Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 170.
V LJUBLJANI, torek, dne 3. avgusta 1926.
Posamezna številka Din 1 —.
LETO III.
Iihaja viak dan opoldne, izvzem šl nedelje io praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani ln po pošti: Din 20*—j inozemstvo Din 80'—»
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO: MMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552. SFRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 0.
a
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariiu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.033.
Ne gre brez sodelovanja naroda.
Leta in leta so prečanske stranke opozarjale Beograd na težke napake na-SQ Oprave, toda vsi opomini so bili za-inaa m mesto da bi se napake srbske »prava odpravljale, se je polagoma ta prava razširjala še na druge pokrajine, ga 081* P^tadice tega docela zgrešene-sto'^ * n*30 lllog^e izostati in tako '. J1 oanes Beograd pred dejstvom, da so rzavne blagajne prazne in danes tudi vladni krogi ne morejo tajiti, da je proračun za. najmanj dve milijardi previsok.
ta tako se je zgodilo, da so prazne državne blagajne vlado prisilile, da prične misliti na dvig uašega gospodarstva in št?diti’ ker drugače je v nevarnosti, da ne bo mogla zadostiti niti svojim najnujnejšim obveznostim.
nl*a se /zrata vsa vladna skrb . 1	. '* daie ta malo upanja na
»pen Dviga narodnega gospodarstva ni mogoče dekretirati v par mesecih, temveč to je dosegljivo le po prevdarnein in skupnem sodelovanju vsega naroda. Naša vlada pa pošilja skupščino na počitnice, a istočasno hoče dobiti vire za nove dohodke. Res je, da ne uživa naša skupščina bogzna kolikega ugleda in res je tudi, da ne bi nihče jokal za skupščino, če bi vedel, da jo nadomestuje orga-“izaciia, ki je dokazala svojo delazmož
še vedno ne%^He re^da ima narod skupščino ko v vlado, Lr%ZaskupšSJ
VSai nekakšna	ma
vsaj nekakšna kontrola nad porabo dr žavnega denarja, vlada pa prav nobena'
da bi Uldl popolnon,a izključeno, a bi vlada sama mogla izvesti reformo
našega narodnega gospodarstva, temveč o more izvršiti edino skupščina in še ta e tedaj, če uvažuje nasvete in predloge naših gospodarskih organizacij. Če bi vlada resno hotela dvigniti naše gospodarstvo, potem bi morala sklicati skupimo že zato, da ta postavi gospodarski s.Vj*> k* bi edino mogel odpreti nove vire oncdkov našemu gospodarstvu ter kon-(a i našo gospodarsko krizo.
Ampak ne samo skupščino, tudi vse '•dale avtonomne zastope bi morala vla-' a sklicati ker ravno ti morejo največ storiti zn dvig gospodarstva. Če bi na primer deloval v Ljubljani že dve leti (;bčins*ki svet mesto raznih gerentov, bi "bčina izvršila vse drugačna dela, kakor *>a ita je izvršila. Vsako delo pa pomeni Produkcijo, samo s produkcijo pa se bclj-‘ a harodno gospodarstvo.
h kaj vse bi Slovenija zgradila, da je a,K^tovala ustavo in poklicala v ži v-na Sto^enija^Sf1^ skupščino! Avtonom-vsaj omejil« goap^j^k ° Preillagala ali vsled nesposobnosti B©^o!tri7-°’ dočim je siljena, da drži roke kmem? ° bila P*'i-Gospodarske krize ni mogo«* brez sodelovanja naroda, ker je preo^ goj vsake rešitve pomnožitev produkcije. Tega temeljnega stavka se pa vlada naj-brže ne eaveda in zato je znova izkopala protidragmjski zakon, ki v bistvu ne pomeni nič drugega ko šikaniranje malih trgovcev in obrtnikov.
Še manj pa se vlada zaveda, da je vsak napredek gospodarstva pri slabi upravi nemogoč in samo tako je mogoče, da znižuje vlada uradnikom plače, a ne odpravi stomilijonskih dispozicijskih fondov in reducira potrebne urade, mesto da bi se lotila redukcije ministrstev in Čisto nepotrebnih državnih podtajništev. Samo. v skladu z vso to brezglavo »gospodarsko« politiko je tudi, če črtamo zaporedni izjavi dveh ministrov o vzrokih krize in si'obe izjavi s klasično popolnostjo nasprotujeta.
Nasilja se nadaljujejo.
Beograd, 3. avgusta. Demokratski klub je sprejel včeraj brzojavko iz Brze Pa-lanke, v kateri se prosi za intervencijo, ker je tamošnji sirezki poglavar dal aretirati 30 najuglednejših meščanov baje zaradi nečistoče (!). Dal jih je zapreti, v j zaporu jih je teroriziral in jim pretil, da j jih bo tako dolgo preganjal, dokler ne i bodo glasovali za radikale. Razen tega javljajo iz Pavlova, da je ondotni okrožni poverjenik Simo Šiljak odvzel zemljo agrarnim interesentom in kolonistom, ki niso hoteli preiti mod radikale. Pri tem ga podpira srezki poglavar.
Beograd, 3. avgusta. Sinoči je demokratski poslanski klub izdal komunike, v katerem navaja tudi sledeče poročilo iz Kruševca: Poglavar jaseniškega sreza hodi skupno z ministrom za socialno politiko Simonovičem od sela do sola in s pr etn j o poziva demokratske kandidate, da ne smejo predložiti svoje liste, temveč da morajo glasovati za radikale. Spremljata ju pri tem delu dva orožnika, da bi pritisk imel tern večji uspeh. Tako politični organ in aktiven minister spoštujeta naredbo ministra notranjih del o svobodi volitev.
BOJ ZA OBČINE V SRBIJI.
Beograd, 3. avgusta. Politično življenje zabeležuje za včeraj številne konference in-zborovanja, pa je tako vprašanje pomoči oškodovancem po poplavah stopilo nekoliko V ozadje.
Vlada in tudi vse druge stranke se ba--vijo skoraj samo z agitacijo za občinske volitve, ki jim posvečajo posebno pozornost že zaradi tega, ker se smatra, da so te občinske volitve poskus za volitve narodnih poslancev. Izjavi Bože Maksimoviča, da bodo volitve absolutno svobodne, malokdo veruje. Tudi na Maksimovičevo naredbo, poslano velikim županom v po-
gledu občinskih volitev, v kateri jim naroča, da se morajo volitve vršiti popolnoma svobodno, opozicija ne polaga nobene važnosti in zatrjuje, da so to stare fraze brez pomena in vsebine.
Včeraj so prvaki radikalne stranke konferirali o pripravah za volilno kampanjo. Bobič s svojimi tovariši je pri tem povsem izključen in je zavzel stališče čakajočega. Njegova zborovanja, ki se prično ta teden, bodo ovirana od posebnih agentov, ki jih organizira Boža Maksimovič.
Vlada odtegne invalidom en odstotek državne podpore.
Beograd, 3. avgusta. Včeraj je vzbudil j ogorčenje in pravcati vihar sklep vlade, j da se invalidoih odtegne 1 % od državne i podpore. Storili se bedo vsi mogoči kora- j ki da se ta sklep ukine. Invalidi so opro- ( ščeni davka in je treba, da so prosti tudi drugih doklad. Kakor se doznava, se bo i
glavni odbor invalidskega udruženja pritožil proti temu sklepu vlade pri kralju. Politični krogi ostro obsojajo to odredbo vlade in pravijo, da bi bilo boljše ukiniti nekatera nepotrebna ministrstva, a invalidske prejemke pustiti na miru.
PRELOM MED MAKSIMOVIČEM IN NINČIČEM DEFINITIVEN.
Beograd, 3. avgusta. Včeraj se je v političnem življenju mnogo in obširno komentiralo dejstvo, da se Boža Maksimovič ni udeležil zadnje seje pri ministru zunanjih poslov dr. Ninčiču, na kateri se je razpravljalo o bolgarskem vprašanju zaradi znanih incidentov pri Krivi Palanki. Na tej seji so bili navzoči vsi načelniki oddelkov javne varnosti in pa minister za vojsko in mornarico. To se razlaga kot popoln prelom Bože Maksimoviča z dr. Ninčičem, in to pada tem bolj v oči, ker je znano, da je Boža Maksimovič predložil svoječasno ministrskemu svetu predlog o pobijanju ke-mitskih tolp in je ta svoj predlog podkrepil z originalnimi dokumenti, da je bolgarska vlada v zvezi s temi tolpami. Dr. Ninčič ni hotel sprejeti Maksimovi-čevega predloga in Maksimovič se je dr. Ninčiču sedaj revanžiral s tem, da se popolnoma desinteresira za celo to vprašanje.
BREZUSPEŠNO POSREDOVANJE DR.
jj LAZE MARKOVIČA, je dr*8^!*1, ,3, avgusta. Predvčerajšnjim ipči<s pred svojim odhodom na
v,adT7. ie S& SJfSSJSK
stvo m ne samo na boj z.a vladno moč. Ampak ne zadostuje, da vlada samo misli na gospodarstvo in da se šopiri s samohvalo o nameravanih ukrepih, temveč treba, da tudi nekaj stori in da to res odgovarja ljudskim potrebam. Brez sodelovanja naroda pa je to nedosegljivo in zato spremljamo tudi vse vladne napovedi o njenem gospodarskem programu z enako skepso, kakor zatrdila vlade o mirnem poteku volilnega boja v južni Srbiji.
Bled dolgo konferiral z dr. Lazo Markovičem. Temu razgovoru se v političnih krogih pripisuje tem večja važnost, ker se dr. Laza Markovič smatra za arbitra in aranžerja pri pomirjenju spora med dr. Ninčičem in Božo Maksimovičem. Dr. Laza Markovič pa dosedaj pri svojem prizadevanju absolutno ni uspel, ker je razkol, ki je nastal med tema dvema ne-; kdanjima tesnima političnima sotrudni-koma zelo velik.
HRUPEN RADIKALEN SHOD V BEOGRADU.
Beograd, 3. avgusta. Včeraj popoldne je imela radikalna stranka zborovanje v kavarnah »Sibirija« in »Babunja«. Na teh zborovanjih je govoril Boža Maksimovič. Med njegovim govorom in tudi med govori drugih govornikov, so delali meščani medklice. Zborovanja so se vršila v naj večjem neredu in kaosu. Govori se, da je Bobič organiziral to akcijo, ki je naperjena v prvi vrsti proti Maksimoviču.
REZERVNI ČASTNIKI DOBE PRAVICO DO POLOVIČNE VOŽNJE NA ŽELEZNICAH.
Beograd, 3. avgusta. Včeraj se je vrnil v Beograd dr. Vasa Jovanovič in je podpisal uredbo, s katero se dovoljuje rezervnim častnikom ugodnost polovične vožnje na Železnicah. Pregledal je tudi skupno s strokovnjaki ponudbe raznih inozemskih tvornic za izgraditev mosta v Pančevu.
ZOPET NOV DEMANTI.
Beograd, 3. avgusta. Ministrstvo zunanjih poslov demantira vesti, da je naš poslanik Rakič v Sofiji napravil demar-šo pri bolgarski vladi. Ministrstvo zunanjih poslov izjavlja, da se na tej noti dela šele sedaj.
Vlada kriva poplav.
Beograd, 3. avgusta. Kakor se doznava od nekaterih članov vodnih zadrug, se mora smatrati kot edini krivec katastrofe, ki je nastala vsled poplav, vlada, ki ni hotela dovoliti niti najmanjšega zneska za popravilo nasipov. Vladi se očita, da je privatno nabrani duar vodnih zadrug, ki presega več desetic milijonov, spravila lepo v državne blagajne, pa ga ni nikdar več vrnila vodnim zadrugam.
DELO NA PRORAČUNU SE JE PRIČELO.
Beograd, 3. avgusta. V vseh ministrstvih se dela naglo pri sestavljanju proračuna za leto 1927-8. Ves materijal je treba najkasneje do 18. avgusta predložiti ministru financ dr. Periču.
Kakor se doznava, so v vseh ministrstvih po navodilu predsednika vlade Uzunoviča doseženi veliki prihranki in so črtane nepotrebne partije. To je potrebno, da se doseže ravnotežje v proračunu in da se državni dohodki znatno zboljšajo. Ministri bodo poleg tega naj-energičneje postopali pri čiščenju brezvestnih uradnikov. V teku tega tedna bo predložil predsednik \ lade Uzunovič predlog o merah, kdaj in kako naj se to čiščenje izvrši. Na podlagi tega poročila se bo izdala specialna uredba, ki se bo nanašala na brezvestne uradnike.
—■i nnii-!'wi fiiinmn1!«	■	n	-n—	umir	'imbwkk»miwi	«. niugraB
VLADA ZARADI NASTOPA PROTI
BOLGARSKI V ZADREGI. Beograd, 3. avgusta. Pričakovanega odgovora bolgarske vlade na intervencijo našega poslanika v Sofiji še ni. Naša vlada stoji sedaj pred nič kaj prijetnim vprašanjem, k$ko naj reši to zadevo z Bolgarsko. Sta dva načina rešitve, ali naj se pošlje ostra nota ali naj se pa v bodoče preženo vse komitske čete preko meje z našo vojsko in žandarmerijo. To bi izzvalo konflikt in eventuelno oborožen spopad. Za sedaj se pričakuje Bože Maksimoviča, ki je šel na Bled h kralju referirat o odredbah, ki naj se ukrenejo v bolgarski aferi. V Beograd je zaradi tega nujno pozvan naš poslanik v Sofiji Rakič.
STJEPAN RADIČ MISLI NASTOPITI ZARADI VOLILNEGA TERORJA V JUŽNI SRBIJI.
Beograd, 3. avgusta. Včeraj so radi-čevski krogi zatrjevali, da bo Stjepan Radič, ako se resnično dožene, da je vse točno, kar navaja opozicija o terorju, ki ga izvajajo politični organi v notranjosti Srbije in Črne gore, zavzel s svojo skupino proti vladi posebno stališče in da bo s sveje strani poslal zaupnike, ki naj vso stvar natančno preiščejo in o tem poročajo vodstvu stranke. Zaradi tega so bile dane instrukcije državnemu podsekretarju dr. Pemarju, ki ima nalogo,, da to stvar dobro prouči.
SAMO NOVE OBLJUBE.
Beograd, 3. avgusta. Narodni poslanec Kobasica je včeraj posetil predsednika vlade Uzunoviča in mu poročal o škodi, ki so jo napravile poplave v bosanskih krajih. Prosil je Uzunoviča za pomoč. Predsednik vlade je izjavil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči.
ANKETNI ODBOR NE DELA. Beograd, 3. avgusta. Danes bi se moral sestati anketni odbor za proučevanj« korupcije. Na dnevnem redu je afera o Adamovem. Te seje pa ne bo, ker ni članov tega odbora v Beogradu, pa tam predsednika samega ne, ker je Hi ja J-hajlovič odpotoval v Karlove Vari.
Dva kongresa za narodno edinstvo.
Na Dunaju, 30. julija.
I.
-Slovenec« od 25. t. m. je prinesel obširno poročilo o zborovanju »Mednarodne zveze društev za Zvezo narodov«, ki se je vršilo v Londonu in se zaključilo v Aberystwithu ob obali Irskega morja. — To poročilo je jako •zanimivo in važno posebno za nas Slovence in Hrvate, o katerih je bilo mnogo govora na tem zborovanju.
Pri tej priliki moram nekaj reči, 'kar me že dolgo teži. — To obširno poročilo je prinesel »Slovenec«". Vem, odkod je prišlo, in naravno je, da je bilo poslano edino »Slovencu«. Jaz sem vesel, da je bil vsaj eden slovenski list, ki je imel priliko, da je mogel objaviti za nas izčrpno poročilo o zelo važnem zborovanju. Noben drug list, žal, ni bil v položaju, da bi mogel objaviti izvirno poročilo, ali tudi ni posnel prav nič (vsaj meni ni prišlo nič pred oči!) iz angleških, ali francoskih listov. Tudi nihče pri nas menda ne dobiva publikacij, poročil, okrožnic itd. te mednarodne zveze (Union internatao-nale des associiations pour la Soči ('te des Na t ion s, Bruxeles, Palais Mondial), Ali Bože sačuvaj, da bi drugi listi objavljali nekaj, kar je bilo že v — kateremkoli drugem strankarskem listu. Naj bo stvar še tako dobra, še tako važna za ves naš narod, treba jo je zamolčati edino radi tega, ker jo je prvi prinesel — »Narodni Dnevnik« ali »Slovenec-ali — tudi kak drug naš list. .
To žalostno taktiko opažam že nekaj let. Taki Abderiti pred vojno nismo bili! Vsaj časopisi zunaj Ljubljane ne! Naj je objavil katerikoli list kako občenarodno stvar, kak zanimiv ali celo važen načrt, nasvet itd., takoj smo se ga lotili, objavili smo ga tudi svojim ožjim somišljenikom in pričeli o njeni javno razpravo. Danes pa vlada grobna tišina o še tako važnem vprašanju samo radi tega, ker je bilo objavljeno najprej v tem ali onem listu. — Spominjam se, koliko važnih člankov o naših manjšinah je izšlo v »Narodnem Dnevniku . Vprašanja so bila tako važna, da bi ne smelo ostati le pri osamo-čeni Časnikarski objavi, marveč trebalo bi tudi dejanj v naših društvih, v političnih strankah, v parlamentu. Ali baš zato, ker je bilo vse to objavljeno v »Narodnem Dnevniku \ je bilo treba vse vkup potlačiti, umolčati! — Ali isto se dogaja tudi drugim listom, da ne bo nikomur krivice. Pri tem pa trpi narodova korist in širi se letargija, malomarnost, brezbrižnost za naša vitalna vprašanja. Od časa do časa zagori nekaj slainp, pa je potem dolgo časa mir! Tako se pri nas igračkajo z interesi naroda, z našo bodočnostjo! Nič resnosti, nič temeljitosti, alfa in omega vsemu mišljenju in delu je: strankarstvo in če-sto ostudno koristolovstvo — —!
Iz istih razlogov je ostalo neopaženo tudi izvrstno poročilo v »Slovencu«. Naj hudič vzame vse naše trpine preko meje, prav jim je, ko se pa »Slovenec« briga za nje! Mutetis m ut and is bi mogli »Slovenca« zameni !i tudi z »Narodnim Dnevnikom« ali — toda bolj poredkoma — tudi s kakim dragim listom.
V	Istem poročilu čitam tudi naslednje resnične besede:
»V Jugoslaviji imamo več društev za Zvezo narodov — žal le med Srbi: Slovenci in Hrvati »imama niti onega, dasi smo prvi poklicani za to, da branim# potom teh društev brate onkraj meje. Slovenci in Hrvati v Italiji imajo lastno društvo, prav tako Nem-
ci; društvi sta včlanjeni v zvezi italijanskih društev v Rimu, kateri predseduje načelnik zunanjega urada Giannini.«
(Vsaka država ima svojo »ligo za Zvezo narodov«, v kateri so včlanjena posamična društva. Vse lige tvorijo imenovano »Unijo-:.
V	»Avstrijski ligi« so včlanjena tudi češka, hrvatska in slovenska manjšinska društva. Le v okvirju take lige morejo priti tudi češki, hrvatski (gradiščanski) ali koroški slovenski delegati na občne zbore ali skupščine te mednarodne zveze (Unije). — Tako so prišli tudi dr. Vilfan in dr. Besednjak na zadnje zborovanje za našo manjšino v Italiji in tirolski poslanec Sternbach za poadižke Nemce.)
Iz goraj ponatisnjene pri.pom nje »Slovenčevega« poročevalca pa imamo pojasnilo, zakaj je bila na vseh dosedanjih skupščinah Unije ravno naša Jugoslavija tako — slabo zastopana. Zastopniki naših manjšin v Italiji in Avstriji namreč niso imeli nikake prave zaslombe v zastopnikih iz Jugoslavije.
To se je poznalo tudi na zadnjem zborovanju. Nemški poslanec Sternbach je slikal obupen položaj narodnih manjšin v Italiji. Zastopnik italijanske lige Giannini je zagtnal hrup in zahteval, naj mu predsednik vzame besedo. Proti Gianniniju so ostro, dasi uglajeno govorili Švicar prof. Bovet, Holandija gospa Baker, bivši ogrski minister Pekar, Francoz Prudhommeaux, Belgijec Overbeke, Avstrijec Dumba, Nemec dr. Jungham iz Berlina — a ni bilo zastopnika Jugoslavije, ki bi najbolj avtoritativno mogel podpreti in dopolniti sliko Sternbacho<vo. Iz poročil ni razvidno, ali je bil kak Srb med delegati. Ali tudi če bi bil, je navadno bolje, ako o naših manjšinah sploh ne govori, ker bi njegovo govorjenje ne bilo »ne krop ne voda«. Saj se razumemo!
Lepo je od »Slovenca«, da se je dotaknil te naše rane in sramote. Ali moram ugotoviti, da je večji del te žalostne krivde na stranki, katere glasilo je »Slovenec«. — SLS je danes doma in napram tujini poklicani zastopnik slovenskega naroda. Ako med nami ni društva za Zvezo narodov, je torej v prvi vrsti krivda SLS, ki bi bila morala ta nedostatek popraviti. Vem, da so pri naših razdrapanih razmerah težave za tako — nadstrankarsko društvo, toda naloga SLS je, da bi Slovenci imeli društvo, ki bi potom »Lige SHS« imelo vsaj enega delegata na skupščinah Unije v oporo in podporo zastopnikov naših manjšin v Avstriji in Italiji. Sramota vsem in vsakomur, ki bi ne podpiral take inicijative iz vrst SLS!! — Pobuda, predlog in akcija za tako društvo pa mora priti od najmočnejše stranke!
Na jesen bo zopet skupščina Unije,. Ali ne bo nič bolje zastopana Jugoslavija!*— Voditelji slovenskega in hrvatnkega naroda (tako pišem čez 5 let in pri tem ostanem!) naj poskrbe, da bo med delegati tudi kak naš veščak, ki bo mogel nastopati za pravično rešitev manjšinskih vprašanj, predvsem pa nevarno podpirati zastopnike naših manjšin v Avstriji i,n Italiji.
Naloga SLS je tudi, da bo naš narod častno zastopan na prvem panevropskem kongresu na Dunaju. — Pri tej nalogi naj se ne briga, ako ne bi hoteli sodelovati »die Kra-niche des Pribiikius«, ki ne štejejo dosti doma, v tujini jih pa nihče ne pozna. Ako bodo sodelovali, tudi prav, toliko bolje za nje same. — O tem še posebej!	A.	G.
Izjava g. Smajdka.
Gospod Ivan Šmajdek, predsednik kluba samostojno demokratskih učiteljev, je podal .sotrudniku zagrebškega radikalnega /Narodnega dela« izjavo, ki je tako značilna, da moramo z njo seznaniti tudi slovensko javnost.
G. šmajdek namreč pravi:
>Mi antidcklaraši smo za celjsko deklaracijo, toda zahtevamo da se unese v n,;o pasus o državnem in narodnem edinstvu. Že i. 1908 po naši skupščini v Radovljici, na kateri je bilo tudi mnogo Srbov in Hrvatov, Srbov celo iz kraljevine, smo se zedinili s svojimi brati na izrini Save na temelju narodnega in državnega edinstva (!!!) Kar se tiče preganjanj, iki jih nam očitajo, treba uvaževati, da je g. Jelenc prišel mnogokrat v konflikt z g. Postotnikom in da so na g. Pestotnika delovali razni samostojni agitatorji. Naša zahteva, da se posebej vnese narodno in državno edinstvo, ima biti ovira v slopu separatistov, a poleg tega se ne sme pozabiti, da ima učiteljstvo tudi veliko nacionalno milijo. Pri nas niso samo samostojni demokrati (?) Pravila udruženja se ne zlagajo z deklaracijo. Udruženje nima zveze s separatisti. »Slomškova zveza« more vstopiti samo, če prizna državno in narodno edin-,stvo. Na državni skupščini v Beogradu bomo v lem smislu zavzeli svoje stališče. Mi smo »akonki zastopniki (!!!) Udruženja v Sloveniji, noben način pa niso to deklaraši (!!).
*
Mislimo da ni potrebno, da bi to izjavo g. Smajdka obširno komentirali, ker menda ne bo slovenskega učitelja, ki ne bi poskrbel za komentar. Zato se omejujemo le na par opomb in vprašanj.	,
Samo zadoščenje za nas je, Če imenuje g. .šmajdek dr. Pestotnika v zvezi s preganja-<njem učiteljstva in še bolj, če pravi, da je prlSel zaradi tega g. Jelenc v konflikt z dr. Pistotnikom.
Toda, zakaj je potem g. šmajdek predsednik kluba sam. dem. učiteljev? Zakaj pa -s« potem prijatelji g. Smajdka še tako ogrevajo za SDS?
Ati ne bi bil g. Šmajdek tako prijazen, da bi pojasnil tudi to vprašanje?
(Himajdok pravi, da pri njih niso samo samostojni demokrati. D tvno! Zakaj pa se njegov klub imenuje »Klub sam. dem. u«-
Politične vesti.
—	Zdravstveno stanje Ljube Jovanoviča se je zboljšalo. Ljuba Jovanovič je sprejel v nedeljo več radikalnih in opozicionalnih poslancev. Vsi njegovi posetniki so izjavili, da se je njegovo zdravstveno stanje 'bistveno izboljšalo in da bo že v par dneh zapustil posteljo.
= Jadranska železnica. Kakor znano, so se ponudiili angleški finančniki v zvezi z našimi južnoameriškimi rojaki, da zgrade železniško zvezo med Beogradom lin Splitom preko Sarajeva. Zveza bi bila najkrajša in iz Beograda v Split bi se prišlo v 8 urah. Prvotno so se znani beograjski krogi tej ponudbi upirali, ker bi pač bilo vsako posredovanje nemogoče. Pod vplivom javnosti pa je ta odpor izgubil vedno bolj na sili in sedaj pride ponudba naših južno-ameriških rojakov pred ministrski svet in upati je, da bo njih ponudba tudi sprejeta. Da bi namreč naša država z lastnimi sredstvi zgradila to prepo-progo, zaenkrat še ni misliti in pri obstoječih razmerah je tudi bolje, da je ne
dra^a	Potem	proga mnogo pre-
_ — Sestanek velike narodne skupščine v Versaju. Poincare je izjavil novinarjem, da namerava sklicati veliko narodno skupščino da dobi od nje potrebna pooblastila za delovanje amortizacijske blagajne. Na ta način bi okrepil Poincare stališče svoje vlade v parlamentu, ker je jasno, da bi Poincareju udani senat močno vplival na sklepe velike narodne skupščine.
Upravo francoskega tobačnega monopo
cem in sploh vsakomur, ki se obveže, da bo spoštoval mehiikanske zakone.
— Boj Abesinije za svojo neodvisnost. Že leta 1906 je bil zadan prvi udarec neodvisnosti Abesinije, ko so si Anglija, Francija in Italija razdelile interesne sfere v Abeeinijl. Franoija je tedaj dobila koncesijo za gradnjo železnice iz svojega pristanišča Dšibut t pre-stolico Adis Abeba, Italija za cesto med So-mali deželo in srednjo Abesinijo, Anglija pa 'koncesijo za zgraditev velike zapornice m ■ Tana jezeru in za železnico, ki bi priključila Abesinijo k afriški magistrali od Kapa do Kaire. — Po vojni je Anglija hotela svoj 'vpliv v Abesiniji še povečati in je zato sto; pila z Italijo v stik in tudi dosegla 1. 192» z njo dogovor glede ponovne razdelitve interesnih sfer. Tega dogovora se pa Francija ni udeležila, temveč nasprotno pregovorila Abesinijo, da je vstopila v Zvezo narodov. Abe-sinija je postala s tem enakopravna Slanica Zveze narodov in je vložila protn angleško-itaiijanskemu dogovoru protest. Nad vse verjetno je, da bo morala Zveza narodov angleško italijanski dogovor razveljaviti.
Kratke vesti
Na Primo de Rivero je bil izvršen v Barceloni atentat. Atentator je vrgel v diktatorja bodalo, 'ki pa je zgrešilo cilj in »e aapičito v blazine. Atentatorja je nato diktatorja spremljajoči policijski avto povozil in mu strl nogo. Atentator je znan anarhist Toren-ti iz Barcelone. Primo de Rivera si je ogledal bodalo in nato nadaljeval potovanje v
la namerava Poincare popolnoma spremeniti.	Madrid.
Vodstvo uprave bo poverjeno mešani komi-	Upor	v grški vojni mornarici je izbruhnil
po francoskih vesteh. Dejstvo je, da je gr-
Najlepša pa je trditev, da je bila že 1. 1908 sklenjena resolucija, ki govori o narodnem in državnem edinstvu. Al i ne bi bil g. Šmajdek tako dober” in bi to resolucijo kratko-malo citiral? Bilo bi nujno potrebno, ker po našem mnenju je v Sloveniji sila malo ljudi, ki bi verjeli, da je bila že 1. 1908 v Sloveniji sklenjena tako resolucija,
A nujno potrebno bi tudi bilo, če bi g. Šmajdek čisto jasno povedal, kaj si on prav za prav predstavlja pod narodnim in državnim edinstvom. Kaj si pod tem naslovom predstavljajo »Jutro« in esdeesarski listi, to vemo le predobro in zato je tudi te fraze vsa Slovenija sita do grla. Ali ima morda g-Šmajdek v tem oziru kake originalne misli? Zakaj jih ne pove? Javnosti bi silno ustregel-Najboljše pa je prihranil g. Šmajdek za na konec. Pravi namreč, da so samo antidekla-raši pravi zastopniki udruženja. Sijajno! Toda, zakaj so ostali potem ti »pravi zastopniki udruženja« na glavni skupščini v Celju v tako blesteči manjšini? Gospodje, ki delajo eksodus, proglašajo sebe za edine legalne zastopnike udruženja! Po kakšni logiki 1,1 po kakšni pravici? Ali bi vsaj na to odgovoril g. Šmajdek?.
Popolen poraz so doživeli samostojni d«i mokrati s svojo politiko v učiteljskih vrstah. Doživeli so ta poraz zasluženo in na podlagi težkih grehov, ki so jih zagrešili napram učiteljstvu. Če mislijo sedaj samostojno demokratski voditelji, da bodo popravili svoj greh z deklaracijami o narodnem in državnem edinstvu ter s proglašanjem za separatiste vseh onih, ki ne trobijo v njih rog, potem se presneto motijo. Učiteljstvo je danes osamosvojeno in na njegovem praporu je zapisano a neizbrisnimi črkami, da ne bo nikdar več tlačanilo nobeni politični stranki!
In zato je tudi zmagala deklaracija in v tem je bistvo boja, ki se je vršil med dekla-raši in antideklaraši ter končal e popolnim porazom slednjih.
Kdor si želi novih poraaov, naj samo ta boj obnovi, ker vsaJt boj antideklaraSev je brezupen.
siji, obtoječi iz zastopnikov države, uradni štva monopola, sadilcev tobaka in konsumen-tov. Izdalo se bo za ‘25 milijonov frankov obligacij, ki se bodo obrestovale po 5% in ki bodo poleg tega participirale na čistem dobičku. Pravico do teh obligacij bodo imeli v prvi vrsti lastniki kratkoročnih državnih zadolžnic. Na ta način upa Poincare konsolidirati francoski viseči dolg na višini 25 milijard.
— Nemška armada najboljša. V razgovoru z belgijskimi politiki je izjavil Briand, da je nemška armada danes najboljša na svetu. Skupno s policijo, ki je popolnoma vojaško organizirana, šteje nemška armada 350.000 izvrstno oboroženih mož,- — Ako pa pomislimo, da je tudi večina športnih društev v Nemčiji organizirana popolnoma po vojaško, znaša število vojakov, ki so državi vsak hip na razpolago, mnogo več.
= Razpust tajnih organizacij v Avstriji. Veleposlaniška konferenca v Parizu je skle-ni{a povodom svoje razprave glede razorožitve v Avstriji, da mora Avstrija čim prej razpustiti vsa tajna društva in organizacije in da mora razdreti vse stroje za izdelavo orožja in municije. Ves vojni materija!, ki so ga i'«lelali v Avstriji za države Male antante, mora Avstrija izročiti kontrolni komisiji za razorožitev v Avstriji. Proti temu sklepu veleposlaniške konference avstrijsko časopisje ogorčeno protestira in zatrjuje, da v Avstriji niso znane nobene tajne organizacije in da Avstrija ne izdeluje več orožja ne za svoj ne za tuj račun.
— Bolgarski finančni minister Molov je prišel v Rim ter imel obširne konference z italijanskim (finančnim ministrom grofom Volpijem. Vse kaže. da je prišel bolgarski minister v Rim malo pozno, ker sedaj po padcu lire bo mogla tudi »vsemogočna« fa-šistovska vlada dati Bolgarom le malo denarja. Riimuni so bili na vsak način mnogo premetenejši, ker ti so prišli po denar pred padcem lire.
— Verski boj v Mehiki. Zgodovina Mehike zabeležuje že zgodaj prve konflikte med vlado in katoliško cerkvijo. Leta 1822 je bila osvobojena Mehika od španske nadvlade,
/.e 1. 1822 pa je izšel zakon, ki je odpravil cerkveno desetino. Nato so bili sprejeti 1. 1857, 1859 in 18(50 zakoni, s katerimi se izreka popolno ločitev cerkve od države. Ustava iz 1. 1874 je to znova potrdila, vsled večnih strankarskih bojev pa se ustava ni izvajala. Vlada Diaza, ki je trajala najdalje, pa se je opirala na veleposestnike, ki so bili vseskozi ktoliškega mišljenja in zato je le naravno, da tudi ta vlada ni izvedla ustave. Šele med vojno se je začela^ akcija za izvedbo ustave in le naravno je, če je socialistična vlada Callesa zlasti energično začela s to akcijo. Pri sedanjem konfliktu v Meksiki ne gre torej za nove zakone, temveč le za izvedbo že desetletja starih zakonov. Da je ves konflikt lažje razumljiv, treba pripomniti še sledeče: Celotno prebivalstvo Mehike šteje nekaj nad 15 miljonov prebivalcev, od katerih je 20 odstotkov belokožcev (Evropejcev in Kreolov), 35 Indijancev (»Indios«) in 45 odstotkov mešancev (mesticev). Dobro situirani so skoraj samo belokožci in samo ti so tudi skoraj pismeni. Indijanci so pa skoraj sami analfabeti in ravno tako večinoma tudi mestici in analfabeti tvorijo 78 odstotkov vsega prebivalstva. Vse mehikansko prebivalstvo je z neznatno izjemo katoliške vere. Tudi je imela katoliška cerkev še pred kratkim vse šole v rokah, kljub temu je analfabetizem kot rečeno cvetel. Skoraj tretjina vse mehikanske dežele je bila v rokah cerkve, ki je poleg tega dobivala od države velike vsote, škofje so imeli po 100.000 pe^et plače in v vsej Mehiki je bilo duhovnikov in redovnikov ali na iw» p valcev eden. Naravno, da so bila ta ,	•
za Mehiko silno težka in	z	\7,
vzrok, da je pričela	cerkve	je
vajanjem ustave VpUv kn.janci 9ilno ve!jk
zlasti med	‘katoliške	stranke	za-	,
vladi. Boj je danes na vi-čele z ^j^m ££?toVo je kako konča, ker tudi
^ ^! <Sneb»a- PriMo 360 nles,oma do
vlada noče panena
ška vlada odredila ostre odredbe proti upornim mornariškim oficirjem.
Francoska banka je povišala obrestno mero od 6 na 7 in pol, za predujme pa od 8 na 9.	.
Generalni tajnik angleških rudarjev Co^k je izjavil, da so rudarji pripravljeni na nova pogajanja.	i
Nail južno Dobrudžo je proglasila rumun-M ska vlada vojaško upravo?
Pogajanja z Grško glede sklenitve »vezne pogodbe z našo državo so se pričela.
Beležke.
ESDEESARJI POVSOD ENAKI.
To, kar pri nas esedeesarji, so na Češkoslovaškem demokrati. Na ustih vse polno besedi o državotvornosti, v resnici pa samo šovinistični demagogi, ki hočejo živeti na račun nacionalne misli.
Afera generala Gajde je to znova potrdila. Ker so mislili češki mladini, da bi mogli iz te afere kovati kapital, so začeli na široko pisati o tej aferi, pa čeprav *o morali »nat', da bodo s to pisavo samo škodovati češkoslovaški armadi. Seveda niso pozabili ti šovinisti pri tem tudi na napade na dr. Bene-ša, pri čemur pa so doživeli težak poraz.
Dr. Beneš je končno na vse njih surovosti odgovoril z ostrim pismom, v katerem pravi, da bo dokumentarično dokazal, da nima prav nobene zveze z Gajdovo afero. Nadalje pa prav krepko označuje vse te mladočeške napade, ki so bili grobi, breztaktni in osebno nekorektni. Ko bo on (dr. Beneš) objavil te dokumente, potem bo spoznala češka javnost, kdo zastruplja politično življenje in pred tujino škoduje dobremu glasu češkoslovaške države.
Kadar govori tako krepke besede dr. Beneš, ki je naravnost primer mirnega in vseskozi korektnega zunanjega ministra, potem pač vsakdo ve, koliko je ura bila.
iNe samo po svojem »programuv, ten"6« tudi po svojih metodah so si esdeesarp P° vsem svetu enaki.
»SRAMOTA«.
Pod tem naslovom piše beogradska »Pravda« z dne 81. julija t. 1. o žalostnih dogodkih
v Srbiji med drugim: »Ne spodobi -se niti za svobodnega državljana niti za državnega uradnika, da vpliva na prepričanje svojih sodržavljanov z grožnjami ali s terorjem. Tako radikali kakor demokrati so enakopravni državljani. V obeh strankah so pošteni ljudje, ki ne smejo dopuščati, da se sovraštvo razpase do poboja. Posebno moramo wi SrD te dogodke obžalovati. Srbi hote j o in se vedno zavzemajo za to, da stoje politično v tej državi na najvišji stopinji in da om »ajbolj umevajo politične potrebe, h takim postopa-
jeziti, če v činov orijei da uvidijo
J
jeziti, če vas bosta imenovala ^ad^Jak h orijentalce? Zato pa -je *e *kr<^i fes idijo vsi državljani, da se s
J	........ našj draavi.«
ne sme več voditi politika
Včasih pravijo, da je prva korak_ do pobod -Sanja ta če se začne človek svojih .pravilnih dejanj sramovati.
TUDI en VZROK NAŠE HjkABE UPRAVE
V	zagrebškem »Večera« piše nekdo, so ljubljanski hoteli neprimerno cenej5>. zagrebških. D oči m se plača v Ljubti«*1 sB najboljših hotelih za postelj 2B plača v Zagrebu v f,rfdnj*1^°v asagrob&kem
SlovS	kruh pa je v l^arn
boljši h cenejši ko v Zagrebu.
I« če bi zagrebški dopisnik primerjal druge stvari bi moral zaMežiti še drugih primerov v čast Slovenije, di® »otovo glede uprave na prvem v!ada	tudi	bogati Amsrikanci so	j Menda ravno zato pa, ker j«
^TSSell vmešavati v boj in podpirati (kato-	kazala, da zna upravljati seb«,
vlada s svoje strani izjav- pri #«vi dtfcvejMi	toda
ji« da nima nobenih protiverskih tendenc uprava taka,	^	w
ta navaja, da je dovolila naselitev v Mehiki kljub anoju poljedelca ne prmemo ao mohamedanskim Druzom, budističnim Japon- stanja.
Dnevne vestt
UKINITEV ODDELKA ZA SLOVENIJO. |
Pri ministrstvu za notranje zadeve je bil i takoj ob ustanovljenju naše nove države ustanovljen poseben oddelek za Slovenijo. Njegova naloga je bila reševati akte, ki so jih pošiljali iz Ljubljane na rešenje v centralo v Beograd. Ker srbski ministri za notranje zadeve in pa razni srbski načelniki v tem ministrstvu pri nas še danes veljavne avstrijske upravne zakonodaje ne poznajo, je moral minister na vsak način imeti ob strani referenta za slovenske zadeve, ki je pri nas veljavno •zakonodajo dobro poznal.
Prvi načelnik tega slovenskega oddelka je bil sedanji veliki župan dr. Baltič, za njim
Svetek	*°	meSto	sedanii	načelnik dr.
- ''lfrn;!hS!«ve^e v Beograd odposlani akti n	llltro rešujeio, je to zasluga
včaafh egaj odde,ka- Gospodje ministri so 8 P^dpi^i sicer nekoliko počasni, am-dobro S{> snem !’e oddelek posloval jako
Nihče bi ne imel nič proti opustiti tega oddelka, če bi vlada prepustila reševanje vseh bjovenije se tikajočih zadev enostavno velikim županom v Sloveniji, izvzemši morebiti najvažnejše posle politične narave. Za rešitev pečine upravnih aktov pa ministrov podpis ni vel •'foen, vamPflk zadošča popolnoma podpis bo *uPana- Bojimo se pa, da se to ne ’ amPak da Bo reševal poslej slo-.,. v , nadeve ta ali oni srbijanski načelnik ■. ef oddelka ki se mu o avstrijski zakono-i[ .n“i ne sanja
nai 'im1?38 imamo n. pr. svoj obrtni red. Kaj ii: * cnevSrbijanec z našim obrtnim redom? ho -nas slavni »Prugelpatent«! Ali nam ne n° sibijanski načelnik dekretiral kar na glad-svoje . batine-?	»	.
- astala bo upravna zmešnjava, kakršne nismo doživeli niti ob prevratu.
Doslej je bila izmed vseh pokrajin naše »ove države Slovenija še najbolj v redu M*™- Sedaj pa utegnemo doživeti pre-bol jše.U8a°ne razmere’ ki Pa žalibog ne bodo
Stroški za oddelek za Slovenijo težko da bi znašali dosti nad 100.000 Din letno Za no
Sto"™ t”T.k " Sx
Tiuli tn Ja na^ ]a IZ občutna škoda, mer	ZI>ak	beograjskih	upravnih raz-
DONESEK k vladnemu štedenju.
V	nedeljo je čakalo na ministre na beograjski postaji nič manj ko 11 salonskih voz, ali skoraj cel vlak.
Niti najmanje ne odrekamo ministrom pravice, da se poslužijo svojih salonskih voz, toda mislimo, da bi se tudi potovanja v salonskih vozovih brez škode nekoliko omejila.
Vsaj zato, da bi ljudje lažje verjeli vladi, kadar ta zatrjuje, da hoče slediti.
KneginjiJetafS* dSfit’
krfi km
-Znižane cenena vpoklicane vojaške osc-
*:ZT°T	f Tster J'e izdal ponovno na-
ledbo, glasom katere uživajo, kar se tiče vož nje po državnih železnicah iste ug^nosU ko^
ute^vZS	»seb^ kadar Pt
i ujejo v vojaško službo in nazaj.
.C **-;no železniško vožnjo je dovolilo v° ,ntinistrtvo dijakom, ki se žele ude-ezm tečaja za mednarodno pravo v Ženevi. >a tečaj priredi urad za mednarodno pravo, ista olajšava velja tudi za inozemske dija-'e’Jti Potujejo preko naše države na ta tečaj. Kon Jugos,ovenska razstava na Tihem morju, hd Meseca maja je pristal v ameriških nil \i°.rBa in Portland prekooceanski paramo ',ariJa Petrinovičr, last »Jugoslovenske 'Ma r' anske. plovitbe d. d. Split«. Parnik par n>!a i>et.rinov>č je bil prvi jugoslovanski ■ v'/-? Je pristal z jugoslovansko zastavo lkv«lab- Naravno je da je vzbudil med
ukajsnjimi Jugoslovani veliko navdušenje.
V	zdravilišču »Terma« v Laškem razsuje Pokojninski zavod za nameščence v Jdubljani za dva zasebna nameščenca —
}°Ja zavarovanca tekom meseca septembra ^j.^ttkega za pol meseca prosti mesti s prvo-p0j n° Preskrbo, in sicer s prosto sobo, poln k^Dla .vso prehrano, zdravniško pomočjo ka	toda	brez potnih stroškov. Kol-
ble rs proinie se žagajo pri zavodu do <n>remljeDe V2Usta. °Poldne in morajo biti sile« nima ereef * ld.m spričevalom, da pro-nikovim, da	s	potrdilom zdrav-
, matičnim obolenjem ?,!*! SUl protinskim ali zdravljmue v termaUnl^« da bi bilo da je od 15-dnevnega zdravf^J«« potrebno, zboljšanja in da prosilec lahko\p,;lsokovati spremstva. Prosilec mora navesti koijlf zinskih članov živi z njim v skupnem darstvu in koliko imajo dohodkov.
—	Sprejem gojencev v vojaške šole. Komanda mornarice v Beogradu razglaša, da sprejme tekoče leto do 50 mladeničev v pomorsko zrakoplovno podčastniško šolo v Djenoviču. — Komanda konjeniške podčastniške šole v Mišu razglaša, da sprejme tekoče leto le omejeno število mladeničev Ha gojence. Vojna godbena šola v Vršcu ■J-aaglaša, da sprejme tekoče leto 180 mladeničev aa gojence. Uprava administrativne So-,f'. v Beogradu razglaša, da sprejme tekoče •eto do 60 gojencev.
,S~ I* sedne službe. Za sodnika v področju >*sjega deželnega sodišča v Ljubljani je imenovan pravni praktikant Metod Komotar.
— h poštne službe. Imenovani sta kon-traktualna poštarica Marija Koritnik za urad-"«o pri pošti Cabar, bivša poštna uradnica »arija Goričar pa na poštno uradnico v Ce-'Ju. Premeščeni so od pošte Ljubljana I. k
pošti v Litijo Janko Kocmur, od pošie Šmarje pri Jelšah v Poljčane Albert Črnič, e pošte v Subotici k beograjski železniški pošti Julij Kuštrin, iz Osijeka k pošti Odijaci Dragotin Drenovec, od poste Žiri v Gorenjo vas Terezija Kenda.
—- Za delegata naše države na botaničnem kongresu v Ameriki je določen dr. Vuk, vse-učilišeni profesor v Zagrebu.
  Osnutek internacionalne visoke šole za
politične znanosti v Ženevi. Komitet mednarodne komisije za sodelovanje intelektualcev v Ženevi se bavi že dalje časa z mislijo, da bi se ustanovila internacionalna šola za politične znanosti. Ta šola naj bi bila namenjena izobrazbi državnikov, diplomatov, političnih uradnikov in profesorjev na visokih političnih šolah.
— Nove gojenke šole za dojilje v Beogradu. Sola za dojilje Rdečega križa v Beogradu se prične 1. septembra. Nove gojenke za katere je že i’azpisan natečaj, se bodo sprejemale do 15. t. m. Šola traja 4 leta. Kandidatinje morajo priložiti svoji prošnji sledeče dokumente: spričevalo-o državljanstvu, spričevalo o položenem izpitu nižje srednje ali tej podobne šole, zdravniško spričevalo, krstni list (gojenka ne sme biti mlajša od 14 let in ne starejša od 20 let) Jn potrdilo starišev, s katerim se obvezujejo, da bodo poravnali vse stroške šolanja v slučaju, da gojenka sama prekine šolo. Ta obveza mora biti potrjena tudi od občinskega urada.
— Prodal otok, da podpre francoski frank. Kralj čokolade, senator Meiner, je prodal neki kanadski družbi otok Anticosti v zalivu sv. Lovrenca za 500 milijonov. Ta denar namerava Menier vporabiti za dvig francoske valute.
— Smrt madjarske pisateljice. Iz Budimpešte poročajo, da je pred nekaj dnevi umrla v Londonu pisateljica Ilona Giver-Oyory. Ko je prejel to vest njen brat Roland Gyory, bivši poljedelski minister, se je nezavesten zgrudil ter so ga morali prepeljati v bolnico.
— Železniška nesreča pri Senti. Kočijaž Ivan Žarič je peljal pretečeni torek mleko v Sento. Na poti je dohitel 17-letnega Franja Hola ter ga povabil na voz. Vozila sta ob železniškem tiru. V tem sta dospela do mesta, kjer prehaja cesta čez železniški tir. Ko sta bila z vozom sredi prehoda, sta nenadoma opazila, da drvi proti njima z velikansko brzino orient-expres na poti v Rumunijo. Čim je kočijaž grozečo nevarnost opazil, je skočil z voza, medtem ko se Hailu to ni posrečilo. Tedaj je brzovlak treščil z vso silo ob voz ter ga zdrobil na kose, konje ubil, Hola pa vrgel z voza ter vlekel vse skupaj 200 metrov s seboj, dokler se ni ustavil. Težko ranjenega Hola so vzeli potniki v vlak, da bi ga prepeljali v bolnico, toda vsled težke poškodbe lobanje je kmalu nato umrl.
— Velika, eksplozijska nesreča pri vojaških vajah ua Slovaškem. V okolici Kreme-nice na Slovaškem so bile te dni vojaške raje. Pri tem se je streljalo tudi »ostro*. Ena od 7.5 cm granat ni eksplodirala. Našli so jo otroci, 6 dečkov in ena deklica ter se jeli ž njo igrati. Nenadoma je granata eksplodirala ter štiri od njih težko poškodovala.
  Tragičen konec zlate poroke. V Datten-
burgu ob Renu je obhajal te dni neki zakonski par-zlato poroko. Pri tej priliki so spuščali pred hišo rakete. Nenadoma je priletela ena od raket v sobo med zbrane goste ter eno od vnukinj starih zakoncev ubila, več drugih gostov pa ranila. Ognjegasec, ki je raketo izstrelil je hotel izvršiti samomor kar pa so prisotni preprečili.
ma
— 200 ljudi se je zastrupilo s pokvarjenim mesom. V Hertzfeldu, predmetju Berlina se je te dni zastrupilo 200 ljudi, ki so vživali pokvarjeno meso vsebujoče paratvphoidne bakterije.
— Beg prizrenskega župana. Pred nekaj dnevi je izgini tu Prizrena mestni župan Ju-gela Vešaik, ki je pobegnil v Albanijo ter od-nesel s seboj 150.000 dinarjev občinskega denarja.
— Milijonarka — tatica. V neki pariški veletrgovini so zasačili te dni bogato Amerikanko. hčerko visokega sodnega uradnika in sestro enega prvih newyorških sodnikov, Mis Luizo Gotes, ko je ukradla par rokavic ter jih hotela skriti v svojo ročno torbico. Bila je aretirana, toda vsled intervencije ameriškega konzula začasno zopet izpuščena, ven-jJF Pa se bo morala zagovarjati pred pari-
^ kazenskim sodiščem, ral*. v°vtans*ca goljufija nekdanjega gene-generat	ie	bil te dni aretiran bivši
njegovih kor^i^evib Cet Skirmunt in več dvigniti s potvoril' Aretiranci so hoteli banki 100.000 do]ntl-mi d(>kumenti pri Poljski
— Zaradi psovaoiiieV'
jena. Te dni sta biia ”7m*k6 republike obso-letni trgovski nameščencu/13 j Berlinu 19-
letni klpnnr I^oebe »j? Wunderlich in 21-letni kiepai uoeoe ia<ii psovanja nemške re-
publike na 1 mesec zapora. Obtoženca sm
pela meseca marca v povorki nacionalno^o-
ciaLLstične delavske stranke pesem, ki se
konča z refrenom: »Mi žvižgamo na židovsko
republiko, v
— Požar t zoološkem vrtu v Parizu. Te dni je izbruhnil v pariškem zoološkem vrtu velik požar. Papige so se v dimu zadušile, medtem ko so se mile gotove smrti vse opice b tenn, da so pobegnile v boulonjeko šumo.
— Stavk* francoskih kovinskih delavcev.
kf>vlI“kL *^aml v Roubaijcu je stopilo v stavko 2430 delavcev.
— Francosko-ameriško tekmovanje v lepoti.
Sredi tega meseca se bo vršilo v Parizu tekmovanje Francije in Amerike v lepoti. Od francoske strani se bodo udeležile tekmovanja najlepše Francozinje v starosti od 16 do 25 let, med izbranimi lepoticami ki bodo zastopale Ameriko, se nahaja tudi Hozel For-bes, ki velja za najlepšo žensko v Ameriki. Zmagovalka bo dobila kot nagrado prosto vožnjo po Ameriki.
— Fašisti proti makaronom. V svrlio saniranja italijanske zunanje trgovine se fašisti niso ustrašili nastopiti niti proti svojim makaronom in špagetom. Da zmanjšajo konsiyn makaronov in s tem uvoz pšenice so začeli z vso silo propagirati krompir. Zato je izdala italijanska vlada naredbo, s katero se dovoljujejo za uvoz krompirja velike olajšave. Fašisti bi menda želeli, da hi italijanskemu narodu možgani čimbolj zvodeneli. Sicer se pa bedo oškodovali Italijani najbrž za makarone z lastovičjim mesom. Švicarsko društvo za varstvo živali namreč poroča, da je padlo število lastovic v Evropi v zadnjih letih najmanj za 15 odstotkov ter da so temu krivi največ Italijani, ki te ptičice love en masse in jih jedo.
— Roparski napad na Poljskem. Iz Lublina poročajo: V tukajšnji okolici so udrli trije maskirani roparji v hišo nekega posestnika. Posestnik se jim je postavil v bran s sekiro v roki. Roparji so ga razorožili in ustrelili. Nato so ugrabili 300 zlotov im pobegnili. Dva vaščana sta stekla za njimi, toda roparji so ju istetako ustrelili.
— Oče razglednice umrl. V Londonu je umrl te dni v visoki starosti baron Tuck, oče razglednice. Tuck je izdelal leta 1884 prvo razglednico. Leta 1910 je bil povišan v priznanje zaslug v barona. Svoje tovarne razglednic je vodil do svoje smrti. Njegova iznajdba je imela, kot si to lahko predstavljamo, tudi kolosalen materielen uspeh.
— Goljufije z 20-dinarskimi bankovci. V Srbobranu je prodal neki seljak več glav živine nekemu šeševiču iz Sombora. Ta je Seljaku naštel 31 bankovcev po 100 dinarjev. Ko pa je prišel seljak v gostilno in hotel plačati s takim bankovcem račun, so ugotovili, da so vsi bankovci stari srbski bankovci po dvajset dinarjev. Aretirani šeševič je izjavil, da je dobil ta denar od nekega bančnega uradnika iz Beograda. — Slične goljufije so se začele pojavljati v mnogih krajih države.
— Velik vlom v cerkev. Pariški »Temps-poroča, da so vlomili te dni v baziliko v Cleryju neznani lopovi ter odnesli iz altarja vse dragocenosti v vrednosti več milijonov frankov. V tej cerkvi se nahaja tudi grob francoskega kralja Ludovika XI.
— Angležinja z golimi rokami v rimski cerkvi. Kakor znano, je izdal papež stroge odredbe, ki prepovedujejo damam, ki so po-hujšljivo obječene vstop v cerkev. Vendar pa se je posrečilo te -dni neki Angležinji, da se je utihotapila v neko rimsko cerkev v toaleti, ki ni odgovarjala cerkvenim predpisom. Kmalu pa je pristopil k njej svečenik z nekim mladeničem ter jo zaprosil, da zapusti cerkev. Toda v cerkvi zbrani verniki so bili drugega mnenja. Protestirali so burno proti temu, da bi duhovnik damo izgnal iz cerkve in duhovnik se je moral odstraniti. Vsled tega vlada v Vatikanu velika razburjenost.
— Obriti svetniki. Neki angleški listi prinašajo nenavaden protest kancelarja angleške škofije Chester, ki nastopa proti slikarjem, ki slikajo svetnike brez brade, češ, da hodijo obriti samo »gentlemani«.
— Tenorist kr. opere v Ljubljani g. Leopold Kovač in g. Karol Jeraj profesor konservatorija v Ljubljani priredita v soboto 7. avgusta t. 1. v Rogaški Slatini koncert. Na spo-tedu so zastopani domači in svetovni mojstri
Ljubljana.
1— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 4. avgusta t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, podpritličje, vhod iz ulice »Za Creslom«.
1— Ali res ne smejo priti Ljubljančani do cenenega sadja? Včeraj so pripeljali v Ljub-ljano Vojvodinci dva vagona različnega sadja boljše kvalitete — večinoma hrušk — ter ga hoteli prodati na ljubljanskem trgu. Kakor hitro so izvedeli za ta dovoz ljubljanski branjevci, so tekli na magistrat ter hoteli prodajo preprečiti. Magistrat res ni pustil tega lz .vor|ti. Proti temu ukrepu so se pritožili Vojvodinci na veliko županstvo. Tam so jim odgovorili tako, da Vojvodinci niso vedeli pri eem da so. Nato so sklenili, da ne bi trpeli prevelike škode, da blago prodajo ljubljanskim trgovcem s sadjem po 2.50 Din kilogram. Ljubljanski trgovci pa so rekli da je to predrago. Tako so rekli ljudje, ki prodajajo kilogram manjvrednih hruško po 6 Din!	K
't	v ‘^kt zopet otvorjena. V nede-
ljo je bila pošta v šiški (Ljubljana VII.) po enem letu zopet otvorjena. Nahaja se v Pogačnikovi hiši. Skrajni čas je že bil!
Maribor.
tik?7 Martič hraniIni,'i i" občinski poli-
žn. b«ij	»m*»«
nekim »ristnZ16	skoro do incidenta med
vhom ST4 SLS 111 Prista5i SSJ- Tudi na Mariborski	ob	koncu preglasno.
!rfi.ravikal dr- Stefanovič se j! oglase razšli ^ astal je kraval in zborovalci so
gust-T i^^iborske banke poslujejo od 1. av-hln<»ir Je »»Pretrgoma od 8. - 14. ure, 13	strankam	dostopne samo do pol
Trgovski rremij v Mariboru sklieuje » torek 3. t. m. zborovanje članstva v hotelu »Kosovo«, da postavi kandidate za volitve v trg. in obrt. zbornico.
m— Za pomoč peplavljeneem se je v Mariboru izvolil ta-le odbor: preds. O. Pirkmajer; jKKlpredsednika oz. tajnika sta I. dr. Poljanec, prosv. inšpektor, II. F. Fink, prof.; blagajnik dr. Povalej, fin. ravnatelj; elani: Ing. Zidanšek, dr. Jurečko, dr. Leskovar, gospa soproga generala Maistra, dr. Pipuš, kanonik dr. Časi in dr. Fr. Jankovič.
m— Nov odvetnik. Dr. Avguštin Reisman je otvoril s 1. avgustom v Gregorčičevi ulici 22 svojo pisarno.-
_ m— Cvetlični dan. V nedeljo 8. t. m. se vrši v Mariboru v prid poplavljencem cvetlični dan. Priredi ga odbor Rdečega križa.
POROČILO RDEČEGA KRIŽA 0 OBSEGU POVODNJI IN SVOJI REŠEVALNI AKCIJI.
V »Vremenu« je objavljeno zanimivo poročilo Rdečega križa o njegovi akciji v poplavljeni Vojvodini.
Prva perioda reševalnih del je zaključena, lačnih ni in vsi poplavljen« so s hrano preskrbljeni. Prvotno so dobivali hrano vsi brez razlike, sedaj le reveži. Tudi se sedaj hrana kuha. Za prehrano prebivalstva skrbi 14 mestnih organizacij Rdečega križa. Vsi poplavljene! so tudi že spravljeni pod streho in sicer pri sorodnikih ali pa po šolah. Mnogi poplavljene! so zaposleni pri kuluku in drugih delih. Tl dobivajo od Rdečega križa hrano. Tovarniška podjetja v Stari Pazov! so hotela nastaviti ljudi iz poplavljenih krajev, toda se ni nihče oglasil za delo.
V zdravstvenem pogledu je stanje dobro. Zabeležen ni bil niti en slučaj kake epidemične bolezni. Vseeno pa je bilo cepljenje izvršeno.
Po približnem računu bo vseh poplavljen-cev, ki jih bo moral podpirati Rdeči križ,” od 6000 do 7000. Upati je, da bodo prostovoljni prispevki za prehrano zadostovali. Dajejo se tudi denarne podpore in so zaenkrat dobili poplavljene! od 300 do 1000 dinarjev, kakor je pač bila številna njih rodbina.
V vsem bo treba zgraditi kakih 800 hiš. kar bi veljalo okoli 10 milijonov dinarjev. Kredit bi dal finančni minister, stavben les minister za šume, brezplačen prevoz na železnici železniški minister, delovno silo pa deloma vojni minister.
Večina poplavljeneev hoče ostati v svojih dosedanjih bivališčih, zahteva pa, da se zgra-de solidni nasipi.
RESNICA O STANOVANJSKI AKCIJI »DOM UBOGIH«,
V pomirjenje vsled časopisnih poročil o likvidaciji »Doma vbogih« razburjene javnosti zlasti imejiteljev srečk izjavlja načelstvo kreditne in stavbne zadruge »Mojmir«:
Odbor »Doan vbogih je na podlagi sklepa načelstva in nadzorstva kreditne in stavbne zadruge »Mojmir« z dne 22. oktobra 1923 ustanovljeni odsek zadruge »Mojmir«, ki je to akcijo od ustanoviteljev prevzela dne 28. aprila 1923 in ki se je v prvi vrsti radi izvršitve namena te akcije ustanovila.
Ta odsek zadruge »Mojmir« si je na podlagi sporazuma sklenjenega pod vodstvom župana g. Grčarja na anketi dne 14. X. ozir-14. II. 1924 le upravno osamostojil iz polovice zadruge ter iz polovice predstavnikov javnosti. Le iz obeh polovic sestavljeni odbor je v svojem poslovanju in sklepih pravomo-čen in le v tej sestavni skupnosti veljaven dokler obe sestavljeni polovici vztrajate na sporazumu.
Tekom poslovanja si je oni del predstavnikov javnosti, ki so podpisani na srečkah loterije te akcije skušal osvojiti ozir. po svoje razpolagati z »Dom vbogih'.
Ker je bila zadruga »Mojmir« zakonito primorana varovati svoje pravice ter v zadevno poslovanje tega odbora vzpostaviti red, je* g. predsednik tega odbora brez vednosti načelstva zadruge »Mojmir* mestni občini stavil znani predlog, ki je povzročil splošno razburjenje. In sicer predlog takorekoč na likvidacijo cele akcije. Zgodilo se je to ob času, ko so od sporazuma Samovoljno izločivši se gospodje brez vednosti zadruge »Mojmir« in brez vednosti zadrugo predstavljajočih članov tega odbora od mestne občine že dobili dovoljenje za zgradbo prve hiše kot glavni dobitek.
Že prejšnji g. župan, ki je posredoval ustanovitev tega odbora, je ob isti priliki ugotovil, da mestna občina ne more imeti nobene pravice v zadevi te akcije odločevati v škodo zadruge »Mojmir«.
O likvidaciji »Doma vbogih« ne sme biti govora že zato ne, ker se je zadruga »Moj-mir« nap ra m Nj. Veličanstvu kralju posebej zavezala, da prevzame garancijo za izvršitev te akcije. Pač pa se likvidira dosedanji odbor, ako ne pride do obnove sporazuma. Y tem slučaju zadruga »Mojmir« zopet prevzame tudi izvršitev v svoje roke po prvotnem načrtu, od katerega so se oddaljili gospodje! ki so si skušali to akcijo osvojiti in ki ostanejo napram zadrugi »Mojmir« in imejiteljem srečk, ter sploh napram celi javnosti osebno odgovorni za vso škodo, ki so jo s svojim postopanjem povzročili.
O nadaljnem razvoju te zadeve, bo javnost pravočasno obveščena.
Veliko zborovanje Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne in odkritje spomenika padlim vojakom v Savinjski dolini.
Prejšnjo nedeljo je bil v Savinjski dolini velik dan: V Šmartnem ob Paki je bilo od kritje spomenika v vojni padlim vojakom. Že v soboto zvečer so prihajali oddaljenejši zastopniki podružnic ZSV. Z jutranjiki ojačenimi vlaki so prihajale množice in docela
vlifk n 6	je	prisopihal eeljski
»lili i P0^10 ™ izstopil zastopnik ministra vojske in mornarice, je zaigrala godba držav-no himno, nakar se je izvršil oncijelni sprejem došlih gostov. Nato se jo razvil sprevod in se pomikal po taktu žalnih koračnic skozi nepregledni špalir gostih mlajev, napisov, vencev in trobojnic k maši, kr se je darovala v počast padlim občanom.
Po ialni daritvi so se zgrnile množice okrog »pomenika. Velenjska godba je svirala žalne akorde, celjski moški zbor »Oljka« in domaiSi mešani zbor sta pela žalostinke; na tribuno je stopil tajnik Dragotin Korošec, pozdravil goste in ves zbrani narod in odkril spomenik, nakar je povzdignil besedo g. kurat Bonač in do solz presunil ogromno množico. Zastopnik vojnega ministra g. podpolkovnik Žerjav je z jedematim nagovorom v počast »ojnih žrtev položil na spomenik krasen venec, za njim je nagovoril množico srezr ki poglavar gornjegradski g. dr. Voušek. Isto-tako se je predsedn. ZSV g. major Colarič zahvalil narodu za plemeniti čin. pijetete in vzpodbujal zlasti mladino naj se izkaže z poštenim in moralnim ževljenjem vredno žrtev svojih očetov. Množice je pozdravil tudi poslanec g. Pušenjak. Po >Liberi« so se polagali venci na spomenik. Ginljivi so bili prizori, ko so matere polagale vence na spomenik svojih padlih sinov, ko so poklanjale cvetje sestre avojim bratom, očetje sinovom in otroci - sirote padlim očetom ... ko so prišle deklice celo iz daljne Amerike in obsipale spomenik • šopki belih in rdečih rož... Bilo je ginljivo, množica je plakala.
Popoldne so se zbirale trume na širnem travnik« ob Paki, kjer se je vršilo najprej kratko Bborovanje trpinov iz svetovne vojne, nakar so »aaedle množice obširno igrišče, ki je pokalo pod pezo tisočev. Zagrinjalo na velikem odru se je razmaknilo in pričela se je Matičičeva nova vojna žaloigra »Kalvarija«.
V	iiipu smo se spomnili dvanajste obletnice vroče julijske nedelje, ko je izbruhnil svetovni požar, videli smo na odru napoved vojne, odhod na vojno, živo sliko nekdanje bedne gališke fronte, živo grozo strašnega umiranja na Doberdobu, kri in ogenj, uničevanje naše bedne tomlje, vročino, gnus, pekel in blazno grozo ... Končno smo postali z ubitim srcem ob zadnji postaji naše strašne kalvarije in se zgrozili ob resnični in živi sliki naše zasužnjene zemlje, slišali žvižg biča, jok in škripanje okov, videli pljunke, zasmeh, nasilje in vse prekletstvo robstva. Igralci so svojo nalogo sijajno izvršili pod režijo g. Petriča, bili so sami bivši vojaki in so igrali živo, naravno in drzno.
Bil je lep dan v zeleni Savinjski dolini,
prireditelji so imeli mnogo dela, truda in sl rbi, a po sijajno uspelem dnevu so prejeli zasluženo priznanje in plačilo.
Šport.
Amerikanski teniški mojster V. Richarda
se je udeležil po svojem povratku iz Evrope metropolitanskih mojstrstev v Newvonku dn je talkoj v prvi igri gladko premagal svojega nasprotnika Japonca Tsumio Tawara 6:3, 7:5. Tawara je čLan japonskega •teama za Davisov pokal.
Arne Borg, ki se odpelje te dni v Evropo, da se udeleži evropskih mojstrstev v Buda-pešti, je v visoki formi. Njegova zmaga nad \Veissmullerjem ni presenetila, ker Johnny je v svojem elementu samo na 400, v najboljšem slučaju še na 500 m. Čaj Borga je bil izboren, saj je uradni svetovni rekord leta 1925. stal na 10:51. Ko je Borg plaval v Parizu na 1500 m, je preplaval delno progo 800 m (4.6 m manj ko 880 y) v 10:44.5; vendar je njegov tekmec Boy Charlton rabil za isto razdaljo salno 10:35.2, uspeh, ki je še nekoliko boljši ko sedanji Borgov. Vendar ni dvoma, da bo Borg tudi svoj novi rekord še izdatno zboljšal.
Ženska olimpijada v Goteborgu. Prijavna lista za mednarode lahkoatletske ženske tekme, ki se vrše v času od 27. do 29. avgusta v Goteborgu, izkazuje tekmovalke devetih narodov. Nemčije ni med njimi, kar je tem bolj obžalovati, ker ima prvovrstne športnic«. Najmočnejše je zastopana Anglija, ki je prijavila 25 tekmovalk, potem Francija, Češkoslovaška in Jugoslavija vsaka s 15, Poljska z 10, Japonska z 1 prijavo, dočim manjkajo še prijave Italije, Švedske in Belgije.
Obleke lastnega izdJb
Vam rudi najceneje )OS. ROJINA, Ljubljane;
Aleksandrova c.
Književnost.
»Ženski svet«. Izšla je 6. številka 'Ženskega sveta«, ki ima sledečo vsebino:	Povest
male Dore. — (France Bevk.) — Redovnica. Pesem. (Gustav Strniša.) — Iz spominov Sof-je Andrejevne. (Priredil I. Vouk.) — V jutranjem mraku. Pesem. (Gustav Strniša.) — Ljubdje. (Igor Volk.) — Čez Grobovje... Pesem. (Tea B. Abb.) — Prešernova življenjska tragedija. (Karlo Kocjančič.) — Križ življenja. Pesem. (Marija Lamutova.) — Iz kitajske lirike. Pesmi. (Posl. Alojz Gradnik.)
—	Kitajske žene. (Dora Peganova.) Ženski pokret v Sloveniji. (Vera Albrechtova.) Slovanske umetnice: Mira Costaperaria - Devo-va. (P. Ks.) — Estetično čustvovanje. (Gize-la F. — Izvestja: Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Skrinje. — Književna poročila.
SLOVENSKI SVETI IZIDOR.
Trgoska družba »Vera« v Ljubljani je založila reprodukcijo po originalu slikarja M. Gasparija. Slika predstavlja sv. Izidorja kot slovenskega kmeta-sejalca, korakajočega po razorani njivi. Izza drevja v ozadju kuka tipična slovenska vasica, za katero se dvigajo valoviti griči iz jutranje zarje. Iz slike veje vsa miloba in prikupljivoet slovenske pokrajine, kar priča, da se je slikar e srcem poglobil v značaj slovenske zemlje, ki jo je tudi na tej sliki priprosto in vendar tako resnično podal. Slika je nastala leta 1917. Reprodukcija je najprimernejši okras za našo kmetsko hišo in odgovarja neprimerno bolje temu namenu, kot pa ničvredni tovarniški kinč, s katerim preplavljajo tuji agentje naše kmetske domove. S tem delom je ustvaril Gaspari sliko umetniške vrednosti, katera ne bo dostopna le malemu številu obiskovalcev razstav, temveč bo šla kot reprodukcija med priprosti kmetski narod, iz katerega življenja je tudi nastala. Zato je delo družbe, ki je te reprodukcije založila, vzorno in vse hvale vredno. S tem je Započeto delo, katerega so se do danes vsi poklicani činitelji branili. Reproduciranje del slovenskih umotvorov je najprimernejši način, s katerim se širi med ljudstvom smisel za umetnost in za kulturo slovenske zemlje sploh. Upam, da se
družba »Vera« tega zaveda in je reproducirano Gasparijevo delo le začetek njenega hvalevrednega programa.	Š....r.
Gospodarstvo.
Zagreb, dne 3. avgusta. Devize: Nevvyoi'k ček 56.487-56.767, London izplačilo 275.05-276.25, ček 275.037 —276.237, Pariz iziplačilo 141.81—149.81, ček 149—151, Praga isplačilo 167.38-168.38, ček isto, Berlin ček 1349.10 —1353.10, Dunaj izplačilo 799.15—803.15, Bu-dapešta 0.0792—0.0796.
Curih, dne 3. avgusta. Beograd 9.11,- New-york 516.875, London 25.1275, Pariz 13.33, Praga 15.30, Berlin 123.025, Dunaj 73.10, Bukarešta 2.3625, Sofija 3.7625, Budape^* 0.00723.
1 1.000	U	21
160.000 kupcev 11 »J4
Jesen 1926:
29. avgust* Jo 4- »epftr.iLra
Tudi »i	th'th ntthtfa f
Potlroona poiJinila daif:
Častno zastopstvo
Stegu in drugi
£	Ljubljana
Gledališka ul. 8.
Jr
Rudjard Cipling:	5
Knjiga o džungli.
»Dobro si naredil,« je dejal Akela. »Ljudje in njihovi mladiči so jako modri. Sčasoma nam utegne biti v pomoč.«
»Resnično, pomoč v času sile. Kajti nihče se ne more nadejati, da bo Akela vedno vodil krdelo,« je rekel Bagheera.
Akela ni rekel nič. Mislil je na čas, ki pride za vsakega voditelja vsakega krdela, kadar ga zapuste moči in postaja vedno slabejši, dokler ga naposled volkovi ne ubijejo in ne nastopi nov voditelj — da tudi njega ubijejo, kadar pride čas.
>Vzemi ga seboj,« je dejal očetu Volku, in vzgoji ga, kakor gre članu svobodnega ljudstva.«
Tako je bil Movvgli vzprejet v krdelo seeoneeskih volkov za ceno enega bika in na dobro besedo Balcoja.
Sedaj pa se morate zadovoljiti s tem. da preskočite deset, enajst celih let in samo ugibate, kakšno čudovito življenje je Movvgli živel med volkovi, kajti če bi ga opisali, bi morali napolniti še mnogo knjig. Vzra-stel je z volkovi, dasi so seveda oni bili že dorastli volkovi, skoraj pre-j nego je bil on otrok; oče Volk ga je učil njegovih poslov, kaj pomenije razne reči v džun
gli, tako da je nazadnje vsako šuštenje trave, vsak dih toplega nočnega zraka, vsak glas sove nad njim, vsako praskanje krempljev netopirja, ko se je za nekaj časa nastanil v drevesu, in vsak pljusek vsake majhne ribice, ki je poskočila iz vode, njemu pomenil toliko kolikor pomeni vsakemu drugemu človeku njegovo delo. Kedar se ni učil, je sedel na solncu, spal iu jedel in zopet zaspal; kedar je čutil, da je umazan ali mu je vroče ,je plaval po gozdnih vodah, in kedar si je poželel medu (Baloo mu je povedal, da je bil med in orehi prav tako prijetna jed kot surovo meso), je plezal po drevju za njim, in Bagheera mu je pokazal, kako se to stori.
Bagheera je navadno ležal ha veji in mu zaklical: »K meni pridi, mali brat;« Movvgli se je izprva obešal kakor lenivec, pozneje pa se je vzpenjal po vejah malodane tako smelo kot siva opica. Kedar je krdelo imelo svoj zbor na skali posvetovanja, je tudi 011 zavzel svoje mesto, in tukaj je zaznal, ako je napeto gledal v volka, da ga je s tem prisilil, da je povesil oči, zaradi tega je za zabavo upiral oči vanje.
Ob drugih časih je izdiral dolge irnje prijateljem iz stopal, volkovi namreč silno trpe vsled trnjev in repinca v svojih kožuhih. Ponoči je zahajal po brdih na obdelana polja in je prav zvedavo opazoval vaščane po njihovih kočah; vendar ni zaupal ljudem, ker mu je Bagheera nekoč pokazal štirioglato skrinjo s samo-/aklopnimi vrati, ki je bila tako zvito skrita v džun-
« tovarna vinskega kisa, d. z 0. z., Ljubljana,
nudi	U
naj ti ne j ši In najokusnejši namizni Ris Iz vinskega Risa.
jT ZAHTEVAJTE PONUDBO I
Tehnično In hlgljenlčno najmoder; neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
Pitama: Ljubljana, Dunajska caata it. »a, II. n<>.j.iropl«,
O
DR- AMBROŽIČ EkSiLT
je otpotoval na dopust in 14 dni ne ordinira.
Wmv\
v u- !i v1
im
Najboljšo, noJceneJS® kolesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
Gritzner, Adler, Phonix
BUzu Pre&ernoveaa M dom' obrt ,n industrijo. Po“k b*el'
DUiu Prešernovega	ugodni	plačilni	pogoji ■ Tadi
»pomen ka za vodo. p n>	.	Večletna	0arandja.
Josip Peteline, Ljubljana
Od dobrega najboljše je Švicarski pletilni slro)
, PUBIEP*
gli, da je skoraj vanjo zašel, in mu povedal, da je tisto past.
Rajši kot vse drugo pa je hodil z Bagheer v temno, toplo osrčje gozda, prespal ves zaspani dan, ponoči pa je opazoval, kako je Bagheera vršil ubijanje. Bagheera je ubijal na desni in levi, kedar je bil gladen, in Mowgli je delal enako — ali z eno izjemo. Čim je bil | toliko star, da je razumel življenje, mu je Bagheera povedal, da se nikoli ne sme dotakniti goveje živine, ker je bil za ceno življenja enega bika vzprejet v krdelo. >Vsa džungla je tvoja,« je dejal Bagheera, »in lahko ubiješ vse, za kar si dovolj močan; ampak zaradi bika, s katerim si bil odkupljen, ne smeš nikdar
ubiti ali jesti nobene goveje živine, ne mlade ne stare.
To veleva džungelska postava. < Mowgli je bil vestno: | poslušen.
Postajal je vedno krepkejši, kakor mora deček, ki ne ve, da se uči, in ki nima misliti na nič drugega na svetu, kakor na jed.
Mati Volkulja mu je povedala enkrat, dvakrat, da Shere Khan ni žival, ki bi ji mogel zaupati, in da mora nekega dne ubiti Shere Khana. Pa dasi bi si bil mlad volk vsako uro spominjal tega nasveta, je Movvgli pozabil nanj, ker je bil samo deček — akoprav bi si bil rekel, da je volk, ako bi bil mogel govoriti katerikoli človeški jezik.
(Dalje prih.)
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani-
Cen]. oblinsHo se obveHa, da se le tvrdka
šagr n - Škrbec - Bartol
presel>la iz Kralja Petra trg 3 na MUcloSIčevo ces o štev. 6.
MALI oglasi
Vsaka beseda
50 para. Din !•—.
debelo tiskano
Gospodična
v starosti 20 let želi vnanja a mladim simpatičnim gospodom v svrho skupnih nedeljskih izletov. Ponudbe na uprav« pod »Narava«.
Krasne dekoradjske
patent* divane
▼ plišn
vam nudi izredno poceni
Rudolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska A Vabim na ogledi
Pouk
iz predmetov gimnazije ia realne gimnazije za ponavljalni izpit prevzamem. Naslov v tiskarni »Merkurc I. nadstropje.
28 let »tar, neoženjen,
govoreč več jezikov, išče primernega mesta Zainore položiti tudi 50.000 Din kavcije. — Vprašanje na upravo tega lista pod »Stalna služba«.
DRVA • ČEBIN
Volfova 1/11. -Ttlet. 56.
Volna in bombaž
za strojno pletenje iu vsakovrstna rožna dela ee debi v veliki teberf ta po nainižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gospo-to X 3. - Stari trg 12.
Na dobro
domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg St. 34/11., levo vrata. št. I.
Motorno kolo
2'A konjskih sil. Fa. NSU <v brezhibnem stanju. Ce-,na 6000 Din. Izve sef v upravi .■Nar. Dnevnika« v Ljubljani.
Naočajte ,Narod. Dnevni
lurt 1. UttUDU	~	"""*
TISKARNA „MERKUR“
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 532.	TELEFON ŠTEV. 332!
S« priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela,
«»mX*XKKftKX)mXXXKXXKXXXttX
 	IMIlIl—— !■ iliM m —IT* •
^ — ii^i 11—ii nr~	—-
Izdajatelj in •dgovomi urednik ALEKSANDER ZELKZKIKAR. - Za tiskamo >M«*ur< t Ljubljani Andr*J