč. 1
Dosedanji predsednik sveta KS g, D, Skerbiš je podal kratko poročilo o izidu volitev - svet KS Mirna bo tudi naslednja štiri leta sestavljalo trinajst svetnikov, Vsi smo prejeli potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi. V občinski svet pa so iz naše KS izvoljeni: D. Skerbiš, F. Jevnikar in J, Bračko.
K tč. 2
-Sklep:
Potrdili smo novi svet KS.
Predsednik nam je zaželel veliko uspehov pri našem delu vtem mandatu.
K tč. 3
G. Skerbiš je zaprosil za predloge za novega predsednika in podpredsednika sveta KS.Naj-prej smo se dogovorili o načinu glasovanja. Dvanajst prisotnih je glasovalo, da volimojav-no, eden pa je bil za tajno glasovanje.
-Sklep:
Na tej seji bomo glasovali javno.
Za novega predsednika sveta KS je bila predlagana Bariča Kraljevski.
Za Barico Kraljevski je glasovaiol3 svetnikov, proti nihče, vzdržal se ni nihče.
Predsednica je prevzela vodenje seje, se zahvalila za zaupanje ter predlagala, da izvolimo še podpredsednika. G. N. Borštnar je za podpredsednika predlagal Eda Novaka, dosedanjega svetnika OS, Ta predlog smo javno potrdili vsi svetniki,
-Sklep:
Za podpredsednika je bil izvoljen E. Novak s 13 glasovi ZA, proti ni bil nihče, vzdržal se ni nihče.
Za zapisnikarja je bila imenovana Ivana Kovačič, za računovodjo pa Sonja Lokar, ki je že do sedaj opravljala ta dela.
Ktč.4
-Sklep:
V	nadzorni odbor KS so bili izvoljeni s 13 glasovi ZA: Janez Kovačič, Franc Jevnikar in Jože Pravne.
K tč.5
-Sklep:
Potrdili smo dosedanji odbor za postavitev koče na Debencu, ki smo ga dopolnili s predsednico Barico Kraljevski, in ga tako sestavljajo: Danica Grandovec iz OS, F. Jevnikar, J. Bračko, V. Kolenc, N. Sila, M. Jurak, D. Skerbiš, J. Mandel in B.Kraljevski.
V	odboru za širitev pokopališča na Mirni so: D. Skerbiš, J. Mandel, J. Bračko, E. Novak in B. Kraljevski. Upravljanje pokopališča je prevzelo podjetje Novak. Ga. J. Brajer je s strani KS Mirna zadolžena za opozarjanje na skrbnejše urejanje pokopališča, predvsem pa za pravočasen odvoz smeti.
KS plačuje govornika in zastavonošo.
Gradbeni odbor za sanacijo doma Partizan sestavljajo: D. Skerbiš, C. Kozole, J. Mandel in N. Borštnar.
Komisijo za komunalno, cestno in ostalo infrastrukturo prevzame E. Novak, pomaga mu J. Bračko. Sodelujejo pa še: T. Popit,!. Kašič, I. Zaplotnik, L. Habinc, F. Štepic in M.Jevševar.
Komisijo za kulturo in prireditve prevzame N. Borštnar, pomaga mu I. Kovačič, komisijo bomo dopolnili zzunanjimi člani..
Komisijo za šport bo vodil Z. Remic, ki prav tako oblikuje komisijo z zunanjimi člani.
Stavba Ljudske tehnike je prepisana na KS.V uporabi jo ima mladina.Grega Skerbiš je zadolžen, da se z mladimi dogovori za program v LT in eventuelno oblikovanje mladinskega centra.
Uredniški odbor glasila Krajan: odgovorna urednica bo B. Kraljevski. Uredniški odbor sestavljajo: D. Zakrajšek, N. Borštnar, E. Novak in Z. Remic. Dopisniki so: P. Hrovat, P. Krnc, D. Skerbiš in J. Bračko. Uredniški odbor pa na eni izmed prihodnjih sej določi glavnega urednika.
Zimska služba-del jo opravi Komunala, nekaj CGPz večjimi stroji, del pa traktoristi KS. Sprejeta je bila po programu prejšnjega sveta. Na
novo prevzame nadzor nad zimsko službo T. Starič.
Nadzor za popravilo otroških igral v našem kraju prevzameta M, Jevševar in E. Novak.
Ktč.6
KO RK prosi za plačilo pogostitve ob srečanju starostnikov pred novim letom. Srečanje bo organizirano za krajane nad 80 let.
Sklep:
Svet KS je prošnji KO RK ugodil.
Dedek Mraz bo letos obdaril 113 predšolskih otrok. Za darila bo KS prispevala 3600 sit/na otroka, pravtoliko pa bo dala občina, Darila bomo naročili pri Mercatorju. Datum prireditve bo predvidoma 22. decembra ob 16. uri v domu Partizan. Šola pa pripravi program. Naročimo novo lasuljo in brado za dedka Mraza.
Kupili bomo računalniško posodobitev računovodskega programa intiskalnik-zatiskanje virmanov.
Predsednica ima limit porabe za materialna sredstva do 500,000 SIT. Večjo porabo lahko odobrimo s sklepom tudi kasneje.
Članom sveta KS se ne izplačuje sejnin. Poravnavajo se le kilometrine po veljavnem tarifnem razredu.
Plačujejo se dežurstva na KS in ure operativnega dela, po že sprejetem ceniku,
Svet KS je obravnaval pritožbo Marije Štolfa glede oddaje rezerviranega prostora na pokopališču, za katerega je plačevala najemnino Komunali že tri leta. Ta prostorje bil oddan, ker KS o tem ni bila obveščena.
Sklep:
Ga. Mariji Štolfa ponudimo drug prostor na obstoječem pokopališču ali pa prvi prostor na novem razširjenem delu pokopališča. O tem jo bo predsednica KS pismeno obvestila.
Zapisnik napisala Ivana Kovačič
SPOŠTOVANI SOKRAJANI,
novi Svet KS Mirna je začel s svojim mandatom. Koliko bomo uspešni, je odvisno tudi od vas, Najbolj so presenetili mladi. Ti niso našteli želja in zahtev, ampak so ponudili svojo pomoč, nekateri so se kartakoj izkazalitudizdelom.
Ne bomo tožili, da svojo dejavnost prilagajamo sredstvom, ki so nam na voljo. Dobro že veste, da smo v veliki meri odvisni tudi od pripravljenosti in posluha občine, na katero pa v naslednjem obdobju močneje računamo, saj novi župan dobro pozna potrebe naše KS,
Računamo na vas, na vaše pobude, na predloge za skupno delo, na pripravljenost, da z združenimi močmi poskrbimo za kolikor je mogoče prijetno življenje vseh prebivalcev v naši KS. Napredek vendarle ni le stvar članov Sveta KS Mirna, občinskih svetnikov (v tem mandatu imamo tri: Dušana Skerbiša, Janeza Bračka in Franca Jevnikarja) in strokovnih služb Občine Trebnje.
Na razpolago smo vam v času uradnih ur, ki so:
❖	v ponedeljek od 16 do 17.30
❖	v sredo od 10 do 13
❖	v petek od 14 do 15.30
Telefonska številka v pisarni KS je 07 30 47 153, elektronski naslov:ks,mirna@siol.net, številka telefaksa pa 07 3047 707.
Sicer pa se lahko povežete tudi s posameznimi člani Sveta, ki so zadolženi za vaše področje.
Želimo si strpnega in preudarnega sodelovanja, ki bo temeljilo na medsebojnem zaupanju in spoštovanju.
Predsednica Sveta KS Mirna Bariča Kraljevski
----------------------------------------
Pester program KS
12. januarja (ob zaključku redakcije) bo sklicana razširjena seja Sveta KS Mirna, na kateri bodo svetniki KS skupaj s predstavniki občinske uprave Trebnje, direktorji podjetij, predsedniki društev, s samostojnimi podjetniki, z našimi stalnimi sodelavci in ostalimi cenjenimi gosti, razpravljali o težavah, ki tarejo našo KS že vrsto let, lahko bi celo dejal, da kar nekaj desetletij. To so:
-	prostorski plan,
-	cestno-železniški prehod,
-	prometna ureditev Glavne ceste (obvoznica, pločniki),
-	ostala cestno-infrastrukturna problematika,
V_____________________________________________
-	športno-rekreativne površine (odbojkarsko igrišče, možnost inline hokeja, smučarska skakalnica),
-	vključevanje mladih v družbeno življenje,
Ob zaključkih, za katere iskreno upamo, da bodo v končni meri plodnejši kot so bili do sedaj, vas bomo seznanili v naslednji številki Krajana,
Do tedaj pa srečno in vesele božične in novoletne praznike.
S spoštovanjem vaš dosedanji urednik Krajana Dušan Zakrajšek
J
PREDSTAVITEV ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Bariča Kraljevski, rojena 11.11.1948, po poklicu predmetna učiteljica slovenskega in ruskega jezika, upokojenka, v prostem času poje v ženskem pevskem zboru Zimzelen in je aktivna članica KUD Klas, predsednica KS Mirna v mandatu 2006-2010
Niko Borštnar, rojen 19. 07. 1960, po izobrazbi komercialist, zaposlen kot samostojni podjetnik, v prostem času rad posluša glasbo in prepeva v zboru Društva vinogradnikov Šentrupert, v KS opravlja funkcijo predsednika komisije za kulturo
Jožica Brajer, rojena 26. 01. 1967, po poklicu strojni tehnik, zaposlena kot delovni inštruktor v Domu starejših občanov Trebnje, v prostem času se posveča družini, glasbi in plesu, v KS je zadolžena za nadzor nad pokopališčem
Anton Kašič, rojen 31.10.1963, po poklicu vlakovni odpravnik, zaposlen na železniški postaji Trebnje, vprostem času se kotčlan lovske družine ukvarja z lovom, v KS je v komisiji za komunalno, cestno in ostalo infrastrukturo
Edo Novak, rojen 13.08.1957, po izobrazbi pro-fesorsocialnepedagogike,zaposlenkotvodja referata za operative in usposabljanje v ZPKZ Dob, v prostem času se ukvarja z balinanjem in pohodništvom, podpredsednik KS Mirna v mandatu 2006-2010
Martin Jevševar, rojen 03. 11. 1954, po poklicu voznik avtomehanik, zaposlen kot samostojni podjetnik, rad hodi v gozd in vinograd, v KS zadolžen za nadzor nad igrali in ostalo opremo na Mirni
Tonček Popit, rojen 29. 05.1950, upokojenec, v prostem času ureja notranjost in zunanjost hiše ter pomaga starejšiteti, v KSjezadolženza nadzor nad javno razsvetljavo
M
Ivana Kovačič, rojena 11. 05. 1945, po poklicu socialna pedagoginja, upokojenka, v prostem času aktivna na področju kulture in raznih organizacij, v KS ima funkcijo zapisnikarice
Leopold Habinc, rojen 17. 09. 1948, po poklicu orodjar, zaposlen kot samostojni podjetnik, v prostem času se ukvarja s poljedelstvom, v KS je v komisiji za komunalno, cestno in ostalo infrastrukturo
Anton Starič, rojen 06.01.1961, po poklicu strojni tehnik, v prostem času se ukvarja z gasilstvom, vinogradništvom, izdeluje lesne izdelke, v KS je zadolžen za nadzor nad pluženjem n vzdrževanjem cest
Zoran Remic ml., rojen 12, 04, 1979, po poklicu diplomirani varstvoslovec, zaposlen kot vodja skupine paznikov v ZPKZ Dob, v prostem času se ukvarja z računalnikom in rekreativno s športom, v KS ima funkcijo predsednika komisije za šport
\
Igor Zaplotnik, rojen 28, 10. 1957, po poklicu strojni tehnik, zaposlen kotvodja izmene v Drogi Kolinska, v prostem času rad vrtnari in hodi na sprehod, v KS je v komisiji za komunalno, cestno in ostalo infrastrukturo
Franc Štepic, rojen 06.02.1966,zaposlenkotskla-diščnik vTOM Mokronog, v prostem času doma kmetuje, v KS je v komisiji za komunalno, cestno in ostalo infrastrukturo
KRAJAN - Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna
Odgovorni urednik: Bariča Kraljevski
Člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek, Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic
Prelom: Špes, NM, Tisk: Kopo d.o.o., Mirna, Naklada: 1200 izvodov Glasilo izhaja po potrebi
Zahvala za nesebično pomoč ob nesreči
Družina Marjana in Bernarde Pravne se najlepše zahvaljuje vsem, ki ste nam pomagali ob težki nesreči, ko so nam 3. oktobra 2006 ognjeni zublji uničili dom in vse potrebno za življenje. Ne najdemo besed, s katerimi bi izrazili našo hvaležnost ob tako hitri, požrtvovalni in nesebični pomoči.
Začetek gradnje - temelji
V začetku decembra hiša že čaka na streho
Toplo se zahvaljujemo vsem darovalcem denarja, gradbenega materiala, prostovoljnega dela, toplih obrokov hrane, raznih živil, obleke, obutve, gospodarskih, gospodinjskih terdrugih potrebščin.
Posebnozahvalo izrekamo gasilcem PGD Sevnica, Selo, Trebnje, Mirna, Zabukovje in vsem, ki ste pomagali pri reševanju in gašenju naše domačije. Neizmerno smo hvaležni tudi občini Trebnje, g. Cirilu Metodu Pungartniku, g.
Alojziju Kastelicu in g.
Dušanu Mežnaršiču zatakojšnjo organiza-cijofinančne pomoči in postavitev bivalne prikolice. Hvala vsem delovnim in družbenim organizacijam, ustanovam, samostojnim podjetnikom, društvom, šolam, vrtcu, klubom ter aktivistom, ki ste tako požrtvovalno zbirali finančna in materialna sredstva, Hvaležni smo vam za opravljeno delo kot tudi za vse tople besede in nasvete, ki nam v teh težkih trenutkih ogromno pomenijo.
Radi bi imenovali vse darovalce in prostovoljne delavce ter se vsakemu posebej zahvalili, a seznam je tako obsežen, da bi ga vtej zahvali težko vceloti objavili. Vedite, da smo vsakemu posebej za požrtvovalnost in dobrosrčnost izredno hvaležni in tega ne bomo nikoli pozabili.
Naša posebna zahvala pa velja g, Alojziju Kastelicu za organizacijo in vodenje Koordinacijskega odbora za pomoč družini. Centru za socialno delo ter OZRK Trebnje, KS in KORK Mirna, Karitas Mirna, Trebnje, Ljubljana, OŠ Mirna in vrtcu Deteljica, Dijaški skupnosti Ivančna Gorica, delavcem centra srednjih šol Josip Jurčič, Centru srednjih šol Novo mesto ter delovnim organizacijam iz Trebnjega Geohit, MIG, Elektro, Trimo, MONT TIM, TIKA, Betonal, CGP Novo mesto.Lions
in Leo klubu, projektantom, gradbenim delavcem, novinarjem, medijem, F. Gregorčiču, družinama Ludvika Pravneta in Petra Mejaša ter vsem dobrim ljudem, ki nam pomagate, da bomo zgradili nov dom. Najlepša hvala vsem, ki ste dobrega srca ter odprtih rok in nas vtej nesreči niste pustili same.
Družina Pravne
OPRAVIČILO
Obžalujemo, da je vzadnji številki Krajana prišlo do napake in smo izpustili OŠ Mirna kot člana koordinacijskega odbora za pomoč družini Pravne.
Vemo, da seje OŠ Mirna tako kot številni krajani vključila v akcijo za pomoč, vendar je do požara prišlo že ob zaključku redakcije našega glasila, pa smo, žal, preveč hiteli z objavo. Kdor dela, greši.
Uredniški odbor
V_____________________________________/
LIONS KLUB TREBNJE SE JE ZNOVA IZKAZAL
Člani prostovoljne humanitarne organizacije, ki ima samo v Sloveniji preko 1400 članov, in si prizadeva predvsem za pomočslepim in slabovidnim, se vLionsklubuTrebnjezbirajo že sedmo leto. V akcijah in druženju so zbrali že preko 17 mio, s sredstvi pa so pomagali bolnim ali kako drugače potrebnim pomoči in stem sledili svojim humanitarnim ciljem.
Ena od njihovih aktivnosti je tudi dobrodelni ples, kisogaorganizirali28.10.2006vViliRakarnaPonik-vah. Priredrfevje namenjena predvsem zbiranju sredstevza humanitarna dejanja. Med gostije bil guverner Lions kluba...
gospod Anton Camplin iz Murske Sobote, ki jeza uspešno vodenje kluba vsezoni 2004/2005 izročil priznanje Brunu Čibeju. Plesu so prisostvovalitudi člani botrskega Lion kluba Novo mesto Lioni Kapš, Kukec in Tasev.
Sedanji predsednik Lions kluba Trebnje gospod Pavel Jarc je v svojih pozdravnih besedah poudaril pomen prijateljskegazdruževanja občanov različnih poklicev v klubu, medsebojno razumevanje in spoštovanje in prizadevanje za kulturni in socialni razvoj.Nato seje za delo zakladnika s priznanjemzahvalil gospe Darinki Krevs, za tajniška opravila pa gospe Olgi Rahne.
V kulturnem programu, ki ga je vodila Simona Ramovš, je nastopil saksofonist Simon Širec, štipendist Lions kluba Trebnje, kot gost večera pa Klemen Ramovš. Ta je zbranim predstavil delovanje Festivala Brežice, ki je tudi v našo občino že večkrat pripeljal svetovne umetnike stare glasbe.
Osnovni izkupičekvečera je biltuditokratname-njen njihovemu poslanstvu in skupnemu cilju »POMAGAJMO«.Takoso Marjanu Pravnetu izSel-skeGore pri Mirni, katerega petčlanska družinaje v požaru 3.10.2006 ostala brez vsega, izročili ček za 1 miotolarjevinsestem plemenitim dejanjem kotvelikodušni darovalci pridružili vsemtistim, ki bi Pravnetovim radi pomagali do novega doma in jim omogočili človeka vredno življenje.
Bariča Kraljevski
KOT LIST NA VEJI SMO
Kot list na veji smo, ki sonce ga zlati, seveterz njim igra, da šelestenje pesem se nam zdi. Pa se prikradeta jesen, kottatin list se obleti, na gozdni jasi obleži -in tam nekoč strohni.
Usojeno je vsem tako, vsi gremo isto pot, od zibeli do groba, usoda narekuje pot.
Še sreča, da nam dano ni, spoznanje, kdaj? Kako?
Da se zgodi, to vemo vsi, za uro, usoda ve, ne mi.
Rozalija Pepelnak
POZNAMO SOSEDA?
Na Stanu pri Mirni sem obiskal upokojencem dobro poznanega Ivana Zupanca, ki se je z ženo Fani pred trinajstimi leti priselil v novozgrajeno zidanico oziroma lično stanovanjsko hišo, ki sta jo postavila s skupnimi močmi in seveda skromnimi sredstvi. Po upokojitvi sta si oba močno zaželela dolenjskega čistega zraka, saj sta vso dolgo delovno dobo preživela v utesnjenih stanovanjih ljubljanskih blokov. Sicer pa sta se le vrnila, saj sta otroška leta preživljala v naši bližnji okolici.
Kersem prepričan, da je Ivan preživel pestrih sedem desetletij dolgo življenje, sem ga zaprosil, da nam krajanom zaupa vsaj nekaj, zanimivih doživetij iz tega obdobja. Takole je začel:
»Rodil sem se dvanajstega septembra 1936 na Logu pri Mokronogu v revni delavsko-kmečki družini. Sicer sem večji del otroških let preživel v Volčjih Njivah pri starih starših, ki so nekoliko laže preživljali še ena lačna otroška usta. Mamaje umrla med vojno leta 1944, štiri mesece kasneje pa so domobranci v Grčaricah pod Trško Goro ubili očeta. Spominjam se, da smo skupaj s staro mamo in mlajšo sestro nekaj dni zatem našli še svež grob,,. Res težko smo preživljali takratna najbolj kritična leta.«
Kako pa po vojni?
»Do štirinajstega leta sem živel v Volčjih Njivah. Šele po vojni sem lahko redno obiskoval osnovno šolo na Mirni injokolikortoliko uspešno zaključil ter šel v uk za strugarja v ljubljansko To-bačnotovarno. To je bilo leta 1950. Izučil sem se in nato delal vtem podjetju do odhoda v JLA. Mornarica - tri leta!!! Sicer sem »vojsko« kar dobro preživel, saj sem bil skromen in utrjen, ker sem pred tem doživljal še dosti težje čase, vendar se moja mladostniška tri leta niso nikoli več vrnila.
Verjamem, daje bilo triletno služenje vojaškega roka dolga doba. Kako pa je bilo po vrnitvi? Si si oddahnil in zaživel normalno življenje?
»Moram priznati, da mi je bilo po prihodu v Ljubljano zelo težko. Dober mesec sem iskal stanovanje in službo, ki sem jo končno le dobil v podjetju Remiza (servis in garaže ljubljanskihtrolejbusov...).Poslabem letu sem zamenjal službo in se zaposlil v IMV Novo mesto. Stanovanje sem dobil v Nemški vasi pri Trebnjem in se ponovno zaposlil v Ljubljani, tokrat v Kurilnici (Železniško podjetje). Bil sem kurjač parne lokomotive. Delo je bilo naporno, zato sem se vpisal v šolo za strojevodje in jo tudi uspešno končal.«
IVAN
ZUPANC
Ivan ima lepo urejeno vinsko klet
Težko in naporno nekajletno obdobje seje verjetno tako izboljšalo, saj vem, da so strojevodje v takratnih časih relativno dobro zaslužili. Se motim?
»Ne, ne motiš se. Res seje moje življenje uredilo. Leta 1960 sem se s svojo Fani oženil, dobila sva hčerkico in sina.
Seveda je bila služba naporna in odgovorna, saj sem kar pet let vstajal ob štirih zjutraj in se vozil na delo v Ljubljano, šele nato sem dobil stanovanje v bloku. Turnusi človeka izčrpajo, Nemalokrat sem na vožnji preživeltudi večkot 300 ur mesečno! Ksreči sem se leta 1968 prekvalificiral vstrojevodjo elektro lokomotive, kjer je bilo delo nekoliko manj naporno!«
Upokojil si se s polno delovno dobo.
»Da, Prvega maja 1988 sem postal upokojenec. Slaba štiri leta kasneje seje upokojilatudi žena. Takoj sva »pobrala šila in kopita« in se preselila na Stan, kamor sva že dolgo želela. Tu sva res zadovoljna.«
Kakšno je življenje upokojencev na Stanu? Izbral si hobi (kije povezan s kar napornim delom) in prevzel tudi nekaj obveznosti.
»Moj veliki hobi je vinograd - 700 trt! Pri obdelavi in urejanju vinograda mi odločilno pomaga žena, Z velikim zagonom in veseljem sva ga že trikrat temeljito obnovila. Čutim, da je vsako leto bolj strm. Moči vse bolj pešajo... Upam, da bom vsaj še nekaj let užival v svojem hobiju.
Omenil si obveznosti. Res sem zavestno prevzel vodenje sekcije pohodništva pri DU Mirna, ki jo vodim že od leta 1995. Organiziram pohode, srečanje, izlete, dopustovanja mirnskih upokojencev in ugotavljam, da so z mojim delom zadovoljni. Letno izpeljemo 10 do 12 pohodov različnih težavnostnih stopenj, enega do dva izleta, že šestič smo organizirali preko agencije Relax dopustovanje. Poskušamo ugoditi željam čim večjega števila članov. Naslednje leto je volilno. Zato upam, da me bo v tem delu zamenjal kak mlajši član z več elana. Pred leti (1997) smo obnavljali Dom upokojencev. Veliko zahtevnih del smo opravili sami člani. Danes tega najbrž ne bi več zmogli...
Treba je povedati, da je za uresničitev zahtevnega posega močno zaslužen takratni predsednik DU gospod Marijan Umek.
Seveda imam še eno zahtevno, obenem pa tudi častno funkcijo. Sem namreč že drugi mandat predsednik krajevne borčevske organizacije. Lahko se pohvalim, da smo ena najuspešnejših tovrstnih organizacij v državi. KO ZB Mirna danes šteje 114 članov, Od teh je leše pri bi ižno 20 a ktivn i h borcev N OB, osta liso sinovi ali hčere padlih ali umrlih borcev, ki se dobro zavedajo članstva vtej organizaciji. Trudimo se, da bi obnovili spomenik in grobnico borcev na Rojah in da bi ga odgovorne inštitucije priznale kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Člani KO ZB Mirna sodelujemo na vsakoletnih komemoracijah in se tudi aktivno udeležujemo tovrstnih proslav.«
Obvsehaktivnostihtinajbržzmanjkačasaza razdajanje družini. Se pogosto srečujete?
»Nekajkrat letno se zberemo vsi: midva z ženo, sin in hčizdružinama, Imava karpetvnukovinže dva pravnuka. Obteh srečanjih je hiša premajhna in kargnetemo se venem prostoru. Treba je podaljšati mizo, pripraviti sedišča,... Žena poskrbi za okusne dobrote in enostavno - srečni smo skupaj. Da bi le bilo še dolgo tako,« je z rahlim pridihom ganjenosti zaključil Ivan.
Iskreno upam, da se bodo njegove sicer skromne želje v polni meri uresničile.
Na obisku pri Ivanu Zupancu sem bil Dušan Zakrajšek
Predzimsko čiščenje mladih
POLEPŠAJMO PODOBO MIRNE, TU JE NAŠ DOM, TU SMO DOMA!
Stare stavbe kličejo po obnovi ali umiku. Nevarne postajajo, (foto: P. H.)
Parkiranje na ulici je posebna moda v nekaterih predelih našega centra, še posebno se je spoštovani krajani poslužujejo tam, kjer je že tako malo prostora za avtomobile sosedov, ki si želijo pripeljati vsaj v bližino svoje hiše. Tu ne zaležejo nikakršne prošnje, nekateri lastniki hiš so si pač prisvojili še javne površine. Slovenci se menda radi tožarimo, ampak tokrat verjamemo, da bo zaleglo le vljudno opozorilo.
Pred banko so se pojavile nove označbe za parkirne prostore. Obiskovalci imamo na razpolago tri, za katere obljubljajo pri NLB, da jih bodo tudi posebej označili. Prav tako stanovalci tega bloka zagotavljajo, da ne bodo spodili nikogar, ki bo za krajši čas parkiral na njihovem, za dolge obiske na banki pa so naše plače in pokojnine tako ali tako premajhne.
Parkiranje na pločnikih in drugih neprimernih mestih ob cesti utegne povzročiti težave zimski službi, saj otežkoča pluženje. Zato že zdaj prosimo vse, ki se jih držita navada, da poiščejo primerne prostore za svoje železne konjičke.
Bakrenih žlebov na mrliški vežici v ozadju stavbe žal ni več. Neznani zbiralci bakra so jih prodali za drag denar; prav mogoče je, da so bili del »nabiralne« akcije, ki je tekla bolj ali manj po vsej Sloveniji, Stroške bo morala pokriti naša KS. Še sreča, da naša vežica ni tako velika kot v KS Trebnje, kjer so jim olupili vso streho.
Žlebovi, vsaj kak meter navadnih, pa ne bi
škodiltistim hišam, ki imajo meteorne vodespe-Ijane na cesto, da jo vzimskem času v veselje vseh mimoidočih spreminjajo vdrsalnico.
K'-'
mS
Žalostna podoba po nočnih žurih (foto: P. H.)

as-
Položniceza najem grobov na pokopališču boste prejeli v mesecu decembru.
Vsem, ki odmetavate smeti ob cesti,
svetujemo, da uničite vsaj svoje naslove na različnih papirjih. Do tedaj pa jih lahko dobite v našem »arhivu«.
B. Kraljevski
RsMEDU PB0®
Člani svetov sosednjih krajevnih skupnosti, dveh največjih v naši občini, Trebnjega in Mirne, smo se v soboto, 02. 12. 2006, z vrečami in rokavicami vsak s svojega konca odpravili na ekološki pohod. Do meje med obema KS na Gomili smo napolnili za poln kombi vreč, čeprav smo pobirali odpadke le ob robu ceste Trebnje - Mirna. Pa so le dva tedna nazaj vsaj mirnski konec počistili že mladi!
Ekološka osveščenostjo na tleh, dobesedno in vprenesenem pomenu. Brezštevila pločevink, cigaretnih škatel, različnega papirja, plastične embalaže, steklenicJako smo se lahko na lastne oči prepričali, kako neosvešče-ni in nekulturni smo vozniki avtomobilov, saj so na tej relaciji za vso nesnago krivi ti v največji meri. "Najlepši" občutek je bil na avtobusni postaji Gomila, kjerstoji ekološki otok, smeti pa
(boš imel čisto dovolj dela)
v njegovi bližini kar ni hotelo zmanjkati.
Na meji med obema krajevnima skupnostima smo si že pošteno utrujeno in kljub ne ravnotoplemu dnevu dodobra prepoteni podali roke: predsednik KS Trebnje Peter Agnič, predsednica KS Mirna Bariča Kraljevski in vsi člani svetov; Trebanjcev je bilo sedem, Mirnčanov pa osem. Tudi župan Občine Trebnje g. Alojz Kastelic, kije skrb za ekologijo pokazal že dolgo pred izvolitvijo, se je udeležil srečanja obeh svetov. Tako smo zaključek akcije izkoristili še za številne načrte o sodelovanju med KS Trebnje in Mirna in župana kar momogre-de opozorili na težave, ki tarejo posamezne krajevne skupnosti v celotni občini.
Ob cesti Mirna-Trebnje so imeli “čistilci” veliko dela
Pobudnik za akcijoje bil prejšnji predsednik Sveta KS Mirna in sedanji občinski svetnik Dušan Skerbiš, po navdušenem odzivu predstavnikov svetov pa lahko sklepamo, da bomo skupaj rešili še marsikak problem.
B. Kraljevski
SPOMIN NA MRTVE
od usode do usode in nihče se ne rodi kot junak.«
Mi iz moje generacije smo se rodili in odraščali v nekem drugačnem svetu, boljšem in svetlejšem, v katerem smo se učili tovarištva, ljubezni dodomovine, spoštovanja sočloveka. Imeli smo ideale, ki jim danes pravijo drugače. Verjeli smo, da lahko marsikaj spremenimo, izboljšamo.
Ob Dnevu mrtvih se umrlih članov vsako leto spomnijo tudi lovci LD Mirna, ki jim na grobove prižgo svečko in položijo smrekovo vejico. To pa storijo tudi ob spomeniku pri Osnovni šoli in ob grobnici padlih borcev na Rojah.
Vsak trenutek se v tej naši lepi Sloveniji in seveda tudi po vsem svetu, nekdo spomni na umrle. Še posebej svečano in spoštljivo človeško in pietetno dejanje opravljamo na grobovih najbližnjih, znancev in tudi neznancev na Dan mrtvih, kot smo poimenovali praznični dan 1. november. Pokopališča so že nekaj dni pred praznikom vse lepše urejena in tudi naša Sv. Helena se svetlika v stoterih plamenčkih sveč in lučk. Vse več ljudi obiskuje zadnje počivališče krajanov. Grobovi pa so iz tega ali onega vzroka raztreseni tudi vse okrog nas. Znamenja, obeležja, spominske plošče, spomeniki in grobnica...
Dan pred praznikom Krajevna skupnost, Zve-zaborcevinOsnovnašolainostaleorganiza-cije priredijo ob spomeniku padlim borcem na Rojah žalno komemoracijo.
Govoru Bariče Kraljevski, predsednice Sveta KS Mirna so prisluhnili številni. Vredno ga je predstaviti vsem krajanom:
"S pomladjo se začenja spetživljenje, pomlad nam je prinesla odrešenje, cvetoča mlada vesna prek polja s svobodo je objeta k nam prišla.
To so verzi, ki me vedno spomnijo na domačo domovinsko vzgojo. Še slišim zvoke klavirja ob njih in tiste resne besede, ki jih dolgo nisem razumela: »Veš, ni vse tako enostavno, življenje ni črnobelo.tudi vojna ima več plati in je različna
če smo le sami dovolj
dobri. Verjeli smo včloveka in v njegova ravnanja, spoštovali smo svojo in narodovo zgodovino. Počutili smo se svobodne in ponosne, saj je bilo to življenje, ki so nam ga v vojnih viharjih priborilijunaki.
Kot vsaka vojna je tudi NOB prinesla mnogo trpljenja, smrti, vendartudi upanja v lepšo prihodnost, veliko nemoči, obupa, pa tudi vero v živijenje.zaupanjevboj indejanja revolucije. Bila je družbeno in uporniško dogajanje - dokaz narodne zavesti.
Domov bom šel in sredi teh zelenih bom legel vznak in bom strmel v nebo in v meni več ne bo nobenih zapletenih misli, le ena sreča:
svoboden ljubim svobodno zemljo.
... je napovedoval pesnik ob koncu vojne.
Mi, rojeni po vojni, otroci partizanov, otroci socializma, pa naj se zdaj v imenu neke nove zgodovine odpovemu resnici svojih očetov, ki nas niso nikoli učili sovraštva do nikogar? Ko seje že zdelo, da znamo živeti drug z drugim, - Resnic ni tako lahko potvarjati. Pristajamo na strpnost, ne pa na neresnice in sovraštvo.
Ne, hvala, dolg spominu je premočan, sleherni košček srca še utripa v ritmu vsega dobrega in plemenitega.
Slava padlim in njihovemu spominu."
Na svečanosti so z recitacijami sodelovali tudi osnovnošolci, Slavka Kramer, Pavlina Hrovat inMePZ DU.
Seveda bi se spomina ob spomeniku lahko udeležilo še več krajanov.
D. Z.
KOŠČKI SONCA
NEŽA KOLENC
Največja bolečina, skrb in radost v življenju mame so njeni otroci
Ljudi ocenjujem po dvojem: po stisku rok in pogledu oči, vse ostalo pride šele pozneje.
Prijazne, pa čeprav zgarane roke, ki ob pozdravu krepko stisnejo ponujeno dlan, so najlepša dobrodošlica. Oči pa pobegnejo, kadar bi morale pritrditi neresnici.
Našla sem jo pri branju Nedeljca. »Berem le tiste največje napise, ker ne vidim več najbolje,« me prijazno pomiri, ko seji opravičujem, ker sem jo zmotila. No, na srečo sem se najavila že takrat, ko semji prišla voščitza rojstni dan. Pa ni bii kak navaden.
30. oktobra je namreč gospa Neža Kolenc s Ševnice praznovala devetdeset let.
Težko bi ji jih človek prisodil toliko. Njene bistre oči gledajo prijazno in toplo, v kotičkih se ves
čas poigrava smeh. Ko spregovori o svojem domu in otroštvu, se ponos prepleta s predanostjo najlepšim spominom.
»Bila sem Cvetanova zVrha pri Trebelnem, tretji otrok med osmimi dekleti in enim fantom. Ta je dobil »dobrce«, kot so rekli ošpicam, in že ob vstopu všolo umrl, Na naši srednje veliki kmetiji ni bilo bogatije, a manjkalo nam ni ničesar. Ko smo bili otroci majhni, rojevali smo se na vsaki dve leti, sta bila pri hiši za pomoč dekla in hlapec, pozneje smo delali domači.
Všolo sem hodila na Trebelno, ne spominjam se prav, koliko razredov je bilo. Pa saj veste, takrat je bila šola drugačna. Tam smo imeli
večkrattudi gledališke predstave, ob katerih sem posebno uživala.
Pri tolikšnem številu deklet so bili ata strogi. Kadar so se v hiši oglasili fantje na kozarec vina, smo morala dekleta iz sobe.
Eh, doma je bilo lepo. Koliko let me je še vleklo domov. Če sem dobro hodila, je bilo čez Blatni klanec do tja dve uri in pol hoda.Pa zapeli smo tudi, zdaj pa se mi zdi, da ne znam nobene več.«
Včasih so se fantje hodili ženit, bolj na oglede po pravi nevesti, a gospe Neži ni bilo kaj dosti dotega, da bi zapustila dom, kjer ji je bilotako lepo. Pa je prišel Kolenčev Janez. Očetu Cve-tanu je bil všeč njegov »gruntec na lepem«, in so se zmenili.
Neža, takrat ji je še tri mesece manjkalo do enaindvajset let, se sprva ni mogla pravpriva-d iti Sevnici, pa še mož je mora I že čez šti ri najst dni na orožne vaje. Pri delu ji je pomagala moževa sestra, kije bila na domu, a je morala vendarle takoj prevzeti gospodinjstvo. Pravi, da ni bila vešča kuhe, a sin jo popravi, da je za tiste čase dobro kuhala.
»1939sem rodila punčko, kije umrla pri enajstih mesecih. Ne vem, kajje bil vzrok, ta krat še nismo hodili kzdravniku.Čezleto seje rodil sin Ivan, dve leti za njim Stane, potem Ludvik. 1947 smospetdobilipunčko.ajetuditaumrlazelo majhna. Leto za njo sem izgubila še moža.
Vmes je bila vojna z vsem hudim, po njej pa je zavladala revščina, saj si z majhnimi otroki nisem mogla pomagati pri delu, davki pa so bili visoki. Nikogar ni zanimalo, da delovne sile ni bilo dovolj, od same površinezemljepa ne moreš živeti. Nekaj časa mi je bila v pomoč sestra, a če ne bi bilo našega ata, bi bilo še huje, Prodati sem morala sleherni jajček, da je bilo za zvezke. Fantje so na srečo hodili v šolo različno, tako je lahko tisti, ki seje vrnil z dopoldanskega pouka, posodil suknjič onemu, ki je bil na vrsti popoldne. V hudi zimi so ostajali doma, kajti čevlji so bili predragi.«
Pa vendar jo vsi njeni otroci zelo spoštujejo in so ji v pomoč, posebno sin Stane, ki skrbi za dom in zdaj tudi pomaga pri težjih gospodinjskih opravilih. Niso pozabili, kako hudo je bilo nekdaj, kakoje njihova mama sestavljala konec s koncem, da jim je vsem danes bolje. Nikoli ni niti pomislila, da bi svoje življenje posvetila še komu razen otrokom, čeprav bi se za mlado in čedno vdovo gotovo našel kdo, ki bi ji stal ob strani.
Zdajjo mučijo bolečine v hrbtenici in revma, težko hodi, a še sama kuha. Njihov rod je tr-
den, tudi tri sestre se še dobro držijo, vendarje edina dočakala tako spoštljiva leta.
Za njen praznik so se zbrali vsi njeni najdražji: sinova, štirje vnuki, pet pravnukov, od katerih je najmlajšemu dve leti, in njeni sestri z družinami.
»Vseh sem bila vesela in vse imam enako rada,« še pove stistim toplim nasmeškom. Med zlatimi modrostmi stoji tudi tale misel: »Nespoštovanje starosti je, kot bi zjutraj uničevali hišo, v kateri bomo ponoči spali.«
Pri gospe Neži pa se poleg spoštovanja vvsa-kem izmed nas, ki imamo priložnost kdaj kramljati z njo, poraja še velika naklonjenost do te prijazne gospe in občudovanježivljenjskega optimizma, ki ga je ohranila vsemu navkljub.
Bariča Kraljevski
DRUŠTVA SO DOLŽNA SPOROČITI UPRAVNIM ENOTAM PODATKE O ZASTOPNIKIH
Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 61 /2006), ki je pričel veljati 28, 06. 2006, določa, da morajo vsa društva v roku šestih mesecev, to je do 28.12.2006, upravnim enotam, kjer so vpisana v register društev, sporočiti podatke o zastopnikih društev.
O navedeni določbi zakona smo društva že obveščali preko spletne strani Upravne enote Trebnje in v lokalnih časopisih. Ker pa bo rok za sporočilo podatkov o zastopniku društva kmalu potekel, podatkov o zastopnikih društev pa smo do sedaj prejeli za zelo malo registriranih društev, ponovno pozivamo vsa društva, da sporočijo podatke o zastopniku društva in sicer:
•	osebno ime
•	EMŠO oz. datum rojstva in spol
•	državljanstvo
•	naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, če zastopnik v Sloveniji nima stalnega prebivališča.
Podatkov o zastopnikih ni mogoče pridobiti iz drugih evidenc, zato jih morajo društva sporočiti sama. Na podlagi obvestila društva bo pristojni regijski organ podatke o zastopniku vpisal v register društev.
Dodatna pojasnila sovam na voljo na sedežu Upravne enote Trebnje, Golievtrg 5, Trebnje:
•	na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 27, kontaktni osebi sta: Vida Barle in Tadeja Merkun, dosegljivi na tel. št. (07) 348 2277 in na tei. št. (07) 348 2278 ter
•	na Oddelku za občo upravo in skupne zadeve, soba št. 4, kontaktna oseba je Darinka Mlakar - Korpar, dosegljiva na tel. št. (07) 348 2258.
UPRAVNA ENOTA TREBNJE
v____________________I!________________v
Topel dom Koprivčevih
Martin in Nataša sta se vzela pred 12 leti. Nameravala sta se poročiti že prej, pa je prvorojenec Matevž kar tri mesece prezgodaj privekal na svet. Dolge tedne je bil v inkubatorju, mamica pa je ves ta čas vakumsko praznila prsi, da je dete pilo mamino mleko in še potem ga je dojila, do osmega meseca. Pridna, požrtvovalna. Po Matevžu so prihajale sestrice Tina, Tamara, Anita, Nika in Kika.
Prvi trije obiskujejo šolo na Mirni, Matevž in Tina hodita v 7. razred devetletke, Tamara vpetega, Anita bo v hišo učenosti vstopila naslednje leto.
Mamica pravi, daje Tina že prava gospodinja, ki rada pomaga, tudi kuhati že zna. Za Matevža pa oče Martin pravi, da skrbi za kurjenje in drva.
Starost otrok od najstarejšega je: 13,12,11, 5,3 in 1 leto in pol. Za obšolske dejavnosti nimajo veliko možnosti, ker šolski kombi odpelje prej. Včasih pa ostanejo in potem se na pet kilometrov dolgo pot domov v Staro goro odpravijo peš, še najraje pozimi, Imajo mobitel, da jih mamica pokliče in tako ve, kje so že. Tamara v okviru cerkvenih dejavnosti obiskuje glasbeno šolo za kitaro in sintisajzer.
Mama Nataša jevzačetku hodila vslužbo, po tretjem otroku je ostala doma. Plačilo vrtca, in od plače bi ostalo borih pet tisočakov. Ni zneslo. Ko s pogledom iščem, s čim se igrajo živahni glaski, povedo, da so najraje zunaj. Imajo peskovnik, ta veliki so na drevesu naredili hiško, kamor zelo gibko splezaže naj mlajša. Zamotijo se vnaravi, živijo z naravo in uživajo v njej. Pozimi pa juriš na sanke, izdelavo snežakov in iglujev in ko noski postanejo rdeči, gredo v hišo. Zelo so zdravi, pravi mama Nataša in prav seji zdi, da so otroci utrjeni in zato odporni. Pogovor je tekel vjedilnici in vsi smo sedeli za veliko mizo. Nobenemu otroku ni padlo na misel, da bi prižgal televizijo. Po svoje so odgovarjali, pripovedovali, dopolnili mamico ali očeta, katerega smeh in dobra volja sta kmalu privabila na kolena najmlajši dve. Oče Martin dela v Dani na Mirni, mama pa ima dovolj dela, daje dom urejen in osemčlanska družina zadovoljna. Počasi se otroški govori razpredejo. Povedo, da za rojstne dneve pripravljajo program, ki je zelo lep, posebno se potrudijo za dan žena in materinski dan, ko praznuje njihova mamica. Lani, ob vstopu Slovenije v EU, so sestavili imeniten program, na katerega so s pisnimi vabili povabili tudi so-
sede, Naučijo se iz Cicibana ali iz kako druge revije, zraven
zapojo in vsi so veseli. Kako lepa in dobra je vzgoja, ki otroke ozavesti, da so tu doma, daje Slovenija njihov dom, da je topel, ljubeč dom najlepši del otroštva. Starejši trije komaj čakajo, da bodo šli v šole naprej, prepričani so, da bo potem več možnosti za vključevanje v razne športe.
Martin in Nataša sta zgradila novo, lepo hišo. Pravita, da je treba še veliko postoriti, pridna kot sta, pa bo že šlo. Polagoma, pravita, pa bo že. Najtežje je za njima, hudo pa je bilo pri urejanju papirologije. Kar dve leti je trajalo, da sta lahko začela. Dobro, da nista obupala in začela graditi na črno. Kaj radi jedo, meje zanimalo, pa starejša Tina pove kar za vse člane. Radi imajo zelenjavo in domačo hrano. Ne morem si kaj, da jih ne bi vprašala, če imajo radi pico, imenitno jed današnje mladine, pa ponosno povedo, da jo napravijo doma, je ceneje. Prav imajo, se strinjam z njimi, pa še užitek je spoznanje, da jo delajo sami, z mamino pomočjo.
Večerje kar prehitro lezel v noč in treba se je bilo posloviti. Otroci so ena, dve splezali na drevo, jaz pa trda od strahu, da bo kdo cmoknil doi, jim skoraj nisem upala slediti s pogledom, kaj še, da bi se približala lestvi, po kateri so male nožiče lezle v krošnjo. Velika družina so, povezana v pravem smislu doma, ki ga varuje očetova skrb in greje mamina ljubezen. Zelo so navezani drug na drugega, pomagajo si, uživajo v tistem pravem otroštvu, ki zbira izkušnje in spomine, za kasnejše dni življenja.zajema iz ljubezni materinih prsi, zajema iz mehkega in varnega naročja obeh staršev.
Še prijazen pozdrav »Lahko noč, otroci, lahko noč Martin in Nataša in naj v vajinem domu ostane še dolgo skrivnostna lepota in prešerno veselje vajinih prisrčnih otrok. V imenu uredništva Krajana pa vama izrekam spoštovanje in čestitke!
Pavlina Hrovat
VEZI VABIJO K SODELOVANJU!
»VEZI«, literarni krožek pri DU Mirna, vabi k sodelovanju. Že eno leto zbiramo razne utrinke iz naše preteklosti, zbiramo stare fotografije. Precej dragocenega gradiva seje že nabralo, pa vendar iščemo še kamenčke, iz katerih bi sestavili realno sliko naše preteklosti. Preglejte doma slike, če imate mogoče žanjice, kosce, mlatiče, žaganje drv z ročno žago. Ima kdo sliko stare železniške postaje, kije bila še lesena? Posodite nam jo ali pa že skenirano pošljite ali prinesite na DU Mirna za »VEZI«. Vse slike nepoškodovane vrnemo.
Dodajte besed ila, ki bodo v bodočnost ponesla spomine nekdanjih časov in
jih tako ohranili pred pozabo. Naj naši zanamci začutijo v sliki in besedi, kako smo živeli in iz časa luščili utrinke dela in življenja za jutri, za NEKOČ v bodočnosti.
Prijavite se, kajti k sodelovanju ste povabljeni tudi vi. Veseli bomo vsakega odziva in skupaj bomo sestavili vsebine, da bo zgodovina nas in naših prednikov žarela tudi v prihodnosti.
Prijavite se lahko v sredo od 8.00 - 10.00 v prostorih društva upokojencev ali na mobitel 040 718525.
Hvala za prijazen odziv!
Pavlina Hrovat animatorka »VEZI« pri DU Mirna
n
ZLATOPOROCENCA ZORE
28. julija sta Albin in Albina Zore z Mirne praznovala ZLATO POROKO. 50 let skupne poti, 50 let dela, skrbi, materinstva, gradnje doma, 50 let trenutkov v ljubezni, sreči, bolezni. Kakor je pač naneslo, kakor se v življenju zgodi.
Albin Zore, po domače Petrčev fant iz Zabr-dja, in Albina Višček, po domače Petjeva iz Gomile, sta se srečala na neki silvestrski zabavi v nekdanjem lesnem obratu »Topol«. Res, da sta bila doma iz iste fare, a sta se dodobra spoznala prav na tem silvestrovanju. Albin je bil veliko zdoma, po svetu in mlada Albina, ki je to noč kelnarila na veselici, mu je sedla v srce, »Moja bo«, sije mislil Albin in res, po dveh letih osvajanja ju je na civilni poroki združil Ludvik Golob, v cerkvi v zakon zvezal Jakob Širaj, k poroki pa ju je s »federvagnom« vozil Jože Majcen.
Pa sta začela novo pot, pot skupaj za vse dni, pravita še danes. Najprej sta stanovala na Veliki Loki, potem na Mirni, Podlogom in se leta 1960 vselila v novo hišo, kjer sta še danes. Albin je bil mizar, delal je v IMV celih 30 let, kjer je delala tudi žena Albina. Pet desetletij skupne poti od takrat do danes, dolga pot, posuta s skrbmi, gradnjo novega doma. Prihajali so otroci. Marija, Breda, Milan. V štirih letih zakona trije otroci. Veliko je bilo dela in odrekanja, pravi mama Albina, pestila naju
je tudi huda Albinova bolezen, ki je trajala kar nekaj let in enkrat je v dvajsetih dneh doživel kar šest operacij. Hudo čustveno stisko je preživljala družina v skrbi in strahu, kaj bo z očetom. Pa se je izboljšalo in še danes sta kar zadovoljna. 50 let je dolga doba in vmes se zgodi marsikaj, ampak življenju sta dajala smisel zzaupanjem, navezanostjo, ljubeznijo, ki ju odeva še danes, ko je v njunih laseh že kar nekaj srebra.
Danes so tu še trije vnuki in dve vnukinji, neskončno rada jih imata, ponosna in vesela sta mladik, ki se razraščajo iz njunih treh otrok, Prijetno je bilo kramljati z njima, kuhinjo pa je napolnil smeh, ko se je Albina spomnila, kako so z brati in sestrami za štirideseto obletnico poroke sklenili oditi na nedeljski izlet. In so šli, v Dolenjski Lurd, tam pa je Albin nabral poljskega cvetja, marjete, rman, celo robido in bodečo nežo, ter ga ljubeznivo izročil ženi Albini, »Vsi smo setako smejali, da je odmevalo«, pravi Albina, zraven pa z neko zasanjano milino pove: »Ampak šopek je bil zelo lep!« Danes sta upokojenca, delata še vsa opravila, imata vinograd, kamor rada zahajata. Pozimi in spomladi se peljeta do pol poti, potem Albina izstopi, Albin parkira pri zidanici in ji pride naproti. Kako nežna in topla idila. »S premoženjem ne bova imelatežav« povesta, da sta že vse razdelila, »Delala pa bova še, dokler nama bodo služile moči in zdravje.«
Ob koncu pogovora me mika, da bi izvedela
KO SE BOG NEHA SMEJATI
Oči so se prikovale na ekran. Romi bežijo. Med tiste mrzle, plesnive, zatohle in vlažne zidove stare kasarne.
Toda zakaj ne občutiš pravega zadoščenja? In v zmagoslavju je nekaj grenkega. Nekaj bolnega,
V sebi poskušaš utišati glas, ki govori da to ni prav. Mrzlično iščeš opravičilo. Saj to ni boj proti Romom. Samo za boj proti kriminalu gre. In za čisto vodo. Vsak ima pravico do čiste pitne vode. Nihče nima nič proti Romom. Čeprav že vse življenje živijo na naš račun, In niti hvaležnosti ne poznajo.
Cigani pač. In cigani še nikoli niso nikomur poljubljali roke. Niti tiste, ki jih hrani, kaj šele kakšno drugo,
Toda v sebi veš, da so za tvoje težave in stiske Romi najmanj krivi.
Saj to ni nič takega, poskušaš pomiriti svojo vest, V razvitih demokracijah je to nekaj čisto normalnega.
Mrzlično iščeš novo opravičilo. Toda nobeno nevzdrži, Brskaš, koplješ naprej. Po spominih, po črnih kronikah. Se spomniš vseh grdobij, hudobij, svinjarij, Civili, cigani, cigani, civili, Ne veš več, kdo je kdo, Kdo je kriminalec in kdo je žrtev. Kdo je cigan in kdo je civil. Kdo kriv in
kdo nedolžen.
Nič več ne iščeš opravičila. Ker ničesar več ne razumeš. In to je vsa resnica.
Na svojem pragu ne maraš Romov, ker jih ne razumeš. Ne razumeš, zakaj žgoče sonce na goli koži doživljajo drugače. Zakaj jim dež, prah, dotik zemlje z bosimi stopali, burje, ki se vkrošnjahdrevesspremenijovsapice, dajejo občutek, da živijo,
To vendar ni civilizacijsko, dostojno, To ni normalno. To je cigansko.
Romi so pač taki. Kot popotniki skozi življenje, iz katerega ne delajo ugank. Življenje se jim dogaja. Živijo ga. Tu in tam se ustavijo, zakurijo ogenj, potem nadaljujejo pot. In v vsej svoji preprostosti nam naše civilizacijske absurdne normalnosti niti ne zavidajo.
Čisto nekje na dnu srca pa jim to njihovo prvinsko neposrednostzavidamo civili. To neskončno svobodo, ki je mi ne bomo nikoli občutili. Ker smo jo nekje na poti zatrli.
Zdravljica je odzvenela. In kot da noče za bežečimi Romi, je obležala nekje v množici, Težka, zamolkla, strašljiva.
Vse bolj te postaja strah normalnosti. Zaželiš si čas zavrteti nazaj,
Danijela Mikuž
nekaj bolj osebnega, zato sem ju prosila, če lahkonekajvprašam.Prikimalasta,jaz pa nekako bolj potiho rečem: »Sta kdaj v življenju pomislila na ločitev?«, V istem trenutku oba odgovorita: »NIKOLI!«. Zavedala sta se, da življenje ni le pravljica, so tudi oblačni dnevi in na jasnino je lepše počakati skupaj! Pa še resje! Naj ostane še dolgo tako, da se morda čez leta srečamo ob BISERNI POROKI, do takrat pa naj vaju in vajine spremlja blagoslov vseh sreč in dobrih stvari.
ČESTITAMO!
Pavlina Hrovat
V PRIČAKOVANJU PRAZNIKOV
Lučke pisane s smrek žare, srca ljudi se vesele.
Še malo in bodo prišli, otroci, znanci se bodo sešli.
Noč blagodejna, noč miru brezmejna, najtrše duše odtaja, opaja, ljubezen vate, v nas vsaja,
Otroci in vnuki, poiščite domove, razpnite, uničite trde okove.
Ne sramujte se ljubezni sile, bodite kakor dobre vile.
Lučk na sto in tisoče, na poti k domu žare, naj magičen utrip noči, v vas ljubezen, sočutjezbudi.
Z dlanjo obrišimo solze, olepšajmo starejšim, otrokom steze.
Naj vsak bogat in premožen, bo klicu dobrote podložen, da z lepo besedo in skromnim darilom, pridruži se toplim voščilom.
Da silvestrska noč, kottopia pomoč, v osebnost vsako zasije, praznino in solze z upom pokrije.
Resnično le takrat živiš, ko srečo prijazno v okolje deliš.
Vsem sokrajanom za iskreno voščilo, naj bo prijateljstva naše vezivo.
P.H.
V_______________________________________J
Pripravlja se srečanje bivših zaposlenih v TŠS Mirna
Za mnoge krajane in bivše zaposlene v nekdanji Tovarni šivalnih strojev Mirna bo to zanimiva novica. Pred davnimi, več kot 50-imi leti, je bila na Mirni ustanovljena omenjena tovarna, ki je dajala zaposlitev mnogim Mirnčanom in še veliko drugim iz vse mirnske doline ter iz širše okolice od Novega mesta, Trebnjega, Sevnice in drugod. Žal je prenehala delovati, nadomestile so jo druge tovarne, ki so ponudile možnost zaposlitev.
Časjetorej.da se po tolikih letih srečamo bivši sodelavci in obudimo lepe spomine, prijateljstva in vezi, ki so bile stkane in ki nas na nek način še vedno družijo.
To smo si zamislili sedmerica veteranov, bivših zaposlenih v TŠS Mirna, Dogovorili smo se in prostovoljno ustanovili Začasni organizacijski odbor z nalogo, da izpeljeta sreča nje v zadovoljstvo vseh,
Namen in pomen tega srečanjaje v interesu bivših zaposlenih, kottudi širše javnosti obudi-
ti vedenje o tovarni, kije bila nekoč na Mirni. Predvsem bo ta dogodek opozoril današnjo javnost na pozitivne vrednote in vpliv, ki ga je povzročilo delovanje Tovarne šivalnih strojev na takratni razvoj gospodarstva v Mirnski dolini. Nesporno namreč je, da je TŠS v času svojega delovanja dosegla pomembne gospodarske in druge uspehe, izšolala številne kadre na kovinarskem in strojniškem področju, daje vzpodbudila rastin razvoj novih gospodarskih subjektov v ožji Dolenjski regiji. Organizacijski odbor ježe začel delovati in si jezadal nalogo, da v prvem četrtletju prihodnjega leta izpelje to srečanje,
Najprej smo se lotili zbiranja informacij o še živečih bivših zaposlenih v TŠS Mirna. Pri tem nastopi težava, da ni na razpolago ustreznih dokumentov, ker ni več arhiva. Po raznih poteh bomo poizkusili dobiti čimveč informacij tako o zaposlenih kottudi o vseh drugih pomembnih dogodkih, ki so zanimivi.
Tudi ta informacija, ki jo bomo vsodelovanju s KS Mirna preko njenega glasila »KRAJAN« objavili v zadnji letošnji številki, bo pripomogla, da se oglasijo oziroma javijo bivši delavci TŠS in sporočijo svojo pripravljenost sodelovati na srečanju.
Uprava podjetjaTOM Mokronog namje prijaz-
no ponudila pomoč tako, da se lahko zainteresirani telefonsko javijo na TOM Mokronog, na telefon 07 3498 100 vsak delavnik od 7:30 do 15:30 ure. Pričakujemo dober odziv in pomoč tistih, ki bodo izvedeli vest o srečanju, da bodo pomagali poiskati še druge. Organizacijski odbor bo pripravil podroben program srečanja. Med drugim bo za to priložnost izšel Zbornik (tiskana brošura) o zgodovini TŠS Mirna, kjer bo objavljenih veliko že pozabljenih dogodkov, dokumentov, osebnih pričevanj, slikovnega materiala, itd.
Po dokončanju vseh priprav ter v sodelovanju s podporniki, donatorji in drugimi prijatelji bodo pravočasno obveščeni vsi bivši sodelavci TŠS, ki bodo izrazili svoj interes. Naša želja je, da se srečamo v čimvečjem številu.
za organizacijski odbor Rudi Žibert
KO SPOZNAS MOC ZNANJA
Martin Kašič, strokovni sodelavec, tehnolog, je leta 1969 začel kot delavec pri pekovskem mojstru Ivanu Cvelbarju v Trbovljah, Po dveh letih se je zaposlil pri Jožetu Lončarju, tudi mojstru peke na Mirni, po desetih letih, je zamenjal službo in se odločil za šolanje ob delu. Zaključil je osemletko, nato poklicno živilsko šolo, ki jo je organizirala Kolinska na CIK Trebnje, Nadaljeval je živilsko tehnološko šolo, kjer je imel tudi najboljšo diplomsko nalogo. V nadaljevanjih je obiskoval seminarje za inštruktorja pekovskih vajencev.
Martin se spominja besed profesorja Janeza Gregorčiča, ki mu je nekoč dejal: »Više, ko prideš, več vidiš, zato želiš še više, da bi videl in vedel več.«.
»Teh besed ne bom nikoli pozabili«, pravi Martin. Odločil se je nadaljevati študij na visoki šoli za poklic živilskega inženirja v Mariboru. Martinu je žal, da ni mogel študija končati v celoti, ker mu je preveč časa vzelo delo direktorja v Dolenjskih pekarnah vTrebnjem. Martin danes ugotavlja smiselnostšolanja ob delu iz stroke za stroko. Tako se odpirajo nova spoznanja in ugotovitve, da je napredek v po-
klicu najboljši prijatelj učenja in študij ob delu za poklic, ki ga opravljaš. Oboje skupaj te pripelje do uspeha.zadovoljs-tva. Danes opravlja delo svetovalca in tehnologa.« Obe smeri, učenje in praksa, sta dala mojemu delu določen uspeh,«
O kruhu govori spoštljivo, ugotavlja pa, da tudi sto različnih kruhov ne zadovolji vsakega okusa. Marsikatera, tudi sladka dobrota Martinovih rok,je že krasila prenekatero mizo, med drugimitudi mize vvili Rakar. Njegov orjaški parkelj, ki je bil narejen iz 50 kilogramov testa, je pravi orjak, peklenšček, z velikimi, zakrivljenimi rogovi. Ko sta se fotografirala skupaj, ne boste verjeli,je parkelj večji od Martina. Če jetudi težji, tega slika ne pove.
Martin se zaveda moči znanja in močno si želi, da bi študij končal in naredil magisterij iz živilske tehnologije. Priporoča vsem, ki so še daleč od pokojnin, da se odločijo za šolanje;
Lepa gesta nekdanjih delavcev, ki so obiskali nekdanjega mojstra Lončarja (v sredini). Martin Kašič levo, Andrej Vavtar v ozadju in Lado Gorenc desno.
tako izboljšajo svoj položaj in pridobijo večjo možnostza zaposlitev. »Učenjeje kotgradnja hiše,« zaključuje Martin, »vedno nekaj dopolnjuješ, boljšaš in to počnemo tudi s svojim življenjem!«.
Martin, opogumi se in dokončaj začeto pot, mi pa ti želimo, da bi izpod tvojih rok prišlo še mnogo vrst dobrega kruha.
Pavlina Hrovat
UBS - domač, obnovljiv in okolju prijazen vir energije
Energetska izraba lesa predstavlja enega najpomembnejših obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji. Povečana raba lesa v sodobnih energetskih sistemih je za Slovenijo pomembna z vidika zanesljivosti in konkurenčnosti energetske oskrbe ter varstva okolja.
Prav zaradi tega R Slovenija kot podpisnica Kyotskega protokola na osnovi Nacionalnega energetskega programa spodbuja učinkovito energetsko rabo lesa z raznimi razpisi, Sektorza aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov pri Direktoratu za evropske zadeve in investicije pri Ministrstvu za okolje (www,aure. si) nudi gospodinjstvom nepovratnofinančno pomoč za vgradnjo sodobnih kotlov na lesno biomaso. Ravnotako pa imajo gospodinjstva možnost pridobitve ugodnih dolgoročnih kre-
ditov pri Ekoskladu RS (www.ekosklad.si). Pogoj za pridobitev nepovratnih ter kreditnih sredstev je ta, da gre za sodobne kotle oziroma kurilne naprave na lesno ali drugo biomaso, ki imajo naslednje toplotno-tehnične karakteristike: nazivni izkoristek kurilne naprave mora biti večji ali enak 88%, vrednost emisij ogljikovega monoksida mora biti manjša od 750 mg/m3, vrednost prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m3, kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50litrov/kW toplotne moči kurilne naprave.
Žai so za letošnje leto tako nepovratna kot kreditna sredstva že pošla in bodo lahko zainteresirana gospodinjstva kandidirala na razpise v letu 2007, Vtem času posamezne komercialne banke nudijo namenske ugodne kredite ali leasing-e, za nepovratno pomoč pa se bodo lahko gospodinjstva, ki bi še letos monti-
rala sodobne kotle na lesno biomaso prijavila na razpis v začetku naslednjega leta.
Glede na oblike lesnega goriva poznamo kotle na polena, kotle na sekance in kotle na pelete. Za sodobne kotle je značilen prisilni vlek s pomočjo vgrajenih ventilatorjev, razmejitev procesa izgorevanja lesa na primarno in sekundarno, kjer v sekundarnem delu gori lesni plin in kjer se dosega temperature preko 1000 stopinj C, posledica česar je popolno izgorevanje lesa z do 1% pepela, minimalno količino okolju škodljivih emisij ter izkoristek kotla preko 90%. Razmerje med primarnim in sekundarnim zrakom se uravnava elektronsko z lambda sondo, celoten proces krmili intiligentno mikroprocesorsko krmiljenje.
Pri kotlu na polena je prigrajen akumulator oziroma hranilnik toplote, ki prevzame presežke toplote in jih v sistem oddaja, ko kotel miruje, ko v njem polena pogorijo, kar omogoča, da nalagamo polena v kotel le enkratdnevno.
Pri kotlu na lesne sekance in kotlu na pelete pa imamo popolnoma av-tomastko delovanje zavtomatskim doziranjem goriva izzalogovnika in stem enak komfort, kot če si se ogrevali na kurilno olje ali plin, pri čemer pa je energent bistveno cenejši in okolju prijaznejši.
Večje gospodinjstvo letno rabi vstarem kombiniranem kotlu olje/polena 4.000 Lolja oziroma cca 24.600 kWh toplotne energije, pri tem znaša letni strošek:
Prikazani stroški ogrevanja ne upoštevajo investicijskih stroškov v nov sodoben kotel na lesno biomaso. Za neko gospodinjstvo, ki
Predstavitev biomase na mirnskem gradu
14.10 2006 smo si imeli priložnost ogledati vse v zvezi z ogrevanjem na biomaso - od priprave lesa do peči, ki bodo ogrevale ekološko osveščene lastnike stavb. Predstavitev so organizirali Društvo lastnikov gozdov Mirnske doline, Strojni krožek Temenica - Mirna in Zavod za gozdove - Krajevna enota Mokronog.
Številne obiskovalce so pozdravili tedanji župan Ciril Pungartnik, podžupan Alojzij Kastelic, predsednik KS Mirna Dušan Skerbiš in poslanka Marjeta Uhan.
Bariča Kraljevski
Proling
OGR€VANJ€n-.
PGLGTG
rabi letno cca 20 MWh/a toplotne energije bi znašali investicijski stroški v nov sodoben kotel s pripadajočo opremo in hidravlično monta-
KOTEL NA POLENA
T)
KOTEL ZA LES S POSEBNIMI PREDNOSTMI:
O Velik prostor za nalaganje polmetrskih polen ali grobih sekancev Eksiremno dolg čas gorenja, do 20 in več ur
Dvobločna izvedba • kurišče in izmenjevalnik toplote sta povsem ločena O Patentirana visokotemperalurna vrtinčna komora; patent št. 400180 O Elektronsko krmiljen sesalni ventilator
O Modularni koncept krmiljenja z inteligentnim mikroprocesorskim krmiljenjem Lambdaironic
O Sistem optimiranja izkoristkov {WOS} za ekstremno visoke izkoristke do 91,8%* O Poseben sistem sesanja dima, ki preprečuje njegov izstop v prostor
Popolna izolacija, ki omogoča ekstremno nizko izgube toplote v prostor; 0,66%* ‘Vr«/no*/i izmorjono v BIT W/vjoffcorg. protofco/ št. 014/95
Kotel	SIT/ kWh	letna por.	cena na enoto	Letni strošek	letni prihranek
komb.olje/drva	22,59	4.000 L	138,90 SIT/L	555.600 SIT	0SIT
nizkotemp.olje	14,26	2.526 L	138,90 SIT/L	350.861 SIT	204.739 SIT
klasičen UNP	27,22	4.688 L	142,90 SIT/L	669.915SIT	0SIT
kondenzac.UNP	20,83	3.588 L	142,90 SIT/L	512.725SIT	157.190 SIT
sodoben peleti	10,67	5.466 kg	48,00 SIT/kg	262.368 SIT	293.232 SIT
komb.olje/drva	10,30	19pr.m.	12.000 SIT/pr.m.	228.000 SIT	327.600 SIT
sodoben polena	6,83	14pr.m	12.000 SIT/pr.m.	168.000 SIT	387.600 SIT
sodoben sekanci	4,75	33nm3	3.500 SIT/nm3	116.900 SIT	438.700 SIT
—HIIIB'HWimMIllimiWHIHiniW WIW HHW«
december 2006 • Krajan
žo ob upoštevanju finančnih spodbud AURE Ob upoštevanju cen posameznih energen-(polena 300.000,00 SIT, peleti 400.000,00 SIT in tov je za neko gospodinjstvo najugodnejše sekanci 500.000,00 SIT):	ogrevanje s kotlom na polena, kjer pa je
nov kotel	skupaj inv.str.	letni prihranek	doba vrač	korist, energija	zmnožek
kondenzac. plin	1.000.000 SIT	157.190 SIT	6,36 let	20,83 SIT/kWh	133
nizkotemp. olje	1.000.000 SIT	204.739 SIT	4,88 let	14,26 SlT/kWh	70
sodoben peleti	2.800.000 SIT	293.232 SIT	9,54 let	10,67SIT/kWh	102
sodoben polena	2.400.000 SIT	387.600 SIT	6,19 let	6,83SIT/kWh	42
sodoben sekanci	4.000.000 SIT	438.700 SIT	9,12 let	4,75SIT/kWh	43
slaba stran enkrat dnevno kurjenje. Prednost pe-letov je torej predvsem v komfortu, ki je enaka kot če bi kurili z oljem ali plinom pri tretjini cenejšem energentu. Lesni sekanci pa so najugodnejši energent za večja postrojenja, že od 50kW naprej.
Vkoiikorpaima nekogos-podinjstvo sorazmerno dober in nekoliko predimenzioniran kotel na po-
froling
3d® [M334fiP
OGREVANJE NA SEKANCE LESNE BIOMASE
Bača pri Modreju 28, 5216 Most na Soči prodaja: 041/ 367 - 159, servis: 041/ 614 - 687 www.ekoles.si
lena pa je smiselna nadgradnja sistema zt.i. akumulatorjem toplote oziroma hranilnikom toplote, kot je prikazano v hidravlični shemi. Tako kot v sodobnih kotlin na polena bi tudi v tem primeru ognja v peči ne dušili, ko dosežemo neko maksimalnotemperaturo, pač pa bi viške energije shranjevali vakumulatortoplo-te, Ko pa v kotel napolenane nalagamo več polen (npr. ponoči ali kosmo vslužbi) pa hiša črpa svoje toplotne potrebe iz zalogovnika toplote. Zjutraj bitako vstali vtoplo hišo, ravno tako bi se vrnili domov iz službe vtoplo hišo, torej kot če bi imeli sodoben kotel na polena.
Rajko Leban, univ.dipl.inž.str.
EK0 LES ENERGETIKA d. o. o.
Bača pri Modreju 28 5216 Most na Soči Gsm: 041 367 159
POŽARNA PREVENTIVA
Dimnik in njegove nevarnosti
Dimnik je sestavni del ogrevalnega sistema. Njegova osnovna naloga je ustvarjanje potrebnega vleka za zgorevanje goriv v kurilnih napravah ter odvod dimnih plinov, ki nastajajo kot stranski produkt pri procesu gorenja. Dimni plini, ki vstopajo iz kurilne naprave v dimniški priključek ali direktno vdimnik, imajo visoko temperaturo. Stene dimnika se sčasoma močno ogrejejo, zato morajo biti grajene iz materialov, ki so temperaturno obstojni in ognjeodporni. Ker se na stenah dimnika nabirajo trdni delci izdimnih plinov(saje, katran, ipd.), lahko vdimniku pride dosamovžigateh delcev. Takrat lahko temperature narastejo tudi do 1300°C. Požarno varnost zagotovimo s primerno izvedbo dimnika, primemo izbiro materiala dimniške tuljave in toplotne izolacije dimnika. Poskrbeti moramo, da se v bližini dimnika ne nahajajo gorljivi materiali.
Za gradnjo dimnikov uporabljamo različne materiale. V preteklosti so bili dimniki zidani iz navadne opeke, številni spoji med opekami so morali biti dobro zatesnjeni z malto. Kasneje seje uveljavil poseben sistem gradnje dimnikov iz elementov, ki imajo v notranjosti šamotno tuljavo. Za odvod dimnih plinov iz sodobnih kurilnih naprav pa tudišamotne tuljave ne ustrezajo več vsem zahtevam. V tem primeru so najprimernejše dimniške tuljave iz posebnih in za dimnike nenavadnih materialov kot so steklo, keramika in nerjaveča jeklena pločevina. V veliki meri so od načina
gradnje dimnika odvisne posledice, ki jih za sabo pusti požarvdimniku. Pravilna izgradnja in vzdrževanje ter čiščenje dimnikov so aktivnosti, ki so najboljša preventiva in zagotavljajo varnostpred dimniškimi požari.
Vdimnih plinih so sestavine, ki so zdravju škodljive (302, CO, NO, ipd.) in včasih lahko tudi življenjsko nevarne. Zato moramo zagotoviti, da dimni plini na poti skozi dimnik ne uhajajo v bivalne in druge prostore. Dimnik mora biti plinotesen.
Ko zagorijo saje, nastajajo visoke temperature, ki segrevajo stene dimnika in tako lahko vžgejo bližnje predmete, posebno lesene konstrukcije, ki so v bližini dimnika, ali kot pri starejših gradnjah celo vzidane vdimnik. Kot je že rečeno, saje, ki v dimniku intenzivno gorijo, lahko dosežejotemperaturo do 1300 °C, to pa je temperatura, pri kateri že razpadajo in pokajo opeka ali dimnetuljave, zaradi česar lahko pride do razširitve požara. Po vsakem dimniškem požaru je potrebno, da dimnik pregledamo in odpravimo morebitne poškodbe sten in vratc,
Prav je, da smolnate dimniške saje zgorijo do konca, vendarkontrolirano. Če vdimniku gori tako močno, da preti nevarnost razširitve požara, moramo pričeti gasiti: Gašenje dimnikov izvajamo s sredstvi za suho gašenje, to sta gasilni prah ali ogljikov dioksid. Pri gašenju je potrebno gasilno sredstvo usmeriti skozi dimniška vratca navzgor. Za gašenje uporabimo
vratca, ki so pod mestom gorenja v dimniku. Plini, ki nastajajo pri izgorevanju, imajo manjšo specifično težo od zraka. Že pri 200°C so za 25% lažji od zraka, kar vdimniku ustvarja veliki vlek in s tem dotok svežega zraka oz. kisika, ki vzpodbuja intenzivno gorenje. Če ta dotok svežega zraka preprečimo, se intenziteta gorenja zelozmanjša ali celozaustavi.Tostorimo tako, da zapremo in zatesnimo vsa mesta, kjer bi zrak lahko vstopal vdimnik.
Dimniških požarov nikoli ne smemo gasiti z vodo, kerse voda ob razbeljenih stenah dimnika upari in izredno poveča svojo prostornino, zaradi če-sarlahkodimnikeksplodira. Pri zelo visokih temperaturah (nad 1200 °C) pa voda razpade na dva osnovna elementa vodik in kisik, ki skupaj tvorita izredno eksplozivno mešanico.
In kaj svetujemo gasilci v primeru, ko zagorijo saje v dimniku? Najprej pokličimo regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112, zapremo vse lopute na grelnih napravah, ki so priključene na dimnik, odstranimo vse gorljive predmete iz bližine dimnika, pregledamo vse prostore, skozi katere poteka dimnik, morda kje uhaja strupen plin in dim. O požaru je treba obvestiti vse stanovalce ter omogočiti gasilski enoti dostop do vseh prostorov, da bodo lahko nadzirali dimniški požar do konca izgorevanja saj. V dimnik ne vlivamo vode, prav tako ne odpiramo dimniških vratc, Po požaru naj dimnikar pregleda dimnik. Seveda pa je najbolje preprečiti nastanek dimniškega požara. Zato je potrebnodimnikskupajzostalimidimovodnimi napravami redno čistiti in vzdrževati.
Anton Starič, gasilski častnik
Prednovoletno srečanje upokojencev Trima
Uprava Trima, najuspešnejšega trebanjskega podjetja, že dolga lega razveseljuje svoje upokojencestradicionalnim prednovoletnim srečanjem, ki je bilo tudi letos v gostišču »Pri Francki« na Mirni. Pred zabavnim delom smo si v firmi ogledali nove pridobitve moderne tehnologije proizvodnje in visoko regalnega skladišča. Resnično velik napredek, saj je skorajda vsa proizvodnja popolnoma avtomatizirana in računalhiškp.vpdena. Zato pa je tudi kakovost neprimerng;bopd, količina proizvodov pa večjjj.-.Letos so proizvedli že okrog 10.000 ton jeklenih konstrukcij in preko dva milijona m2 strešnih in fasadnih plošč za
kupce več kot 50 dežel sveta.
Novozgrajeno visokoregalno skladišče končnih izdelkov je zelo impozantna zgradba s 70.000 m3 prostornine.
Trimo ie lani ustvaril 103 MIO evrov prihodkov s 497 zaposlenimi delavci.
Kot je poudarila glavna direktorica Trima Tatjana Fink vsvojem nagovoru bivšim delavcem, bo letošnji prihodek bistveno večji od lanskega. Klub dražjim materialom in energiji, To pa zato, ker so Trimovi strokovnjaki znali najti ustrezne rešitve v poslovanju.
Upokojenci, ki so izšli iz Trima (danesjih je več kot 150)sobilizuspešnimdelomsedanjega kolektiva zelozadovoljniinupajo.dabodotudivnaprejsliša-li dobre novice o »njihovem« podjetju.	D. Z.
Krajevni odbor Rdečega križa Mirna se je prebudil
V času, ko se večina peha za denarjem in lastnim preživetjem, je malo prostora za prostovoljno in humanitarno delo. Toliko bolj so dragoceni prispevki in aktivnosti ljudi, ki jim ni vseeno za ljudi v stiski. Ko si ob svojem delu in vsakodnevnih problemih vzamejo čas tudi za svoje sokrajane, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov zašli v stisko. Pomoč ni vedno le materialna, je tudi posluh in topla beseda. Člani KORK Mirna so zagotovo ljudje, ki imajo posluh za soljudi in jim ni težko žrtvovati svojega prostega časa za druge.
Predsednica KORK Mirna čestita najstarejši krajanki Jožeti Peterle
Starostnike je nagovorila predsednica Sveta KS Mirna Bariča Kraljevski, pozdrav iz OO RK Trebnje je prinesla tudi predstavnica Majda Miklič, za dobro razpoloženje je poskrbel mladi harmonikar Grega Drčar. Člani dramske skupine pri DU so uprizorili kratko komedijo z naslovom V čakalnici zdravstvenega doma in dodobra nasmejali vse prisotne. Harmonikarji iz glasbene šole Trebnje pa so zaigrali nekaj skladb.
se tako vedno bolj zapirajo v svojo samoto. Srečanja se je udeležilo 99 krajanov. Prijetno druženje in izmenjava izkušenj pa
Krajevna skupnost Mirna je prijazno sprejela v svoje prostore prostovoljce RK in nam omogoča redno mesečno sestajanje. V maju mesecu smo se ponovno zbrali v okviru Krajevnega odbora RK Mirna in si za začetek zadali nekaj skromnih nalog: razdeljevanje pomoči ogroženim družinam in posameznikom, organizacija krvodajalske akcije, pobiranje članarine, organizacija srečanja starejših občanov, obisk bolnih in osamljenih starejših krajanov, organizacija predavanj prve pomoči...
Ob sprejemanju programa za letošnje leto nismo slutili, da bomo morali zbirati pomoč tudi za družino, ki ji je ogenj uničil streho nad glavo. Na pobudo bivšega in sedanjega župana občine Trebnje, g. Pungartnika in g Kastelica smo združili svoje moči skupaj s KS Mirna, Karitas Mirna, Gasilci Mirna in Sevnica, Osnovno šoio Mirna, CSD Trebnje in Občino Trebnjeter se skupaj oziroma vsak po svojih močeh odpravili zbira pomoč za družino Pravne iz Selške Gore.
Skupaj s prostovoljci Karitas Mirna in gasilci smo organizirali skupno akcijo pobiranja denarnih prispevkov po gospodinjstvih. S hitro in usklajeno akcijo smo uspeli neposredno od krajanov KS Mirna zbrati v gotovini 2.333.400 SIT, od posameznikov pa smo zbrali tudi nekaj gradbenega materiala. Kar nekaj pomoči pa smo zbrali člani RK preko košaric, ki so nam jih na Mirni prijazno dovolili postaviti Mercator PC Mirna, TUŠ-tr-govina Kramer in Novoteks-trgovina Mirna. OZRKTrebnje, pa je enake košarice postavil v trgovinah Spar Trebnje, Mercator Trebnje, Mercator Šentrupert in TUŠ Mokronog. Obtej priložnosti seželimzahvaiiti vsem prostovoljcem, ki so sodelovali pri zbiranju pomoči,
Čestitke je prejel tudi najstarejši krajan Jože Markič
kot tistim posameznikom, družinam in podjetnikom, ki so s svojim prispevkom omogočili, da smo lahko opravili svoje humanitarno poslans-tvo.Zahvala za uspešno sodelovanje velja tudi vodstvu Karitas Mirna, ki seje brez vsakih zadržkov odzvala povabilu za skupno akcijo.
Rada pa bi opozorila še na eno našo uspelo akcijo. To je vsekakor srečanje starejših krajanov Mirne. 3. decembra smo v gostilni »pri Francki« organizirali srečanje krajanov Mirne, ki so v letošnjem letu praznovali 71 let in več. Želja namjebiia privabiti čim več tistih starejših občanov, ki se le s težka, ali pa sploh ne, odpravijo iz svojega varnega stanovanja in
■* tudi seznanjanje s potrebami starejših nas je ponovno obogatilo in nam dalo moči in idej za nadaljnje delo. Skrb za starejše, predvsem pa bolne in osamljene ostaja ena naših pomembnejših nalog.
Ob koncu bi rada povabila krajane Mirne, da se nam pridružijo pri našem humanitarnem delu, saj nas skrb in rahločutnost do šibkejših bogati in dela močnejše. Številčnejša kotje organizacija, močnejša je in več lahko pomaga. Vsi zainteresirani se lahko za vključitev v delo KORK prijavite pri svojih znanih aktivistih RK ali pri predsednici KORK Mirna. Naj vam ob iztekajočem se letu zaželim uspešno leto 2007, polno prijaznih trenutkov in ljudi.
Ismeta Mujanovič, predsednica KORK Mirna
KUD Klas
Kulturno-umetniško društvo Mirna se je po krajšem premoru spet aktivno vključilo v kulturno dogajanje v kraju in izven njega.
Skupaj s Knjižnico Pavla Golie Trebnje je namreč od oktobra pripravil tri pogovorne večere, imenovane večer v knjižnici v objemu besed:
Na oktobrskem seje Simona Koščak zavtorico knjige Ireno Jarc pogovarjala o duhovni dediščini Katarov. ■IH Novembra je bil gost v Knjižnici Pavla Golie Trebnje pesnik, dramaturg, dramatik, esejist in predavatelj dr. Boris A. Novak, Svojo poezijo je interpretiral pesnik sam, nekatere izbrane pesmi pa tudi Simona Koščak in Petra Krnc, ki seje z njim tudi pogovarjala.
Na začetku tega meseca je Boris Muževič predaval o vimanah oziroma letečih strojih v indijski mitologiji, Po predavanju se je z njim pogovarjala Petra Krnc.
Sicer pa je KUD Klas sodeloval tudi na prireditvi v počastitev 3, decembra, dneva odprtih
DUHOVNA DEDIŠČINA
KATAROV
(KATAR! AU ČIST!)
IN DRUGE ŠOLE MISTERIJEV
vrat slovenskih kulturnih ustanov, ki se ga je oprijelo ime Ta veseli dan kulture. Z recitalom nekaterih Prešernovih pesmi (Od železne ceste. Dohtar, Gazele) so nastopili vTrebnjem.
Aktivno pa so se začeli tudi pripravljati na novo gledališko predstavo, ki bo širši javnosti predstavljena sredi prihodnjega leta, Na željo mnogih članov pa tudi gledalcevso se odločili, da bodo 'končno' na oder postavili komedijo. Izbrali so preprosto tridejanko iz prejšnjega stoletja, ki bo zaradi nekaterih dialogovin situacij gotovo zvabila smeh na še tako resne obraze. Tudi tokrat
režiserskotakjiifj|^wjMrži Stanko Tomšič, ki si želi, da bi di^aqgfoe9'ogledom predstave pokala od|§iel3yjKit<S||a se Potrudila tudi 11-članska Wgls^aza^iclba - večina je na odru že stala.
Petra Krnc
Pohod Društva vinogradnikov Čatež
Člani Vinogradniškega društva Čatež, kamor sodijo tudi vinogradniki iz Gorenjske Gore, so 28.10. veselo zaključili svoj pohod iz Čateža do mirnskega gradu med zidanicami v Gorenji vasi. Srečanje je polepšala še prikupna cvičkova princesa Barbara Kramar iz Mirne Peči.
ŠTEFANA PEPELNAKA NI VEČ
Še ne 73 let staremu, je bolezen ustavila uro življenja. Pogrešajotetvojlvnjihsotvoje sledi, nam pa prihajaš v spomin zaradi skupnih časov, tvojega dela in poti, kjerte več ne srečujemo.
Krajani
NAŠI RAJNI
•	Marija Žur	25,09.2006
•	Štefan Pepel nj a k	12.10.2006
•	FrancHočevar	15,10.2006
•	Alojzija Štangar	22.10.2006
•	Andrej Zorc	08.11.2006
•	Zvonimir Lenarčič	25.11.2006
•	Alojz Gregorčič	28.11.2006
»VESEL SEM MIRIMČAN«
V športni dvorani Osnovne šole na Mirni je potekalo že sedmo tradicionalno tekmovanje harmonikarjev.
Ževzgodnjih popoldanskih urah so organizatorji skupaj s strokovno žirijo opravili selekcijski izbor, tako, da je na prireditvi nastopilo (za točke in nagrade) le 17 harmonikarjev, ki so dosegli nad 80točkod 100 možnih, Preostalih 18 in seveda novi nadobudni glasbeniki bodo imeli ponovno priliko naslednje leto.
Pri vodenju prireditve je Niku Borštnarju letos uspešno pomagala simpatična Petra Krnc. Napovedala je strokovno žirijo v sestavi: Igor Teršar, profesor glasbe, Vasja Kos, dolgoletni virtuoz na gramatični harmoniki in Franci Kravcar, glasbenik. V žirijo občinstva je voditelj »določil« štiri dame, saj jih ima rajši kot moške, je še v smehu povedal Niko. Komisiji sta nalogo vzeli zelo resno in jo tudi profesionalno opravili. Seveda je Petra napovedala tudi izjemne a vendar standardne goste pri-
reditveno pa so skupini The Call Boysi in Suha solzater novejši ansambel Bojana Rusa, ki so resno tekmovanje popestrili s priljubljenimi »zažigalnimi« skladbami.
K nagovoru je prireditelj pozval novega župana Alojzija Kastelica, kije dejal, da Mirna nujno potrebuje več kulturnih prireditev in je za to pripravljen odvezati svoj in županski mošnjiček, kot ga jetudizato prireditev. Zato obljubo je požel spontan aplavz poslušalcev. Nato se je začelo zares. Tekmovalci so bili razdeljeni vtri skupine: A-do Mlet, B-do 25 let in C - nad 25 let, Po izvedbah vseh skladb sta imeli žiriji dokaj težko nalogo, vendar so odločili: V skupini A sta bila najboljša Kristijan Avbar in Blaž Brudar, vskupini B je bil najboljši Janez Lekše, kije edini dosegel vseh 100 točk injetudi aktualni evropski prvak, presenetljivo
drugi je bil domačin Grega Drčar z 99 točkami, tretje mesto je pripadlo Sandiju Ravbarju, četrto pa mladi harmonikarici Tanji Zupanc. Med starejšima je bil v skupini C boljši Ivan Šekuranja.
Po koncu uradnega dela prireditve je prizadevni organizator Niko povabil vse obiskovalce na prigrizek in kozarec cvička, ob igranju ansambla Bojana Rusa pa so se lahko tudi veselo zavrteli.
Niko Borštnar se seveda ni pozabil zahvaliti vsem sponzorjem in donatorjem z obljubo, da bo osmo tekmovanje harmonikarjev in še kaj, kar bo pritegnilo kaj več obiskovalcev spet naslednjega decembra.
Njegov moto je: GLASBA NAS ZDRUŽUJE IN RAZVESELJUJE!
D. Z.
Pozdrav župana Alojzija Kastelica	Ansambel Suha solza
Ansambel Toneta Rusa
Za konec prireditve so harmonikarji “užgali” skupno Na Golici
Motor prireditve Niko Borštnar (desno) in komisija publike (štiri dame) ob njem
SEDEM LET PEVSKEGA ZBORA DU MIRNA
V iztekajočem se letu smo imeli pevke in pevci Društva upokojencev Mirna 7. obletnico našega delovanja. Imeli smo okoli 20 večjih nastopov, kar imamo za naš drugi največji uspeh. Največji uspeh po našem mnenju pa je ta, da smo vsi člani še vedno skupaj, kar glede na naše EMŠO ni samo po sebi umevno dejstvo.
wmm
Naš pevski zbor se je na vseslovenski pevski reviji upokojenskih pevskih zborov v Lendavi kar dobro odrezal
Skupina iz Prevorja na Kozjanskem
G. Slavko Dokl
Letošnje leto smozastopali Pokrajinsko zvezo DU Dolenjske in Bele Krajine na reviji Pevskih zborov DU Slovenije, kije bila v Lendavi. Sodelovali smo tudi na reviji PZ vTrebnjem in Straži.
Na Mirni smo organizirali 3 prireditve ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO in s tem smo dali možnost vsem krajanom, da spoznajo kar nekaj zanimivih glasbenih izvajalcevin gostov. Februarja je bila med nami Tamburaška skupina iz Sodražice, aprila Stane Vidmar in na do sedaj zadnjo, 9. prireditev, so prišli na Mirno pevke in pevci mešanega PZ DU Novo mesto. Z njimi je prišel tudi Slavko Dokl, novinar, pisatelj, zbiratelj,...; skratka vsestranski kulturni delavec. Še posebej ga poznamotudi kotzbiratelja raznih resničnih anekdotin prigod iz dolenjskih krajev. Ob tej priliki namjihje predstavil nekaj iz naše okolice. Poleg Zbora iz Novega mesta je bila vgosteh skupina pevcev iz Prevorja na Kozjanskem, kijestem vrnila gostovanje naše moške skupine pri njih.
Kot poseben gostvečera se namje na izrednosim-patičen način predstavil maestro MojmirSEPE. Če povzamemo glas ljudstva izdni po prireditvi, smo natakeprireditvelahkokarponosni.Sicerpošteno priznamo, da PZ iz Novega mesta poje bolje od nas,ačebotadejavnostnaMirniživela naprej, bo čez 43 let tudi zbor na Mirni lahko tudi čisto nekaj drugega! Novomeški zborje namreč ravno vtistih dneh praznoval svojo SOtetnico!
Predvidoma 20. aprila 2007 bo naslednja, jubilejna 10, prireditev. Ponovno se dogovarjamo zzelozanimivimiljudmldanasobiščejo.Vbis-tvu so nam že obljubili, a v nekaj mesecih, ki so še do takrat, se lahko še marsikaj zgodi.
Vsem krajanom želimo vse najlepše v novem letavse ljubitelje petja pa ponovno vabimo,da se nam pridružijo. Še posebej lepo bi bilo, če bi se nam pridružili tudi »bodoči« upokojenci.
Tone KOTAR
Prijetno razpoloženje je bilo tudi po prireditvi v	Nastop našega zbora s pevovodkinjo Katarino
gostišču Javornik
20. srečanje prijateljev nogometa
Drugi petek v decembru je bilo v gostilni »Kolenc« na Mirni že dvajseto srečanje prijateljev nogometa.
Rudiju Zavrlu so prijatelji poklonili zanimiv spominček	Predsednik NZS se je za prijeten večer zahvalil organizatorjem in obljubil, da
se naslednje leto spet srečamo, tokrat z novim selektorjem reprezentance
Na povabilo organizatorja vsakoletnega tovrstnega srečanja, g. Boška Vujasina, so se v novem gostinskem prostoru (dvorani) gostilne »Kolenc« zbrali najbolj navdušeni pripadniki nogometa iz širše mirnske okolice - predstavniki Občine, Krajevne skupnosti in drugi vodilni delavci v občini Trebnjetervidni gospodarstveniki uspešnejših okoljskih firm.
Seveda so se srečanja, tako, kot že vrsto let, udeležili Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije, Andrej Anžič, upokojeni namestnikgeneralnega direktorja Policije in nogometni navdušenec starosta slovenskih nogometnih sodnikov 75-letni Vlado Tavzes (sicer mož Mirnčanke Jelke Rugelj), več vidnih nogometnih sodnikov in trener-jevter gostje iz medobčinskih nogometnih zvez Nova Gorica in Koper.
Prisotne sta pozdravila predsednica KS Mirna Bariča Kraljevski in (v imenu odsotnega župana občine Trebnje) Dušan Skerbiš ter jim zaželela prisrčno dobrodošlico.
Rudi Zavrl sejeza vsa dosedanja, še posebej pazajubilejnodvajsetosrečanjeiskrenozah-valil in tako, kotže večkrat doslej poudaril, da mu izjemno veliko pomeni druženjes prijatelji, pa čepravjeto, žal, le nekaj urv letu.
Za Krajana je Zavrl še dejal, da je dosedanji selektor nogometne reprezentanceSloveni-je. Brane Oblak, korektno »oddelal« dvoletno funkcijo in da so se zaradi zahtevnejšega programa NZS prijateljsko razšli. Prav gotovo pa bo naslednjič pripeljal novega selektorja reprezentance na Mirno. Omenil je tudi postopek preverjanja zaupanja v njegovo predsedovanje s strani nekaterih delegatov skupščine NZS, ko se je izkazalo, da ga kot
predsednika NZS podpira dobri dve tretjini delegatov, Tako bo svoj mandat pošteno oddelal čez dve leti. Dejal je, da vštevilnih državah (kjerje nogometkotšportna prvem mestu) ni nič nenavadnega, da funkcijo predsednika kdo opravlja tudi dvajset let.
Andrej Anžičjevsvojem nagovoru prisotnim poudaril misel, da je treba slabo pozabljati, saj ne moremo biti vedno najboljši in vedno zmagovalci,zatojetreba znati tudi izgubljati in dostojno prenašati poraze. Vedno pa seje treba truditi za najboljše rezultate...
Boško Vujasin, neutrudni organizatortovrstnih srečanj seje zahvalil vsem prisotnim za obisk in že napovedal srečanje naslednje leto. Firma Dana je gostom kot novoletno darilce podelila svoj proizvod - po steklenico »ta kratkega«.
D. Z.
TOM-ovi BADMINTONISTI - ODLIČNI
V nedeljo, 26.11.2006 je na Mirni potekal prvi turnir letošnjega ekipnega državnega prvenstva v I. in II. slovenski badmintonski ligi. Prva ekipa TOM je v 1. SBL zabeležila dve zmagi, in sicer proti Medvodam, z rezultatom 6:1 in proti BIT-u iz Ljubljane, z rezultatom 7:0. Tako po 1. krogu vodi TOM s 6 točkami in je na dobri poti, da obrani naslov državnega prvaka.
V II. ligi so TOM-ovi mladi igralci prav tako nastopili odlično. Najprej so s 3:2 premagali Zagorje, nato pa še s 5:0 Ježico. Tudi v drugi ligi je naša ekipa na 1. mestu.
Na drugem turnirju do 15 let v BIT-u v Ljubljani sta v igri mešanih parovzmagala Jerca Bajuk in Urban Turk. Med posamezniki sta oba osvojila drugi mesti. Dobro so igrali tudi drugi igralci BK TOM, in sicer: Mitja Šemrov, Nik Gerden, Goran Bevc, Aleš Miklič, Kristjan Zupančič in Urša Arih.
Na 2, turnirju do 13 let vZgornji Kungoti je Mitja Šemrov še enkratveč dokazal, da je trenutno najboljši badmintonistvtej starostni kategoriji.
Zmagal je tako med posamezniki, kot tudi v igri mešanih parov, skupaj z Uršo Arih. Urša je bila tretja v igri posameznic.
Na 1. A članskem turnirju sta se ponovno izkazala naša dva mladinca, ki sta med posamezniki zasedla Matevž Bajuk 5, in Aljoša Turk 6. mesto.
Na mladinskem EGP turnirju na Hrvaškem v Umagu sta Aljoša Turk in Matevž Bajukteden dni po zmagi na Mirni dokazala, da lahko v letošnji sezoni dosežeta sam vrh na mladinski evropski jakostni lestvici, saj sta si delila tretje mesto med posamezniki, skupaj pa sta bila tudi tretja med dvojicami. Tadej Jezernik je
žal v prvem kolu naletel na kasnejšega zmagovalca, katerega se kljub dobri igri Tadeja ni dalo presenetiti.
Na mednarodnem turnirju TOM JUNIOR INTERNATIONAL 2006, ki se je odvijal med 13. in 14, oktobrom 2006 na Mirni in vTrebnjem in na katerem je nastopilo preko 250 tekmovalcev iz devetih držav, so mladi TOM-ovi igralci v vseh starostnih kategorijah igrali odlično. Vka-tegoriji do 19 let sta v igri dvojic slavila zmago Matevž in Aljoša, Matevž pa je bil še tretji med posamezniki, V kategoriji do 11 let je zmago slavil Žan Laznik, na zmagovalni oder pa se je z osvojitvijo 3. mesta povzpel še Sebastjan
Obisk vodilnih mož nordijske reprezentance
Tik pred začetkom letošnje zimske sezone so se na povabilo našega športnega društva odzvali vodilni možje nordijske reprezentance Slovenije. Namen tega obiska je bil predstavitev in delovanje društva, načrti ter družabno srečanje. Po ogledu naših objektov ter krajšem sestanku, ki smo ga imeli v gostilni Bukovec, smo bili deležni tudi prave pojedine, ki nam jo je pripravil Stane Bukovec.
Nato smo se odpravili na ogled naše mirnske znamenitosti -to je grad, kjer nam je dr, Marin razkril zgodovino in prihodnje načrte glede Speče lepotice.
Ker pa je ta obisk trajal v času, ko je godoval Sv. Martin, zavetnik naših vinskih goric, smo se odločili, da jih popeljemo po bližnjih vinskih goricah. Na to povabilo so se z največjim ve-
seljem tudi odzvali,
MALI NOGOMET
Zadnjo nedeljo v novembru 2006 se je v telovadnici OŠ Trebnje začela zimska liga v malem nogometu. Kot novinci so mladi Mirnčani tekmovali že preteklo sezono in zasedli tretje mesto v drugi ligi. Letošnji začetek je okronala prva zmaga z visokih 5:1 proti ekipi Blue Fashion. Sicerje njihov cilj izboljšati lanskoletno tretje mesto in si za naslednje leto zagotoviti mesto v prvi ligi. Po zaslugi sponzorjev (Tom-plast. Transporti Možina, Dnevni bar »Forca«) se (za razliko od lani) lahko enkratnateden pripravljajo vtelovad-niciOŠ Mirna.
Mirnčani pa tudi poleti niso počivali, Dvakrat tedensko so se rekreirali na mirnskem »zelencu« in se uspešno
udeleževali okoliških turnirjev (prvo mesto na Trebelnem ter tretje mesto na dobrodelnem turnirju vTrebnjem). V septembru so tudi sami uspešno organizirali turnir v malem nogometu na igrišču osnovne šole, na katerem je igralo osem ekip iz okoliških krajev. Vzadnjem času vse bolj razmišljamo o ustanovitvi športnega društva, saj bi pod njegovim okriljem laže delovale ekipe košarkarjev, (in-line) hokejistov ter tudi že omenjena ekipa malega nogometa. Društvo bi bilo seveda ustanovljeno za vse ljubitelje športa z namenom pripomoči k večji prisotnosti športa med mladimi (in seveda tudi starejšimi) občani.
Rok Hrenk
LJUDSKA TEHNIKA MIRNA
Vsi poznate Ljudsko tehniko Mirna kot modelarsko delavnico in propadajočo stavbo. Leta 2002 smo stavbo ljudske tehnike prevzeli mladi Mirnčani, ki smo jo želeli prenoviti in imeti prostor za biv anje. Večji del notranjosti smo prenovili in si zagotovili dobre pogojeza druženje. V prenovo smo predvsem vlagali sami in tudi pomoč KS Mirna nam je prišla prav, Trenutno nas je v L.T. 15 članov, ki smo dijaki nekateri pa tudi že študentje.
Z letom 2007 bomo poskušali na Mirni ustanoviti MLADINSKI CENTER, s katerim bomo zagotovili ostalim mladim, da bodo imeli prostorza druženje, organizirali bomo različne šport-nedejavnosfltekmovanja, kulturne dejavnosti za vse starosti, seminarje, otroške delavnice, potopisna predavanje in druge aktivnosti. Mladi bomo poskušali narediti Mirnoaktivno. Želimo vam lepe božične praznike in srečno novo leto!
G. Skerbiš
OBISK KNJIŽNICE, GALERIJE IN POLICIJSKE POSTAJE V TREBNJEM
14.11.2006 smo se odpravili v Trebnje. Najprej smo si ogledali KNJIŽNICO PAVLA GOLIE. Sprejel nas je Janez Pungartnik. Ogledali smo si pisarno tajnika in direktorice. Obiskali smo razstavo slik gradov občine Trebnje. Potem smo si ogledali nove knjige, ki še niso za izposojo. Nato pa še stare knjige. Nekatere so stare okrog 150 let. Potem smo slišali pravljici Svinjski pastir in Tiho, tukaj beremo. V debelo knjigo smo zapisali svoje vtise in iz katere šole smo prišli. Zahvalili smo se in odšli na POLICIJSKO POSTAJO.
Sprejel nas je policist Janez Šeni-ca. Pokazal nam je dežurno pi-
sarno in naprave v njej. Ogledali smo si tudi sejno sobo. Nato smo si spoznali pripor. Policist nas je zaprl. Potem smo šli vtelovadnico, ki je namenjena za vzdrževanje kondicije policistov. Šli smo ven. Razporedili smo se v dve skupini. Policist Janez nam je pokazal laser za merjenje hitrosti, Vsak je enkrat poskusil izmeriti hitrost avtomobila. Pokazal nam je tudi neprebojni jopič, ki je zelo težak. Oblekli smo ga Nik, Vid, Ema in Bjorn, Pokazal namjetudistinger, ki deluje tako, da ga vržeš pod gume in gume počijo. Zaprl nas jev kombi. Zahvalili smo se in odšli naprej.
Prišli smo v GALERIJO LIKOVNIH SAMORASTNIKOV. Plačali smo vstopnino in si ogledali umetnine. Slikarji so slikali z oljem na steklo, platno, papir, kipe pa so ustvarili iz lipovega lesa, gline in kovin.
Potem smo se zahvalili in odšli v šolo.
Imeli smo se zelo lepo.
Bjorn, Jakob, Jaša, Nik in Vid 3.r Osnovna šola Mirna
OB TEDNU OTROKA
Moto letošnjega tedna otroka je »ENAKE MOŽNOSTI ZA VSE OTROKE«. Ob rednem programu v vrtcu Mirna Deteljica se potrudimo, dajeta teden še bogatejši. To nam omogočijo tudi dodatna sredstva, ki jih v ta namen prispeva Občina Trebnje. V ponedeljek smo si ogledali zgodbo B, Čopiča Ježeva hišica, ob slikah na roloju, okrasili smo hranilnike, ki so namjih poslali iz NLB. Na igrišču pa smo se družili z učenci OŠPP Mirna OVI, se igrali z balončki in jih pihali. Vtorek nas je obiskala plesna šola PAN. Na igrišču smo se naučili dva nova plesa Pika Nogavička in Ostr-žek. Nato pa so otroci še prosto plesali ob glasbi. V sredo nas je
obiskal Pojoči kuhar, Ker nam je ponagajal dežje bila predstava v igralnici metuljev, Skupaj smo peli in ga opazovali, kako spretno peče palačinke. Bile so zelo okusne, verjetno zato, ker so bile narejene s čokoladnim mlekom, V četrtek pa je po nas prišel avtobus. Odpeljal nas je v Novo mesto. V kinodvorani TUŠ smo si ogledali film Mali pišček in ob njem uživali še v kokicah. V petek pa nas je obiskalo gledališče Za-pik, Zaigrali so nam lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja. Všeč je bilatudi najmlajšim,
Želimo si, da bi bilo čim več tak-šnihtednov.
Sonja Mervar Judita Hazdovac
ČAS JE ZA VSE ENAKO DOLG
(Oskar)
Otroci čas doživljajo drugače kot odrasli. Njihov čas je bogatejši, poln domišljije, brezskrben in radosten. Naloga nas vseh odraslih paje.dajim omogočimo čim več takšnega časa.
Skozi vse letosevvrtcu Mirna Deteljica trudimo, da nudimo otrokom čim več možnosti uveljaviti se in biti tak, kakršen si.
V mesecu decembru, mesecu pričakovanj, pa se zanje še posebej potrudimo. Mesec smo pričeli z glasbeno delavnico, kjer smo igrali na melodične instrumente in se naučili novo pesem o Dedku Mrazu. Skupaj smo zapeli tudi pesmi, ki smo se jih že prej naučili. V naslednjem tednu nas čaka pohod s svetilkami na grad Mirna - Speča lepotica, kjer nas bo čakala še osamljena smrečica. Naša naloga pa bo, dajo bomo skupaj z našimi otroki in njihovimi starši okrasili. Ob tej priložnosti bomo zapeli ne-
kaj pesmi, si izmenjali izkušnje, besede in si roke pogreli ob toplem času. OŠ Mirna, s sofinanciranje KS Mirna, organizira gledališki in lutkovni abonma. Prvo predstavo gledališke skupine - Zapik - Mali potepuh, si bomo ogledali vtem mesecu. Odneslo nas bo tudi na železniške tire. Z ugodno ponudbo Slovenske železnice, bomoodbrze-li novim dogodivščinam nasproti. Na koncu meseca pa še pika na i. Obiskal nas bo Dedek Mraz in nas obdaril. Vse strokovne delavke vrtca pa mu bomo kot spremstvo pripravile lutkovno igrico,
Mesec december zaključujemo optimistično, zadovoljno in polno novega elana. Vse to in še več pa si želimo tudi v naslednjem letu.
Srečno vsem v prihajajočem letu!
Zapisali: Erika Slak in Mateja Lužar
\
PRAVLJICA
Nekoč je živel majhen deček, Rad se je igral. Rad pa se je tudi učil.
Nekega dne se je na sprehodu srečal z majhnim psom, Kuža je bil izgubljen. Deček gaje odpeljal na svoj dom. Nahranili gaje, saj je bil kuža hudo lačen.
Šele takrat je deček opazil, da je kuža tudi ranjen. Ranjeno tačko mu jedečekskrbno povil. Kuža je bil zadovoljen. Sladkoje zaspal na blazini.
Deček je bil zadovoljen. Kar naenkrat pa je za hišo zaslišal pasje cviljenje. Potrati so se tlačili trije majhni kužki. Šele takrat je deček opazil, da je njegov kuža v resnici mamica psička. Deček si je želel vse psičke obdržati, zato je za dovoljenje vprašal svoje starše. Oči in mami sta mu dovolila, da mali kužki s svo-
jo mamico lahko nekaj časa ostanejo v njihovem domu. Ko so mladički zrasli, sojih odpeljali v zavetišče.
Fantku ni bilo preveč hudo, saj jih je vsak dan lahko obiskal.
Jan, Miha in Robi pa so si močno želeli svojega psa. Odšli so vzavetišče in si izbrali svojega hišnega ljubljenčka. Deček in njegova psička sta se vsakdan ssvojimi prijateljčki veselo igrala.
Učenci 1. razreda
Opomba:
Besedilo je nastalo v jutranjem krogu. Vsak učenec je pripisal po eno poved, učiteljica pa sem zapisala.
V_________________________________________________________V
Uporaba pirotehničnih izdelkov
V preteklih letih je bilo vSIoveniji večje število ljudi huje ali lažjetelesno poškodovanih, ker so bili neprevidni ali lahkomiselni z ravnanjem s pirotehničnimi izdelki. Posledice takšnih ravnanj so največkrat opečeni prsti, razcefrani in odtrgani udi. Pogoste so tudi poškodbe obraza in oči. Kertudi letos pričakujemo povečano uporabo pirotehničnih izdelkov v mesecu decembru, še posebej v prazničnih dneh, smo pripravili nekaj osnovnih napotkov.
Čeprav imajo pirotehnični izdelki tudi negativne učinke, se v času božičnih in novoletnih praznikov mnogi ne morejo upreti pokanju s petardami in drugimi pirotehničnimi izdelki.
Pirotehnični izdelki po Zakonu o eksplozivu so:	. f
•	razredi-pirotehnične igrače;
•	razred II - izdelki za male ognjemete;
•	razred lil - izdelki za srednje ognjemete;
•	razred IV - izdelki za velike ognjemete;
•	razred Tl in razred T2 - pirotehnični Iz-, delki za tehnične namene.
Pirotehnični izdelki razreda I, II, Tl in T2 so v prosti prodaji, za nakup pirotehničnih izdelkov razredov III in IV pa je potrebno dovoljenje.
Prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II sta dovoljeni mladoletnikom
do 15. leta starosti, le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.
Prepovedana je:
•	predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka,
•	uporaba v drugih predmetih,
•	lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali
~———- __
•	preprodaja pirotehničnih izdelkov. Uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II, kateri glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Pirotehničnih izdelkov ni dovoljeno uporab-
ifT
•	v strnjenih stanovanjskih naseljih,
•	v zgradbah in vseh zaprtih prostorih,
•	v bližini bolnišnic,
•	v prevoznih sredstvih za potniški promet,
•	na javnih shodih ali javnih prireditvah.
Za ugotovljene kršitve Zakona o eksplozivih, ki se nanašajo na nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov, bodo policisti na kraju, ko bodo prekršek osebno zaznali, kršiteljem izrekli globo 100.000,00 SIT oziroma bodo prekrški obravnavani pred prekrškovnim organom policije oziroma bodo zoper kršitelje podani obdolžilni predlogi pristojnim sodiščem za prekrške. Za prekršek so odgovorni tudi starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva.
Policisti Policijske postaje Trebnje bomo tudi letos med osnovnošolci izvedli preventivno akcijo »BODI ZVEZDA — NE MEČI PETARD«, katere namen je seznanjanje otrok o nevarnosti uporabe pirotehničnih izdelkov. Preventivne vsebine povezane s problematiko posledic pirotehnike so objavljene tudi na spletni strani Policije (www.policija.si), v rubriki »PREVENTIVA, JAVNI RED IN MiR«.
V času prehoda v leto 2006 smo na območju Policijske postaje Trebnje beležili eno nesrečo s pirotehničnimi izdelki, v kateri je bila ena oseba telesno poškodovana.
Policisti Policijske postaje Trebnje bodo v prazničnih dneh namenjali posebno pozornostugotavljanju predpisanih prekrškov in bodo ob ugotovljenih nepravilnostih ukrepali v skladu z veljavnimi predpisi in pristojnostmi.
Želimo, da bi bilo pokanja čimmanj in bi ljudje v miru in varno preživeli prihajajoče praznike.
SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA
Edvard FISTER KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II
Spoštovana Mirna, postala boš nemirna.
Spoštovane Mirenčanke, Mirenčani, nemogoče je, da vas ne bi vznemirjale informacije, sporočila avtorjev v knjižničnem gradivu, ki se vam ponuja v novih prostorih vaše knjižnice. Še zmeraj velja Levstikova misel: “da ljudstvo bi že bralo, ko bi imelo kaj, In kakor bi rastlo število dobrih knjig, tako bi tudi rastlo med narodom veselje do njih” (Popotovanje od Litije do Čateža). Z novo knjižnice, kjer so knjige dobile nove možnosti za predstavljanje, bo raslo veselje do branja tudi pri vas.
Kar nekaj zaslug za pridobitev novih prostorov knjižnice ima bivši predsednik sveta KS g. Dušan Skerbiš, ki je prisotnim spregovoril nekaj pozdravnih in zahvalnih besed
soseda, knjižnica, ki nas spremlja od rojsiva do smrti, vkateri bodo ob vsejtehnologiji še vedno ljudje in knjiga, kijih druži, rabi vašo pozornost. Ko jo obiskujete, ko jo z uporabo razvijate, je to zanesljiva dolgoročna naložba za avtorja, založnika, za vas, one in mene, in zelo zgovorna blagovna znamka demokracije in prostor, v katerem lahko navdušujete druge, kot so npr, danes nastopajoči navdušili nas.
Čestitam vam in delim veselje z vami. Tako kot pravi vaš rojak, Janez Kolenc:
»Zdaj v meni razcveta se silno lepo, vrtinčim sev valu toplega čara kot da sem zapletel se v ljubeče oko, po Mirni z zavestjo, ki vem, da ne vara.«
»Še vrabec na Mirni je gost zaželen in regrat in zvončki in leska« in prostor za knjigo lepo urejen, živ z obiskom vašega bleska.
Silva Novljan
ZGODOVINSKI KROŽEK ZAČENJA 3. LETNIK
Pridružilise boste vsem tistim članom slovenskih splošnih knjižnic, ki jih z veseljem obiskujejo. Vsak četrti prebivalecje član splošne knjižnice. Knjižnico obiščevpovprečju 16kratza uporabo knjižničnega gradiva, storitev ali za udeležbo na kakšni prireditvi: kulturni (16% od vseh jih je bilo), vseživljenjsko izobraževanje (23%), razvijanje bralne kulture (54%) in drugih. Izposodi si 44 enot knjižničnega gradiva; večino na dom in knjigaje imela visoko prednost, več kot polovica je bila leposlovnih. Njegovočlanstvojestane okoli 16.000 SIT, izposojena enota knjižničnega gradiva 363 SIT, obisk977SIT.79,6%denarja prispevajo občine, 9,27 % država, ostalo knjižnice. Obiskujejo jih zaradi doživetja užitka, ki ga ponuja branje, poslušanje, gledanje, sporočanje, zaradi informacij, s katerimi razrešijo svoje probleme. Življenja zahteva danes hitre rešitve, izstopajoče rezultate, takojšnje koristi, karse odraža v načinu izražanja in sprejemanja informacij tudi v knjižnicah, ne vselej v korist posameznika. Za knjižnico si je treba čas vzet, kotza prijatelja, potem jo lahko doživiš v vsej njeni razsežnosti, s katero namesto potrošniške kulture, ki jo usmerja boj za prevlado, dobiček in užitek, razvija kulturo sodelovanja, razmišljujočega bivanja in delovanja.
Prisotnim sta vso težo pridobitve nove knjižnice predstavila predsednica KS ga. Bariča Kraljevski in sedanji župan Alojzij Kastelic
Potrebe po drugačni informaciji, knjižnični storitvi so se z novim družbenim sistemom bistveno povečale, tudi zaradi komunikacijske in informacijske tehnologije. Pravzaprav šele z njo spoznavamo pomen informacij za demokracijo in sodelovanje in pomen knjižnice, ki nam pomaga obvladovati svet informacij. Ta dobra
Udeleženci zgodovinskega krožka na Mirni, ki deluje vokviru UTŽOTrebnje, pod strokovnim vodstvom CIK-a Trebnje so končali drugi letnik študija zgodovine v zadovoljstvo vseh. Učni načrtje bil izpeljan skoraj vceloti. Od predvidenih 22 tematskih področij smo jih absolvirali 20. Dodatno pa smo izven načrta poslušali še eno zelo zanimivo temo o Slovencih pod vladavino kneginje Eme Krške, o kateri je na našo prošnjo predaval prof. dr. Marko Marin. Pod strokovnim vodstvom dr. Marka Marina je bila izpeljana strokovna ekskurzija v zgodovinski mesti Čedad in Oglej.
Tretji letnik smo začeli z manjšo zamudo, ker naša dosedanja profesorica Petra Kiderič ni mogla več nadaljevati obveznosti profe-
sorice in mentorice. Za njeno dvoletno delo ji izrekamo iskreno zahvalo.
Po manjši zamudi smo imeli srečo in pridobili novo izkušeno profesorico zgodovine in sociologinjo, ga. Miro Brezovar iz Šentruperta. Zelo smo hvaležni, daje namenila del svojega dragocenega časa, daje pripravljena posredovati svoje znanje generaciji, ki živi v tretjem življenjskem obdobju. Udeleženci krožka, ki želimo v procesu vseživljenjskega učenja pridobivati znanje, pa zagotavljamo, da bomo prizadevni in hvaležni študentje.
Krožekje odprte narave, zato pozivamo vse upokojence, da pridete in se vključite.
Animator Rudi Žibert
?7oeLAVA predme^
*■ iz KOVINE in PLASTIKE -----BOJAN JANEŽIČ s.p.-
Jamska ulica 26, 8233 Mirna gsm: 041/35 30 35, telefon: 07/30 47 444 telefax: 07/30 47 485 e-mail: bojan-janezic@volja.net
Prijetne praznične dneve ter jdravo in uspešno leto 2007!
mm
Glavna cesta 37
tel: 0730 47 717
Ko se leto nagiba K svojemu Koncu, postojimo ?a trenuteK, da si s toplimi dlanmi f rečemo opravičilo ja vse slabo, hvalejnost ja vse dobro in v naročje blijnjih prinesemo upanje na vse lepo.
8233Mirna,Slovenija	gsm:031355313	SREČNO 2007!
Vesele bojične prajniKe in prijetno pričakovanje novega leta
OBRTNA ZADRUGA
Pod Radovnico 3, Mirna http: // www.oj-unitehna.si
IQER PODJETNOSTI POMAGAMO POSTATI USPEŠNOST
GOSTILNA BUKOVEC
V prihajajočem letu vam jelimo vse najboljše
Stanislava Hlebec s.p. Stari trg 29, 8230 Mokronog
%
f 07/34 99 219 1 07/34 99 249
CVčTUCAftNA
'JJh( tfa ta—

Vsem strankam se zahvaljujemo za nakup in voščimo vesele praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto!
FORCA BAR
Želi vsem krajanom vesele božične praznike ter srečno novo leto 2007.
Z veseljem vas vabimo in pričakujemo v našem lokalu na Glavni cesti 24, Mirna.
Pri nas so doma jedi iz krušne peči
Qomn Pevec
dogodki in praznovanja
po vaših željah! Pridemo tudi na dom! Pokličite nas, da se dogovorimo o podrobnostih.
GOSTILNA JAVORNIK Rakovnik 6, 8232 Šentrupert TEL. 07 34 34 5 34 041/ 372 876
www.iavornik.com
e-mail:gostilna.javornik@siol.net
Gostilna Javornik vošči vsem bralcem veselo in zdravo leto 2007
1' .
KNJIŽNICA - Vav/«

V /rv
Čarobnost
Bojiča in novega leta...
... ni levečerja j najljubšimi,
... ni le Kup daril pod jelko,
... niso le lepe misli in tople felje.
]e vse to in še tisto, Kar lahko pridate Vi. Tisto, kar nosite v globinah Vašega srca!
Želimo vam ČAROBNOST V CELEM LETU 2007!
Knjižničarji
Ce velja Shakespearova misel, da je svet oder, na katerem vsak igra svojo vlogo, vam v letu 2007 ^elitno veliko dobrih predstav.
KUD Klas Mirna
Vi
ELEKTROPROM d.o.o.
Loke pri Zagorju 22-1412 Kisovec www.elektroprom.si
Vaš kabelski operater vam p prijetne bošično novoletne pravnike, ki jih izkoristite tudi za razvajanje ob vašem TV sprejemniku. Poleg kabelske TV pa vam v novem letu 2007 lahko ponudimo tudi storitve elektroinstalacij, instalacije centralne napeljave, vodovoda in plinske instalacije.
Srečno 2007 vam želi TV] Ttektroprom, d.o.o.
MIRNA
Tel.: 07/30 47 148 Gsm: 040 629 170
Vesele božične praznik ter veselo, zdravo ter uspešno novo leto 2007 vam želi Mesarstvo Tomo.
AVTOTRANSPORTI
Selo 3,8233 Mirna
KIRM FRANCI S.p. gsm: 041624 640
Vsem krajanom, prijateljem in poslovnim partnerjem -jelimo veliko bojjicnega miru, v novem letu pa mnogo jdravja, sreče in poslovnih uspehov!
KOVINCCOO^Ml
KOVINOSTRUGARSTVO d.o.o.
Vesele božične pravnike in srečno novo leto!
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Glavna cesta 37,
Mirna
Tel.: 07/34-34-290, 34-34-291, Gsm: 041/844-488
(DANA]
Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem Želimo lepe pratike ter srečno in uspešno 2007.
voznik - avtomehanik CIČKA
Martin Jevševar *.P.
Podlag 4, 8233 Mirna tal.:07/30 47 081 g*m: 041 358 315

Staro kto je minite, ne obiraj se na?aj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj. Srečen bofič ter varno vofnjo v letu 20071
Romana Poljanec s.p.
Glavna cesta 28, 8233 Mirna, 041 272 525
Vsem strankam Želim vesele bo-jične pravnike in srečno novo leto.
GOSTIŠČE
ODPRTO:
-	vsak dan od 6.3(1 -23h
-	četrtek zaprto
“Pri Francki”
Zahvaljujemo se ?a obisk in zaupanje in vam belimo vesel bo|ič in novo leto Vljudno pa vas vabimo tudi v letu 2007.
*3ebi
DROGA KOLINSKA d. d. PL MIRNA
JGZ POHORJE MIRNA
Slovenska vas 14, 8232
Šentrupert
Vsem krajankam in krajanom felimo vesele pravnike, srečno novo leto, predvsem pa zdravja in uspehov v prihajajočem letu.

a, a.
Stari trg 31, Trebnje
|eli vsem kupcem, prijateljem in ^nancem blagoslovljene božične pravnike ter ?dravo in uspešno leto 2007.
VRTNARSTVO CVTLBAR
|eli vsem zdravja, uspehov in veliko veselja ob pogledu na lepo cvetje, ki naj lepša naše dni
Priporočamo se!
PAPIRNICA	JA &
Glavna cesta 44, Mirna; Tei.; (07) 30-48-178, fax: (07) 30-47-418
Papirnica MA-3A
p vsem krajanom vesele božične pravnike in srečno novo leto 2007.
Se priporočamo ?a nakup!
V
FRIZERSKI SALON CVELBAR
SAŠO CVELBAR s.p.
Glavna cesta 32, 8233 Mirna tel.: 07/34 34 831
Vsem krajankam in krajanom felimo srečen bofič in vse najlepše v novem letu!
KREMEN d d
NOVO MESTO
Dolenje Mokro Polje 40, 8310 Šentjernej
Vesele bofične pravnike ter veliko zdravja, sreče in uspehov v novem letu 2007!
wsa božic
IM SRCČMO NOVO LCTO 2007
Vam fdijo gasilci PGD Mirna, Sevnica, Volčje Njive in Selo
Vsem Krajanom in Krajankam felimo srečno v letu 2007, zdravja, miru, osebnega zadovoljstva in dobre volje. Zahvaljujemo se za vse oblike pomoči in želimo, da bi tudi v prihajajočem letu tako trdno sodelovali, kot smo do sedaj.
Delavke in delavci OŠ Mirna
Vsem Krajanom, delovnim organgacijam in ustanovam v KS Mirna jelim vesele bojjične pravnike, veliko uspehov, jdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu, veliko u|itkov pri gledanju programa TV Vaš kanal in medsebojnega sodelovanja. Jane? ^nefič snemalec in poročevalec TV Vaš kanal
IZKORISTITE MOČ ŽIVE SL1KE1
Si Mercator
MERCATOR D. D.
Blagovnica in samopostrežba Mirna
se zahvaljuje za zaupanje v tem letu in želi vsem krajanom srečno in zdravo 2007!
Naj bo čas, ki prihaja, čas dobrih dejanj, toplih besed, sreče in izpolnjenih pričakovanj.
Vaš župan Alojzij Kastelic
j,.
m
DOMA-KO podjetje za domačo in mednarodno trgovino d.o.o.
DOMA-KO d. o. o. ŽELI VSEM KRAJAMOM BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN VELIKO ZDRAVJA TER KVALITETNEGA SPANJA V LETU 2007.
Trgovina KRAMER, - TUŠ MIRNA
Trgovina z mešanim blagom
----------------rsr
7^4
^^unačkova 1. 8233 Mima
'Kramer ‘Franc
poslovodja
Rakovnik 19, 8232 Šentrupert, tel.: 07/34 34 620, gsm: 041 671 432
Da zdravja in srečnih trenutkov nešteto nasulo bi prihajajoče Vam novo leto.
Pred najlepšimi pravniki v letu se zahvaljujemo vsem našim |r ”M strankam ?a njihovo zvestobo jn jjm pmo vesel bo^ič in srečno novo leto 2007!
Kmetijska zadruga Trebnje, z.o.o.
ERIKA ZAKRAIŠEK s.p.
ERIKA ZAKRAJŠEK
Rol n a uka 9.8233M m a tel: 07 30 47 974; GSM: 041328 110
~7>
Srečno in uspešno novo leto 20071
Vsem krajanom ?elimo srečno in ?dravo leto 2007 vsem kupcem pa iskrena hvala 7a obisk in nakup!
te*®
d.o.o. MirnaL''
■ ■____________ ..
fotografija • marketing ♦ design
V letu 2007 belimo vsem krajankam in krajanom obilo sreče in zdravja!
/fUviko Kn ' ' 13
Vesele pravnike in srečno novo leto 20071
UPROM
MIRNA
Vosek bofične pravnike in srečno v letu 2007!
TCžMPlAST
Vsem krajanom Krajevne skupnosti Mirna felimo prijetne bofične pravnike.
V prihajajočem letu 2007 pa obilo sreče, zdravja in miru.
TOMPLAST d. 0. o.
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE Kidričeva ulica 2; 8210 Trebnje
Vsem udeležencem izobraževanja, sodelavcem in članom Univerze za III. življenjsko obdobje želimo obilo študijskih in poslovnih uspehov, obiskovalcem Galerije mnogo kulturnih užitkov, vsem skupaj pa
vesele praznike in srečno novo leto 2007!
Tudi v letu 2007 vas vabimo k vpisu v številne izobraževalne programe in tečaje (informacije na 07 / 34 82 100, www.ciktrebnje.si):
Računalniško svetovanje, oskrba in servis MATJAŽ Šemrov s.p.
Sokolska ul. 22 8233 Mirna
Srečne in vesele pravnike 1
MATJAŽ Šemrov
www.sos-sp.si	07 34 34 121
info@sos-sp.si Vi/ te/ 041 960 266
Tudi leto 2007 bomo delili? vami...
SREČNO!
Vsem Krajankam in Krajanom Mirne, posebno pa članicam in članom DU MIRNA V letu, Ki prihaja, vse najlepše!
DU MIRNA
Hn
H?!
GRADBENA MEHANIZACIJA, PREVOZI IN GOSTINSTVO
Roman MUUVIČ, s. p.
Stan 62,8233 Mirna
vam p srečno, uspešno novo leto 2007!
V prihajajočem letu mir, ?dravje in ljubezen vsa v vas naj bo eioma.
SMOLIČ MAR13A s. p.,
Sajenice u, 8233 Mirna

Ko se prižgejo praznične luči sredi bele mrzle zime, prijateljslvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine; ,.Vse kar je slabo, z novim naj zbledi!
Vse kar je dobro, naj za vekomaj ostane!
Vse kar je lepo naj raste in cveti!
Naj v miru sreča nežno vas objame!,,
UPRAVA:
Gubčeva c. Ib
8210 TREBNJE
Tel: 07 3460 690
Tel: 07 3460 691
Gsm: 041 631 984
Fax; 07 3460 692
E-naslov: monttim@siol.net
info@monttim.si
www.monttim-sp.si
skupina
Vam želi vesele božične in novoletne praznike!
rt
.fč ~T .	'
TOM d.d., Mokronfijf'..'
TOM Oblazinjeno pohištvo d, o. o, Mokronog Tomcommerce d.o.o., Mokronog Presek d. o. o.. Šentrupert
X


Za veselje v srcu in srečo v duši ni treba daleč.
&*Le z mislijo malo vase,
W^Zpa malo k sodelavcem, mfznancem in prijateljem,
,	svojim najdražjim.
Potem je^vet majhen in velik hkrati, iWfepredvseniva lepši. r ^ fyaj bo tak tudi v letu 2007,^$ h kije pred nami.	M
prevent spm c o
_____

j	!’,XX v : ”