Leto XVH. f Celju, dne 21. avgnsta 1907. Štev. 97. DOMOVINA Dopise blagovolite trna- te^^tžtogtf gi Ki.-t^.i vsksssr indnigedelelo toliko »««, kolikor mat« aoitnlna. namree: Na leto 17 kroa pol lata 8 kroa GO vin. Naaa&lna aa pošljjaupravnistva plaiujs aa vaapruj. ae plačuje od vsake petit-vTste po 20 vtnariev n vsa. knenUi n večje bisu sls tn nBOfntoi&u Inserlnaje 0 Novi hmeljarski postavi Sdaal dr. Fibm Veašsk. , OtMndnj nn j« hmelj t obte pro-šajal to > oiiraa u tvojo dobroto ali kvsbtato, ai ao pa tolikaaj oziralo aa kraj, kjer Je zrastaL Zaaao pa K da ao pridelajo aaj-laajii kmelj aa Cetkem, ooobito r Ža-ktfcaa okraja Ker ee Je pa t veliki mri godilo, da ae je izvezielki hmelj predajal kot čeiki, poaebno kot latecki, M aa Stiki kaeljarji tema odločno tprii tar saktevali ad vlade, da jik ■aj foatavaim potom varajo taka koa- Vlada ae je konatne tema pri-tiaka vdala tar Je predložila driav-aama abora tako imeaovaai .prove- Foelaad čeike kraljaviae ia aicer tad kakor Čeki, ao zahtevali, da bi ta pri raaki prodaji kmelja moral mtUU kraj. Od koder prikaja (pro- Proti takaj zahtevi ao aa pa vprti tal podana dragu deiel, v kojik ee Mi krnel) pridelajo i« Je v tem zmialn Ml rajai poalaaee vitez Berka govoril dae 8. lekravarja 1*06 v noji driav- Tladai načrt zakona te Je ko-aačao odkazal goapodarzkema odaeka v prttraaovaaja «UU peelaed^rotivili teaaMČrte, « Mi deloma od odaekovih aaj iz-Majali, tako da ap odkak -radi aa-iMtltaMi al um ogni o načrta po- Sad ta poravnava med čeikimi ia HteHm poalaad je aova hmeljaraka Kaj takaj PP aaj koalta-tajam, da ao Poljaki vaaj T teliki mari priaadati pri taj paatavi, kakor ai Sloveaci •aakita, Sloveaci Saviaaka dpliae, da ee torejvtea oaira ■ahajajo Poljaki v prav elit-«ea pololaja, kakor mL Tadi v Galiciji ae pridelajo pri-*waa veliko hmelja, ki aa Je v obče jpNal oairoaa ae ie prodaja aa «*e, poaebno v 2atec kakor aaviaaki ■■"i Tea ae večiaoaa poaeda a "■Ma ter aa, kolikor ee ga v Avstriji M perahi, potem proda v inozemstvo, Maagltlkim imenom „bohemian kopa". (Wki kmelj). Poloiaj Poljakov Ja torej (lede kmeljarske poatave popolnoma *ak aaiema — in veadar nič ne ■llilmo, da bi v Galiciji ali eplak kja v Avatriii, kjer ee Uven Čeike ie kmelj prideluje, kila aaatala kaka raz-karjaaoat radi nove kaeljar-•he poatave, kakor pri aaa To ae ai zgodilo. Zato ker kme- ljarski zakon v resnici ae vsekajo takih u izvenčeike hmeljarje pogabaih določb. Kaj pa določa nara hmeljaraka poetava? Taakema Je na prosto daao, svoj hmelj prodati, kakor do tedaj, samo a ozirom aa kakovost ali kvaliteto iatega, ne da bi bilo treba poredati, kje da ae je dotični kmelj pridelaL Kdor pa koče, kar ma nora po-stara daje na voljo, as sili ga pa ae, da m označi rodni kraj prodanega kmelja, ee mora rodai kraj prodanega hmelja pmmsaUaam napovedati. To ja glavna ia najvažnejša določba novega zakona Prepovedano hi torej bilo pod strogo kaznijo aavlnaki hmelj označiti u čedkega ali poljakega in naroba V zmia|a ( S. nove poetave ae rodni kraj kmelja ime označiti aa ta način, da ae pore iaM kraja, ali občine, ali okoliia (Hopfeaprodectioae-gebiet) ali debla, od koder kmelj prikaja; aa vsak aačia pa aa mora iae-aorati iaa driare, torej pri aaa Avstrija Pripomnim, da ae je dosedaj aa aretovnea aejma irodnjeovropski kmelj v obče prodajal pod dvojno marko ali trmo, namreč antrijtki kot .boksaiaa kopa", -prvi torej kot čeiki-drogi kot bsrsrski kmelj. Ker Je po eedaajea novem a.-koaa zahtevana, da ae pri vaakaa kmelja ozaači drtava, aa pa tadi delala v kateri je zraanl, vplivalo ko to aa kapčijo s kaaUea na evetovnea trga. Za vee avstrijski kmelj ae ko aamrač morala avssti aova marka aamreč .avstrijski kmelj" ker ko vee avstrijski kmelj aeai; znamko avstrijske driare, aa pa tadi dotičM delalo ali provinca v kateri Je zrasel 8 tea pa ai aičeaar ae itgaUaa P* novi postavi aa astaaovijo označevala^ za kaeu (Hopleasigaierhallea) to Je akladiMa, ki bodo pod aradaia nadzorstvom označevala hmelj po rodnem kraja. Z vaemi allaai je delati aa to, da dokiae Saviačaai v Žalca tako oannčavalaico (Sigaierkelle), kajti ako koao to dokili, ai koao v kratkea tadi pridobili laatao aarko (p n a m k o) ta avoj kmelj aa avetovaem trga Soroda moramo aamo dno ia akrbno sprarljeno blago na trg sprar-ljati. Savinaki kmelj. posebno .Golding", jo prav dobro blago ia ai dvomiti, da ai bode aai hmelj e časoma tadi pod avojim pravim imenom pridobil častno mesto aa svetovnem trga Prepričan pa aaa bU ia ata ie, da aova postava izveačeiUa hmeljarjem gotovo ai v korist ia ata torej glaaoval proti njej; a prepričaš aea pa tadi, da aaa toliko ikodovala ae to, pooebno takrat na, ako ae naa posreči ai pridobiti laatao otaača-valaico in a tem tvojo laatao marko u avoj hmelj. V tea odra naj h omenim, da dopaiča nova hiadjaraka poetave, ki Itak ie le « meeecev po .raaglaaitvi stopi v veljavo v J 7 neko prekodno dobo do S let, II ae zaaore določiti aarodbeaia potom. vala za avedho aaie pristan aaviaake marke aa krnel jakem trg«. Mali kapfiji a kmeljem pa hado ikodaje previsoka colaiaa, katera aa gtaaom trgorinake pogodbe aera plačevati pri izvaiaaja natega kadja v Nemčijo. Bkrbeti hi bilo, da ae tn eolaia* Politični pregled. thnM^ isAsip. Cezarjev rojatai daa Jo bil letoe kakor tadi le vaa leta poprej dovtanb praznovaa T inozemstva Je vaak vladar dal neaarja Franc Jodata aa faat akad, nn katarik aa kila ..........in arstritakega vladarja lato tako ae tadi pvstrijske kolonije v velikik meatih aa Neaikea, Rnakem ia po Bdkaaa ta daa priaerao prodavila • Hiaiateraki svet daa 18. t, m. aa Ja bari! z vpraieajea, katere dtlilai zbore naj aa skliče tekom atplMhia pa tasedsaja Največ preglavice prov-troča vladi čeiki detdai zbor. Read ia velnpoaeetaiki uhtevajo aaj n razpasti tar aaj ae razpHejo aova volitve po starem volilnem reda Cedke straaka ia soc. demokrati obeh narodnosti zahtevajo odločao, aaj se deddai zbor čeiki skliče tekom septembra udaljis zasedanja da reii nojna gospodarska vpralaaja tar izvede volilao reforma Vlada ae zvija Dne 18. L SL ae ai spala teliti tega vpralaaja ia miaiatri ao ae eeili 1». t m zopet aa novo posvetovanja ki je pa tadi končala a polovičarskim sklepom: naj ae poizve mnenje detelnega odbora o tem vprašanji. Ako bode po mnenju deielnegu odbora mogoča in tadi potrebno rotiti vaiaa gospodarska vprašanja ia predloge o podporah po ajmah poškodovanim, potem bo vlada čeiki zbor akli- cala, sicer pa ga razpasti. * Dalmatinski ia dolajearstrijaki deielai zbor se tnideta » septembra dragi pa la le v diugi poMvid septembra. Kranjski In istrski defelnl zbor ne bodeta iklicaaa, ker očiridae aiata v aadiajea aestavljeojn ipiaokaa za aapateo delo. Tali tirolski deidnl zbor ae kade tkliraa, ker pogajaajn aad Nead ia Italjanl aiao ie končna« i Ogrska koalicijaka vlada priprarlja vee potrebni aatarjal, da prndloti parlamenta koj Jeeeal aakon o takosvaalh aztavaik garancijah, kateri mora hiti prodvaea reden. Kot zadaji predlog ia iakljačno delo aedaaje .prehodne" vlade poda koolidjlka vlada prkdlef o volilni robraL Z izvrHtviJo volilna reforme bode tadi naloga koalidj*a Ogrska vlada ae je, kakor | ogrska toiegr. korr. pogodila a I Fačkom-Bakodeujem, da dovoli Hrvatom te la .koneedje": Pri driavaik Meanicak aa Hrvatakam aa kodo aa-stavljali v prvi vrati in .po motnosti" daao krrataki podaniki. Za porama! aa krvatak»atavoiukik tatotagkik progah aaaaje vlada poaabae kana, t katar* Jim bede vtapala .y gl.vo aradai ia drtavai Jadk madbilčiaa poeekea nddslsk u Hrvataka 8 togi pravi vlada, Jenlnflli vsem krvat- skim zaktavaa in Hmlje aiaaja več parada skatidiaU. — Dpa^o, da da bedo mariveč moško ia odločao zahtevali odo svojo pravico ia svoje BeataaH vladarjev. Ha aa-aaglaikagn kralja z a^ia <» anijea * lackla ata m aagtaiki drtarai tajaik Hardiage in keroa Aehietfh* kakor poročajo aaalidkl in i donijo tar ae Je aadjati, da bodo sv-ropsks velesile dobo postopale, da n končno redi to teiko vpraianje tar napravi red in mir v tej nearečni Sestanek aagleikaga kralja s aea-ikim cesarjem aa Wilkdznkcke koda ker ja aktaUl oao prevelika ia la malo nevarno napetost med Nemčijo ia Anglija Scotaack aemškega cesarja ia nekega carja aa morja ja imel to dobro poaledico, da Je pokazal vaaj —■Irmt aove politične kombinacije v smisla stare biamarkove politika t j. raako-aeartke ali celo raako-aemiko-avatrijake zveza Ta keakiaadja ali aje moiaoat vpliva dobro aa panike politika ka- teri m m le očito odvračali od avoje zaveznice Kosijo ter a« oaaiaojali na Anglijo. Z drago strani jo pa tadi bilo sklenjeno in progialeno sporesinljrnjo mod Anglijo in Rnaijo gledo ranih azijskih vpmianj ter sporazumljenje ■od Jsponsko in Rnaijo. med Jnpou-sko in Francijo, katere drlave ai na-' jemno jamčijo n svojo sedanjo poaest ia n očaran je nedujih državnih mej. Tako je motnost vojske skoro popolnoma odstranjena ter je verjetno, kar poreče „Agenzin Fouruier" iz Rima, da kode aedaj, ko jo kralj Ednrd VII. posetil svstrijskega in neukega ceaarja ter ao ae diplomat je med seboj pogovorili io sporazumeli o najbolj perečih prepornih vprašanjih, priiel čaa, da aagleiki kralj Uvede svoj načrt, ki se glssi: 1. Organizacija velike evropejske zveze, v kateri bi bile zastopane vse sednnje zveze. S. Skleniti pogodbe med jedno državo in drago ter med vsemi državami na teh le temeljih: a) Države ai jamčijo vzajemno in skapno nedotakljivost njih sedanjega ozemlja, njih kolonij in dežela pod njih protektoratom. b) Ni dovoljena premena teritorija (ozemlja) brez dobrovoljnega privoljenja prizadetih. Ne trpi se noben napad. Ako bi nastal med dvema ali tremi državami resen razpor, ga bodo redile drage države aa pravičen način. Proti tej reiitvi ni priziva. Ako bi ema država te razsodbe ne sprejela, bi vse drage države zedinile svoje pomorske in pozemzke sile, da bi aporno državo prisilile vkloaiti se razsodbi. c) Ni dovoljeno raztirjevati kolo-nijrlno posest dragače, kakor v s porabami jenja s dragimi državami ali vsled njikovegn sknpnega privoljenja. S. Nova evropska zven bi bila skleajeaa u dobo 25 ali 50 let ter bi dovolila splodno znižanje vojnih bremen. Za ta Edvardov program so baje ie ni pridobljoai izvzemii Viljema in Franc Jožefa, katera si jo Edvard prizadeval pridobiti na avojih poaetib v Iackla in na Wilbelmsbohe. To bodo ostale žalibog le sanje. Bi mhssm pallHIlma naU. — Dr. Ploj izjavlja t .N. F. Presae" In .Agrumer Tsgblatta", da žele iakrrao vsi Slovenci in Hrvati, da bi bil v jeseni imenovan jngoslovsnaki minister rojak. — V Stattgnrtn nn Nemikem ae vrli R. mednarodni sod-jslističnl kongrea. Iz Avztrije so navzoči drž. poslanci dr. Adler, Nlmec, Pernerstorfor, Bonknp In Skaret — V Avstriji je adraženlb v mcijalnodo-mokratičnih ionskih strokovnih dra-itvih 11.000 delavk. — Haika mirovna konferenen je sklenila resolncijo, v kateri pozin vlade, naj resno proučujejo omejitev vojaikih bremen. Predlog uhan praktično lobenegn pomena. — Ne skličejo ae več to leto v zaaedanje kranjski, MU in istrski detelni zbor. — Okrog 10. oktobra ne snMe zopet dtiavni zbor. — Cesarjev kip so odkrili 18. avgusta t Moravski Oatravi. Na policijsko povelje so morali neti Mini posestniki vae nemike zastave — Iz krvatakoarbake koalicije je izstopila srbska radikalna stranka. Razpor jo nastal med Srbi samimi tndi nameatniku patrijarha Brankovidu. — V Maroku grofi izbruhniti proti Krnn-eozem sveta vojaka mohamedancev Drage veatl pravijo, da aa bodo domačini kmalu pomirili radi obatralja-vanja In raznditn mesta Canhlnnce. Vznemirljiv je položaj v Fen Evropejci aa bojo pogona. — Bolgarsko ečiteljstvo misli aUvkati radi pregu-njnnja nekaterih tovariiev intovnrilic. — VBtattgarta ao imeU 1». avgnsU povodom otvoritve 8. mednarodn. kon-greaa socialistov socijslni demokratje velik Ijadski shod. katerega se je ude-ležilo fto.ooo Ijadi. Policije ni bilo. Za Roško je govoril Plehanov, za Cehe Nčmee, u Poljake Daiinakj, n Uho Ferri, n avst Nemce Adler. Tadi vsi dragi nsrodi so Imeli svoje govornike. — V čraigori je dognala preiskava v aeki dozdevni zaroti, da ao'hoteli nekateri častniki in pristali .Narodne stranko" spojiti Crnogoro s Srbijo. To so gotovo časniike race v korist kneza Nikoli, ki bi rad aničil napredno stranko. — Včeraj se je vnel kad boj med Francozi in Maročaai. Slednji imajo mnogo mriičev. Slovenske novice. Šlgiarako. — T Celja ae vrii od 5. do 8. sept t L S. shod narodnega radikalnega dijaitva. Udeleži se ga tadi drago slovansko dijaitro po svojih odpoalncih. Svojo adeležbo je priglasilo že mnogo odličnih Slovencev. Zanima se zanj tndi slovensko učiteljstvo, katerega zastopnike bodemo pozdravili z največjim veeeljem v svoji sredi. Vn pojasnila glede stanovanj, npo-reda itd. daje i ar. Janko Lešničar v Celja, Grabea 3. O tem shoda ie spregovorimo. — Odkodatca se priredi gospoda nadkomiaarja V. Stergerjn v petek ob 8. uri zvečer v .Narodnem doma". — Politično draitvo .Naprej" je brzojavnim potom vpraialo justič-nega ministra, se li to strinja z dostojanstvom drtavnih posebno sodnih oblastev, da ae njo aslnibenci za čau aradnih ar akoro polnoitevilno kot godci adeležnjejo Slovencem aovražaik neikonurodnik demonstracij, kakrina je bila ndaja nemikn slavnost v Šoštanju ? Radovedai smo. kak odgovor dobi draitvo .Naprej" ? in ie poeebno, ali bodo sodni in dragi uradni sloge in pomožni slugo enkrat tako plačani, da aa jim ne bode treba pehati n takimi postranskimi zaslaiki. — Visoko asa. kr. poljedelsko ministrstvo je podelilo Zadružni Zvezi v Celja za'leto 1907 nbnncijo v zneska po tOOO K v svrho novanja rajfajzenovk in dragih kmetijskih zadrug nn Spodnjem Štajerskem. Iz tega. dn podpira poljedolzko ministrstvo .Zadratao Zven v Celju" v svrho snovanja raznih kmetijskih zadrug je razvidno, da je edino Za-dnžaa Zven v Celja poklicann na slovenskem Spodnjem Štajerskem n razvoj in ruziirjenje udružniitva delovati. — b Celja. Jutri se odpelje ta-kajinji bataljon 87. peipolka k cesarskim manevrom nn Korotto. V obeh vojeinieah stanuje sedaj z rezervisti 87. peipolka vred 1100 mol — Iz Dobrne ao pripeljali orožniki v Celje v zapor pretepača Srebočann In Aien-bergerja, ker sta zadnji četrtek a Dobrne grede z noži napadla troje fantov. — Celjski nemiki aodnljskl uradniki n občutili na Veliko goepo-aico potrebo v dražbi celjske fakinate po kolodvorih v 8aVinski dolini iizi-vutl mirne slovenske potnike in slovensko prebivalstvo vobče. Poeebno sta se odlikovala med aemikimi kričati eeljaka sodnijska ankultanta Ahziebler in Petriček. Altzieblerjev oče izdeluje — Slovencem peči, Petri-čekovo .nemitvo" pa se mu pona ie nn imeau. Slednjič nas zasebno nemitvo tek dveh gospodov nič ne briga, odločno pn proteatiromo proti temu, da bi aa tako aovraiea način nastopila proti Slovencem celjsk. sodnega okraja celjska sodnijska uradniku in zahtevamo da je jima eakrat za nelej ohladi njuno navduleaje in se primerno kszpuje njen nsstop. Posebno Petriček ima dosti vzroka u tako ob-naianje! Saj vemo, kako dela in kako je npiaan pri svojik predstojnikih. V spominu nsm jo ie tudi njegov unstop pri volilnem loknln ob čan državnozborskih volitev; kako je vobče mogoča taka dranoot da ame v aedutji, kamor zahaja 95% Slovencev, Slovence soditi tnkion nam strastno sovražen nemikntnr? — Kakor nam poroča očividec je g. Petriček celo taktiral s palico godcem, po večini c. kr. uradnim slugom, ko so demonstrativno igrali .Wseht sm Rhein". No, upamo, da tndi nemika drevesa ne rastejo do nebes. — Voli — v .Nemika kliol" Mnogo smehu in zabave povzročajo Celjanom in tujcem aluge celjskih gostiln in prenočiK, kateri vabijo dollece vaak svojemu gospodarja. Na ne grio ti kričijo po vrsti: .Mokren" .Engel , .Ochsen , .Znm dentsehen Hans!" Torej: zamorci, angelji in voli v Nemiko hiSo! — Kadi razžaljeaja čuti je bil obsojen g. Balogh, sourednik .D. W." an 40 K globe, ker je nekega Kohna opaoval z besedami: Vindischer Jud, huben Sie Lllus' nm Kopt? Priči tega ljubkega prizora zta bila Behine in Schnrbi mL Balogh jo bil te večkrat obsojen zaradi razžaljenja čuti. — Slovenec" pil'. Celjska ,Do-movinn" — protikato Jul Radi te notice se jo .Domovinn" že trikrat zagovarjala, pa tako, kakor bi bila že celo zmotena. Vedno pere dr. Ploja, kakor bi bila za to plačana." Gospodom pri .Slov.ncu" bodi enkrat u vselej povedano, da nismo ie nikdar njegovim urednikom priznali niti unče pravice vmeievati se v naia verska prepričanja in da se radi teh ne bomo z njimi nikdar in nikjer prepirali ali ae celo pred njimi opravičevali. To so gospodje sami prinaii, ker piiejo: .Domovina" — vedno perePloja". Torej vidite gospodje, mi zagovarjamo politika, katerega hočete vi .poiteni" katoličani z nnjpodlejiimi sredstvi ubiti. Zapomnite ai torej, branimo slovenskega politika proti vali podlosti in nepoitenosti. Da bi pa vam nasproti. ki o veri in vernosti niste imeli, nimnte in ne bodete imeli nikdar niti slutnje, govorili o svoji veri ali pa celo svoje verako prepričanje pred vami zagovarjali — tega gospoda ne bodete doživeli. Z vami se lahko govori o taksah n pogrebe, očenaie, male itd^ o ofrih, romarskih vlakih, o klobasah, nbeljenih Igancih in dobrem vinu — o veri pa ne! — Dralba sv. Cirila Iu Metodu v Ljubljaal razpisuje nn svojih iolah v Trsta dre novi provlnrični učiteljski mesti, ki jik je nutoplti pri-četkom prihodnjega iolakega leta. Proinje opremljene z dokazili o starosti, prebitih itudijab in izpitih nnj se viole do konca t m. pri druiblnem vodstvu v Ljubljani — b aodne aluibe. Imenovan je driavni pravdnik dr. Em. Bajer v Celja drl pravd. 6. pL r. v Ljubnem na Zgor. Štajerskem. — Državnim pravdnikom v 7. pl. r. je imenovnn deleluosodni svetnik Vikt Verderber v Maribora. — Cesarsklk manevrov ae kal Po nekaterik domačih in tujih listih kroži vest da u bodo odpovedali le-toinji cesarski manevri na Koroikem, ker m boje vojaike oblasti — lelezni-čarakega itrajka. — Vaenčlllikl kuni n učitelje so vile nn graikem vsenčiliičn. Miuoli teden ao predavali: dr. Hans Benndorf o vpotrebl elekt-idiote, dr. St Hock o zgodovini modernegn nemikegn romana: dr. Fr. Winter: oblike razvoja ia idem lepote v grlki umetnosti; dr. H. Spita« o zgodovini starejie grike llozotjs-dr. K. Hillebrsnd o astronomiji; dr. K Kremann o analitični kemiji; dr. P. Sckmidt o zgodovini socialaib teorij s obzirom aa moderao delavsko vpraianje; dr. O. Eberstaller o iolski higi. jeni: dr. U Bflhmig bode vodil zoolo-gične mikraakopične nje. Profesorji čeikik visokih iol so napravili posebne vaenčiliike tečaje u moravske učitelje v Tfebiču, ki so se v vsakem obzira sijajao obnesli. — b Laikega trga. Obelenec, o katerem smo poročali, da ga je naila neka lenaka v gozdu na meji marija-gralke občine, je najbrl delavec Zapanc. Obesil ae je baje iz ialooti radi amrti brata delavca Zupanca v Celja, .iteru-kakatja*. kateri je umrl, ker je bil povožen. — Prvi laku: n .Sekala" v St Juriju ok Juittl tel. so darovali do sedaj sledeči dsrovalci: Gospod Botidar Stiftar, profesor v Kalngi nn Ruskem 5 kron. gospod Fran Oset žel. uradnik ua Praga rek em 5 kron, slavni rodoljubi zbrani v gostilni gosp. Nendlna 1440 K. ua Gregorčičevi slavnosti nabral g. Kristan prof. knnd, 10 K. Kristan zopet nabral S JS K. Rudolf Dobovilek mlajii 1 K, Makso Armič, trgovski potovnlec 8 K, Kristan zopet nabral 5 K. g. Smrtnik iz Celja na obiska 1 K. g. Emerik Kokec iz Žalca 10 K. g. Koser iz Celja 9 K. dr. Iv. Stojan. not. knnd. iz Ljubljnne poslal 10 K. dr. Gvidon Sernoc, odvetnik v Celju 5 K. nai ljubljeni državni poslanec Roblek 40 K, goap. Stefu Koželj, veleposestnik in gostilničar v Bokovžlakn. Teharje, tO K. Franc Breunseis ml. 4 K, g. Peter Majdič, paromlinar r Celju ao nam obljubili že 50 K, g. Iv. Žihar. trg sotradnik v St Juriju 5 K. Vsem darovalcem se odbor nnj-prisrčnejie lepo zahvaljuje u poslane darove, posebej pa le lepo priporoča osnovslni odbor Sokola v posnemanje gospoda Robleks ia Majdiča. Odbor .Bokala". — Nn Poakvl ae je ustnnovlln zadnjo nedeljo podružnica c. kr. kmetijske dralbe itajerake. Pristopilo je takoj 50 članov — veselo nnmenje za Poakvo! Ob jednem ae je u anovil krajevni odbor .Nnrodne atranke". — Volitve v pridabaluako komisijo Brellce ae vrle k. ia S. sept oziroma t*, ia 13. sept. t 1. Slovenski kandidati ao n m. davčno drulbo kot volilni molje mm davtal ekra| Br milomt g. dr. Ivan Benkovič, odvetnik iu goap. Anton Klnvlnr, posestnik, oba v Breticah; mm datlal okraj Issnicsi g. Lad. Smole, trgovec v Sovnlci; mm dntiul akraj Hazjat g. dr. Josip Barlo, c. kr. notar v Kozjem, kot član g. dr. Ivan Baakovlč v Breiicak, kot njega namestnik g. Frun Oerec, trgovec v Piiecnk, za IV. daveuo dražbo voli Breliee SO, Kozjo t«, Sovuicn 1« volilnih mol, nn katere naj M Slovenci po okrajih zjedinijo po vpogledu v volilne imenika, razpoložene v davčnih uradih. Kot kandidat u mesto člana je določan goap. Jote Pečnik, pooMtnik vZgor. Sulici nn Bizeljskem, kot namestnik g. Anton Umek, trgovec v Brelicnh. Iz komisije sedaj izstopita bre-liika Nemca Sckniderackitsck In Sollner. Pozor Slovenci! Udeleiite ae gotovo volitve. — Hurovetl. Iz Bač nam piiejo: Pri nu smo zopet imeli fantovsko bitko. Na Veliko gospojuico k se stepli po noči naii ponočnjaki z onimi s Podov«; pri tem so ranili nekegu jgjgvca Gulmana a Podove uko teiko latami il krampi, da je brez uvetti — V Stareiincih m m atepli ^ ia — romarji a Ptojske goro, t Cirkovcih je dobil nek fant uko telko fUO r hrbet dn bo telko ozdravel, polivamo lopanztvn in politične oblasti, uj vendar nkrenejo kaj energičnega proti tem turovelem. Saj ie človek po miti iivljenja ni varan. Ne da se tndi Kjiti, da ao ravao rune Jope nedelje' m .teguunjn" prav mnogokrat povod k krvavim pretepom. — .Kmečka ireza" pn ie prirejn kričanako-socijaine fcurze v Maribora! — Ii Kač. Kakor vuko leto, tako je pogostil tadi letos po slovesni cesarski maii v grsičinski kapeli graičak Bacbler Šolsko deco iz Kač in Podove. Za pogoičenje mladine ia ve-selje katero jim je pripravil, mn gre kvala in prisnnnje vseh suriiev in mindinoljnbov. — T Kozjem so izobesili dne 18. avgnsta na okrajnem sodiičn belo zastavo, kar ni r upom nobenega jetniku. — Ia Podčetrtka. Slišali smo svoje dai enkrat o tem trgo, kako se je zaril vanj z vso vnemo germanski livelj, kako so uvlsdsli v njem naii nasprotniki in si hoteli rešiti nemiki značaj trga. Kakor povsod, stsl jim je tadi tnknj mol na čelu, ki jim je zapovedoval, mol, ki je neusmiljeno in sarovo sukal svoj bič nad njimi, a triani z pičlimi izjemami, kot Ijndje krez znučaja in energije, brez vsake ssmostalnosti so se mn pouiino klanjali, ter mimo čakali dogodkov, ki ie pridejo. A danes stoji stvar nekoliko dragače. Brali smo v nemških čunikih — one je dirnilo, a nu je prijetno udelo, knjti malce biatrn oko je ie davno pričakovalo takšnn krize — da je atopil oskrbnik podčetrtškegu gradu v pokoj — čnjte — po lutnem nagiba. Mogli bi pač biti tako .bistroumni" kakor so oni, da bi verjeli takini vesti, pač pa moramo konštati-rati sledeče: Mol, Šober mn je ime, prišel je pred 11 leti kot čevljsrski pomočnik v Podčetrtek, dobil — neuslišano — po milosti grofovi oskrbo-vanje gradu; sčasoma si je vedel pridobiti vsled brezobzirnega postopanja pri majhni kopici trikih takozvanih Nemcev nekaj ugledu, se vrinil potem nekako v občinski zutop. kuteremu jo precej čua predsedoval — kako, rajli ne vprašajmo — in zavzemal uko, to se pravi, hotel je uvzemsti vsepovsod prvo mesto. Ker je bil mol precej svit, kilo ma je mogočo nekaj čau prikrivati aedoetatke tu in tam v gospodarstva — da se ne izrazim ostreje — a konečno je vendar prišel človek, ki mn je energično potipal na lilo, si ga malce izposodil in tako dolgo govoril Pri grofu .unj", da gn je ta odstavil ter ga spravil Uko ob kruh. Tn j« torej isti po Isstnem .nagiba". Seveda ss vse veseli, da je padel ta človek in dudan in značilno pred vsem je zlasti lo. da vsi njegovi prejšnji podrepniki, ki u u mu prej najbolj hlinili in buli, sedsj nsj bolj ubavljajo in govorijo o njem. Podčetrtek je torej prost ia reiea mola, ki se je vsled brezbriž-nosti in malomarnosti teh Ijndij vzdr-teval tako dolgo na površju. Na vu ie torej Podčetrtčani. da pokalete sedaj svetn svoj in svojega trga slovenski značaj! — Iz Pt^ja. V tretjem volilnem razred n u občinske volitve je okrog 400 volilcev. Bsje se razvije boj magistra tovcev z antimagistratovci. Ne bi škodovalo, ako bi dobil ptujski občinski svet nekoliko zdravega nadzorstvu — Od Nv. Trojice v Slovensklk goricah. Dne 17. t m. so našli pod bregom Sv. Trojice mrtvo teosko truplo, kutero je vrglu vodu nn kopno Nesrečuicu je bila neka Fr. Benkn; moruln je lelnti le dolgo v vodi, ker jo je voda tako najela, da ao jo jedra spoznali. Pila ja huje rada. — T Ooraiemgradn jo podelil vodju politične ekspoziture v Mozirja, g. Lnbec, dvema delavcema v ikofovi graičini, Orabnurju in Bibiču od co-sarja podeljeni medalji u dO letno zvesto slaibovanje. Škof gosp. Jeglič jima je primaknil vsakema še dar po 800 K. — Obsojeni .rajerberkari". Kakor smo ie avoj čas poročali, obnaiali so se neksteri člani ptnjskih ognje-gsscev ob priliki požara v Mikovcih pri svojem povratkn skrajno surovo in izzivalno. G. B. Zalošnika, uradniku banke Slavijo, kateri jik je opozarjal nu njik nedostojno obnuianje, so ti ljudje nn nujnedoatojaejii način opao-vslL Eden glsvnih kričačev je bil trgovec Gvidon HOgenwurt, ki ims svojo trgovino v posojilniiki bili (!) Pri obravnavi v Ptuju dne 5. t m. bil je Ifo?enwart radi razialjenja čuti obsojen na 20 K globe oziroma 48 ur upora ia na plačilo vseh toinih stroškov. Dno 13. L m. pa je bil v isti udevi obsojen gostilničar Friderik Stromayer nu 10 K globe odnosno na 24 ur upora in plačilo toinih stroškov. Henl! Podruinlce nemškega .Sekal verelnu" v gornji Mnricodolski dolini so priredile v Kupolah skapni sestanek. Govorilo in ukrrpulo se je mnogo glede delovnnjn podralnic. Ali to ne bi bilo mogoče pri nu na Spodnjem Štajerju? Ali ne bi bilo mogoče združiti veselic s Ukimi sestanki? Storilo bi se lahko mnogo naroda koristnega. Ako delajo Nemci mnogo, bi morali mi Slovenci storiti ie več. — Blizu S t. llja je neznani Ut ukradel posestniku lož. Brančku iz zaprtega hleva dva vola, vredna 700 kron. — Pri Sv. Bolfunku nnd Središčem je zgorela zadnji petek M. Kocjanom viničurija. Udarila je v njn ob nevihti strela. Zgorela je samo streha. Strela je omamila viničarjovo dete, katero pa se je hitro uvedlo. — Pri Ljutomera se je poskusil obesiti nek deček. Rešili so gn sicer, a je kmalu na to nmrl. — Od Sv. Trojice v Slov. gor. Oprostite gospod urednik, da u oglasim z odgovorom nu popravek v štev. 92. radi dopiu o S&dmsrkioi slavnosti ie le danes. Iste štev. numreč nisem dobil slučsjnu preje v roke. V omenjeni številki 89. .Domovino" je ob-javi! nekdo popravek dopisa o nemški slavnosti Sildmarke. V tem popravku pravi, da je bilo poročilo preuugljeno. Ne vem, če je to istinu!? Ce bi ne nanesel slučaj, bi bil omenjeni dopis došel te prepono, in kdo ve, če se ne bi tndi knk narodnjak zmotil ali dal kako darilo za proti slovensko slnvnost. Prav tako poročilo ni bilo pretirano, torej tudi ne zlagano, knjti dr. Zirngast je nameraval prirediti slavnost nemškega značaja, u mu je to preprečila in račun prekrižala nepričakovana smrt očeta njegove žene dr. Benescha. Da g. Golob pole. ki je krožila po trgu ui podpisal, ni to šteti njemu v uslogo in pohvnlo, ker tega ni storil zato, ker se je mogoče v zadnjem času spreobrnil, pač pa sa tedaj ni podpisal ia ni ničesar obljubil le radi tega. ker sta si bila z dr. Zirn-gastom v osebnem sovraštvu. Z gotovostjo pa pisec popravka tndi ne more trditi, da bi aa dan slavnosti ostal g. Golob doma in ne posegel v povzdigo nemške slavnosti globeje v lep. Nevarno je božati volka v ovčji obleki Kar se pa tiče g. Mlinarica, pa nas iz srca veseli, če ai ia ne bo nihdur v zvezi s takimi prireditvami, in če ostane uveden narodnjak, kar tadi bo, če jo ztučujen mol. Knr smo pn povedali, ni mogoče nnin izmišljotina ali mogoče le alutnjn, pač pa aaao povedali to. kar smo izvedeli ia sat oseke, ki je s dr. Zimguatom v prijateljski zvezi, torej smo stvar lakko smutrali u nuno. Veseli-nu le, če ni reo Uko. Konečno pn kličem trojičkim Slovencem ie ojkrat: nn delo, ker resni so dnovi; delnjto, čuvnjte, bdite!, ker sicer kodo toki popravki ikodljivi. — V okrajni zutop mariborski u vrtijo v kratkem volitve. Občine so volile pred dobrim mesecem svojo volilne mole — n volitve ae ia do daau niso izvršil* .Slovenec" te pUe, dn če propademo v kmečkih občinah, zadene krivda gotovo kliko. Dobro je, se strinjnmo. A to kliko jo treba iakati okrog .nurodnegn" voditelja dr. Ko-roica, dičnega orjaka hoikurju in drž. poslanca Piika, kateri ie doslej niso nikoli posebno pokazali svojega slovenstva pri volitvuh v okrajni nastop mariborski, daai jim je pred aoaoat oz. u sami v a Jem doma. Orjaikema. Roikarja meudu vobče nič kuj posebno nn diši ugitnclju u take volitve; Ijndje poznajo, zdi n nnm, majhao predobro okr. zastop ientlenartski! — Ia Maribora. Zaprli ao krojaškega mojstra \Vegrina, ker je onn-častil Ustno IS letno hčerko. — U Maribora. Vojoiko oskrbovalno sodiiče v Maribora naznanja, da bo kapilo počeaii s 1. septembrom 1907 na drobno od posestnikov 1000 centov rti, 3000 cent ovna, 2000 cent. sena, 1000 cent slsme u steljo in 700 centov slame u poetelje. Natančnejše pogoje daje sklndiiče (K. a. k. MilitSrverpdagamagazin in Mnrburg) nstmeno in pismeno. — It Maribora. V Goetilai .KOoigttiger" se je vriil zadnjo nedeljo ponoči med vojaki in delavci pretep. Zidarski učenec Kinuvrald jo teiko ranjen. — It Maribora. V pondeljek to se ttepli pri delu deltvei kamnoseka g. Pajerja. Dva sU bila telko ranjena. Delavci to večino rta doma ia Ptujske gore. — Pulvnn relisteuea železničarjev. Minoli pondeljek je bil v Mariboru shod uradnikov Jnžne železnice. Predlagalo u js začeti pasivno rezi-stenco ob velikik rajnikih vajah. Tu predlog je bil odklonjen, ker bode nspešnejše učeti rezistenco pozneje, ko bo začelo veliko glavno in nujno prevutanje blaga, ne pa oseb, kakor u čau manevrov. — 4. mednarodni stenogrstakl shod. (sistem Gsbelsberger), se vrši od 7. do 10. sept v Gradcu. Predavala boJeU tudi prof. Homme iz Lvovu o sedanjem stanju poljske stenografije (po aiatemn Gabelsberger-jevem) iu prof. Miholič it Zagreba o novem slovanskem izvirnem stenogrsf-ikem sistemu prot. DUrichn. 10. sept. mialijo vdeleženci prirecita izlet v Eisenerz. — V Gruden u vrti 15. upt velika sknpščinu nemško-šujerskih kmečkih posestnikov. — O letošnji letini v Avstriji. Ozimina je letos splošno slsbša ko jaro žito. Ovu se obeU mnogo; ajde bo manj, ker jo jo morila po južuik deželah suša. Najbolje kaže letoa krompir; vendar pa po nekaterih krajih uvoljo mokrote gnili, drugod pa so mn škodovali ogrci in sušu. Koruze bo mnogo. Tndi zelju splošno ne bo munjkslo. Vina bo mnogo v krajih, koder ni bilo toče. Sadja pa bo splošno malo. Tndi tam, kjer je drevje obrodilo, je udje močno piškuvn. — Jaa. Kv. Krek, drt pnalanae v Lotričevih lotih had srabodomitlec, a odkar ga je oboaačila botja milost zelo pohoten not u udeleži. kakor amo te poročali, atnaknnkegn shodi nemiki'i krit tocijtlnik delavcev r Lisca v imenu alnv. Ikri«, ancijal-negu delantva. Pripomniti je, da ima U akod nemiko-nacijonalni značaj in dn ga priredi straakn, ki ja traje-čaaao po liatik aramotila 8iover.ii, — Nn Jesenicah ae je razpustila podtalnica Ciril-Metodove dražbe, ker jo odatopU kleriknlon odbor. Jesenice u narodnostno zelo ispoeUvljen kraj. — Jesenice nn dunajskem. V nedeljo, dne li t a m jt ponetrečil tov. kljačavničur, 91 letni Anton Klein-dieuit domu ia Rudoljiee. Pri popruv-Ijanja električne djj»lnic«, v tovorni Kranjske industrijske družbe nn Savi, u je dotaknil nekoliko električne lice, nikar ga ja streslo ter je padel pri-blitno 10 metrov globoko na telesni tlak. Bil je takoj mrtev. Fant ki moral nn jesen nbleči vojiiko snknjn. Električni 'lok u pri tskik prilikah upre, kar bi morali dotični vedeti, ki to poslali poneurečeuca na to delo, ki jo tele kratko čou v tovarni aalalbeu. — Metlika je obhajala sadajo nedeljo nn alavnoetea nnčin bOOletnico, odkar je bila povadignjenu v mesto. — V Bok. Bistrici sU si ogledala miniitereki predsednik bur. Beck in njegovi soproga kotel .Triglav" ter se izredno pohvalno izraziU o njegovi uredbi — Ia Celnven u nam piie: V celo vtkem občinskem avetu je nutal pred kratkim kad vikar. ljudje aamreč govorijo, da m je cela vrtu občinskih odbornikov izjavila, da ne ho ni prihajala k odborovim sejam, dokler bo za rae mil predsedniško mesto cesarski svetnik, iupan Neuner. Mol je baje poneveril nekuj denarja. Tndi o krigi prisegi se govori po mestu. Res čudne stvari u godijo v kroga najkejšik nemškonacijonalaih kričačev. Nadejamo ae ia pričakujemo, da bodeu c. kr, driavao pravdništvo in slsnu c. kr. deželna vlsdu z vso odločnostjo in nnUnčnostjo zasledovala in prasko-vsla to čudovito udevo. Bliža te ču in mesto Celovec bo iprajolo cetarjo. Se pred prihodom cesarjevim u more U čudna stvsr pojasniti, ds no bo kot mestni lupin celovški pozdravljal cesarja mol, o kiterem u širijo po meata uko sumljive govorim. — Cesar pride v Celovec dne 4. septembra Tudi slnvensko ljudstvo u bo tu dan zbralo v Celovca in pozdravilo vladarja. Morda bodo nemško-nacijonului petelinčki Udi pri ttj priliki pokušali arojo nestrpnost in brezobzirnost napram Slovencem. Saj bi bilo prav, da tpozna cesar U satova knlturonosce. Potom m bo vtaj um lahko prepričal o opravičenosti pritolb, ki jih pošilja alovensko ljudstvo nu Koroškem ns viijo oblasti, kje- prosi od po moči proti nesramnim zatiralcem slovenskega iivlja. — v Borovljah ae je prigodi! pred kratkim zopet ziačaj, ki je vreden pred vao javnostjo odločne pri-tožbe. Ni ie dolgo, odksr je oklofutal c. kr. strokovni nčitelj Boiidar Strein juvno nu cesti domučins, učiteljišnikn Groharja. Vu u je zgražalo und Uko surovim obnninnjem nemškega primeri ranega izobraženca v Borovljah; komaj ae je ljudstvo pomerilo, dogodil M je že zopet ravno Uko ta rovi slučaj; .Oberforštnar" Ruiner je oklo-lnUl na goriškem polju domačina Sašlna iz Dobrave pri Borovljuk. Tudi Rainer je ravnn kakor Streio privaa-dranec in ima muatno službo nu ti o- Milji. To je M* višek suro-veeti ii aasilstva. kakor aU ga prak-ticirala Strela ia Raiaer. Tadi o Rai-aarja bo epregovorila sodaija »rojo aedbo. Kaiala pa bo priiel iaa, ko bo klofataaja t Borovljah za vedno koaee. Ti Ijndje, kakor ao Strel n in Raiaer. bodo nagnali domačine na noL Naleteli kodo pa te na pravega i i pokazal jia bo, kaj da ao. Slovensko ljadatvo pa bo veadar tedaj enkrat spoznalo neaiiko prijazaoat in dobro-hotaoat Naj ai ie reče kak nemškutar. da moteao biti napram Nemcem po-tipeiljivi. popattljivi ia prijazni, pa aa bom povedal, kaj zatlnii tak Ne-mee, ki kode kot privandraaec koman-dirati ia vladati vfe domačine, na-meeto da ki bil zadovoljea ia airoa aed tujci. Ce bi Slovenec v tajiai tteril kaj taeega, bi ae priiel več tir T domovino. Nemce pa aaj bi bilo vae dovoljeao. Toda vae ima tvojo mejo tadi — nemška aaroveet ia alovenaka potrpetijivott ia poklevaoat Sntotne vesti. dolini je aaredfl vikar tOao veliko Hoda. Podiral je drevje ia odkrival atrehe. — Ceear je daroval ta oaa pooeatnike aa Jaiaea Tiroltkem, katero je poU od ovala tata, 10.000 K. — Stavka (roti v ilezijaklk rad-aikik Poeeetaiki radaikov ae ticer privolili v aejbae poboljške, kateri pa aiao zadovoljili aaatopaikov radarjev. — Na «rikeat je odkril v ttaro-davaem meateca pyll Nemec dr. Doerp-feld ottanke palače kralja Neetorja. — 8 tale talca panika. V eoboto, 17. avg ja mlade 100 let, kar jo Ml donita prvi panik v Novem Jarka. Seetavil ga je Robert Fattoa. — Tavana zletela v zrak. Na Veliko goapojaieo je zletela v zrak lk, sa soo Tovarno ja ktitdvera * BadiapeK je pokradla draiba tatov, obetajoča iz 1W glav ta 100.000 K premoga ia raaaega blaga la akladHi. — Kaaa ae ae pajhvlle aa Daaaja. Dotlej je zbolelo aam ti oeeb, ai tpoaladl tea SO. UM pMeja, da aa ai katt nMeaar, kar tN potfflbio. aoka aa Otvatem je napadle is I čkik teater pri aekea ielav rvate a gorjačaaL V praiepa je kfla Mka ranjenih 10 eeeb Ograkea Je a bil jedaajetletea taat a tekire tpečesrn očeta, ker je U večkrat izvntao potlnjejo ter ee nepreeUno razvijajo. Promet vaek aadratnih podjetij preeega te 6 milijonov Irankov na leto. število atlnlbencev znala 3F»0 Vpliv .Ljndtkega doma" in njega podjetij na gotpodtreko in politično Iivljenje v Bratelja je ogromen. Pekarne .Ljudskega doma" regulirajo i kraka v Bratelja t« branijo špekulantom, da bi itkoriičali občinstvo. Cene kruha te gibljejo v Brnteljn vedno med IS in 28 centezimi za kilogram. V zlnčaja bolezni dobiva vaak član dve leti krah zastonj, poleg tega pa tadi zdravniško pomoč in zdravila, ako je plačeval po 6 centezimov (vinarjev) zavarovalnine na teden v zadrnino bolniško blagajno. .Ljadaki dom' ima tadi avoje podporno draitvo, ki daje članom podpore v tlečaja bolezni in atnvke. Te podpore znašajo večkrat po S'h franka aa daa. V zadnjem časa je oenovaaa tadi pokojninska blagajna Tej gospodarski moči .Ljadakega a" odgovarja ajega politični ia morala! agled v mesta Vsled te azorae gospodarske organizacije te je v bruseljskem delavstva vzbudil da stanovske zaveati ia politične ravaopravaeeti. Te politično ravnopravnost ao daaea tadi deeegli, kajti politiiai vpliv bruseljskih socijalistov je daaea le prav malo aaajii, nego Je ajik gospodarska ■0&. .Ljadaki doa" je moč, a katero marajo daadaaea vai račaaati Vsaka velika sUvka aa ne more ae tačeli ae koačatl brez vednosti ia »delovanj .Ljadakega doma" ia ajega člaaov, kateri aa vedao pripravljeai odstopiti stavkajočim aodragoa ea del svojik rataik agodnosU ia dohodkov ter je aa tak aačia podpirati T boja ta zboljiaaje ajih gospodarskega stanja Vae to ae je doeeglo v raaaerao kratki doki 16 let ter aam jaaao priča, kako mogočni ao Ijadje, ki aiaajo gaga aa sveta kot svojo glavo, avoje roka ia avoje adravje, ao ae tdrvlijo ia alotno branijo avoje pravice. - V ladtepeM je p. » torek, aa pranK Štefana kralja, ko ka Je %nlk na javnem trga ceiknka petem. Koietoro himno. — Ljtltkl liavRneelJt'. Pred 15 leti, dae 4. eeptemhn 1801. leta adnfOe ae ja sk delavcev v tadrago a aameaoa aataaovlU pni lavako pekarno. Imeli ao ob začetka 000 frankov tadralaega premotenja. Zadruga ae je naglo razvijala. Že leta ?S». Je prodala trojim članom lotsss kilogramov kraka ter intzzirala 71.000 frazkov. Daaea, po IS letih, je v zadrugi včlanjenih 11 tisoč rodbin ekroglo 100 tiaoč daiami; nje dve cjpoaai pekarni asečeti po Mo tiaoč kilogramov kraka aa teden, poleg tega Iaa zadrega r aeeta Bruaeljn 26 pro-dajalnic a jettvinnmi, 4 menice, veliko trgovino a konfekcljtkim blagom, velike zaloge ia prodajalne premoga, avoje zdravnike, lekarne i. t. d, ki vae laMriea mrcdaiitva. »nkilajavai: Ja la. >a vpatajla aaaa n M rak na, da takrat aa M' ,Umirita ii pmjibkt' i Bfbaid Im m) izredni občni zbor daa t. aaptatabva 1107 eb k ari pradpaldaa v paaajOaUklh praatarik v aMtaakt MU. DNBVN1 RED: 1 Valltav esega Ctaaa aaCalatn ta aaaga Načehtva. a Sla^ajaaatt. 2oit»s hdOi! Soliden, 26 letni mladenič, absolvent kmetijske iole, ae teli raii veselja do kmetijskega gospodarstva poročiti a gospodično ali vdovo brez otrok, ki ima večje posestvo ali pa nekaj tisočakov v gotovini. Nekoliko izobražene in ta gospodinjstvo vnete kmetske hčerke imajo prednost. Le retne ponudbe te naj izvolijo po-alati v zaprtem pisma pod šifro: „T«Jnost zajanfena" itev. 438 na npnvniitvn .Domovine" v Celjn do konca tega meseca, ssas*, 11 najem če išče dobro idofit pekarija. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na npravniitvo .Domovine" do 30. septembra 1.1. t:« a-1 *----n. J_IU (J ptnqu tnuw jv. OrfU te Mctoia! 2 učenca s primemo šolsko itobrazbo, po. štenih starišev, se sprejmeta takoj pri tvnlki ua s-, 8. F. Sehalk-a naslednik, Savnioa oh Savi. Iščem ucenca za trgovino mešane stroke; prijazne ponudbe na uprav-ništvo .Domovine' v Celju če ravno sam nisem vedel ničesar, govoril sem nekaterim ljudem tako, kakor da bi mi bilo znano, da se je g. Franc Kurnik, veleposestnik v Srednjem Gasteraju, udeležil uboja Janeza Škofa. Pri poznavam zato javno, da so bile vse moje tozadevne besede zgolj izmišljene. Zahvaljujem se obenem g. Francetu Kurnik, da mi je pri priliki kazenske razprave U 601 j 7 pri c. kr. okrajni sodniji Sv. Lenarta blagodušno odpustil moj čin. Jurij Rettenbacher u, posestnik v Zg. Gasteraju. Steekenpferd lilijino milo 10-11 al Bergmaaa a dr.. Draldaal la Detla aa Laki (bitk.) «7 Je la aataaa |» rriaaaajlh. kktata daMvaaa daa aa daavam. aajkaljta adrariiM mila fratl nta aa Uea ia v dassgs aetaa. atahka kats la adrave kam aa atnaa. iai4|lllrJi«MlHnakkna,*