kazane razm ere ob u stanov itv i D ruštva za raz iskovan je jam le ta 1910 in o r i­ sana n jegova dejav n o st p re d p rvo svetovno vojno, m ed n jo in po n je j. Ob­ rav n a v an a je tu d i jam arsk a dejavnost zunaj osredn jega d ruštva , om enjene so ita lijanske raz iskave n a slovenskem ozem lju m ed obem a vojnam a. Poleg am aterske speleologije je za je ta tu d i tako im enovana profesionalna speleolo- g ija od P u tick a p re d p rvo svetovno vojno p reko ita lijanskega speleološkega in š titu ta v P osto jn i m ed obem a vo jnam a do In š titu ta za raz iskovan je k ra sa po le tu 1947. A v to rja ugo tav lja ta , da so do d ruge polovice p re jšn jeg a sto le tja im eli g lavni delež p ri speleoloških raz iskovan jih našega k rasa p redvsem tujci. Slovenci so h ili v velik i m eri le jam sk i delavci. P od ita lijansko okupacijo se S lovenci v speleologiji n iso .mogli uveljav iti, v svobodni S loveniji p a se tedaj u v e ljav i slovenska speleologi j a, čeprav še precej osam ljena. Pom em ben raz ­ voj doživi po d ru g i sve tovn i vojni, k čem ur p rispeva zlasti povezava s š ir­ šim svetom . A v to rja ocen ju je ta , da je p rispevek S lovencev k speleologiji veliko večji, k o t b i lahko pričakovali po deležu S lovencev v okv iru svetov­ nega p reb iva lstva . Tako im am o Slovenci od p rv ih začetkov speleologije n e ­ kaj svetovno znan ih speleologov. Poleg n jih pa so k slovenski speleologiji veliko p rispeva li številn i, skoraj b rez im ni ja m a rji in raziskovalci n aš ih jam . O b rav n av an i p risp ev ek je vsekakor zan im iv in v reden b ran ja . Bolj kot dejanska opredelitev deleža S lovencev v speleologiji je pom em ben ko t s tr ­ n je n zgodovinski p reg led jam arske d e jav n o sti n a našem krasu . Z arad i ob­ sežnosti in nedostopnosti g rad iva so razum ljive tu d i n ek a te re p o m an jk ljiv o ­ sti. Tako n i znano, od kod so p odatk i o W em h e rju , K ircherjevo im e je A thanasius in n e A nastasius, n jegovo delo pa je izšlo 1665. le ta in n e pred 400 le ti. P re z rta je iz tega obdobja (1583) oda o C erkn iškem je ze ru N ikode- m usa F risch lina (1547— 1590). P r i m la jši zgodovini bo tre b a u p o štev a ti po­ leg ob jav ljen ih tu d i d ruge arh ivske vire. Še tež ja naloga ko t zgodovinski p reg led ja m ars tv a in jam oslov ja v S loveniji pa je d e janska ocena p rispev ­ ka S lovencev k speleologiji nasploh, p r i čem er je seveda treb a ločiti ožjo speleologijo ko t jam arsko dejavnost in odk rivan je te r širše jam oslovje ozi­ rom a celotno znanost o k raškem podzem lju. P e te r Habič Rezija. Jezik zem lje, jezik kruha. Načrt družbenogospodarskega in kul­ turnega razvoja. (Rcsia. II linguaggio della terra e del pane. Proposte per uno sviluppo socioeconom ico e culturale della R esia). U red il R enato Q uag- lia, Založništvo tržaškega tiska, T rs t 1981, 105 strani. D olina Rezije leži n a sk ra jn em zahodnem obrobju slovenskega etn ičnega ozem lja in je še danes s svojim i štev iln im i socialn im i in jezikovnim i po­ sebnostm i precej sam obitna p o k ra jin a v zahodnem delu Ju lijsk ih Alp. O bči­ n i Reziji, k i m e ri 120 km 2 in obsega do lino po toka R ezije (nekdaj se je im e­ noval B ila) te r sosednjo dolino oib Ucji, n jen em u današn jem u stan ju in prob lem om je n am en jen a kn jiga , o k a te ri poročam . Bolj koft za kateriko li d ru g i p red e l v slovenskem a lpskem sv e tu je za Rezijo značilen izredno n a ­ gel razkro j obstoječe gospodarske, p reb iva lstvene, socialne in k u ltu rn e s tru k ­ tu re . V dvajsetih le tih (1951 do 1971) se je število zem ljišk ih posestn ikov zm anjšalo za 86 % (od 2.588 n a 350 gospodarstev), število preb iva lcev od 3.350 n a 1.805 oseb (—4 0 % ), obdelovalnih pov ršin je danes za š tir i petine m anj ko t v le tu 1951; 60 % preb iva lcev je s ta re jš ih od 55 let. V zroke za tako nag le sprem em be v p o k ra jin i, k i so prinesle p rav o opustošenje in eksodus p reb iva lstva , m oram o iska ti v p rom etn i in siceršn ji gospodarski osam elosti področja , n eustrezn i in izredno razd ro b ljen i zem ljišk i posesti (1951. le ta je 68 % posestn ikov im elo m anj ko t 1 h a zem lje), k ak o r tud i v š tev iln ih d rug ih — predvsem v d ružbenopo litičn ih ukrep ih . D anes je R ezija p red pom em bno izbiro: a li p u s titi vnem ar tam k ajšn ji naravno -gospodarsk i in p reb iva ls tven i po tencia l a li p a p ris top iti k načrtn i gospodarski oživitvi in p ren o v i pokrajine . P o b u d n ik i gospodarske, p reb iv a l­ stvene in k u ltu rn e p renov itve Rezije, ki so zb ran i okrog k m e tijsk e zadruge »Rožna dolina« (s sedežem v Solbici), so p rip rav ili splošne sm ernice za p re ­ novo in gospodarsko p reu red itev celo tnega obm očja. P rep ričan i so, da je , po k ra jin a p rim e rn a za usm eritev v živ inorejo , v rtn arstv o , delom a še tudi v sad jarstvo te r v km ečki tu rizem . D osedanje m očno izseljevanje pa lahko zaustavijo le m an jši ob ra ti lesne p redelave. P re p rič an i so, da je po trebno celotno gospodarstvo p reu sm eriti iz zap rtega (sam ooskrbnega) k odprtem u (tržnem u) in k onkurenčnem u km etijs tvu . K njižica, ki je n a tisn je n a v slovenščini in ita lijanščin i, nam p rik azu je žalostno podobo sodobne p reobrazbe »izum irajoče« pok ra jine , k a r je značilno še za m ars ik a te ri d ru g i p red e l v alpsikem svetu. Besedilo je nap isano v ži­ vahnem tonu, ugotovitve in spoznan ja p a so p o d p rta s sta tistično d o kum en­ tacijo. P rip o m n iti p a m oram , da slovenski p revod n i najbo ljši. P re d objavo bi zah teval dobrega jezikovnega lek to rja . V zvezi z Rezijo n a j opozorim še na dragoceni p rispevek , ki ga je ob ­ javil: Milko Matičetov, Resia. Bibliografia ragionata (1927— 1979). Izšla je v zbirk i Edizioni della g rap h ik studio, U dine 1981, 40 strani. V k n již ic i je zb rana in kom en tiran a b ib liografija s področja ku ltu ro lo š- ko-ihumanističniih ved. V ob ravnavanem 52-letnem obdobju je izšlo n ad 230 štud ij, p rikazov in d ru g ih zapisov, k i o sve tlju je jo ljudsko tvo rnost in š tev il­ ne d ru g e k u ltu rn e , zgodovinske, jezikovne in etnografske značilnosti R e­ zije. Doslej so na tem —• v vsakem pogledu — izredno zan im ivem obm očju abrali in zap isali n ad 3.000 p rav ljic in p ripovedk te r posneli p reko 500 l ju d ­ sk ih pesmi. M ilan N atek Mojca Ravnik, Galjevica. Izdal Z nanstven i in š titu t Filozofske faku lte te v L jub ljan i, založila P artizan sk a kn jiga , L ju b ljan a 1981, s tran i 260 + 25 s tran i p rilog in fo tografij. M ed štev iln im i etnološkim i š tud ijam i iz novejšega obdobja je čedalje več takšn ih , ki s svojo m etodološko zasnovanostjo in o b ravnavan jem raz lič­ n ih (d ružben ih ) po javov v p o k ra jin i ali naseljih , k a te rim tu d i geografija posveča svojo raz iskovalno skrb, zaslužijo vso našo pozornost. To še toliko bolj velja za posam ezne m onografije naselij ali n jih o v ih značiln ih socialnih, »gradbenih in^ fiziognom skih predelov. V okv iru etnološkega raziskovalnega p ro jek ta »Način ž iv l jen ja S lovencev 20. stoletja« je izšla p rv a m onografija , ki je n am en jen a G aljevici. Za L jub ljano po p rv i svetovni vo jn i je b ila značilna iz redna s tan o v an j­ ska jkriza. M esto je p riv ab lja lo lju d i s p reob ljudenega podeželja. Z naten delež k nagli ra s ti L ju b ljan e so p rispeva li tu d i š tev iln i begunci s P rim orske in K oroške. O boje je pripom oglo, da je b ilo veliko več p rosilcev za stano­ vanja, k o t jih je m esto prem oglo. V dvajse tih le tih so nas ta la n a obrobju L ju b ljan e b a ra k a rsk a delavska nase lja pa itjudi p rosto ri n a G rad u so bili p reob ljuden i z n a jre v n e jš im i L jub ljančan i. V ta k ih okoliščinah je m estna uprava , da bi vsaj za silo om ilila revščino brezdom cev ali deložirancev, p r i­ stopila h g rad n ji zasiln ih delavsk ih b ivališč — barak . Z am očv irjen i m estn i tra v n ik (s površino 31.000 m 2) ob potoku G aljevec (ljudsko G alevc), južno od do lenjske železnice, k je r so dotlej dob iva li krm o za konje, so razdelili n a parcelice 100 m 2 te r jih nam enili za postav itev le ­ senih hišic. P rosilcev je bilo več ,kot parcel. Z a in teresiran im in izbran im brezdom cem je d a l m estn i svet parcele v na jem za izredno nizko le tno n a ­ jem nino (120 d in ). T udi p r i p o s ta v lja n ju hišic jim je pom agal s sim boličnim