Amerikanski Slovenec
*
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
15. ŠTEVILKA.	J0LIET, ILLINOIS, 15. MARCA 1912.	LETNIK XXI
ŠTRAJK I. APRILA SKORO GOTOV,
DINAMITNA PRAVDA.
Razprave proti 54 obtožencem preložene do oktobra.
JUŽNI TEDAJ ODKRIL AMUNDSEN.
BELOKRANJCI!
Delo se vam ponuja pri gradnji belokranjske železnice.
TUDI V NEMČIJI RUDARJI STAVKAJO.
POZOR, SALUNARJI!
Čujte, kako so bili neki vaši tovariši osleparjeni.
Premogovniški posestniki doslej še odklanjajo premogarske zahteve.
MALO UPA NA PORAVNAVO.
500,000	mož bo prizadetih po pretečem štrajku.
New York, 13. marca. — Vprašanje, ali pol milijona ameriških rudarjev zaštrajka, še ni rešeno.
Zborovanje operatorjev iz okolišev trdega premoga in zastopnikov premogarske združbe “United Mine Workers of America”, na katerem je odbor desetih operatorjev predložil vzroke za odklonitev premogarskih zahtev, je trajalo ravno dovolj dolgo danes popoludne, da se je odgovor operatorjev prečital.
John P. White, predsednik premogarske združbe in njegovi tovariši so potem prosili, da se jim dovoli preudariti odgovor do petka opoldne, ko se bo vršilo nadaljnje zborovanje, na katerem premogarji naznanijo, da li predlože predrugačenj zahteve, ali za-štrajkajo.
Po zborovanju so operatorji rekli, da nimajo ničesar pristaviti svojemu odgovoru in da prepuščajo premogar-jem samo dvoje na izbiranje, delo ali štrajk.
Predsednik White, ki je pred odhodom na zborovanje izjavil, da premogarji ne bodo predlagali nobenih predrugačenih zahtev, je rekel po zborovanju.
“Odvisno bo od našega posvetovanja pred zopetnim skupnim zborovanjem, kaj in kako odgovorimo. Če ne bi mislili, da je še mogoča mirna poravnava, ne bi bilo treba zopetne skupne konference.”
Dočim se premogarski zastopniki niso hoteli izdati, je verjetno, da bodo v petek prosili za nadaljnji odlog časa v pretehtanje odgovora in sicer zato, da dočakajo izid in zaključek zborovanj v Chicagi in Clevelandu prihodnji teden med operatorji iz okolišev mehkega premoga in njihovimi rudarji.
Znano je, da bodo glavarji premogarskih unij iz okolišev trdega premoga komaj dovolili štrajkati, ako bo mir v okoliših mehkega premoga, dočim je mogoč in zelo verjeten skupni nastop cele organizacije, ki šteje nad pol milijona rudarjev.
V tem smislu se posvetujejo predsednik White in njegovi tovariši.
Odgovor operatorjev.
Odgovor operatorjev obsega približno 2,500 besed. Bavi se podrobno z vprašanji. Razsodba komisije, imenovane po predsedniku Rooseveltu leta 1902., v poravnavo štrajka v okoliših trdega premoga se navaja proti pripoznanju unije in sprejetju enoletne pogodbe.
Odgovor glede zahteve, naj operatorji pobirajo unijske pristojbine od svojih zaposljencev, se glasi, da zakoni pennsylvanski to prepovedujejo. Spravni odbor, je rečeno v odgovoru, je vedno pripravljen, pravično vpošte-vati pritožbe zaposljencev in jih poravnati.
Odgovor operatorjev leta 1906., s katerim se je odklonila zahteva, naj se odpravi naredba, po kateri ima pogodben rudar več nego eno delovno mesto in zaposljuje več nego dva delavca, je v sedanjem odgovoru ponovljen.
Osemurna zahteva odbita.
Pritožbe glede nesporazumov s takozvanima ‘check weighmen’ in ‘check docking bosses’ lahko poravnava spravni odbor, pravijo operatorji. Zahteva osemurnega delavnika je odbita, češ, da se razmere niso izpremenile, odkar je omenjena antracitna komisija priporočala deveturen delavnik in da bi nadaljnje skrajšanje delavnika resno omejilo produkcijo.
“O povišbi plač se ne da govoriti,” pravi odgovor, “dokler iz prodaje izkopanega premoga ne moremo dobiti vsote, enake povišbi plač.”
Ta povišba bi baje znašala $28,000,-000 na leto, in premog bi se podražil povprečno za 67c pri tonu. Kopanje trdega premoga se je zadnja leta tako podražilo, da je dobiček dosegel najnižjo mejo, zato je povišba plač nemogoča, pravijo operatorji v svojem odgovoru.
Ali bo štrajk?
New York, 11. marca.—Bojazen, da
180,000	premogarjev dne 1. aprila u-
stavi delo, se razširja čimdalje bolj. Večja podjetja se pripravljajo, da bodo v slučaju štrajka založene z dovolj premogom, in cene so vsled tega že sedaj poskočile za $1 do $1.25 na ton. Vendar se pogajanja nadaljujejo.
Indianapolis, Ind., 12. marca. — V tukajšnjem zaveznem sodišču se je pričela danes senzačna ogromna pravda proti 54. voditeljem delavskih društev, obtoženim, da so kršili meddržavne trgovinsko zakone s prepovedanim prevozom dinamita po osebnih vlakih, ter ta dinamit rabili v najnevarnejšem strahovanju med petletnim bojem proti “odprtim delavnicam” (open shops). Sto eksplozij, ki so v letih 1905-1911 uničevale lastnino delo-dajavcev, ki zaposljujejo neunijce, v mestih od Massachusettsa do Califor-nije so zakrivili. Višek so dosegla ta zločinstva z razstrelbo “Times”-po-slopja v Los Angelesu, pri kateri priliki je storilo smrt 21 ljudi. Obtoženci so ali so bili povečini uradniki zveze “International Association of Bridge and Structural Iron Workers”.
Odsotni ob začetku razprav so: John J. McNamara, v dosmrtnem zaporu v St. Quentinu; Eugene A. Clancy iz San Francisca, tudi pod poroštvom v Californiji; John J. McCray, katerega ni mogoče najti; John J. Carroll in Edward E. Phillipps, ki protestirata proti svoji izročitvi.
Med najbolj znanimi obtoženci, ki so danes v sodišču navzoči, so: Frank M. Ryan, Chicago; John T. Butler, Buffalo; in Herbert S. Hockin, Detroit.
Ko je sodnik Anderson na 46 mož, obtoženih zarote in nezakonitega prevažanja razstreliva, stavil vprašanje, ali se priznajo za krive, da so izvršili dotična zločinstva, je drug za drugim izjavil, ko se je njegovo ime prečitalo: “nekriv”.
Sodnik je dovolil z ozirom na to, da se nahajajo odnosna stanovališča raznih obtožencev v vseh državah deželnih, odlog do prvega oktobra, da se da zagovornikom priložnost za iz-delanje zagovorov.
Taft med Čehi in Polaki.
Chicago, 111., 12. marca. — Prvikrat v zgodovini Čehov ameriških je prišel predsednik Združenih Držav med chi-caške Čehe in Polake ter je obiskal njihove šole. Sprejem je bil prisrčen. Nad 1700 čeških otrok šole sv. Prokopa in sosednih župnij je pozdravilo predsednika z angleško in češko pesmijo. Predsednik je imel krasen nagovor, v katerem je izpodbujal otroke k ljubezni do nove domovine in tudi domovine njihovih staršev in pradedov.
Iz češkega Plzna se je peljal predsednik v sprevodu polskih in čeških delegatov do South Chicage v veliko polsko faro Brezmadežnega Spočetja Marijinega na voglu 88. ceste in Commercial ave.
Roosevelt kot socialist.
Washington, D. C., 8. marca. — Demokratični poslanec Dies iz Texasaje imel v poslanski zbornici govor, v katerem je označil bivšega predsednika Roosevelta, Williama J. Bryana in so-ciališkega poslanca Bergerja iz Wis-consina kot “najnevarnejše sovražnike svobodne vlade Združenih Držav.” Trdil je, da sta g. Bryan in g. Roosevelt socialista ter je imenoval njuni imeni z onima g. Bergerja in dinamit-nega zarotnika McNamara v eni sapi.
Volkov se ubranil z nožem.
Chippewa Falls, Wis., 10. marca. — Jachery Thoma leži v tukajšnji bolnišnici vsled boja s tropo lačnih volkov v severnem delu države. Njegovo edino orožje je bil sklepec ali pipec, in bojeval se je več ur, dokler ga niso zveri zapustile. Boj ga je močno zdelal; trpel je vsled mraza in volkovi so ga hudo obgrizli.
100 avtomobilov zgorelo.
Kansas City, Mo., 12. marca. — Ogenj je razdejal davi neko shranišče za avtomobile, se razširil na drugo, je uničil nad 100 avtomobilov in napravil znatno škodo v Ormond hotelu. Skupna škoda po plamenih znaša več nego $300,000.
5 mrtvih in 30 poškodovanih.
Danville, Ind., 7. marca. — Pet oseb je bilo usmrčenih in več nego trideset hudo poškodovanih, ko je na Wabash-železnici zapadno vozeči brzovlak Con tinental Limited dve milji zapadno od West Lebanona skočil iz tira. Mnogo vagonov se je prevrnilo čez nasip v reko. Lokomotiva ni bila poškodovana.
Nesreča v rudniku.
Merritt, B. C., 8. marca. — Strašno krvoprelitje je povzročila plinova eksplozija v Diamond Vale rudniku. Sedem grozno pohabljenih trupel je bilo doslej spravljenih na površje, in reševalna moštva trde, da je še najmanj osem ljudi v rudniku zajetih. Ni dvomiti o tem, da so tudi mrtvi.
Petero pogumnih preiskovavcev popotovalo po poti poizve-,	davanja.
NORVEŽAN PRIDOBIL LAVOR.
Anglež Scott utegne tudi kmalu doseči svoj cilj.
Wellington, Nova Zelandija, 7. marca. — Kapitan Roald Amundsen, norveški odkrivatelj, potrjuje, da je britanski raziskovalec, kapitan Robert Scott odkril južni tečaj.
Christiania, 8. marca. — Veliko navdušenje je zavladalo danes v glavnem mestu norveškem. Roald Amundsen je brzojavil, da je odkril južni tečaj, in Norvežani poznajo svojega moža predobro, da mu ne bi popolnoma zaupali. Kar pravi Roald Amundsen, to stoji; za to se poganja vsak Norve-? Žan do skrajnosti. In poznajo ga ne le njegovi rojaki, temveč tudi člani raznih zemljepisnih družb drugih narodov vedo njegovo vrednost ceniti in mu popolnoma zaupajo.
Dva tukajšnja časopisa sta prejela danes brzojavki od Roalda Amundse-na, ki naznanjata, da je dosegel južni tečaj dne 14. dec. 1911. Brzojavki sta odposlani iz Hobart«., Tasmania, kamor je dospel Amundsen včeraj. Dobesedno se glasita:	“Dosegel tečaj
14.—17. dec.” S tem je na videz povedano, da je ostal na tečaju tri dni, prejkone v svrho natančnega opazovanja njegove lege.
New York, 8. marca. — Herbert L. Bridgman, predsednik kluba “Arctic Club of America”, je izrazil malo začudenje, ko je bil obveščen o Amund-senovem uspehu. Rekel je, da je vedno gojil prepričanje, da se južni tečaj doseže ob resnem navalu, ali mislil je, da ga doseže Scott prvi. Bridgman je rekel, da se ne bi čudil, če zasliši v kratkem, da je tudi ta dosegel tečaj: “Prav visoko cenim Amundsena,” je rekel predsednik, “že poprej je pokazal, da je izvrsten navigator (brodar), in o njegovi resnosti ni dvomiti. Vendar ne dvomim o tem, da je bilo južni tečaj mnogo laglje odkriti, nego severni tečaj.”
Brez oporoke.
V New Yorku je umrl pred kratkim, kakor smo poročali, železniški magnat Edward Hawley, ne da bi zapustil kako oporoko. Te dni je izvršitelj oporoke izjavil, da znaša Hawleyjevo premoženje $100,000,000. Našel se je samo neki načrt oporoke, toda še ta brez podpisa, vsled česar je brez veljave. Eden izmed glavnih dedičev Hawley-jevega velikanskega premoženja je njegov stričak Crandell, ki dobi približno $20,000,000. In ravno s tem strič nikom je živel Hawley v smrtnem sovraštvu, tako da ga je hotel v svoji oporoki popolnoma razdediti. Crandell je približno 40 let star, navaden knjigovodja, z ženo in dvema otrokoma. Med obema je prišlo do spora približno pred 20 leti. Crandell je bil takrat nastavljen v pisarni Hawleyja in se nesmrtno zaljubil v gospodično Manus, ki je bila istotam nastavljena kot telegrafistinja. Radi tega je pa Hawley odslovil lepo dekle in je zahteval »od s.tričnika, da preneha ž njo vsako razmerje. Ker pa le stričnik ni hotel tega storiti, je zapodil tudi njega iz službe. Crandell se je nato poročil z deklico in je živel v zelo skromnih razmerah, dočim je njegov stric povečal svoje premoženje vsako leto za več milijonov. Ko je Crandell zvedel o svoji velikanski dedščini, je obledel in vse je kazalo, da se zgrudi mrtev na tla. Ko je prišel zopet k sebi, je zdirjal k svoji ljubljeni ženi in ji s solzami v očeh povedal o velikanski sreči, katera ju je zadela.
Papež in zvonovi sv. Marka.
V Benetkah bodo v kratkem zopet zvonili zvonovi s stolpa sv. Marka, kakor hitro bo stolp posvečen. Papež, ki so se kot nekdanjemu beneškemu patriarhu Benetke zelo priljubile, se za zgradbo novega stolpa sv. Marka zelo zanima, kot poročajo iz Rima. Ko so polagali temeljne kamne novemu Markovemu stolpu, je bil še v Benetkah in je sam blagoslovil prvi temeljni kamen. Slovesnosti posvečenja stolpa seveda ne more prisostvovati. Vsled tega je baje odredil, naj zvonenje Markovih zvonov posnamejo s fonografi in mu pošljejo posnetek v Rim. “Nočem prej umreti,” je baje rekel, kot poročajo listi, “ne da bi prej slišal zvonoVe svetega Marka. Pustil jih bom zvoniti v svojih sobah; zatisnil bom potem oči in njihov glas mi bo zbujal popolno iluzijo, da sem še vedno v mojih Benetkah.”
Od c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju z dopisom od dne 16. februarja 1912 smo naprošeni objaviti sledeči oklic:
“Belokranjci!
“Kdor želi povrniti se v domovino, je zdaj zanj ugoden čas. Belokranjska železnica se bo še to pomlad začela graditi, pri gradnji lahko dobi posla čez 1000 dobrih delavcev, pa tudi dosti polirjev, zapisačev (škrivanov’) in drugih boljših delovnih moči.
“Kdor želi priti, naj se nemudoma najavi na c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju, kamor naj pošlje tudi svoj natančen naslov. .
"Domov pa naj ne hodi, kdor ne misli doma vsaj na pol tako pridno delati, ko v Ameriki!” —
V prilogi k temu oklicu omenja c. kr. okrajni glavar v Črnomlju, g. Do-micelj, kako zapuščena da je Bela Krajina. Zakaj? Poleg drugega da tudi zato, ker da se je zapustila sama sebe, t. j., ker da je zbežalo iz nje v novi svet 10,000 Belokranjcev. Nadalje je rečeno v prilogi: “Kdor ima še kaj srca za domačijo, mora reči, da tako ne sme biti, ne sme ostati. Beli Krajini sijejo boljši časi — železnica pride; toda brez ljudi ne bo koristila ne železnica, ne kultura, ki ima z njo priti. Ako naj tedaj domačija napreduje, morajo priti domov vsaj tisti, ki se jim toži po njej —- ako so dobre volje za delo in dobrih moči!”
Avstro-ogrska vojaška kriza.
Dunaj, 10. marca. — Avstro-ogrska vojaška kriza, ki je že povzročila o-stavko ogrskega prvega ministra grofa Khuena in njegove vlade, poteguje vedno širše kroge.
Danes je imel vojni minister, general pehote vitez Auffenberg, avdijenco pri cesarju Francu Jožefu. Ta avdi-jenca, ki je trajala nenavadno dolgo, se splošno smatra za predhodnico odstopa državnega vojnega ministra.
General Auffenberg je bil, ki je dal takorekoč povod k odstopu ogrske vlade, ker je najodločneje pobijal ogrske zahteve glede sklicevanja reservi-stov ter Khuenovih popustov na ogrske “narodne zahteve”.
Govori se, da je vojni minister že izročil cesarju svojo ostavko, in imenuje se že tudi naslednika, in sicer v osebi FZM. Aleksandra viteza Kro-batina, dosedanjega sekcijskega načelnika v državnem vojnem ministrstvu.
Bitka v Tripolisu.
Rim, 12. marca. — Semkaj dospele brzojavke poročajo, da se vrše neprestane bitke v Tripolitaniji. Resen boj je bil včeraj blizu Tobruka, toda Italijanom se je posrečilo, odbiti turški naskok. Italijanov je bilo usmrčenih petnajst in ranjenih sedemdeset. Turška izguba je bila velika.
Zrakoplovtvo na Japonskem.
London, 10. marca. — Tudi Japonska si hoče nabaviti “četrto”, to je zračno armado. Dosedaj je imela le en v Franciji kupljen vodljiv balon. Sedaj pa grade velikanski vojni zrakoplov takozvan. “Togovega sistema”, kakor je Zeppelinov zrakoplov. Dolg bo 180 m in meril bo 15m v premerju. Šestero motorjev bode razvijalo 120 konjskih sil in poganjalo zrakoplov v mirnem zraku s hitrostjo 110 km na uro. V 65 km močnem protivetru se bo premikal ta zrakoplov s hitrostjo 50 km na uro in celo proti viharju fu5 km bo prodiral po 8 km na uro. Njegova nosilnost bo znašala baje 42 to-nelat pri 20 tonelat bencina. Ostal bo lahko celi teden neprekinjeno v zraku. Posadka znaša deset mož, v vojski pa še 20 mož več, ki bodo imeli nalogo, metati bombe na sovražne ladje. Ta zrakoplov bo dovršen v poletju prihodnjega leta. — Tudi v aviatiki se japonski vojaki pridno vadijo, in sicer na Gradejevem enokrovniku in na dvo-krovnikih Wright in Farman. Zadnjič je naročila vojna uprava še petero Wrightovih dvokrovnikov. Kadar se povrneta oba v svrho aviatičnega iz-vežbanja v Francijo in Nemčijo odposlana častnika, se bo pričelo tudi na Japonskem z građenjem lastnih aero-planov in otvorjene bodo letalne šole.
Rusija odbija udarec.
Riga, Rusija, 7. marca. — Tukajšnji in peterburški kapitalisti grade velike tovarne za izdelovanje poljedelskih strojev, da se konkurenca ameriških izdelkov popolnoma izpodrine.
Kubanci proti Ameriki.
Camaguey, Kuba, 12. marca. — Na zborovanju veteranov (dosluženih vojakov), ki je trajalo celo noč, je izjavil general Fernandez de Castro, da če bodo Združene Države poizkušale kako nadaljnje posredovanje na Kubi, se bodo veterani prav tako proti Američanom bojevali, kakor so se borili proti Španiji.
Na Vestfalskem, kjer dela tudi mnogo Slovencev, so vse jame zaprte.
ANGLEŠKI ŠTRAJK ŠE TRAJA.
Pogajanja se utegnejo v kratkem uspešno zaključiti.
Berlin, 10. marca.—Štrajkovna groznica se je prenesla na premogovišča v Slezi ji. Krščanske, sociališke in pol-ske rudarske zveze, ki zastopajo vse organizirane delavce, so izročile delo-davcem zahtevo na doplačo za 15 odstotkov. Vlada se trudi na vso moč, da prepreči izbruh štrajka na Vestfalskem; ali se ji to posreči, je zelo dvo-mno. Celo najtrdnejši optimisti mislijo, da v ponedeljek zaštrajka najmanj 150,000 do 350,000 delavcev. Rudniški posestniki že poizkušajo, dobiti neorganiziranih delavcev.
Berlin, 12. marca. — Kačih 200,000 rudarjev po premogoviščih na Vestfalskem je ustavilo delo. Število štraj-kujočih premogarjev je danes že večje nego svojčas ob velikem nemškem premogarskem štrajku leta 1905. Tako v pruskem deželnem zboru, kakor tudi v državnem zboru se je podrobno govorilo o štrajku. Več govornikov deželnega zbora je kazalo na to, da bi bilo primerno, proglasiti čez Vestfalsko obsedni stan, da se zaščitijo delavci, kateri se nočejo udeležiti štrajka ter se jim omogoči, da lahko hodijo po svojem delu.
Poročila iz štrajkovnih okrajev javljajo, da so bile ženske deloma krive nemirov, ki so se primerili danes v posameznih okrajih.
Premogov sindikat je ponudil svoje reservne zaloge na prodaj, in je povišal cene za 75 odstotkov na ton.
Pri Hambornu.
V sedmerih ali osmerih krajih po premogoviščih na Vestfalskem so se pripetili spopadi med štrajkarji, policisti in delovoljniki. Najresnejši nemiri so bili pri Hambornu v okraju Duesseldorf. (Op. podur. Tam je tudi prav mnogo slovenskih rudarjev.) Krdelo 2000 štrajkarjev je udarilo skup z obhodno stražo iz 40 policistov, na katere so prvi metali kamenje in steklenice ter streljali z revolverji, vsled česar je bilo 5 stražnikov ranjenih. Policisti so nato potegnili svoje sablje, pritisnili na štrajkarje in ranili mnoge izmed njih.
Na mnogih mestih se je metalo na delavce kamenje, in policija je rabila orožje; o številu ranjencev ni nič znanega.
Vsled teh nemirov so krščanska rudarska društva in rudniški posestniki brzojavili na ministra notranjih zadev, proseč vojaške pomoči.
Štrajk se razširja.
Berlin, 13. marca. — Premogarski štrajk na Vestfalskem je dan za dnem večji in obsežnejši. Več nego 240,000 delavcev je zaštrajkalo, in položaj se hujša v vseh okrajih očividno. V mnogih krajih so se primerili resni vmesni dogodki, in razdraženost itak ogorčenih štrajkarjev se je še povečala vsled tega, ker je vlada odredila najstrožje postopanje pristojnih oblastev.
Krajevna oblastva so bila zvečer obveščena, zaprositi vojaštva v slučaju, da policija ne bi mogla vzdrževati reda. Konjiški polki, ki so nastanjeni v Duesseldorfu in Krehfeldu, so pripravljeni in moštvu je prepovedano, zapustiti vojašnični okraj.
Rudniški posestniki in voditelji krščanskih delavskih društev, katerih člani so se večjidel pridružili štrajkar-jem iz čuta skupnosti ali iz strahu pred napadi, so odposlali več prošenj za vojaško pomoč na oblastva.
Policijski predsednik v Bochumu, središču štrajkovnega okoliša, je prodajo alkoholnih pijač prepovedal, in ukazal zapreti vse krčme in žganjarne.
Štrajk na Angleškem.
London, 13. marca. — Dva tedna sta pretekla, odkar so angleški premogarji zaštrajkali, in še vedno ni izrečena odrešilna beseda, ki naredi nepriličnim razmeram konec. Skupno posvetovanje rudniških posestnikov, premogarskih zastopnikov in članov vlade, ki se je pričelo včeraj v uradu za vnanje zadeve, se je tudi danes odgodilo, ne da bi se dosegel sporazum.
London, 14. marca. — Pogajanja med rudniškimi posestniki in premogarji so se danes spet pričela v navzočnosti raznih članov parlamenta pod predsedstvom prvega ministra Asquitha. Cela Anglija stavi svoje zadnje upanje na to zborovanje. Med tem pa se položaj v deželi silno slabša, kajti vsak dan se odslavlja na tisoče delavcev. V premogovih okrajih v Walesu trpe mnoge družine lakoto.
New York, 14. marca. -—• Današnja posvetovanja tukaj in v Londonu zasleduje ves 'svet z napetostjo, kajti u-soda milijonov ljudi je odvisna sedaj takorekoč od svilne niti.
“The Champion of Fair Play” z dne 2. marca piše: Več malih trgovcev z likerji v mestu Butte, Mont., je kupilo pobotnice (receipts) za whisko od Star Ruby Distillery Company, misleč, da je ta družba redna destilirijska ali pre-kapna družba, ki izdaja založne pobotnice, kakor delajo druge destilirije.
Te pobotnice so podpisane po nekem L. A. Levy. G. Levy je bil svoje dni prodajavec v službi Sunnybrook Distillery Company in smo ga poznali, zato nismo dvomili o njegovi poštenosti. Sedaj pa je videti, da nekateri imetniki Star Ruby Distillery pobotnic ne morejo dobiti svoje whiske, ako-ravno je bila kupna cena plačana. Na vsa pisma ni nič odgovora. Destili-rija je opisana kot “No. 35, 6th District. Kentucky”, in vse kaže, da je to destilirija tvrdke F. S. Ashbrook Company, Cynthianna, Ky.
Iz tega je razvidno, da se je izvršilo neko sleparstvo, katerega je bila deležna tudi F. S. Ashbrook Distillery Company. Taka sleparstva se izvršujejo tako dostikrat in tako uspešno ter se je pisalo o njih že toliko po časopisih, da se je čuditi, zakaj se gostilničarji ne izmodre.
Pomnite eno reč: ne kupujte nobenega blaga od nobene tuje in nezanesljive tvrdke. Če ste v dvomu, vprašajte kacega bankirja o finančnem stanju tvrdke, s katero nameravate imeti posla. —
Tako “The Champion of Fair Play”. Mi pa pravimo: Slovenski salunarji kupujte likerje in vse žgane pijače samo pri dobro znani tvrdki: “Slovenian Liquor Co.”, 1115-17-19 N. Chicago st., Joliet, 111. Ta slovenska tvrdka je na trdni finančni podlagi in popolnoma zanesljiva, zato ne boste nikdar in na noben način osleparjeni pri nji. Geslo slovenskih salunarjev bodi torej: Živelo domače podjetje!
Rojak obsojen.
Eveleth, Minn., 7. marca. — Sodnik W. E. Moylan je prisodil danes dopo-ludne Antonu Palčar $450 proti Fredu Ambrožiču, ki je baje udaril Palčar ja v zadnjem septembru in mu razbil čeljust.
Slučaj je bil obravnavan jeseni in Ambrožič je bil izročen veliki poroti, ali dokaz je bil videti nezadosten v zagotovitev obsodbe proti Ambrožiču.
Ambrožič, ki ima baje homestead blizu Cass Lake-a, se ni pokazaj.
Poigra k slučaju Hofrichter.
Dunaj, 10. marca. — Senzačna pravda proti bivšemu nadporočniku Hof-richterju, piscu glasovitih “pisem s ciankalijem”, prihaja spet v spomin po tožbi za razporočitev, ki jo je podala Hofrichterjeva soproga.
Gospa Hofrichterjeva je, kakor poročajo iz Linča, utemeljila svojo tožbo z razlogom, da je živel njen soprog dvojno življenje. Dokazi za to trditev so priloženi tožbenici. Čeprav se je že poprej govorilo, da se hoče dati soproga morivčeva razporočiti, vendar je tožba sedaj iznenadila javnost, ker je stala gospa Hofrichterjeva med celo dolgo razpravno dobo neomajno na strani svojega soproga, ki je bil obsojen k smrti in pomiloščen v dosmrtni zapor.
Jolietske novice.
—	G. Martin Jaklič odpotuje v staro domovino v nedeljo. Odrezano ima desno nogo in ne leve. (Glej 2. str.)' Srečno pot!
—	Tedensko poročilo gl. tajnika K.
S.	K. J. radi preobilnega dela prihodnjič.
—	G. Mihael Kochevar, naš dobro znani gostilničar, je neodvisen kandidat za aldermana I. warde.
—V nekatčre iztise te št. Am. Sl. se je vrinila na 2. str. pomota: Anton Poglajen namesto Avgust P., kar s tem popravljamo.
—	G. Wm. Mihajlovič je zmagal in dvakrat pravilno vrgel chicaškega brdavsa Cyclone Burnsa v sredo zvečer v Joliet-.teatru.
Domača izkušnja.
Znanje je posledek izkušnje. Mnoge reči moramo poizkusiti, preden dosežemo zaželeni uspeh. Prav tako so delali naši predniki. Vse zeli in rastline so poizkušali, preden so odločili, katere izmed njih je rabiti za hrano, katere za krmo in katere za zdravila. Vsak zarod je pomnožil to znarye, dokler se ni razvila sedanja zdravilska znanost. Različne zeli so se združevale, da je bil njihov učinek na človeško telo večji in hitrejši. NaAa način se je našlo dobro znano zdravilo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Trebalo je mnogo poizkusov, preden se je spravilo to prvovrstno zdravilo do svoje sedanje popolnosti. Uživa naj se v boleznih prebavnih organov, ob izgubi slasti in moči, pri zapeki, glavoboli, razdražljivosti. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, II!.
Joliet, 111., 13. marca. — Praznik sv. Jožefa, patrona naše slovenske cerkve v Jolietu, bodemo obhajali prihodnji torek, dne 19. marca. To je praznik, ki nam donaša zaželeno spomlad, kajti ta se pričenja že dva dni pozneje, dne 21. marca. Ampak danes imamo še trdo zimo, sneg in mraz, in vse kaže, da bomo letos ob prihodu kraljice cvetja in solnčnih žarkov še zmrzovali, ne-li? Bomo videli.
—	Ro opravkih v zadevah K. S. K. Jednote so se zbrali danes (v sredo) v glavnem uradu Jednotinem naslednji gg. člani glavnega odbora: Predsednik Pavel Schneller (Calumet, Mich.); nadzornik Anton Poglajen (Chicago,
111.); predsednik pravnega odbora Frank Banich (Chicago, 111.), in član pravnega odbora Frank Petkovšek (Waukegan, 111.).
—	Brata Mirko in Stevo Seljan: ali ju poznate? To sta slavna Hrvata, po vsem svetu znana potovalca in raz-iskovatelja divjih dežel. Leta 1899. sta se bila napotila iz Karlovca v Trst in odtam v Afriko. Tam sta doživela čudovito zanimivih dogodkov, posebno v Abesiniji pri kralju Meneliku. Potem sta se podala na raziskovanje v Južno Ameriko, kjer sta nabrala vele-zanimivih predmetov za narodni muzej v Zagrebu. Lani sta dospela v Združene Države, kjer sedaj po raznih mestih predavata o svojih znanstvenih potovanjih. In tudi v Joliet prideta. In sicer kmalu, namreč dne 31. marca £. 1., kakor nam poroča tukajšnji hrvatski župnik, Rev. Violič. Slavna gosta bodeta imela dve predavanji, v hr-vatskem in angleškem jeziku. Več o tem še naznanimo.
■—Rev. M. J. Potocny, župnik-usta-novitelj tukajšnje grško-ruske pravoslavne cerkve, 701 Jackson street, je umrl dne 6. t. m. zvečer v starosti 59 let. Pogreb se je vršil v soboto do-poludne, in sicer so prepeljali truplo na pravoslavno pokopališče v Streator.
—	Te dni nas je zapustil g. Martin Mutz s svojo družino, obstoječo iz žene, 4 sinkov in 1 hčerke. Podal se je na farmo, 28 milj južno od Jolieta. Skoro 16 let je živel v tem mestu in si pridobil nebroj prijateljev in znancev. Delal je nazadnje v trgovini g. George Stonicha, N. Chicago st. Bil je priden in vesten uslužbenec. Sedaj bo sam svoj gospod in gospodar, neodvisen farmar. Bog daj srečo!
—	Rojak Martin Jaklič, star 28 let, stanujoč pri sestri in svaku pod h. št. 613 N. Hickory st., odpotuje tekom tega meseca domov v svoj rojstni kraj Zemelj št. 15 pri Metliki, kjer ima ženo in otroka. Domov odpotuje brez leve noge, katero je izgubil tukaj pri delu. Dne 18. avgusta lanskega leta se je namreč pripetila v tukajšnji tovarni Illinois Steel-kompanije strašna eksplozija, vsled katere so bili trije delavci usmrčeni in 21 jih je bilo bolj-alimanj hudo poškodovanih. Med temi je bil tudi Martin Jaklič. Odrezati so mu morali v bolnišnici levo nogo pod kolenom in vse prste desne noge. To je huda pohaba za vse življenje. Seveda je nameraval tožiti gori omenjeno družbo za odškodnino, ko je prišel iz bolnišnice meseca januarja. Toda z družbo se je dosegla mirnim potom tako povoljna poravnava, da ni bilo treba tožbe. Jakliča je zastopal g. Josip Klepec in dobil od družbe tako lepo odškodnino, da bo o njej lahko živeti brez vsacega dela. Denar je bil izplačan v ponedeljek takoj po sklepu poravnave in tudi takoj odpo slan v desetero starokrajskih bank in hranilnic.
—	“Mihajlovich Athletic Club” je bil ustanovljen v ponedeljek zvečer v Jednotini dvorani. Ustanovnemu sho du je predsedoval g. Jos. Skrinar, tel ler ali blagajniški pomočnik The Jo liet National banke. Govorili so na dalje gg.: dr. Ivec, Mihajlovič,, Kristi-forovič, Težak in dr. V začasni od bor so bili izvoljeni: za predsednika g. Mihajlovič, za podpredsednika dr Ivec ter za tajnika in blagajnika g Skrinar. Ta odbor ima preskrbeti pravila in vse drugo za razvoj nove organizacije. Dan prihodnje seje na znanimo o pravem času. Atletskemu klubu, čegar člani so sami Slovani, že limo mnogo sreče! Atletika je lep šport, posebno priljubljen v tej de želi — in zakaj ga ne bi gojili tudi na ši mladi fantje! Na vseh poljih mo ramo tekmovati z naprednimi drugo rodci, če hočemo pridobiti slovanske mu imenu čast — zato s trdno volje naprej 1
—	Imenitno botrinjo so imeli v ne deljo pri g. Josipu Grčar in njegovi go-spej soprogi Mariji roj. Mauser, N Broadway. Pri krstu hčerke je bila bo trica gospa Frančiška Josip Sitar, so proga našega dobro znanega trgovca a boter je bil g. Louis Grčar, mlajši brat Josipov. Srečnim staršem naše čestitke!
—	Nekemu Vladislavu Malnoviču. rodom Polaku, 112 Francis st., je ušla ondan žena z nekim znancem. Seboj je vzela otroka in $550, vse prihranke svojega moža. Te dni so pa begunko že zasledili v Buffalu, N. Y., kamor se je podal zapuščeni mož z nekim detektivom, da spet dobi svoje
dete in svoj denar, a ženo prepušča malopridnemu tekmecu in njeni usodi.
—	10 krasnih kapunov je bilo ukradenih v noči od zadnjega petka na soboto iz kokošje gajbe v ozadju mesnice g. Mat. Grahka, 803 N. Chicago st. Tako lepi in težki kapunčki so bi li, da je lahko žal vsem gospodinjam zanje. Drugič se bolj požurite in pokupite njihove naslednike o pravem času!
—	G. Frank Žagar, eden izmed naših najboljših krojačev, je te dni otvo-ril svojo krojačnico pod h. št. 210 Ruby street. Priporoča se rojakom za nabavo spomladanskih oblek po naj novejših vzorcih. Tudi čisti, lika in popravlja moške in ženske obleke. Krojačnica odprta od polsedme ure zjutraj do devete zvečer. Podpirajmo domače obrtnike!
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Grbič Gjuro, Iwieso (Ivec?) Josip, Limperič E., Ljubišič Jovo, Poljak Milka, Staniša Matija, Steč Frančišek.
Cleveland, O., 11. marca. — V zadnji številki A. S. povedal nam je eden izmed naših šolskih odbornikov prav logično, kdo da je naroden. Res ni zadosti, da samo govorimo o “narodu, narodnem napredku” etc., ni zadosti, da spadamo k enemu ali drugemu izmed naših društev, ni zadosti, da gremo tu in tam gledat kako slovensko igro. Tudi še ni naroden on, ki kolne in se priduša po slovensko, ali on, ki pije po slovenskih salonih; tudi še ni naroden on, ki se široko vstopi na ulici in prav po hribovsko zavriska, kakor da žene krave iz planin: ne, vse to še nič ne pomaga narodu, vse to še ni nič storjenega za vzdrževanje slovenskega naroda in slovenskih idealov. Nasprotno, več izmed teh dejanj je ravno nasprotno, je škodljivo našemu narodu in ga sramoti pred drugimi ljudmi, ga postavlja v slabo luč pred našimi lastnimi otroci, ki se radi nekaterih teh slabih navad že zgodaj začnejo sramovati svojega jezika, svojih starišev in svoje narodnosti. Ne pišem tega samo o Clevelandu. Hodil in bival sem že v večih slovenskih mestnih naselbinah in zato govorim splošno.
Rodoljub torej mora biti kaj več, kakor pa samo v govorjenju ali pa v raztresanju kakih narodnih slabih navad. Rodoljub mora pred vsem storiti kaj za narod. Kako da naj stori to, to je odvisno od okoliščin, v katerih se nahaja človek. Po krajih, kjer so Slovenci že tako daleč napredovali, da imajo ali pa začenjajo svoje šole, v katerih se poučuje lepa slovenščina, tam ne more nobeden storiti več za narod, kakor če pridno pomaga pri vzdrževanju slovenske katoliške šole. Le v takih krajih se bode vzdrževal naš narod, kjer imajo Slovenci svojo šolo. Poglejte,, kaj se godi drugod. Otroci pohajajo v javne šole, naučijo se le angleščine, morebiti tudi nekaj nemščine, svoj materni jezik pa največkrat čisto zanemarijo. Dokler so stariši še živi, govore še tu in tam nekoliko zato, ker se z njimi mogoče ne morejo drugače zmeniti. Slišal pa sem že tudi mešanico, ko so stariši govorili slovensko, otroci pa, ki so se sramovali, odgovarjali so jim v angleščini. Kakor hitro pa starišev ne bode več, bode zginil tudi lepi slovenski jezik in svesti smo si, da s tem zgine tudi spomin starišev. Veliko večja nevarnost za naš narod kakor na deželi pa je še v mestih. Tam brez dobrih slovenskih šol ne bode stal naš narod niti do konca sedaj vzraščajo-čega zaroda. Le slovenska šola je rešiteljica, ki bode vzdrževala narod in lepe in dobre narodne navade in običaje. Razvidno je torej, dragi Slovenci, da nikakor ne moremo storiti več za narod, kakor s hrabrim in polnim sodelovanjem za slovenske šole. Da imamo tukaj v Clevelandu res precej mož zavednih za narod, to se lahko vidi iz precejšne svote, katero so nabrali za zgraditev nove šole. Vendar pa se dobijo še ljudje, ki bi lahko pomagali in nečejo. Nekateri se izgovarjajo, da ne dajo preden se ne začne zidati. Drugi se izgovarjajo, da nimajo stalnega dela, da imajo družino itd. Cujte Slovenci, pri nas se vsako leto čisto po nepotrebnem potroši denarja več kot bi stala graditev šest velikih šol. Nočem omenjati podrobnosti. Preračunate lahko sami, če seštejete salone in pomislite, da mora vsak salon plačati tisoč dolarjev dovoljenja za točitev; vsaj dvakrat toliko pa stane pijača salonarja in za življenje mora salonar tudi nekaj imeti, in če pri vseh teh stroških ni nekaj še za na stran, tudi ne gre. Za Blažev sir ne dela nobeden dolgo. Sedaj pa seštejte skup in vidite lahko sami, da gre samo med nami vsaj pol milijona dolarjev vsako leto samo za pijače, kar je gotovo vsaj polovico pre več. Morebiti bo kdo rekel, da se ne živijo slovenski salonarji samo od Slovencev. Tega ne mislim reči, ampak živijo se večina in ta račun je še pri vsem tem nizek. Poglejte torej, dragi Slovenci, kam gre vaš zaslužek! Da morajo saloni biti, temu ne bode ogovarjal nihče, da ni hudega storjenega s tem, če človek izpije tu in tam kak kozarec pive ali vina, to je vse dobro, saj ga je Bog ustvaril za to, ampak tukaj kakor po drugih slovenskih nasel-
binah je preveč takih ljudi, ki imajo preveliko potrebo. Morebiti bode kdo rekel: “Saj pijem za svoje, kaj tebe to briga.” Seveda piješ za svoje, ali vsaj upam, da piješ za svoje. Vendar pa morebiti med tem, ko ti piješ “za svoje”, “tvoji” doma stradajo, nimajo kurjave, da si jo morajo beračiti, nimajo obleke, nimajo primerno poštenega stanovanja in po vrhu pa morajo prenašati še tvojo pijano sitnost, ko se vrneš dobro “natruckan” in razgrajaš po “hauzi” kot lev, ki je napol zbesnel. In to pride potem med svet. To vidijo ljudje druzih narodnosti in, čeprav sami po kaki drugi strani niso pičice boljši, vendar kažejo na Slovence s prstom radi tacega početja in tako mora trpeti celi narod radi nekaj ljudi, ki pijejo “za svoje”.
To je važnega pomena torej, da vsakdo, ki pije “za svoje”, bode dal “svojim” vsaj zadostne hrane in obleke, da bode vsak, ki pije “za svoje”, djal tudi kak vinar na stran “za svoje”, da kadar pride čas in priložnost storiti kaj “za svoje”, bode tudi zmožen storiti svojo dolžnost proti “svojim”. 'Ne poslušajte pa onih, ki vedno poprašu-jejo, kaj je s tem denarjem, ki je bil nabran. Ves ta denar je dobro shranjen v banki ali hranilnici, kakor se sami lahko prepričate. Vsi možje šolskega zbora so dobri in pošteni možje, ki v resnici delujejo za narod in so torej vredni vašega popolnega zaupanja. Ne poslušajte torej podpihovalcev, ki vedno vedo kaj namigniti zato, da bi vzeli vam zaupanje, možem pa dobro ime. Taki podpihovalci so največji sovražniki vaši in naroda in tudi med nami se dobijo, čeravno ne pogosto, vendar toliko, da več ali menj škodijo pravemu narodnemu napredku.
Torej, Clevelandski Slovenci, združimo se in združeno pokažimo svetu, da so le izjeme med nami oni, ki delajo in delujejo samo zase in za svoje grlo, konečno pa seveda le za trebu-haste pivovarnarje! Združimo se in združeno pokažimo v dejanju, ne samo v besedi, da smo napredni, da nam je mari prihodnost in dobrostanje n&-ših otrok! Združimo se in združeno pokažimo, da smo dobri državljani, dobri katoličani, prijazni sosedje in pa veseli Slovenci! Zato pa, hajdi na delo! Vsak naj stori nekaj, vsak naj daruje svoj dar in slovenska šola bode postavljena še to leto, ki bode Slovencem v ponos, drugim pa v vedno in močno spričevalo, da tudi mi nismo za drugimi, ampak da korakamo prav tik pod zastavo napredka in izobraženosti!	Clevelandčan.
prav lep pogreb in slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa in je č. g. Father Perše pri tej slovesnosti tudi imel prav ginljiv govor, da je malokateremu Slovencu ali Slovenki ostalo suho oko.
Am. Slovencu želim v obilnem številu novih naročnikov jaz stari naročnik	S. F.
McHenry, N. D., 4. marca. — Amer. Slovenec! Vam pošiljam naročnino $1 za leto 1912. Obenem poročam to-le: En teden pred Božičem smo imeli 15 pod ničlo in po Božiču od 15 do 30 pod ničlo 3 tedne. Ko je prišel sv. Valentin, imamo po 15 do 30 nad ničlo. Sneg imamo po 3 in 4 palce debel celo zimo. Preteklo leto smo imeli obilno pšenice in vseh pridelkov. Kateri želi farmo, tukaj dobi za 25 do 30 dolarjev aker dobre zemlje. Želimo Vam dobrih naročnikov in predplačnikov.	S. Stefanich.
številki, a sem malo pozen, za danes končam, prihodnjič pa mnogo več in različnega!
A Vi, moj urednice, zdravstvujte! Vaš	Ivan Adamič.
Danville, 111., 12. marca. — Cenjeno uredništvo! Naročnina mi je potekla, torej sem primoran, da pošljem zopet $1, ker ta list mi vedno bolj ugaja. Obenem pošiljam tudi nekoliko vrstic v dopis. Sprva sporočam, da 11 milj od tukajšnjega mesta se je pripetila nesreča, namreč da je vlak skočil iz tira. Tračnice so se razkoračile ter vlak je šel brez njih toliko časa, da se je zvrnil preko mosta v vodo. Ponesrečili so se vsi razen enega otroka; mati otrokova je težko ranjena, otrok je nepoškodovan. Štirje so bili takoj mrtvi, 63 so jih pripeljali v tukajšnje bolnišnice. Koliko jih bode okrevalo, se ne ve. — Nedolgo od tega se je nesreča pripetila v rudniku 3 milje od mesta, dvema so roke in noge polomljene ter 5 je težko ranjenih. Torej že dva slučaja v rudniku v enem mesecu. — Delavske razmere so srednje. Tovarne ne počivajo. Zdaj se sploh dobro dela. — Rad bi še kaj več omenil, pa mi čas ne pripušča. Še nekaj: imam nekaj kokoši, ki vsaka po 2 jajci na dan znesejo, ali ni to “špasno”? S pozdravom	J. Sebot.
Ely, Minn., 8. marca. — Cenjeno uredništvo: — V vednost podajem, da nam je rudniški nadzornik povedal, da dne 11. marca pričnemo z delom na osem ur. Sporočilo nas je razveselilo tako, da smo malo poskočili. Pozdrav gg. čitateljem!
Ivo Težak, Box 429.
Jamestown, N. D., 24. febr. — Po-šifjam $1 za naročnino na Am. Slovenca in 5c za pratiko. List kaj rada prebiram, da slišim od vseh strani, kako se še kaj imajo Slovenci tukaj v tej deželi; jaz mislim, da je prav “luš-no” tukaj. Mi se že veselimo bližnje spomladi, katero bi radi zdravi dočakali, kajti zima je dolga in strašna Ondan je kara povozila nečega 161et-nega dečka, ki je celo noč delal in je bil na povratku domov v mrazu in snegu. Grozno ga je zmučkala kara in kar razkosala. Ko ga je zagledal oče, se je revež zjokal, ali pomagati ni mogel. Pobrali so kose trupla in prenesli v mrtvašnico. Dne 15. t. m. smo spremili ponesrečenca do groba. Končno pozdravljam vse Slovence.
Marija Geržin.
Leadville, Colo., 8. marca. — Cenjeni mi g. urednik, prosim Vas za malo prostora v nam priljubljenem listu Amer. Slovencu. Tem potom naznanjam o naši leadvillski naselbini, ker se malokaterikrat kaj bere o nas Slovencih, čeprav nas je tukaj Slovencev približno od en tisoč do dva-najststo, nekaj vposlenih v rudotopil-nici, drugi v rudokopih. Tudi naša leadvillska naselbina ni zadnja glede slovenskih društev, ker se jih tu nahaja pet in prav dobro napredujejo eno kot drugo. Tem potom naznanjam, da smo imeli pogreb za pokojnim John Skala, ki je umrl v Utah, pa so ga prepeljali odondod v Leadville. Ker je spadal k društvu sv. Jožefa št. 56
K.	S. K. J. mu je društvo preskrbelo
New York City, 11. marca. — Gospod urednik: — Dično naše pevsko društvo “Domovina” je priredilo 25. febr. gledališko predstavo in sicer narodno igro s petjem v petih dejanjih “Domen". Igro je dramatizoval po Jurčičevem znanem romanu “Domen” Ivan Česnik. Ker se morda ipak kaka ovca najde, kateri Jurčičevih spisov ni bral, mi dovolite, g. urednik, da napišem vkratko vsebino igre, pozneje pa preidem k oceni iste.
Domen je bil nezakonski sin graščaka Sove in kmečke deklice Mete. Zrasel je v hiši kmeta Jurca, pastiroval pri njem in pozneje mu je služil za hlapca. Kmetova hči Anka ni zaničevala njega — hlapca, dala mu je v dar svoje srce in ljubila sta se.
Graščaku Sovi pa je bil Domen trn v peti, spletkaril je tako dolgo, da so ga vtaknili v vojake. Ko so Domna v Ljubljano gnali, je biričem všel in se vrnil k svoji Anki in materi Meti, ki je pa umirala.
Vaški berač Urh, ki je v mladosti tudi ljubil Meto, je njo tudi na stare dni ohranil v srcu in če le mogel, ystregei je če tudi z malenkostjo Domnu in Meti.
Graščaku Sovi je zgorel grad in zmešala se mu je pamet. — Meta pa je na smrtni postelji blagoslavljala srečna' otroka Anko in Domna, kateremu je kmet Jurec dal grunt in — Anko.
G. I. Posavec je rešil ulogo Domna kolikor toliko dobro. Ugajalo mi je čisto njegovo izgovarjanje in čeprav je nastopil prvič v tako veliki ulogi, smo bili ipak zadovoljni z njim. — Mati njegova osebnica Meta — Miss Mary Povše — je imela sicer na glavici srebrnosive lase in na pozorišče je prihajala s palico v roki, kretnje njene pa so bile — mladostne. A igrala je dobro, jako dobro, četudi je bila njena uloga za veselo naše občinstvo nehvaležna. Tudi njeno pravilno in čisto izgovarjanje je pripomoglo mnogo k vspehu.
G.	Ivan Maček nam je pa že znan. Kot graščak Sova je bil vrlo dober in ne pretiravam preveč, če trdim, da bi našel Verovšek v Ljubljani v osebi Ivan-a Maček vrednega svojega naslednika.
Uprav izvrsten pa je bil g. Jos. Dular v ulogi berača Urha. Priznati moram, da me je inače tihi mladenič iz-nenadil. Igral in pel je, da bolje ni mogel. “Domovina” je pridobila z njim mnogo in čestitam mu.
G. Fr. Martinčič kot kmet Jurac tudi ni mogel biti bolji in hči njegova Anka znana naša igralka in pevka Miss Mary Setnikar je rešila ulogo zaljubljene Anke, kakor to samo ona zna. Lepo mlado dekle z vročim srcem v deviških svojih grudih pač ne more drugače. — Miss Ana Habjan pa ni mogla razviti svojega daru, uloga dekle Jerice je bila za njo premalenkostna, njo poznamo kot eno prvih igralk, morda prihodnjič, kaj ne da, Ana?
Vse druge uloge so bile manjše, a Vsak je storil svoje in le čestitati morem vsem. — Le tako naprej!
A pripomniti moram nekaj! Slišal sem tri narečja: štajersko, gorenjsko in belokranjsko, manjkalo je še samo ribniško in škofjeloško, pa evo ti: slovenskega jezika. —
“Iblanščine” tu ne vpoštevam. Igralno osobje temu nedostatku ni krivo, kakor se ga uči, tako je! Cilj gled. predstav je vendar drugi. Izobra žuj se tam in uči se čiste slovenšččine! Če bi pisatelj hotel igro v narečju, bi to itak že pri pisanju storil. — Ako so naše igralke in igralci tako nadar jeni, da se nauče igraje v najkrajšem času največjih ulog na izust, ne bo teško storiti to tudi — v pravilnem jeziku.
Gospoda učitelja-igrovodjo bi na to za v bodoče opozoril.
Obisk predstave je bil presenetljiv. Nič posebne reklame in dvorana je bila, četudi v pritličju cerkve — polna. Ne vem, kaj vleče? “Domovina”, Bur gar ali pa igrovodja? Na tak vspeh morejo in morajo biti ponosni!
Ako uvažujemo, da so stroški pred stav, ako se iste vprizarjajo v pritličju te cerkve, jako neznatni, moramo gle dalci zatisniti vsaj eno oko, glavni smo ter: društvo doseže, kar želi, napolni si blagajno in to je tu in povsod glavna stvar.
Morda bi bilo dobro, da se tudi drugo kako društvo tjekaj obrne, zakaj bi dajali Čehu, ki je najhujši žid po $50 za dvorano?
Pevsko društvo “Domovina”, ki je tudi dramatično priredi vkratkem zo pet novo predstavo in hvalevredno je da se zaveda vsaj ono svoje naloge, če drugi spe!
Tvarine je sicer še mnogo, a ker bi rad, da natisnete moj dopis v sobotn
Waller, Texas, 2. marca. — Zopet prosim za malo prostora v našem listu, da sporočim o našej mladej slo-venskej naselbini tukaj. Vzrok je, da se ne oglasim toliko časa, ker sem pričakoval, da se bode katdri drugi kaj oglasil.
Sicer se ne morem pohvaliti z lepo zimo. Seveda, snega ne poznamo tukaj, ampak nenavadno je pripihal večkrat tudi mrzel sever, trajajoč dva ali tri dni. In imeli smo to zimo veliko dežja, da je nam poljsko delo zapoznelo. Pa vendar nam ni zato obupati, ker že star pregovor pravi: grda zima, dobra letina. In sedaj smo pričeli nekoliko sejati krompir in koruzo. Sam Bog nam daj lepega vremena.
Naj še omenim, da je prišel naš rojak Josip Kral 25. decembra iz Raven-dala, Wash, in je kupil tukaj 70 akrov zemlje, 2 milji južno od mesta, poleg katoliške cerkve, in sicer polje fn spašne zemlje, cena $20 aker. In je Še dosti prostora tukaj za pridne roke.
Tukaj smo v verskem oziru bolj zapuščeni, ko le včasih pride nas obiskat duhovnik, ker še nismo zmožni za lastnega duhovnika. Pa vendar nam je upati, da pridemo do lastne župnije, ko v enem dobrem letu je že 9 slovenskih posestnikov in dobrih stanovitnih katoličanov. Toda nam je ne-obhodno potreba, da gotovo v vsako slovensko hišo zahaja list A. S. in da pridno prebiramo tudi sveti evangelij, ker leta edini list nam prinaša veliko božjih besed, da ne pozabimo, kar nas je dobra mati učila in naši dobri duhovniki v sveti veri. Le to je nam neobhodno potreba, da poslujemo v tej solzni dolini ne samo za telesni prid, temveč tudi za dušni. In vsa čast in hvala gre gospodu Rev. Josipu
Tioga, Wis., 4. marca. — Nekaj milj od tukaj naseljeni so naši rojaki Slovenci, ki sicer napredujejo z vsem, in še bolj bi napredovali, ko bi delovali skupno, brez zavisti, le v edinosti. “V slogi je moč”, tako veleva slov. pregovor. Da res, “sloga pravo moč rodi”, ako združite moči. Zatorej proč z zavistjo! Delujte skupno! Sicer bivajo nekateri, ki so zato, da bi vkup delovali, prepričani, da le s tem dosegli bi to, za čimur stremijo: ali kar eden sezida, drugi pa podre — in kaj pomaga, če je poslopje še tako trdno, ako je pa temelj brez prave podlage?! Torej le združite se, bodite vsi enih misli, in potem dosegli boste vse, za čemur stremite. Dal Bog! S pozdravom	Leopold Stupica.
Pollaku, ko nam vedno podaje lepega krščanskega nauka.
Pri sklepu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje po Ameriki in vsem slovenskim farmarjem želim pa posebno dobro letino. In delavcem pa želim, da si pripravite tudi pot na farme, ker potem ne boste nič več odvisni od kapitalistov in boste samisvo-ji delodajavci! In tebi, vrli list, pa zmiraj več naročnikov! S pozdravom John Gričar, Box 138.
Willard, Clark County, Wis., 7. marca. — Cenjeni g. urednik Am. Sl.! Prosim, da priobčite ta moj dopis v Am. Sl. Naša slovenska farmarska naselbina je stara komaj 4 leta. Cez 50 družin slovenskih tukaj je uže naseljenih in okoli 20 Slovencev ima tu kupljeno zemljo, ki pa tudi se v kratkem sem nasele z družinami. Čez 60 slovenskih otrok hodi v državne šole v Willard in pa Gorman. Tretja državna šola se bo zgradila prihodnje poletje pred Tomšičevo farmo. To bo jedna najimetnitnejših slovenskih farmarskih naselbin v Ameriki. Slovenci so trikrat močnejši v tem “tavnšipu” pri vsaki volitvi kot tujerodci. Ameriški in nemški naseljenci so začeli prodajati svoja posestva tukaj, ker ne morejo videti Slovencev, ker radi ob priliki kak kozarec piva ali šnopsa spijejo. Večina teh naših tujerodskih sosedov je temperenčnikov. In Slovenci pa bodo salon gotovo v kratkem napravili na Willardti.
Tukaj naseljeni Slovenci so jako pridni, ker jih cela okolica pohvali, da so več zemlje izčistili v par letih kot drugorodci v 10. letih. Pavel Marn je izčistil 40 akrov zemlje v dveh letih. Zadnjo jesen in lansko zimo so Slovenci odposlali 182 kar naloženih z drvi in bolci iz Willard in Gorman postaj. Goveje živine lastujejo Slovenci čez 300 glav tukaj. Krave dajo jako velik dobiček. Tukaj so Slovenci naseljeni poleg železnice, najbolj oddaljen je 3 milje. Zemlja se jako razprodaja v tej okolici. To zimo je kupil naš rojak g. Alojz Koščak še 60 akrov zemlje poleg svoje farme; g. Jožef Tomšič je prikupil še 20 akrov zemlja poleg svoje farme; brata John in Matija Zupančič sta kupila vsak 40 akrov zemlje poleg svojega brata Antona,- Vsak, ki pride obiskat takega sorodnika semkaj, vsak prej ko od tukaj odide kupi si tukaj farmo. Tako naša naselbina kar na tiho raste. Z božjo pomočjo bodemo pričeli graditi slovensko cerkev na Willardu prihodnje poletje.
Zatorej Slovenci, kateri ste sposobni za farmarje, ne selite se med ptujce daleč od železnice! Ne pustite se od Chicago-agentov za nos voditi, ker ti pravijo, da je toliko in toliko Slovencev kupilo zemljo v kakem kraju, a ko (Nadaljevanje na 8. strani.)
*	m
s
m
k
i
m
s
m
s
i
g
I
s
Sfi
s
s
m
s
m
H
g
w
g
g
*
g
hfi
*53
hR
SR
cdJU
tfi
g
S3
‘55
S
Sfi
g
ÜR
bfi
SEVERA’S
Antiseptol
se naj rabi vsaki dan kot ustno izpiralo ali grgralo, da napravi zdrave in trde zobrne in prepreča gnitje zob. Najbolj primeren pri zdravljenju katara, iztokov in tobačnega diha.
Krepi in vzdržuje telesno zdravje in čistost. — Cena 25 centov.
Rane na Koži
urezi, odrge, opraske, žive rane, ulje-sa, bule, ožganine, opekline, ozebline, brazgotine, odrtine, stare odprte ranitve vam hitro zaceli
'/	i ‘
Severovo Zdravilno Mazilo
(Severa’s Healing Ointment)
Tetino ga imej pri roki v hiši za nujno potrebo. Cene 25 centi.
Severove Jetrne Kroglice.
(Severa’s Liver Piliš)
se naj uživajo pred počitkom in po jedi in boš presenečen, kako čudovito popravijo raznovrstne jetrne neprilike; zagotavljajo pravilno prebavo in redno delovanje črev.
Spodbujajo jetra — največji organ v delovanje. — Cena 25 centov.
Kadar ste potrebni zdravil — dobite zanesljiva in prava Severova li Zdravila. Prodajajo se v vseh lekarnah, povsod. Zdravniški nasvet S zastonj ako pišite na
si
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 18. februarja 8 Hrvatov in 15 Macedon-cev; dne 19. febr. 100 Hrvatov, 120 Macedoncev, 50 Bolgarov in 22 Ogrov; diie 20. febr. 45 Slovencev, 40 Hrvatov in 37 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 19. febr. 14 Slovencev in dne 20. febr. 39 Hrvatov.
—	Belokranjska železnica. Železniško ministrstvo je na podlagi javne ofertne razprave oddalo zgradbo belokranjske železnice po posameznih oddelkih dr. Alojziju Samohrd, inženirju in stavbnemu svetniku iz Brna, podjetju Biedermann v Inomostu in Josipu Lončariču iz Ljubljane. Cela zgradba se je oddala za državo tako ugodno, da se napram proračunu 9,400,000 K prihrani blizu 600,000 K.
—	Volitev v Beli Krajini. Kandidata za dopolnilno volitev v Beli Krajini sta prof. dr. Dermastia, kandidat Slovenske Ljudske Stranke, in veleposestnik na Krupi Julij Mazelle, kandidat Narodno-napredne stranke. Shod zaupnikov S. L. S. je dne 19. febr. v Črnomlju prepustil določitev kandidature ljubljanskemu vodstvu, čegar izvršilni odbor je dne 21. febr. proglasil kandidaturo prof. Karol Dermastia. Odstopivši poslanec pl. Šuklje je v poslovilnem pismu do belokranjskih rojakov izrazil željo rekoč: “Belokrajina ostani zvesta S. L. S. in njenim načelom!... Za svojo osebo videl bodem priznanje uže v dejstvu, ako pri dopolnilni volitvi sijajno prodere kandidat S. L. S.”
—	Na Jesenicah bodo baje odpravljene tovarne in se zgrade v Trstu. Industrijska družba si bo na ta način lepe tisočake prihranila pri vožnji, ker dobiva rudo in reno po morju in železo zopet pošilja na jug. Potem se bo šele videlo, koliko je baron Schwe-gel Kranjski škodoval z železnico na Bohinj.
—	Pokopališče v Novem mestu prelože na Hočevarjev marof.
naš kmet je na delu za svojo pravdo v blagor domovine!”
—- Imenovanje. Cesar je podelil višjemu finančnemu svetniku v Inomostu Abdonu Šušteršiču naslov in značaj dvornega svetnika.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil profesorju na goriškem učiteljišču, znanemu zgodovinarju dr. Francu Kosu ob priliki stalnega upokojenja naslov šolskega svetnika, okr. tajniku Adolfu Rohrmannu v Kranju pa zlat zaslužni križec.
—	V Prečini se je dosedanji župan g. Franc Vintar odpovedal županstvu. Občinski odbor je požrtvovalnemu in zaslužnemu možu izrekel priznanje in zaupnico.
—	Smrtna kosa. V Št. Vidu pri Za-tičini je umrl dne 22. febr. Franc Medved, oče g. župnika Antona Medveda, dolgoleten cerkveni ključar, star 80 let. — V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je umrl Jernej Petrič iz Brune vasi pri Mokronogu, in sicer na posledicah udarca po glavi, ki ga je dobil po neznancih štiri tedne poprej v pijanosti.—V Ljubljani je umrla Wadlan Jera iz Mlake, stara 58 let. —V Idriji je umrla vdova Marija Dienstmann. — V Tržiču je umrla hišna posestnica Marija Pehare. Istotam je umrla soproga sedlarjeva, ga. Marija Pogačnik, roj Kastelic. -— V Košani je umrla nadučiteljeva gospa Ci-lica Grad. — V Ljubljani je umrla Jera Berlic, sestra svetnika Iv. Berlica.—• V Kranju je umrl g. Janez Kummer, brat dekana Frančiška in župnika Alojzija Kummer. — V Bukovju pri Postojni je umrla Marija Jurca, soproga ondotnega gostilničarja. — V Ljubljani je umrl c. kr. poštni pod-uradnik Alojzij Hiti, star 52 let. — Na Vrhniki je umrl učitelj Fran Kette, star 37 let. —■ V Krškem je umrl g. Franc Schweiger, c. kr. okr. orožniški stražmojster. — V Kandiji je umrl vpokojeni c. kr. okrajni žendarmerijski stražmojster Ivan Otoničar.
—	Alkohol je umoril dne 22. febr. ob cesti na Klancu nad Vačami nekega Janeza Konrada iz moravške župnije. Zadela ga je, kap.
—	Poštni urad v Kandiji dobi brzojavni oddelek.
—	Razširjenje železničnih tirov in zasipanje “Zelene jame” pri Ljubljani. Ob Martinovi cesti so zloglasno “Zeleno jamo” zasuli zdaj že do polovice. Materijal dovažajo na začasnem tiru in malih lesenih vozovih. Ondi pridobi južna železnica na ta način potrebni teren za polaganje novih štirih tirov. Stolp za menjalnike na tem mestu se svoječasno odstrani ter postavi na drug prostor. Čuje se, da se prično letos na južnem kolodvoru tudi sicer nekatera druga dela, ki so v zvezi z razširjenjem in preuredbo kolodvora in ostalih objektov.
—	Kranjski deželni zbor. V seji dne 22. febr. se je sprejela izpremem-ba občinskega volivnega reda za Ljubljano tako, kakor jo je predlagal deželni odbor, s 26. glasovi proti 7. glasovom. Sprejel se je tudi predlog zakona, da se občina Velesovo loči od šenčurske občine. — Deželnemu zboru se je naročilo, da naj stori korake pri vladi za odpravo ciganske nadloge. —Važna debata je bila glede sladkornega podkartela v Ljubljani, ki je dokazala, kako nekateri sladkorni trgovci Ljubljančane odirajo. Predlog proti kartelom je sprejet soglasno. — Sprejet je bil tudi predlog o podržavljenju ljubljanske policije. Ugovarjalo se je le deželnemu predsedniku zaradi prispevka od strani občine. Potem je bil deželni zbor odgođen.
—	Kranjska Kmetijska družba. Dne
26.	februarja se je vršil v Ljubljani v veliki dvorani hotela “Union” občni zbor Kmetijske družbe. Udeležilo se ga je nenavadno veliko število članov družbinih. Izvršila se je velevažna iz-prememba pravil, tako da sklepi občnega zbora ne bodo več odvisni od o-nih udov, ki so slučajno navzoči na zborovanju, nego od delegatov posameznih podružnic. Bistveno sta se spremenili dve točki: 1) Udje se ločijo v prave in podporne. Pravi morejo biti le kmetovalci, podporni udje pa tudi drugi, ki se zanimajo za kmetijstvo. Podporni udje imajo vse pravice pravih udov, samo glasovati ne smejo. Kakor se kmet ne vtika v trgovčeve in obrtniške zadeve, tako naj tudi kmet sam odločuje v svojih stanovskih zadevah. 2) Posamezni udje Kmetijske družbe ne bodo več prihajali na občni zbor volit, ampak volile bodo podružnice po delegatih; za dvajset članov se določi en delegat. Na ta način bodo odpadle sitnosti in pota članov na občni zbor. — V novi odbor Kmetijske družbe so bili izvoljeni: za predsednika komerčni svetnik Povše; za podpredsednika dr. Evgen Lampe; za odbornike Franc Bartol iz Sodražice, Franc Istenič iz Gornjega Logatca, Leopold baron Liechtenberg-Janeschitz iz Abel pri Mengšu in Jožef Ravnikar iz Njivic pri Radečah. Končno je bil ljubljanski mestni tržni nadzornik Adolf Ribnikar iz Kmetijske družbe izključen. Ljubljanski “Slovenec” zaključuje svoje dolgo poročilo o tem občnem zboru z besedami: “Liberalen terorizem je strt sedaj tudi v kranjski Kmetijski družbi —
—	Nesreča. Dne 22. febr. pop. ob pol 1. uri je padel s konja Ivan Lovša, posestnik v Zg. Kašlju in se zelo nevarno poškodoval. Malo je upanja, da bi okreval. Imenovani je oče petero nedoraslih otrok.
—	Bolezen M. Hudnika. Bivši ljubljanski advokat Matija Hudnik je zelo nevarno bolan in leži v mariborski jetniški bolnišnici. Njegovo stanje je resno. Kakšna bolezen ga muči, še zdravniki sami niso dognali. Vendar, o jetiki še sedaj ni govora. Dr. Tabor-sky je preiskal njegove dejekte a ni našel še nikakršnih bacilov tuberkuloze. Ondan ga je obiskala soproga. Hudnik bo težko prestal celotno kazen, tako silno slab je. Čuje se, da je klicalo ljubljansko sodišče Hudnika za pričo, a je izključeno, da bi on sedaj zamogel kam, še prenesti ga ne smejo, Shujšal je Hudnik tako, da ga ni poznati. Na teži je izgubil od tega, kar je v ječi 15 kg. Tudi duševno je silno potrt.
—	Porotne obravnave pri novomeškem okrožnem sodišču. 19. febr. 1912. Miha Papež, rojen leta 1885, posestnikov sin iz Lopate, je obtožen radi hudodelstva uboja, ker je v sovražnem namenu Franceta Žnidaršiča' iz Malega Liplja s kolom po glavi tako udaril, da je ta vsled tega umrl. Obtoženec priznava. Kazen: 2y2 leta težka ječa, z enim postom in enim trdim ležiščem vsak tretji mesec in temnico vsako leto na dan uboja, t. j. 14. jan.—France Tratnik, roj 13. sept. 1891, posestnikov sin v Lutrškem selu, je tožen hudodelstva uboja in prestopka zoper telesno varnost, ker je dne 10. febr. 1912 v Št. Petru Alojzija Bevca tako poškodoval, da je ta umrl; Juriju Virantu pa prizadjal lahke telesne poškodbe z vidnimi znaki in nasledki. Obtoženi dejanje priznava in se ga kesa. Kazen: 1>4 leta težke ječe z enim postom in enim trdim ležiščem vsako četrtletje. — 20. febr. France Meke, rojen 12. dec. 1884 na Gorici, oženjen delavec na Gorici okraj Krško, bil je 25. dec. 1911 ob 4. uri zjutraj v podružni cerkvi na Gorici pri sv. maši. Med mašo nastal je med njim in Francetom Žarnom prepir, ki se je končal s tem, da je Meke Žarna težko telesno poškodoval. Radi tega stavila sta Janez in Anton Žarn, brata poškodovanega Franceta Žarn, Meketa na odgovor, pri kateri priliki je rabil Meke nož ter oba brata tako poškodoval, da sta vsled tega umrla. Zagovarja se s silobranom. Kazen: 6 let težke ječe z enim postom na vsake 3 mesece, na 25. dec. vsakega leta pa temnica. — 21. febr. Fr. Juršič, roj. 29. marca 1877 na Dolžu, oženjen usnjar v Kandiji, njegov tast Janez Planinšek, posestnik na Kogljem ter svak o-ziroma sin Vid Planinšek, posestnikov sin iz Kogljega, so toženi hudodelstva goljufije, prvotoženi tudi pre-greška, ker je France Juršič v konkur-zu, ne da bi zamogel izkazati, da so ga same nesreče brez njegove krivnje pripravile v nezmožnost svojim upnikom zadovoljiti in da je sprevrgel pravi stan sklade z naznanjenjem izmišljenega upnika: Janez in Vid Planinšek pa, da sta k izpeljanju tega kaznjivega
dejanja pripomogla. Na podlagi izreka porotnikov dobil je France Juršič 4 mesece ječe z enim postom mesečno, oba Planinška pa sta oproščena. — 22. febr. Janez Mramor, roj. 25. febr. 1874, oženjen pos. na Grubljah, in Jožef Strojin, posestnika sin v Grubljah, roj. 1895, sta bila obtožena radi oskrumbe in oproščena.
—	Nevarno razs'treljivo v sobi. Jakob Drglin, posestnik v Lanišah, si je na zvijačen način pridobil pravico za dobivanje dinamita. Šel je k ljubljanskemu okr. glavarstvu in si dal podaljšati pravico za dobavo dinamita, ki je last soseda Franceta Reparja. S to pravico je kupil nekaj kilogramov tega razstreljiva, ki ga je hotel rabiti pri kopanju peska. Spravil ga je v košaro in ga postavil na vsakomur pristop» no polico blizu peči. Obdolženec pravi, da je to storil zato, ker je bil dinamit moker in ni hotel goreti. Drglin je bil zaradi tega obsojen na 14 dni strogega zapora.
—	Nevaren sunek. Jožef Medved, 191etni tesar v Godoviču, je sedel v družbi svojih tovarišev v Šuštarjevi gostilni na Selu. Vsled preobilo zaužitega vina so postali fantje korajžni. Vsled tega se je vnel prepir med Medvedom in Alojzijem Leskovicem, tekom katerega je Medved sunil svojega nasprotnika z nožem v rebra pod srcem in ga težko poškodoval. Zagovor, da je to storil v svojo obrambo, ker se je bal Leskovca, da bi ga ne napadel, je bil ovržen po pričah. Za kazen je bil obsojen na pol leta težke ječe.
— Rosegger in nemški Schulverein. Peter Rosegger izdaja v “Neues Wiener Tagblatt” nov oklic, da se naj nadaljuje zbiranje takozvanih obrambnih kamenov, ki so do sedaj dosegli že skoro 3,000,000 K. Nemški Schulve-rein je iz obrambnega sklada postavil 20 novih šol, podpiral 54 šolskih stavb ter ustanovil 16 otroških vrtcev.
— Ptuj. Že mnogokrat se je pisalo, kako postopa c. kr. okrajno glavarstvo proti slovenskim strankam, ki se poslužujejo slovenskega jezika in nočejo na nemška vprašanja odgovoriti, in katerim se zato grozi z zaporom in z orožniki. V osvetlitev postopanja tega c. kr. urada hočemo danes še en slučaj navesti. Nek Slovenec in nek posilinemec sta bila oba kaznovana v enakih prestopkih, razlika je bila samo ta, da je bil posilinemec v tej zadevi že kaznovan, Slovenec pa še ne, Slovenec je bil kaznovan zato za 10 K, izgovori deset kron, nemškutar pa, ki je bil že večkrat vsled sličnega slučaja kaznovan, pa je dobil samo 2 K. Tako “pravično” postopajo c. kr. o-krajni glavarji, a Slovenec se jim ponižno klanja!
— Celje. Pred tukajšnjimi porotniki se je zagovarjala Terezija Ocvirk iz Sodnevasi zaradi poskušenega u-mora svojega moža. Medsebojni prepir in očitanja zakonske nezvestobe so privedli Terezijo Ocvirk tako daleč, da je dne 2. jan. t. 1. s sekiro napadla svojega moža, ki se je že bil podal k počitku. Zadala mu je več težkih poškodb. Porotno sodišče ji je prisodilo 5 let težke ječe.
— Žena in hči pobegnili s hranilno knjižico. “Marburgerca” poroča: Dne 20. febr. se niste vrnili Matilda Friess in njena 201etna hčerka, potem ko ste celo noč preveseljačile v Rojkovi gostilni na Pobrežju, več v svoje stanovanje. Obenem ž njima je izginila hranilna knjižica s 3000 kronami.
— Roparski morilec Ivan Lah ujet. Od Velike Nedelje v Slovenskih goricah se poroča: 311etni Ivan Lah, ki je dne 12. febr. v Kantridi pri Reki oropal in umoril posestnico Rozo Oswald, je bil te dni, ko je hotel obiskati svojo ženo in svoje stariše pri Veliki Nedelji, od orožnikov aretiran. Pri njem so našli še 88 K denarja, oropane prstane, ure, verižice ter novo oprano delavsko bluzo, na kateri so bili še sledovi krvi.
—	Umor. Dragonec Bogomir Kraner, posestniški sin v Gačniku, je bil na Teznu od neznanih zločincev zavratno umorjen in potem položen na železniški tir, kjer je bil drugo jutro najden.
—	Smrtna kosa. V Mariboru je u-mrl zasebnik Anton Kocmur, zaveden Slovenec. — V graški bolnišnici je u-mrl Karl Jeza, živinski trgovec iz Ptuja. — V Trbovljah je umrl stražnik J. Homolak.—Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je umrl za jetiko jurist Ivan Zunkovič. — Na Humu pri Ormožu je umrl bivši posestnik in župan Matevž Podgorelc, v starosti 76 let.— V Št. Lenartu pri Brežicah je umrla soprogra gostilničarja Jožefa Petriči-ča, ga. Marija Petričič, roj. Prosineč-ki. — V Trbovljah je umrl lesni skladiščni mojster Fortunat Jordan, navdušen Slovenec, star 58 let.
—	Med pridigo umrla. Dne 18. febr. med pridigo je umrla v samostanski cerkvi v Slov. Bistrici posestnica Ana Ugeršek. Zadel jo je najbrže mrtvo-ud.
—	Celje. Dne 19. febr. so izvlekli mrtvo iz studenca neko Zofijo Logar. Že pred osmimi dnevi je izginila. Izvršila je samomor, ker je živela v prepiru s svojim tastom.
—	Utonila je v Sotli blizu Rogatca pri posestniku Ogrizku uslužbena dekla Jožefa Špilak. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča ali samoumor.
—	Nečak Andreja Hoferja umrl. V Razvanju pri Mariboru je živel tiho in
neopazovan od sveta nečak tirolskega junaka Andreja Hoferja, Franc Hofer. Ondan je v starosti 75 let umrl. Udeležil se je vojske leta 1864. in 1866.
—	Šmarje pri Jelšah. V petek 16. febr. so našli mrtvega v travniški grabi pred trgom nekdanjega posestnika v Sotenskem ,nazadnje pod Sv. Miklavžem bivajočega mešetarja Jakoba Cerovšek, po domače Taček. V četrtek zvečer je bil še popolnoma zdrav in dobre volje.
—	Smrtni padec. V petek 16. febr. je padel iz nekega kozolca v Savadni pri Celju mlad, oženjen tesar Janez Podhostnik, doma iz Lokrovca pri Celju ter se tako poškodoval, da je še tisto dopoldne umrl.
—	Osem milijonov kron posojila želi zopet celovška občina in je za tozadevno dovoljenje prosila koroški deželni zbor.
—	Ks. Meškovo dramatično delo na češkem gledališču. Dne 14. svečana so vprizorili na Hankovem gledališču v Kraljevem dvoru nad Labo Meškovo dramatično igro v treh slikah “Na smrt obsojeni”, koje snov je povzeta iz narodnih bojev koroških Slovencev. Igro je prevedel na češko Fr. Zlatnik.
—- Duhovniška vest. Č. g. pater Ladislav Jeglič, provizor v Podkloštru, je imenovan spet za kaplana v Žab-nicah.
' — Poročil se je v Gradcu g. dr. Al. Ehrlich, sodnik v Dobrlivasi, z gdč. Mino Glanzer, zasebnico iz Celovca. Poročeni je brat bogoslovskih profesorjev dr. Ehrlichov v Celovcu, znanih slovenskih narodnjakov.
—	Smrtna kosa. V Dobu pri Grab-štanju je umrl bivši grabštanjski župan Štefan Tavšič. — V Velikovcu je umrl pekarski mojster Jakob Buh, star 80 let.
—	Samoumor orožniškega stražmoj-stra. V Celovcu se je zaradi nesrečne ljubezni ustrelil naslovni orožniški stražmojster Rudolf Perz.
—	Pri pretepu ubit. Pri nekem pretepu v trbiški občini na Koroškem je bil- 21. febr. zaboden rudar Pucher, ki se je poročil pred štirinajstimi dnevi. Našli so ga nekaj ur po pretepu mrtvega. Morilec rudar Janez Oster-mann je bil aretovan. Pri pretepu je bil tudi kovač Klampferer iz Rablja z nožem na glavi in vratu ranjen.
—	Pod vlak je po neprevidnosti prišel železniški čuvaj Vincenc Kocmur v Beljaku, ki je bil 1. februarja na lastno prošnjo prestavljen iz Brucka ob Muri v Beljak. Stroj mu je odtrgal glavo.
—	Marijin Dom v Trstu je last slovenske Marijine družbe. V nedeljo
18.	febr. je bila prenovljena hiša slovesno otvorjena. Škof dr. Andrej Karlin jo je blagoslovil. Tako so dobile slovenske žene in dekleta, ki prihajajo v Trst služit svoj kruh, varno zavetje v gmotnem in izobraževalnem obziru.
—- O kraških oderuhih, ki so v Sežani odirali kmete, se mnogo govori. Poročajo, da sta brata Školfa izpuščena iz zapora, Rebec pa da je še zaprt.
—	Pogajanja za sporazum v Istri so se razbila. “Naša Sloga” prinaša sledeče zanimive podrobnosti iz seje italijanskih poslancev, kateri je sledil prelom. Sestanku je predsedoval poslanec Bennati. Italijanski poslanci so sklenili, da je pren hati s pogajanji, ker da so zahteve Hrvatov in Slovencev pretirane. V resnici pa je prišlo tako radi trdovratnosti in nepopustljivosti italijanskih poslancev. Ti so namreč hoteli, naj se jim Hrvatje in Slovenci izroče z zvezanimi rokami na milost in nemilost in potem da bi jim oni, Italijani, vrgli kako mrvico. To je torej isto, kar je že jasno in glasno izjavil italijanski poslanec dr. Cleva v deželnem zboru v Pulju. Na pomirljiv govor dr. Laginje je namreč zaklical: Priznajte, da je to italijanska dežela in potem šele se bomo pogajali!
—	Smrtna kosa. V Gorici je umrla ga. Ant. Hočevar, rojena Fermeglia, stara 61 let, soproga davčnega kontrolorja v pok. g. Jankota Hočevar. —-V Volčah pri Tolminu je umrl župan g. France Pitamic, star 59 let.
—	Nesreči. V Štanjelu na Krasu je 48-letni posestnik Jožef Jamšek padel zvečer v neko jamo in se tako poškodoval, da so obupali nad njegovim o-krevanjem. — Raz neke utrdbe v Pulju je padel topničar Franc Belej in se tako poškodoval, da je kmalu potem umrl.
—	Atentat na dr. Poščiča. Listi poročajo, da je v Voloskem pred sodiščem nekdo dvakrat ustrelil na deželnega poslanca dr. Ivana Poščica, hoteč ga usmrtiti, a je zadel samo v doktorjevo uro, ki je obvarovala doktorja smrti. Napadalca so aretirali. Dodatno poročajo, da je bil napadalec neki Juričič iz Klane, ki je izgubil pravdo, katero je dr. Poščič pred več leti zastopal.
— Demonstracije. Zagreb, 26. februarja: Včeraj je prišlo tukaj do demonstracij. Demonstranti, večinoma delavci so oddajali ostre strele na po-
licijo in metali nanjo kamenje. Policija je potegnila sablje. V spopadu je bilo na obeh straneh veliko ranjenih en policist je bil težko ranjen. O polnoči so se demonstranti zopet zbrali na Jelačičevem trgu v Gornji Ilici, pobili vse svetilke ter tako dolgo metali kamenje, da se j,e morala policija u-makniti.
—	480 tožb proti urednikom zagrebških lislov je naperilo državno pravd-ništvo. Tožbe se tičejo zaplemb, ki so se izvršile tekom januarja.
—	Dalmacija. Dne 21. febr. so sklicali Srbi in Hrvati v Dubrovniku protestni shod proti nastopanju vlade na Hrvaškem, zlasti proti samovoljnemu razpustu hrvaškega sabora in proti mažarskemu režimu. Po zborovanju so se vršile velike cestne demonstracije. Demonstranti so zažgali mažar-ske zastave in so iztrgali orožnikom aretirane s silo iz rok. Samo posredovanju župana dr. Čingrije se je zahvaliti, da ni prišlo do hudega krvo-prelitja, ko sta bili dve osebi ranjeni.
—	Krvavi dogodki v Zadru. V sredo 21. febr. zvečer so se dogodili v Zadru v kavarni “Central” vsled izzivanja Italijanov krvavi spopadi med Hrvati in Italijani. Italijani, katerih je bila polna kavarna, so se v njih znanem “pogumu” upali navrviti na tri Hrvate, ki so bili popolnoma mirni. Kmalu je izvedelo celo mesto o napadu. Hrvati, ki so imeli ravno ples Sokola, so takoj prihiteli na pomoč napadenim trem rojakom, “in razvil se je hud pretep. Po kavarni so jetele čaše, kozarci in druga posoda. Razbite so bile svetilke in velika okna. Škode je nad 1000 K. Aretiranih je bilo 23 Italijanov, med njimi tudi urednik “Dalmate” Ivo Negovetič, čista laška kri že po imenu.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali* fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčati s čašo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
L
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,*?
Postrežbo izborna— prav po domače.
...JOLIET
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
JOHN KR0LL
408 East 6th St., New York City priporoča svojo KAVARNO IN RESTAURACIJO. Dvorana za društva, ob nedeljah koncert. Domača kuhinja — cene nizke!
Antonija Rifel
izučena in izkušena
BABICA
700 N. Broadway JOLIET, ILL.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvat«. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dv»
vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I. “maiden voyage” iz New Yorka Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka oh sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so modeme urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene i» vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,	New York
202 Ruby St. J OLIET, ILL
|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiuiiHttinniiiiiiHiHiiiuuDDiiHininm
1 Kadar se mudite na vogalu § Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
| MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni.
H Fino pivo, najboljša vina in smodke.
| Wm. Metzger
S Ruby and Broadway JOLIET
Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiuiniiiinniiinnniniiiiniiii
POZOR, ROJAKII Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše pot» terjevo pivo, izvrstno žganje, donadet viiiO in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825	Joliet, III.
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Pojdite ali pi šite po pravo zdravilo v pravi prostor
Tin A. W. Fleier Dm Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov _________na pravi način._____
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovino, hitre točno ia po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLU 3981 E. 95th St S«* Chicago. NI
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMg VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4i% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN. KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO H RA. NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo man| varno “šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dol*, mo za Vas denar.
«
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 11!.
Izdaja ga vsaki petek
SLGVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik........Anton Nemanich
Tajnik..............William Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Telefoni:	Chhcago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
■tnpiai in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Napise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Canik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
"Ehe first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 3LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1895.
Sloveaic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CERKVENI KOI-EDAR.
17.	marca Nedelja Patricij; Agrikol.
18.	“	Pondeljek Ciril Jeruzalem.
19.	“ Torek	Jožef, ženin D. M
20.	“	Sreda	Feliks in tov. m.
21.	“	Četrtek	Benedikt, Serap.
22.	“	Petek	Jedert, dev.; Bazil
23.	“	Sobota	Viktorijan; Miki.
NAUK ZA ČETRTO POSTNO NEDELJO.
Kako ganljiva je gorečnost ljudstva, o katerem nam pripoveduje današnji evangelij! Na tisoče ljudi je zbranih, oni pozabijo na svoja vsakdanja opravila, da, celo na. telesno hrano in pazljivo poslušajo božjega Učenika. Kako osramoti ta množica mnoge kristjane, ki se odtegujejo svojemu Gospodu Jezusu Kristusu. Zopet se bliža velika-noč in sv. cerkev ne meha opominjati, da bi se njeni otroci z vrednim sprejemom sv. zakramentov kolikor mogoče dobro pripravili na ta praznik. Ojstro ukazuje sv. cerkev, sprejeti o veliko-nočneth času sv. obhajilo in ona preti s cerkvenim izobčenjem onim, ki bi zanemariti to zapoved. In vendar je mnogo kristjanov, ki te zapovedi nočejo izpolniti, ki se z raznovrstnimi izgovori izgovarjajo.
Nekateri pravijo: “nimam časa.” Ali si moremo misliti bolj nesramen izgovor kakor je ta? Za vse se najde časa zadosti, za vsakdanja opravila, za telesne potrebe, za pomnožitev premoženja, za prijatelje, za razvedrilo, le za spoved in obhajilo nimajo časa. In vendar za oboje ni mnogo več treba, kakor eno samo uro. Koliko časa potrati človek po nepotrebnem, kolikrat .se toži, da mu je dolg čas; le za Boga in za zveličanje svoje duše nimajo ljudje časa!
“Rad bi se dobro spovedal in rad bi se dobro pripravil na sv. obhajilo.” Res je, na najsvetejše reči je treba dobre priprave, toda kdaj bi se mogli popolnoma pripraviti? Sveto obhajilo, sprejem Sinu božjega, je nekaj tako vzvišenega, da bi se selo najvišji an-gclji ne mogli popolnoma pripraviti. Take priprave pa Bog od nas tudi ne zahteva, On pozna dobro našo slabost in vendar je rekel: “Ako ne bote jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi.” Ali boš pa boljše pripravljen in ali boš manj nevreden, ako greš le prav redko kdaj k sv. obhajilu? Ako se čutiš nevrednega, tedaj odpravi to, kar te dela nevrednega, povrni ptuje blago, popravi škodo, pohujšanje, razderi pregrešne zveze, odloži grešno navado, odpusti iz srca svojemu sovražniku, hodi pridno k sv. maši, rad poslušaj božjo besedo in bolj pridno in bolj pobožno moli; in s tem se boš napravil bolj vrednega dostojno sprejeti sv. zakramente. Ako odkladaš in odlašaš od leta do leta, ali postaneš vsled tega bolj čist in bolj čednosten? Ako živiš dolgo časa v grehu, tedaj se greh glo-
boko vkorenini v tvoje srce; strasti začnejo popolnoma gospodariti nad teboj in grešne navade postanejo tvoja druga natora. Ako se zdaj čutiš nevrednega, boš v teku časa še mnogo nevrednejši.
Nasprotno pa nas dela ravno pogosti sprejem sv. zakramentov vedno vrednejše in stori, da sprejemamo vedno več in več sadu. Komu se imajo zahvaliti svetniki za tolike milosti, katerih sad so bile tako velike čednosti, ako ne ravno pogostemu sprejemu sv. zakramentov? Sv. obhajilo jim je bila ona duhovna jed, vsled katere so se mogli vspeti v višave krščanske popolnosti. Kakor je človek vedno bolj bolan, ako noče poklicati zdravnika, tako postanemo tudi na duši vedno bolj bolni, ako se odtegujemo sv. zakramentom.
“Ravno zdaj imam toliko opravila, da sem ves raztresen.” Tudi to je prazen ogovor. Spolnjevanje vseh verskih dolžnosti je prav dobro mogoče poleg spolnjevanja vseh drugih dolžnosti. Temu nam je priča življenje svetnikov. Med svetniki so hlapci, dekle, delavci, zdravniki, vojaki, učeniki, vsi ti so imeli posvetne dolžnosti, spolnjevali so jih natančno, a ob jed-nem so pogostokrat sprejemali sv. zakramente. To nam priča tudi zgodovina najnovejših časov. Slavni O’Con-nel se je v angleški zbornici potegoval za prostost irskih katoličanov. Zbadanja in obrekovanja je moral ta odločni mož prestati le preveč. Nobena reč ga ni mogla, kljub obilnim opravilom ovirati, da bi ne bil sprejel vsak dan sv. obhajila.
“Bom pa drugikrat opravil.” Pregovor pravi, da je z dobrimi sklepi pekel tlakovan. Ti, ki odkladaš, odlašaš in se zanašaš na prihodnost, povej mi, ali si ti gospod prihodnosti, ali si čisto gotov, da ti bo prihodnost na razpolago? Koliko jih je že bilo, ki so od-kladali sprejem sv. zakramentov in so slednjič brez zakramentov umrli. Sicer pa, morda boš res imel še čas v prihodnosti, ali boš pa imel tudi voljo? Ako se zdaj ne moreš odločiti, se boš pozneje, ko bo vsled pogostih padcev volja še bolj oslabela, še mnogo težje odločil. Glas vesti, katerega zdaj morda še čuješ, bo vtihnil, greh se bo spremenil v grešno navado, katero bi mogel le z največjo težavo odložiti. Nikar ne ogovarjaj, da strasti ne trajajo večno, da se boš spreobrnil takrat, ko se v resnejših letih strasti nekoliko pomire. Za spreobrnenje po večletnem pregrešnem življenju je treba izre‘dne milosti. Ali pa moreš pričakovati od Boga, katerega si toliko let žalil in zaničeval, da ti bo izkazal to izredno usmiljenje? Sv. pismo ravno nasprotno trdi. V knjigi Pregovorov berem: “Ker sem vas klical, pa ste se branili, sem stegoval svojo roko, pa ga ni bilo, da bi se bil ozrl, ker ste moj svet zaničevali, in moje svarjenje zanemarjali, se bom tudi jaz k vaši pogubi smejal.” — In Gospod Jezus Kristus sam je rekel: “Iskali me bote, pa me ne bote našli in v svojih grehih bote umrli.”
Dobro si zapomni te besede ti, ki si gluh napram vabilom milosti in tako rad odkladaš in odlašaš svoje spreobrnenje. Nikar se ne pusti zmotiti od hudobnega duha. Poslušaj'opomin sv. pisma, ki pravi: “Danes, ko njegov glas slišite, nikar ne zakrknite svojega srca.” Zakaj naj bi zakrknil svoje srce? Glej, zdaj je prijeten čas, zdaj so dnevi zveličanja in milost božja ti je na razpolago. Zateci se torej k milosti usmiljenega Boga, da vtečeš strogosti njegove pravičnosti.
REV. JOS. POLLAK.
ST ARIŠEM!
Letošnji predpust je zavozil po nesreči nek automobil v bližini mesta Trenton, N. Y. v kanal in zgubili so pri tem štirje mladi ljudje, med njimi dve dekleti svoje življenje. Utonili so. Omenjeni ponesrečenci so v hrupnih zabavah prebdeli celo noč in vračali so se proti jutru domov. Ko se je po mestu zvedelo o tej nesreči, je prišlo zjutraj 130 žen na policijsko postajo v skrbeh, ako ni ena ali druga izmed ponesrečenih deklet njih hči. Jasno je, da je bilo 130. materinih. src v skrbeh in za te skrbi so morale imeti vsaka svoj vzrok.
Mesto Trenton ima približno 95,000 prebivavcev. V tem,, lie ravno velikem mestu je bilo torej vsaj 130 mater, ki niti vedele niso, kje so njih hčere črez noč,! Materina dolžnost je, da ve, kje je njena hči. Ako bi bile te žene to vedele, bi ne bile šle polne skrbi popraševat po svojih hčerah. To povpraševanje priča le presramotno, kako zanikerne so bile te žene.
Sploh se mladini dovoljuje mnOgo prevelika prostost, zlasti ako družino že se svojimi zaslužki podpirajo. To velja o mladih fantih, še bolj pa o dekletih, ki so skrbnega materinega nadzorstva še bolj potrebne kakor fantje, ker ložje zabredejo na kriva pota in ker je sramota, ako so zabredle za družino mnogo večja. Mnogo jih zabrede, ker so matere prepopust-ljive, premalomarne in ker se preveč zanašajo na kreposti svojih hčera. Večkrat sicer materi vest očita in ji pravi: “ne dovoli tega!” in vendar mati dovoli iz slepe, napačne ljubezni, češ, “naj pa ima to veselje. Naj se veseli, dokler se ji. ljubi, meni se že zdavno ne.” Vsled take prizanesljivosti starišev pridejo dekleta le pre-pogostokrat v družbe, tovaršije, ki so jim v veliko škodo, ako ne celo v pogubo. Vsaka poštena mati, ki hoče svoje otroke in sebe obvarovati sramote in nesreče, naj odločno od svojih hčera zahteva odgovor, kam da gre, s kom da gre in kdaj pride do-
mov. Morda bo ta materina odloč nost tu in tam vzrok solza in pritoževanja, da mati še tega in tega ne privošči. Pa to nič ne de. Kaj so take pritožbe in take solze v primeri s solzami, ki se pretakajo nad zgubljeno življenja srečo, nad zgubljenim poštenjem in zapeljano nedolžnostjo!
REV. JOS. POLLAK.
NATIVISTI KRIČE KAKOR URHI.
Priselitveni komisar Williams in z njim zvezani nativisti poizkušajo pridobiti javno mišljenje za Dillingham-ovo predlogo, katera ima priselitveni zakon poostriti, in v to svrho razširjajo trditev, da je štiri petine umobolnih po. blaznicah newyorških tujerodnih.
Ali so te številke pravilne, ne vemo. Prejkone so pretirane. G. VVilliams in njegovi somišljeniki hočejo s tem dokazati, da inozemstvo odklada svoje blaznike na nas. Ali da se nahaja med tujerodnimi več oseb, nagnjenih k blaznosti, nego med rojenimi Američani.
Kaj so pa dejstva, kakor dokazana v najnovejšem poročilu priselitvenega departmenta? V fiskalnem letu 1911. je prišlo v deželo 878,587 priseljencev. Od teh je bilo 12 kot idiotov ali bebcev, 26 kot topoglavih, 126 kot slaboumnih in 114 kot umobolnih, vštevši božjastnike, pri njihovem izkrcanju zavrnjenih.
Priseljenci, ki so zblazneli po svojem izkrcanju, se tekom treh let po njihovem prihodu lahko pošljejo nazaj. Od priseljencev, o katerih se je po njihovem izkrcanju dognalo, da so bili ob svojem prihodu že umobolni, je bilo nazaj poslanih 9 kot topoglavih, 6 kot slaboumnih, 10 kot božjastnih in 29 kot umobolnih. Nadalje je bilo nazaj poslanih 613 oseb, ki so tekom treh let delale nadlego javni dobrodelnosti, ker so zblaznele.
Priseljenci, ki se nahajajo v naših javnih blaznicah, so torej morali zboleti, ko so bivali več nego tri leta v deželi. Kdo pa je za njihovo obolenje odgovoren? Ali je njihova rojstna dežela, ali so razmere, ki vladajo v tej deželi?
Pred kratkim se je poročalo, da so delavci trusta za jeklo zaposljeni povprečno 84 ur na teden. In delavci, ki se morajo tako ubadati, so večinoma tujerodni. Ali je potem čudo, ako mnogi izmed njih zapadejo blaznosti?
Prenapolnjenost blaznic je posledica naših socialnih ali družabnih razmer, ker trpimo, da se ljudje nesramno izkoriščajo. In priseljenci trpe vsled naših družabnih razmer v prvi vrsti, ker tvorijo v celoti najnižji sloj mezdnih delavcev.
Skrajšanje delovnega časa, odškod-ba proti nezgodam, obvezujoče bolniške blagajne, zaščita matera in zdravstvene zboljšave v tovarnah bodo obrezljudile marsikatero blaznico. Za to se pa brigajo nativiški demagogi najmanj.
REVMATIZEM IN VODA.
Splošno se priznava, da je revmatizem bolezen posebne vrste, ki je ne moremo na noben način primerjati z nalezljivimi boleznimi.
Učenjak Dubois-Reymond, ki je bil na stara leta zelo revmatičen in se je moral na palico opirati, da je prišel na kateder predavateljske dvorane, je revmatizem šaljivo imenoval tisto bolezen, ki veljajo zanjo pesnikove besede: “Kar si pridobil od svojih pradedov, pridobi, da imaš.” Potemtakem bi bil revmatizem bolezen, ki jo podedujemo in ima svoj izvor v naši telesni konstituciji. Vendar je pa vprašanje, ali je ta domneva povsem resnična.
V Parizu so to bolezen temeljito preiskali zdravniki, kemiki in geologi. Preiskave so dovedle do zaključka, da igra pri porajanju in razširjanju revmatizma veliko ulogo pitna voda. Duša teh preiskav je dr. Repin, ki je napravil mnogo dolgotrajnih poizkusov na živalih, da bi prišel do pravega spoznanja te bolezni. Priliko za te poizkuse je dobil v kraju, kjer je protin nenavadno hudo mučil prebivalstvo. Učeni preiskovalec je žrtvoval na altarju znanosti ogromno množino podgan, da je spoznal učinek vode tistega kraja.
In res je spoznal na živalih revmatične izpremembe, ako je dal podganam piti prekuhano vodo in sicer so bile premembe slabotnejše. Popolnoma pa so izostale spremembe, ako so se solne sestavine v vodi razkrojile in se izločile. Poizkusi so torej dovedli do povsem jasnega zaključka, ki je tem pomembnejši, ker se vjema z rezultati sodobnih preiskovanj.
ČUDOVIT SPOMIN.
V majhnem angleškem pokrajinskem mestecu je umrl pred kratkim slepec, ki je bil znan daleč čez meje svojega rodnega kraja. Po leti je sedel slepi mož ob lepih dnevih dan za dnem v senci drevesa na mestnem trgu in bral iz svetega pisma, ki je bilo tiskano s črkami, da jih je slepec razločil s tipanjem. Včasih je bral tudi glasno; toda najčudovitejše pri tem je bilo, da je vedel slepec besedo za besedo ponoviti poglavje, kadar ga je bil prebral. Zlasti novi testament je znal popolnoma na pamet in če si mu navedel številko odstavka, ti je takoj povedal tisti odstavek. Ob tej priliki spominja neki angleški list na celo vrsto znamenitih pesnikov in državnikov, ki so se odlikovali z izbornim spominom. Robert Browning je znal že v svoji mladosti večino Shakespearejevih del besedo za besedo na pamet, tudi Mil-
.onov “Izgubljeni raj” je znal večji-lel r.i izust. Še večji pa je bil morda ;ponrin angleškega historika Maca-auya, ki je znal na pamet zriamenit Scot:ov roman že kot 121eten deček. Tudi Tomaž Laurence, eden največjil portretistov na Angleškem, je bil nenavadno dobrega spomina. Kot petleten deček je znal povedati po cele strani Shakespearejevih dram in Miltonovih pesnitev in nemalokdaj so se mu čudili, ako je pri razgovoru o Shakespeareju nenadno pričel ne samo popolnoma pravilno, ampak tudi z navdušenjem deklamirati odstavke iz Shakespeareja. Tudi Gladstone je razpolagal z izbornim spominom, in je znal še na stare dni speve iz Homerja na izust. Manj znano je, da je imel zelo dober spomin tudi njegov tekmovalec Disraeli. Ko so na banketu slavili Gladstonov spomin, je dejal, da to ni nič posebnega. Da to trditev dokaže, je prosil za Homerjev prevod. Prinesli so mu ga in Disraeli se je odstranil za eno uro v stransko sobo; ko se je vrnil, je deklamiral na pamet ves prvi spev—od vzadej! Lord Randolpb ' je povedal po enkratnem prečitanjv angleškega lista “Times” vse njegove inserate na — pamet.
Žena v pregovorih.
Ženske pot je od ognjišča do praga. — Dve ženski tvorita zbor, tri že pekel. — Okoli ženske laži ne pride nobeden. — Kamor ne pride hudič, tja pošlje žensko. — Zblaznel je in se je oženil; zavedal se je in se je obesil.— Prava žena je “krona stvarstva” in “roka življenja.” —- Žena umre dvakrat; na dan, ko neha dopadati in na dan, ko neha živeti. — Ženske imajo večjo oblast v očeh, kot mi v zakonih in večjo moč v solzah, kakor mi v utemeljevanju. — Ženski jezik je njen meč,' ki ga ne pusti nikoli zarjaveti. — Najhujši ženski sovražniki so ženske. —Dan ima sicer 24 ur, a niti trenutka, da bi si ženska drugače ne premislila. —Duhovita de Stael je rekla: Veseli me, da nisem mož, ker bi se sicer morala z žensko poročiti. -— Pravijo, da, ko bi bil Kleopatrin nos krajši, bi se obraz zemlje izpremenil.
Več mišic je v podganjem repu, nego v človeški roki.
Južni konec Floride je edini del Združenih Držav, kjer voda nikdar ne zmrzne.
Ameriški plugi in brane se rabijo v več nego sedemdesetih deželah in kolonijah.
Uporabna železna zaloga Združenih Držav je cenjena na 4,785,000,000 dolgih tonov.
Povprečno pomarančno drevo obrodi 20,000 pomaranč in povprečno ci-tronovo drevo 8,000 citron.
Avstro-Ogrsko ima najmanjše telefonsko omrežje, v primeri s prebivav-stvom, izmed vseh evropskih dežel.
Muzej besed ustanavlja neki znanstvenik v Parizu, ki upa zbrati fonografske zaznamke vseh oblik govora.
Iz Berolina poročajo: Nemški cesar letos ne bo nastopil potovanje po Sredozemskem morju iz Benetk, ampak iz Pulja v Istri.
Uvedba evropskega koledarja na Kitajskem. Iz Pekinga poročajo, da je Kitajska sprejela evropski koledar. Leto 1912 bo prvo leto republike.
Vlom v palačo. Iz Pariza javljajo: V tukajšnjo Rothschildovo palačo se je izvršil vlom. Vlomilci so uničili
200,000	frankov vredno sliko in odnesli denarja v znesku 50,000 frankov.
Najdražjo pipo na svetu ima perzijski šah. Pipa (fajfica) je pokrita z dragulji in je vredna 40,000 dol. Za čuvanje te pipe je postavljen poseben uradnik, ki nosi naslov “čuvaja kraljevske pipe”.
Smrt 1391etnega starca. Na svojem posestvu v Dorohoju (Bukovina) je umrl posestnik Mihal Ciornodol v starosti 139 let. Njegova žena mu je umrla pred 70 leti. Imela sta 18 o-trok, od katerih je samo eden sin živ.
51 let v ječi. Pisar Edvard Kifs, ki je bil zaradi umora obsojen v dosmrtno ječo, je v strijevski kaznilnici v Galiciji umrl kot 841eten starec. Nastopil je svojo kazen leta 1860. in je presedel 51 let v jetnišnici.
Kaj je ideja? K znanemu najditelju radija — Curie — je prišla neka mogočna dama ter ga vprašala, naj ji —kot kemik — obrazloži besedo: “ideja.” Prebrisani kemik je bil kmalu gotov in rekel: “Ideja, milostiva, je ženski spol besede ‘idiot’1”—Tableau!
Milijon mark poneveril. Iz Duisburga poročajo: Glavni ravnatelj domene kneza Hatzfelda-Wildenburga, pl. Boot, je poneveril 1 milijon mark denarja in pobegnil z neko damo. Soproga begunca se nahaja že dalje časa v norišnici.
Italijansko-turška vojska stane veliko denarja, ne kaže pa nobenih uspehov. General Caneva je v Rimu izjavil, da so tudi za prihodnje pričakovati le mali uspehi, pa z največjimi žrtvami. Italijane stane vojska v Tripoli-taniji, vsak dm ? milijona lir; 150,000 mož imajo ondi, pa proti 30,000 Turkom ne morejo nič opraviti.
Stoletni vojak umrl. V telesnem gardnem polku ruske carice-vdove v Gačini je umrl ondan podčastnik Evi-rem, star 106 let. Do dneva svoje smrti je opravljal svojo službo, nazadnje kot nadzornik polkovne garnizijske cerkve. Rojen je bil leta .1805, v vojaško službo je pa vstopil leta 1825, ko je zasedel prestol car Nikolaj I.
Najstarejša gledališka igralka. Na češkem Narodnem gledališču v Pragi je angažirana gospa Marija Ryšava, ki je bila rojena leta 1831 in je že 62 let pri gledališču. Skozi 50 let je delovala po manjših čeških gledališčih, 1. 1909 šele je bila poklicana v Prago. Še danes vrlo izpolnjuje svojo nalogo in v vlogah priproste, dostojanstvene žene iz ljudstva ter se uči tudi novih vlog.
Reklama s plešami. Pri nedavno vršeči se predstavi v nekem gledališču v Stockholmu je vzbudilo pozornost občinstva 12 gospodov v rdečih frakih, ki so sedeli skupaj v prvi vrsti parterja. Akoravno je noša teh gostov napravljala nenavaden vtis, je bilo še bolj izredno to, da je imelo vseh 12 gospodov velike svetle pleše in da je bila na vsaki pleši naslikana po ena črka. Ljudje so kmalu spoznali, da sestavlja teh 12 črk na plešah ime znane francoske tovarne likerjev.
Vsled silne lakote postali — ljudo-žrei. Bolgarski listi poročajo, da se je brat bolgarskega škofa v Macedo-niji, ki je študiral na moskovski univerzi, pridružil pomožni ekspediciji, ki
je odpotovala v Sibirijo, kjer vlada v nekaterih krajih silna lakota. V okolici sibirskega mesta Tobolskega so se gladni kmetje polastili mladega dijaka, ga, do smrti gladni, zaklali, razkosali, spekli in pojedli. Isti listi poročajo, da se je vsled strašne lakote, ki vlada v nekaterih sibirskih gubernijah, dogodilo že več slučajev ljudožrstva. Ljudje mrjo kar trumoma lakote.
Ne nosi svoje kože na prodaj!
Pred dnevi je umrl v Holmezovasar-helyju na Ogrskem kmet Luka Nagy, ki je svoječasno slovel na Ogrskem na dolgo in široko. Bil je visok dva metra ter izredno močan. Nekoč se je produciral po cirkusih in zgodilo se je, da je ob neki priliki prodal svojo kožo za 800 K nekemu inozemskemu muzeju pod pogojem, da ima muzej pravico, odreti mu po smrti kožo ter jo nagačiti, ostalo truplo pa da mora pokopati z vsemi častmi na pokopališču v v Hodmezovarsahelyju. Nagy je preteklo jesen obolel ter bi se moral pustiti operirati. Tega pa ni dovolil, češ, da je prodal muzeju celo in nepoškodovano kožo. Končno pa se je vendar skesal svoje pogodbe z muzejem, kajti na smrtni postelji je prosil navzoče sorodnike s solzami v očeh, naj ga rešijo grozne obveznosti. Sorodniki so mu to obljubili in sedaj morajo plačati 800 K, namesto, da bi kaj podedovali.
Preveč.
“Kaj ne, odkar ste oženjeni, vidite vse v čisto drugi luči?”
“Seveda! Saj smo dobili petnajst svetilnic kot svatbena darila.”
I	s
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za g starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
f	3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod
^ nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
!—__________________________________
The	\
Joliet	I
National \ Bank	|
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,ti00.00.
ROBT. T KELLY, pr.J.,
CH/.S. G. PEARCE, kaiir ^
Moderna Tiskarna
Telefoni
izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v domačem in tujem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijedna tiskarna. . Naše delo se samo hvali. Vsakdo nam rad plača nekoliko več za tiskovine kot kateri drugi tiskarni, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen.
Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in.dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur, da zve naše cene predno naroči.
100
Amerikanski Slovenec
Prva »lov. unijska tiskarna ::::::::	Prvi slov. list v Ameriki
v lastnem domu ^	1006 N. Chicago St. ji JOLIET, ILL.
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St„ New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
	******		******
	K. S. K. 1		JEDNOTA
■	******		******
Bell Phone 1048.
Orgaaisovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...'...........................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:..........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:.........M. Ostronič, 1132 Voskamp St, Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
....... NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 552, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PROŠNJA.
Novoustanovljeno društvo v Cleveland, Ohio, želi pristopiti v K. S. K. Jed-noto. Imena prosilcev so: Josip Lekan, Domen Blatnik, Josip Globokar, Ivan Godec, Ivan Nose, Josip Požar, Ivan Lekan, Josip Perko, Josip Bradač, Franc Kužnik, Franc Kastolic, Vladislav Volšanšek, Eduard Volšanšek, Alojzij Gorenci, Anton Unočič, Ignacij Vidmar, Matevž Zakrajšek, Josip Hočevar, Alojzij Rerko, Franc Pejskar in Franc Rajar.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
Vsem članom glavnega odbora K. S. K. Jednote sem odposlal po Wells Fargo Express Co. pisalni papir in koverte. Vsled tega prosim, da mi vsak g. uradnik naznani, ko odposlano prejme. V slučaju, da bi kateri izmed bratov uradnikov odpošiljatve v kratkem ne prejel naj me ravno tako blagovoli obvestiti.
Z bratskim pozdravom sem udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
34O40O4O4O4(HO«v '
Društvene vesti.
Joliet, 111., 11. marca. — Naznanja se članom društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., da tJo dne 17. marca seja. Ker je to 3mesečna seja in bo tudi več važnih stvari za rešiti, kot za. pripravo za veselico, katera se bo vršila dne 13. apr. in tudi se bodo razdelili spovedni listki, katere bo za oddati pri sv. spovedi (morebiti še ni vsakemu znano, da je sedajni g. duhovni vodja razposlal spovedne listke za vse člane in članice K. S. K. J. in da ga mora vsaki pri sv. spovedi oddati g. spovedniku in potem jih bodo oni poslali na g. duhovnega vodjo —) : zatorej prosim, da bi se kar največ mogoče polnoštevilno udeležili omenjene seje! Ako pa bi kateri ne mogel priti, naj se oglasi pri spodaj podpisanemu!
Sobratski pozdrav!
Math Bučar, tajnik.
Joliet, 111., 12. marca. — (Iz urada društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J.) Naznanjam članicam zgoraj imenovanega društva, da bomo imele skupno obhajilo 17. marca in ste na-prošene, da se kar najbolj mogoče v polnem številu udeležite, ker to je čast za društvo in v ponos vsaki članici, obenem pa storimo svojo dolžnost napram pravilom K. S. K. J. in pokažemo, da smo katoličanke.
Odbor je tudi sklenil, da naj se redna mesečna seja preloži mesto 7. aprila na 31. marca, ker dan 7. aprila pade ravno na praznik in radi igre, ki jo priredi naše društvo dne 14. apr., želim, da bi vse članice se udeležile te seje in "obenem prinesle denar za tikete, kolikor ste jih prodale, ostale si pa še lahko pridržite.
Zdaj pa povabim vsa dekleta in žene, ki niso še pri nobenem društvu, naj pristopijo k dr. sv. Genovefe, kajti to je edino žensko društvo, ki plačuje podporo v slučaju bolezni. Pristop in mesečni prispevki so majhni, zato pa vsaka lahko pristopi. Torej dekleta in žene iz jolietske okolice, le vse pridite, boste videle, da vam ne bo žal. Čim večje število nas bo, toliko boljše za društvo.
H koncu pa pozdravljam vse sose-stre in vse člane in članice K. S. K. J. in voščim vsem vesele velikonočne praznike. Am. Sl. pa obilo uspeha.
Marija Golobitsh, preds.
Allegheny, Pa., 7. marca. — Vsem bratom društva sv. Roka štev. 15. K. S. K. J. se naznanja, da bo društvo imelo svojo spoved dne 23. marca t. 1. in skupno sv. obhajilo v nedeljo dne
24.	marca 1912 ob osmi uri. Ta dan bode tudi peta sv. maša na čast sv. Roku, patronu društvenemu. Torej ste vsi bratje zgoraj imenovanega društva uljudno vabljeni, da se v velikem številu udeležite istega dne, da skupno pokažemo, da smo verni kristjani našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu.
Z bratskim pozdravom
George Volk, tajnik,
877 Progress St.,
N. S. Pittsburgh, Pa.
Etna, Pa., 11. marca. — Dajem na znanje vsem članom društva sv. Jurija
št. 64 K. S. K. J., da bo društvo imelo svojo velikonočno sv. spoved dne 30. marca in skupno sv. obhajilo dne 31. marca ob 8. uri zjutraj. Vsak član imenovanega društva, kateri se ne udeleži skupnega sv. opravila na imenovani dan, plača 25c kazni, izjema samo bolezen in kateri mora delati.
Tudi naznanjam vsem članom imenovanega društva, da bo društvo imelo svoje redne seje od zdaj zanaprej v novem šolskem poslopju in ne več pod cerkvijo kot dozdaj.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote in pa veselo alelujo.
John Škoff, zastopnik.
Milwaukee, Wis., 7. marca. — Društvo sv. Janeza Ev. št. 65 K. S. K. J. je sklenilo na zadnji mesečni seji, da bode velikonočna spoved 16. in 17. marca t. 1. Opozarjam vse člane in članice, da se zagotovo udeleže 16. zvečer spovedi in 17. ob osmih zjutraj skupnega sv. obhajila v slovenski cerkvi. Ne pozabite vzeti vsaki svojo regalijo seboj; slučajno, da je kateri član nima, prosim, da se pri meni zglasi. Vsaki član zna, da je naša K. S.
K.	Jednota na katoliški podlagi. Torej priznajmo se tudi mi, da smo res katoličani. Kateri je katoličan, bode najmanj enkrat v letu opravil sv. spoved. Člani gori omenjenega društva stopimo v vrsto vsi kakor en mož 17. marca k obhajilni mizi. S tem bodemo pokazali, da smo res pravi katoličani, kakor tudi dobri člani naše slavne Jednote. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J.
Josip Windishman, preds.
Mohawk, Mich., 4. marca. — Kar se dela tiče, gre še posebno dobro ter tudi delo se lahko dobi ter tudi ga ima dovolj kdor hoče delati. Še toliko hočem omeniti, da tudi tukaj kakor povsod družbe gledajo za .svojo malho, ter omslile stroje za vrtanje lukenj zdaj samo na jednega moža, torej vsak si lahko misli, kako težavno je to delo jeden: mož delati za dva! Kam pa vendar pridemo? Saj človek je vendar v 20. stoletju, pa mora svojo moč prodati za en dolar, ako ne: “idi s trebuhom za kruhom.” To je kapitalisti-ška ideja proti delavcu trpinu. Kedaj vendar delavci dosežemo več pravic?
V društvenem oziru smo dobro organizirani ter imamo celo tri društva, jedno v Mohawk, katero spada v K. S. K. J., dve v Ahmeek S. H. Z. in J. S. K. J., katera vsa tri lepo napredujejo po številu rojakov v tej okolici.
Posebno priporočam pa rojakom v Mohawk-okolici, da pristopijo v društvo sv. Alojzija št. 88 K. S. K. J., ker vsak bi moral biti član te največje in najbogatejše slovenske Jednote v Združenih Državah, katera je že marsikatero solzo izbrisala zapuščenim ženam in otrokom, ko je moral njihov dragi oče v črno grudo, ubit v rudniku, v delavnici, ali povožen od vlaka, ali ugrabljen od najbolj krute bolezni, jetike. Marsikdaj se čita v slovenskih časopisih: tu je umrl oče, zapustil 6 do 8 nepreskrbljenih otrok, ne spadajoč v nobeno društvo. Zakaj ne? Po njegovi lastni krivdi, ker ni hotel žrtvovati tisti bori tolar v društvo; kar se pa največkrat dogodi, kar sem tudi že slišal na svoja lastna ušesa: “kadar mene ne bo, kaj meni mar!”
Torej še enkrat: rojaki v Mohawk
okolici, pristopite v društvo sv. Alojzija št. 88 K. S. K. J., katero je znižalo pristopnino za tri mesece po tri do- \ larje na zadnji redni mesečni seji dne
3.	marca 1912 in katero plača bolniške podpore 20 tolarjev na mesec, katera podpora dobro pride v potrebi proti majhnim prispevkom v društveno blagajno.
Pozdravljam in želim vsem članom K. S. K. J. srečo in zdravje v tej nam “obljubljeni deželi” ter K. S. K. J., da 1 bi po preteku 3 let štela še enkrat toliko članov kakor ob nastopu novega odbora, ter mir in božji blagoslov novemu odboru in dober uspeh.
Jos. Butala, tajnik. |
Pueblo, Colo., 11. marca. — G. ured-' nik, prosim, priobčite teh par vrstic kot protest oziroma pojasnilo članom in članicam K. S. K. Jednote. Kot član glavnega odbora si štejem v dolžnost, da zagovarjam pravico in branim človeka pred krivičnimi napadi kot predsednika K. S. K. Jednote, oziroma njegove povsem opravičene izjave zaradi nabave knjig za vsa podrejena društva K. S. K. J. Gosp. Schneller nima ni-kake podlagi, na kateri bi mogel to storiti, ne v zapisniku ne v pravilih K. S. K. Jednote. Zatorej cenjeni so-bratje in sestre, premislite sledeče vrstice in bodite prepričani, da pišem resnico.	j
Ako brat predsednik nabavi knjigej katere bi stale približno svoto $5000 j (pet tisoč dolarjev), za to svoto naj bi predsednik dal razpisati posebno doklado za stroške na vsa društva oziro- I ma na vse člane in članice K. S. K. J. | enako, katera svota bi znašala približno od 40c do 45c na vsakega člana in j članico. Potem vzemimo na primer društvo, katero šteje 400 ali več članov in članic: to društvo bi knjige stale približno od 160 do 170 dolarjev. Potem vzemimo društvo, katero šteje 20 članov ali članic: to društvo bode plačalo za knjige od 8 do 9 dolarjev. Ali knjige pa stanejo eno in isto svoto, bodisi že veliko ali malo društvo. Potem premislite, cenjeni sobratje in sestre, ali bodo zadovoljni člani in članice od večjih društev plačati svoto od $160 do $170 za knjigo, katero lahko dobijo za svoto od $35 do $45? Ne. Obenem se tudi ne more dotična knjiga vpoštevati v Jednotino last, ker te knjige ne morejo nadzorovati Jednoti-ni uradniki, kateri so pod poroštvom in odgovorni za vsako Jednotino lastnino.
Potem vzemimo na drugi način, da bi vsako posamezno društvo plačalo svojo knjigo. Na ta način zateremo vsa mala društva, ako so primorana si nabaviti dotično knjigo, kjer gotovo so tudi društva v naši slavni Jednoti, da so slaba v finančnih razmerah, ker se vedno čuje od ene ali druge strani prošnje za podporo bolnih članov in to vedno od malih društev, katera imajo morebiti boljšo bodočnost kakor večja društva.
Zatorej sobratje in sestre, premislite, katero stališče naj sedaj zavzame naš predsednik. Od ene strani ga čaka ena in ista kritika, čeprav je mož miru in pravice. Kaj mu je storiti v teh slučajih? Ali na.j postopa kakor se je že postopalo z nami, ako nočeš— moraš? Ne, bratje, to ni bratstvo. Katero društvo sploh želi imeti knjige po načrtu brata tajnika g. Zalarja, pišite njemu, on vam bode gotovo tako vljuden, da vam pošlje načrt. In brat predsednik g. Paul Schneller vam bode pa tudi storil, kar je v njegovi moči. Zatorej čemu zopet prepir, ker ga treba ni? Bodite mirni in zložni! Ako brat predsednik vam ni nabavil knjig, ali ste njemu izročili svoto in vam je to svoto zapravil? Ne. Zatorej — čemu prepir?! Naj sedaj zadostuje in prejmite bratski pozdrav vsi člani in članice K. S. K. Jednote
Frank Bojc, I. podpredsednik K. S. K. Jednote.
jednem vabimo tudi vsa sosedna društva, da se udeležijo te veselice.
Opominjam tudi vse člane in članice našega društva, da je čas prišel za opraviti velikonočno dolžnost, brez vsake sile, ni treba čakati, da vas b.odo uradniki zato opominjali, zakaj vsakega opominjajo pravila naše slavne K. S. K. Jednote. Na prihodnji seji se bode čas določil, kdaj bode skupna spoved in obhajilo.
Razposlalo se je tudi vsem članom, kateri so v drugih mestih, da imajo potne liste, društvena in Jednotina pravila. In če kateri bere list A. S., ga opominjam, naj jih natanko prebere in po njih se tudi rayna, da se izogne kakšnih sitnosti.
Milo se mi pa vidi, ker se nahaja od našega društva član Ivan Meden v norišnici. Mož je pameten, samo drugi so ga neumnega naredili. — Član Anton Jakša se tudi že muči s svojo boleznijo na postelji, bo kmali eno leto. Bog ve, če okreva.
Kar se pa tiče izven društva, je pa po navadi. Ženitev ni preveč tukaj v tem mestu, pa le letošnji predpust sta se dva para poročila. Zima je letos tukaj prav "lepa, se ne more nihče pritožiti, da ni mrzlo in tudi za sneg ne, zakaj ga je dovolj. Z delom se ne bom hvalil, zakaj gre bolj počasi; večkrat dobimo tukajšnji delavci, da se počijemo, posebno kateri delajo v pivovarnah je večkrat “halber tag”; toliko samo delamo, da si zaslužimo za vsakdanji kruh, za tobak nam prav malo ostane.
Bom pa nehal zdaj, zakaj sem že baš truden, spet prihodnjič kaj več.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in tudi tiste, kateri niso pri naši Jednoti. A tebi, A. S., pa o-bilo predplačnikov.
Josip Simonich.
St. Louis, Mo., 10. marca. — Cenjeno uredništvo, prosim za malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic. Malokedaj je slišati kaj iz tega mesta, kako in kaj se godi. Prvo bom poročal o društvenem polju, in sicer od društva sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. Jednote. Naše društvo ni še tako pri slabem, še zmerom nekaj napreduje, samo pri številu članov se nekako krči. Nekateri si vzame prestopni list, drugi se zmakne v staro domovino, a nekateri je suspendiran zaradi neplačanih ases-mentov, ker misli da bode kot drugod boljšo juho jedel kakor pri nas. Zato-j rej nas dolžnost veže, da gledamo za I napredek števila članov in zato je dne I 18. febr. društvo sklenilo na redni seji j za tri mesece prost pristop, da se spet kaj število poviša. Torej kateri še ni pri nobenem društvu, ima zdaj lepo priliko za pristopiti k našemu društvu Srca Jezusovega št. 70 in K. S. K. J., ki je največja od vseh jednot v Ameriki. Zdaj si lahko prihrani dva dolarja v svojem žepu. Torej bratje, na delo! Zdaj je čas! Odprite usta, ker to ne bo nič stalo, če katerega opomniš pristopiti k društvu. Ako vsaka dva člana dobista enega novega, pa bode lep napredek in tudi lep ponos za celo društvo.
Ker pa ni samo to zadosti, moramo tudi skrbeti, da naša blagajna na dobrem glasu obstoji, zaradi tega moramo pa tudi včasi zaplesati, čeravno jaz ne, pa oni, ki rajši plešejo kakor jaz. Zatorej da se tudi v blagajno kaj dobi, bode društvo priredilo eno veselico dne 13. aprila tega leta v Češki dvorani na 9. cesti in AUen ave., to je prvo soboto po Veliki noči. Torej bratje, ne pozabite za tisti dan, da v obilnem številu skupaj pridemo! Ob-
Waukegan, 111., 9. marca. — Cenjeni člani društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote! Vam uljudno naznanjam, da je gori omenjeno društvo sklenilo na svoji redni mesečni seji z dnem 18. febr., da bodemo imeli skupno sv. obhajilo dne 24. marca pri prvi sv. maši, katera se bode brala za žive in mrtve društvenike. Člani naj blagovolijo opraviti sv. spoved v soboto zve čer, dne 23. marca, ter se pripraviti za skupno sv. obhajilo. Kakor tajnik gori imenovanega društva opozarjam, da se člani korporativno udeležijo sv. spovedi in sv. obhajila, zakaj opazovalo se je, da nekateri člani, namesto da bi pristopili k sv. obhajilu korporativno z društvom, se udeležijo posamezno. Želeti je, da bi se člani udeležili skupnega sv. obhajila v kolikor mogoče velikem številu. Za društvo, kakor je naše, bi bilo jako sramotno, ako bi jih prav malo pristopilo k mizi Gospodovi. Zatorej bratje! Pokažimo, da smo v resnici člani katoliškega društva in člani(ice) K. S. K. Jednote! Kakor je znano že vsacemu članu in članici, je vsak(a) dolžan(žna) pod kaznijo suspendovanja od društva in Jednote, opraviti svojo velikonočno dolžnost. Opozarjam pa tudi člane-(ice), da se bode letos ojstro postopalo zaradi spovedi, kajti vsak član in članica se mora preskrbeti s spovednim listkom, katerega dobi pri društvenem tajniku ter istega odda spovedniku.
Prihodnjo nedeljo, dne 17. marca bode imelo društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. svojo redno mesečno sejo. K tej seji najuljudneje vabim vse dru-štvenike, da bi se iste blagovolili v polnem številu udeležiti. Na programu imamo več važnih stvari. Posebno pa prosim društveni odbor, da bi se gotovo udeležil te seje, da jim bode društveni predsednik razdelil društvene regalije z odborovim znakom.
Prosim pa tudi one člane, kateri imajo navado, da zmiraj zaostajajo s svojimi mesečnimi doneski, da iste malo bolj redno plačujejo. Drugače se bode z njimi postopalo po pravilih. Člane pa, ki živijo tu v okolici, uljudno prosim, da bi se malo bolj redno udeleževali društvenih sej, kakor do sedaj. Torej prosim Vas, da stori vsak to svojo malo dolžnost in prihrani veliko neprilik sebi in društvu.
Naznanjam tudi članom(icam) društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J., da naj , se zglasijo pri društvenemu tajniku vsi oni člani(ice), kateri(e) se želijo zavarovati proti poškodbam in dolgotrajnim boleznim, pri najmočnejši in najbogatejši slovenski podporni organizaciji, slavni K. S. K. J. Vsacemu je dana lepa prilika, zavarovati se proti nesreči, zaradi tega ne zamudimo prilike, da ne bode prepozno. Vsakteri, ki hoče biti deležni ali upravičen v slučaju kake nezgode do podpor, ki jih deli K. S. K. J. svojim članom, naj se blagovoli zavarovati in podpora mu je zagotovljena.
Ozrimo se nekoliko nazaj v preteklo leto, in videli bodemo, kako prepotrebno se je zavarovati proti poškodbam in dolgotrajnim boleznim. Skoraj vsaki mesec smo prejeli prošnjo, včasih po več skupaj, od bolnih članov oziroma njih društev: “Usmilite se mene trpečega brata! Boleham na tej in tej bolezni čez leto, 2 leti, 3 leta in i. d.” Po sedaj veljavnih Jednotinih pravilih pa vse to odpade. Zatorej bratje društva sv. Jožefa št. 53, ne odlašajmo, zavarujmo se sedaj, dokler smo še zdravi! Prilika Je dana vsakemu članu (ici), zavarovati se pri naši slavni K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot in zagotovljen si pomoči in podpore v slučaju nesreče.
V sklepu še naznanjam, da je bil izvoljen za mesec januar odbor v popravo društvenih pravil, ker stara pravila niso odgovarjala sedanjim razmeram. Vsak član ve, da dobra pravila so veli-cega pomena pri društvu; seve, to je
tudi samo ob sebi umevno, da morajo ista spolnovati odborniki in člani; če se bodemo točno ravnali po društvenih pravilih, potem nam je obstanek zagotovljen, ker le v edinosti premagamo vse težkoče. Kakor hitro bodo nova pravila tiskana, bodo postala veljavna in društvo bode plačevalo po en dolar ($1.00) na dan, izVzemši nedelje, bolniško podporo. To bode nekoliko boljše za bolne člane.
Objednem cenjenim rojakom v tukajšnji slovenski naselbini naše kat. društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. prav toplo priporočam, da kateri še niste v nobenem podpornem društvu ali želite biti zavarovani pri več društvih, pristopite k našemu društvu, ki plačuje 6 dolarjev tedenske bolniške podpore. Pristopite, dokler imate čas, k naši najnovejši katoliški organizaciji! Vedi, da k društvu in Jednoti lahko pristopiš le, dokler si zdrav! Marsikateri rojak je že zdihoval v bolezni ter obžaloval svojo malomarnost, da ni že prej pristopil v kako društvo. In taki dokazi so dandanes na dnevnem. redu. To naj služi onim rojakom, ki še niso pri nobenem društvu, v dobro šolo in poduk.
Z bratskim pozdravom ostajam udani sobrat vsem članom in članicam K. S. K. Jednote
John Petkovšek, dr. tajnik, 1426 McAlister Avenue.
Draga obrtna šola.
Oblastvo deške obrtne šole okraja Allegheny zahteva dovolitev $225,000 za tekoče leto; $50,000 za vzdrževanje nove farme v občini Marshall in $175,-000 za napravo in opravo poslopij. Za nakup farme in napravo poslopij so izdali okrajni komisarji lani bondov v znesku $300,000, in ta denar je sedaj skoro popolnoma porabljen. Farma obsega 1100 akrov in je stala $125,000. Sedaj se grade peteri selski dvorci (cottages) in veliko skladišče. Zadnje je proračunjeno na $40,000 in vsak selski dvorec na $17,000. Okrajni komisarji bržkone dovolijo zahtevano vsoto.
Zvest pes.
V neki vasi pri Žatcu na Češkem je umrl pred kratkim tamošnji gostilničar Anton Stark, ki je zapustil zelo zvestega psa. Ta pes . je spremljal svojega gospodarja do groba, na katerem je ostal toliko časa, dokler niso pokopališče zaprli. Od tega časa hodi zvesti pes večkrat na dan na grob svojega gospodarja, kjer ostaja dalje časa in se potem zopet vrača domov. Ako najde pes vrata pokopališča zaprta, čaka toliko časa, da mu jih grobar odpre.
Ženske napadle urednika.
Dne 15. febr. popoldne se je vršil pogreb češke igralke Rite Endersove, ki se je baje iz nesrečne ljubezni na cesti ustrelila. Pri pogrebu v Pragi se je pa zgodil nek škandal. Ko je občinstvo zapustilo kapelo, je neka gospa pokazala na nekega urednika dnev nika “Hlas Nar.”, ter ga označila kot onega, zaradi katerega se je Rita En-dersova ustrelila. Čeprav je urednik izjavil, da ni identičen z dotičnikom, ga je vendar napadlo kakih 200 žensk ter ga hotelo pretepsti. Policiji se je pa vendarle posrečilo rešiti ga.
Cela vas v nevarnosti.
Iz Inomosta poročajo: Vas Deutsch-hofen je v nevarnosti, da se ne zruši nanjo velikanska skala v obsežnosti 800 kubičnih metrov. Odrejene so obširne varnostne odredbe. V ogroženo okolico je bil poslan oddelek delavcev, da prepreči z razstreljevanjem skalovja katastrofo. Prebivalci so morali vsled oblastvene odredbe zapustiti o-grožena poslopja ter so jih začasno naselili drugod.
POZOR!
Za spomlad in poletje najboljše vol-nate obleke in najfineje šivane, po novi modi ali kakor vsaki sam hoče imeti in po nizki ceni $18.00, $20.00, $25.00 in $30.00. To so volnate obleke in garentirane. Se priporočam vsem Slovencem v Jolietu, da dobite najfinejše in lepe obleke ko imam vse nove spomladanske vzorce (samples) vsake vrste. Čistim, popravljam, peglam o-bleke po 50 centov. Čistim in peglam obleke za ženske. Svoji k svojim. Slovenski krojač,
FRANK ŽAGAR,
210 Ruby Street,	Joliet, 111.
POZOR, ROJAKI!
Da ne boste pozabili me obiskati na moje godovanje, ker ga bom obhajal dne 23. marca, zato ker je letos sv. Jožef v torek, ga preložim in obhajam v soboto, to je 23. Se priporočam in uljudno vabim vse prijatelje in rojake, da me obiščete pri tej priliki. Imeli bomo izborno zabavo, na razpolago bode izvrsten prigrizek. Pijače bo dovolj. — Se priporoča dobro znani sa-lunar
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384. Joliet.
NAZNANILO.
Slovncem, kateri lastujejo zemljo v okolici Willard in Gormans v Wisconsin, naznanjam, da spodaj podpisani sprejemam zemljiške davke do 10. marca t. 1. Po preteku tega časa moram dati davčne knjige okrajnemu blagajniku. Prosim da vsak plača zemljiški davek do 10. marca, ker potem davki bodejo nekoliko večji. Koliko imate za plačati pišite meni po slovensko na naslov:
Samuel Long,
P.	O. Willard, Clark County, Wis., blagajnik za občino Hendren.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«« in firnežev. Izvršujejo se vsa bar« varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376. Bi S N. W. 927.
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, IS.
Prijateljem in znancem naznanjam» da sem kupil Mauserjev salun, kjer hm lahko najdete vsak čas in se okrepčat« V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO. ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
groeerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
Mi hočemo tvoj denar ti hoćeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, «glasi se pri nas in oglej si našo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
,W. JT. LY01N8
Naš Office in Lumber Yard na vögln DES PLAINES IN CLINTON STS.
Popravljamo
Delo jamčimo,
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačna
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferaen St, Joliet, Illinoi*
rtir» •4* «4* ríf* vjv	V tatarski sužnosti.	r&i «4*
	Odlomki iz rodbinske kronike Aleksija Zdanoborskega. Napisal H. Slenkiewicz.—Poslovenil Š. K.	
(Dalje.)
II.
Mi smo šli ponavadi v vrstah, ker Tatarji se boje množice. Ko smo ob treh popoldne dospeli na breg, ki ga. imenujejo poganski grob, jc legla naenkrat na vso srečo megla, ki je ob-kroževala že od jutro vso stepo. Še se niso videle tatarske čete, toda sklepali smo iz mukanja goved, ki je prihajalo iz megle, da niso več daleč. Kozaki, ki so bili odšli na poizvedovanje, so privlekli nekaj ujetnikov v tabor, katere, so ujeli v zanjke. Tako so jih iztepli, da jim je šla iz ust kri, mesto besede.
Vojvoda je izvedel od njih, da je to največja tatarska četa, kateri zapoveduje kanov brat in poleg več odličnih Tatarov. Brez onih, ki stražijo konje, vozove in ujetnike, jih je bilo štirikrat več nego vseh naših skupno.
Ko je to izvedel vojvoda, nas je pričel razpostavljati po višinah. Srca so nam bila od veselja, da se nas ne bodo mogli ogniti Tatarji, da ne bodo mogli zbežati pred našimi sabljami in da bodo ovirani na begu s svojim plenom.
Tudi oni so vedeli, kaj imajo pričakovati od nas. Nič druzega jim ni p're-ostajalo, nego pripraviti se na boj z z nami. In to smo razvideli iz glasu velikega bobna, ki ga imenujejo halt.
Istočasno se je razdelila megla v toliko, da smo mogli razločiti njihove zastave in konjske repe, ki so vihrali nad taborom. Polagoma je popolnoma izginila tema.
Tedaj smo zagledali pravo mravljišče poganov, konj se je tiščal konja, mož moža, postavili so se bili v obliko srpa. Iz trume so pričeli deliti se po-edinci in bežati na vse strani. Drugi so se pa rinili prav do naših zastav, psovali so nas, strašno so upili, pretili z rokami in pozivali na boj.
Vojvoda je dovolil Kozakom, da smejo samo malo odjahati naprej in da naj bodo oprezni in da se naj drže v bližini svojih vrst.
Stoječ tako pripravljeni, smo gledali posebno izurjenost vojakov, ki so se poedini spuščali v boj s Tatarji. Padali so na eni, kakor na drugi strani. Nek star kozaški vodnik je privlekel pred vojvodo nekega poglavarja, ki ga je vlekel kakih stoinpetdeset korakov,po zemlji.
Mi smo smatrali to za dobro znamenje in ¡kudi vojvoda je bil vesel in je dal zapovedati trobiti in udariti na bobne.
“Začnimo! Začnimo!” je klical.
Tatarski čopor je odgovoril z velikanskim vpitjem in bojevalci, ki so začuli glasove, so zbežali takoj s polja, kjer se bode sedaj po stari navadi spoprijela konjenica s sovražnikovo močjo.
Vsa vojska je stala na višinah, pripravljena vsak hip navaliti na sovražnika; stari izkušeni vojvoda je spustil malo krdelo kakor sokole, da razširi strah in' metež med sovražnimi vrstami in jih že zatre na potu. Videli smo to četico pod vodstvom Balskega, ki se je spuščal kakor na dlani in šel mimo nas.
Čvrsto so stopali konji. Zemlja se je tresla pod umerjenimi udarci kopit, konjeniki so se nagnili v sedlih in nastavili sulice za napad. V zraku je šu-•melo kakor vrši nevihta nad ravnino. Tako so naskočili, da so vse poman-drali, kar jim je prišlo na pot. Kapetani so dobili povelje, jim ne pomagati, dokler si ne pribore prost prehod.
Dolgo smo jih gledali. Ko so jahali po travi, ni nastal prah. Med našimi četami, ki so še mirno stale, je vladal groben mir, da si slišal let muhe in brenclja.
V vrstah poganov je nastal strašen krik. Nato so se začuli klici: “Alah! Alah!” in takoj so sprožili samokrese na konjenike, katerim pa niso nič škodovali radi oklepov, kroglje so se od njih odbile in padle na tla. Naši so odgovorili s klicem: Jezus in Marija! To je bil znak za napad.
Z božjo pomočjo smo se tudi mi pomaknili naprej in smo tako burno udarili na sovražnika, da se je razcepil kakor drevo, kadar udari vanj strela; lepo smo šli po cesti, ki je nastala med njimi. Cesta se je končala in od vseh strani so se vsuli na nas kakor mravlje. Čuli smo samo strašno vpitje, videli včasih zasvetiti se sabljo ali kadar se je vzpel konj pod svojim jezdecem, kakor oboroženo roko; za hip je zaplapolala zastava po zraku kot ptica in se zopet spustila na tla.
Od onih mest, ki jih ni pokrivala trava, se je dvigal velikanski prah; s tem je bilo slišati prasketanje pušk in opaziti gibanje, ker težko je bilo ostati na enem mestu. Konji so se spenjali na noge. Pričeli smo moliti za padajoče, kar enkrat zavpije mesto da bi rekel: “Usmili se nas!”: “Vidim še zastavo!”
Tedaj so zaprosili vsi vojaki, da bi šli tudi mi v ogenj. Mnogim je odsevala srčnost iz oči, nekateri so hrepeneli po poganski krvi kakor hrepeni deklica po prvem poljubu ljubezni; naj mlajši so lomili roke in klicali dvigajoč oči proti nebu:
“Dovolite, da gremo bratom na pomoč!”
Ali strogi polkovnik ni dopustil in karal je, da se ne spodobi za nas, da bi udarili brez povelja in tako kršili vitežko poslušnost z nepokornostjo; ako se bode kdo drznil, dal ga bode raztrgati s konji.
Nič drUzega nam ni preostalo nego čakati in gledati Tatarje, ki so se kakor velikanska kača zvijali boli in ki : so komaj čakali, da bi zadavili ono četo, ki so jo imeli v svoji sredini.
V tem je solnce zašlo in večerna zarja je jela padati na zemljo; sedaj nam ni bilo več dolgo čakati na povelje, ker naenkrat je napadel naše vrste roj za rojem, puščajoč za seboj pogin in uničenje.
Pod navalom oboroženih ljudi in konj se je začel naš tabor gibati.
Bojna besnost nas je omamila kot vino. Ljudje so pričeli klicati svoje patrone in čulo se je: “Sveti Peter! Sveti Ivan! Sveti Nikolaj!” Drugi so pa rajše pustili svetnike pri miru in vpili so: “Ubijte jih, uničite jih!”
A jaz, grešni božji sluga, pričel sem moliti in ko so se moje misli obrnile k blaženi Devici, se je zgodil nad mojo glavo čudež. Naenkrat je pričela krožiti nad mano mala lastavica, ki se je spustila na mojo ramo in pričela cviliti: “Cvit, cvit!”, kakor da bi se za menoj skrivala.
To me je zopet ohrabrilo. Prišel sem v red in tudi mi smo morali iti v boj. Napadli smo s tako silo, da se je pričel sovražnik umikati. Med potjo smo preobračali ljudi in konje in vozove. Ko smo polomili sulice, potegnili smo sablje in meče. Nastala je grozna gnječa in vročina, da je ljudem in konjem zmanjkovalo sape.
Zamolkel krik, sopihanje trudnih ljudi, švist sabelj in streli so napolnili vse ozračje.
Sovražnik se je silno ustavljal, ni-mogel biti kos, ker so mrtva telesa čimdalje bolj na gosto padala na zemljo in med njihovimi vrstami je zavladal strah. V stiski in zmedi niso vedeli kam bežati in drveli so naravnost pod naše sablje.
Besno gnani konji so 'se spenjali drug na drugega in njihovi jezdeci so tvorili živo kopico trupel; udarjali smo na vseh straneh na sovražnika in priborili smo si prehod do voz, odkoder se je cul stok ujetnikov, jok žena in glasno vpitje otrok. Klanje se je nadaljevalo še v večer, borilo se je pri vozu, kjer so kozaki zapalili ogenj, da je razsvetljeval bojišče.
Dim in iskre so se dvigale proti zraku, a sredi dima je bilo čuti mukanje goved; konečno so se odtrgali voli, ovce, koze, konji brez sedel in od straha podivjane kamele in so oddirjale z hitrostjo viharja v stepo.
Pri vozovih se je razvil najsrditejši boj. Eni so grabili plen, drugi so odvezovali ujetnike, ki so osvobojeni zagrabili za orožje in udarili na sovražnika.
Jok in stok žena je še bolj razbesnil vojake, da so uprav pobesneli in klali neusmiljeno Tatarje.
Velik del onih, ki niso mogli ubežati iz tabora, je bil pomandran, in za onimi, ki so se spustili v beg, smo se pognali na lov. Tudi jaz sem preganjal. Celo krdelo je bežalo pred enim vojakom; roka je otrpnela od udarcev, konji so gazili v krvi, sapa jim je zastajala v prsih. V tem sem sekal okoli sebe. Naenkrat se je zrušil konj pod menoj, kri mu je udarila skozi nosnice; mene je zalotil neki sen, ker pričela je teči iz mene gorka kri. Sedel sem in hotel sem se priporočiti Bogu in blaženi Devici, kar naenkrat se prične stepa vrteti okoli mene in na nebu se je prikazala svetla zvezda. Tedaj sem se onesvestil.
III.
Po našem mnenju moreš pogana imenovati nečistega psa ali kravo. In kar se človeku zdi grdo, to tudi Bogu ne more ugajati. Čeprav trdijo Tatarji, da so boljši od kristjanov, pa so si vendar v svesti svoje notranje nečistosti in gledajo na to, da si jo opero. Sedemkrat se kopljejo na dan, kar bi lahko prihranili, da so njihovi grehi manjši.
Pri nobenem drugem narodu ni tako težka sužnjost kakor ravno pri njih, in to prvič radi njihove krutosti, a drugič radi žalostnega razloga, da nimajo katoliške cerkve in nobenega duhovnika.
Kruto postopajo tudi s sužnji, kar se vidi prav lahko iz mojih doživljajev. Ujetnike prodajajo v Azijo ali kak drug del sveta. Mene so odpeljali z mnogimi mojimi tovariši v vas, imenovano Kislih, prav na morsko obalo, kjer majhna slana reka teče v globoko morje.
Koče so tamkaj sezidane iz podrtin nekega mesta, ki so ga, kakor oni trdijo, razdejali Samburati (prebivalci sar-matskih otokov). Še je ostalo nekaj zelo lepih in dobro ohranjenih poslopij, kjer so preje bila stanovališča, a sedaj zaganjajo na noč Tatarji ovce in govedo.
Včasih izkopljejo iz zemlje kamenite kipe, take umetnine, da izgledajo kot žive. Tatarski otroci se igrajo s temi kipi in naposled jih razbijejo. Tudi name so metali otroci blato, polena in vpili: “Gjaur! Gjaur!” a jaz sem vse to mirno prenašal, posebno radi tega, ker je aga Sekiman, ali kakor smo ga mi nazivali Salomon, načelnik tega mesta, z menoj žeto lepo ravnal. To pa je storil samo radi tega, ker je mislil, sodeč po moji dragi opravi, ki mi jo je odvzel, da sem zelo ugleden vitez v domovini in da bode lahko zahteval veliko odškodnino.
Oporekal sem mu, rekoč, da plemič
ne sme lagati niti v sužnjosti niti pred svojim sovražnikom.
Povedal sem, da sem pač znamenitega rodu, a da nimam premoženja, in da ne bode nihče dal zame odkupnine. Toda zvit, kakor je bil, mi ni verjel, ter mi je rekel:
“‘O vi ste lopovi! Vsakdo izmed vas se izdaje za berača in ne obeta odkupnine, da vas mučimo, in upate, da vam bode dal Bog v nebesih raditega blaženost.”
Ni me prodal v Azijo, kakor mnogo drugih, pustil mi je popolno svobodo, da sem lahko hodil vsak dan k morski obali. Tamkaj sem se vsedel na pečino, gledal sem na visoko daljno površje, ki je nemirno valovalo, a moje misli so bile daleč odtod. Čestokrat sem bolno zaječal, ker čutil sem, da je moja usoda zapečatena. Sedaj se nisem mogel nadejati niti najmanjše u-sluge, ker sem ostal sam. Vsi moji upi so šli po vodi, vsa velika viteška dela, ki sem jih mislil učiniti domovini, vse to je sedaj uničeno, uničena je tudi slava, s katero sem mislil iti po Marysjo. Duša se mi je napolnila s tugo, bol mi je razjedala srce in silno hrepenenje me je vleklo v domovino in za vsem tem, kar sem izgubil.
Jezil sem se, da sem se kdaj rodil; želel sem, da bi bil na bojišču; hudo mi je bilo, zakaj me ni Sukiman mučil, tedaj bi bil vsaj zaslužil palmo večnega zveličanja in gledal bi bil z očmi duše ono, za katero mi je tako hrepenelo srce. V svojih bolečinah nisem vedel, da se bliža konec mojemu trpljenju.
Vsak petek, na tatarski praznik, smo se vsedli ob reki, da so se drugi ujetniki odpočili dolgega truda. Skupno smo jokali in često smo tudi prepevali psalme. Tako nam je prešel dan v spominu na ubogo domovino. Slučaj je hotel, da sem bil jaz edini plemič med ujetniki v Kislihu; zato sem jim zapovedoval in jih hrabril, da ne bi kdo odpadel od vere in se s tem rešil svoje nesreče.
Bog ni tega dopustil. Ker sem užival pri Tatarih nek ugled, so mislili, da jim bom dal odkupnino, in vsled tega sem lahko lajšal svojim sotrpinom bedno stanje. Včasih sem dal lačnemu del svoje hrane, včasih sem jim pomagal pri delu in žejnim sem donašal vode.
Ti so mi v svoji hvaležnosti polju-bovali roke, čeprav sem jim govoril, da sem suženj kakor so oni sami, ter da bode prišel čas, ko me bodo videli v večji bedi in še v večjem zasramovanju, nego ga sami sedaj trpe. Tega niso hoteli verjeti ter so govorili: “Še živi Bog!”
Nekega dne je prišel Sukiman k meni ter mi rekel:
“Ti ne delaš prav, da mojo dobroto povraćaš z nehvaležnostjo; s teboj ravnam kot s svojim gostom, dočim se ti ustavljaš; varuj se, da ne bodeš čutil moje roke.”
Nato mi je raztolmačil svoje misli. Zahteval je, da pišem na rephbliko po tisoč cekinov in da bodem nato izpuščen na svobodo. Tega nisem mogel storiti, ker sem imel samo 300 zlatih cekinov, ia bal sem se tudi, da ne bi gospod Woršyanski v svoji veleduš-nosti posegel v svojo blagajno ter plačal zame, kar se pa na noben način ne zlaga z mojim ponosom.
Izročil sem mu pismo, ki sem ga naslovil na mojega prijatelja župnika v bližini Kamenca. Opisal sem vse križe in težave in zaprosil sem ga, naj prosi za pomoč, a samo za tako, ki pride z neba.
Lakomni Sukiman je zelo oveseljen pismo sprejel in ga odpravil po Ta-tarjih, ki so šli na sejem v Sučavo. Od tega časa je postopal z menoj še bolj usmiljeno ter me je še celo povabil v svoj šotor, ki je bil najlepši v celem mestu.
Bil je to bogat pogan, ki ga je zelo čislalo ljudstvo radi njegove hrabrosti in njegove sreče, ki ga je vedno sprem ljala. Ni ena njegovih žen mu ni rodila sina, imel je samo pet hčera. Najstarejšo izmed njih, Ho, je imel najrajši radi njene lepote. Tudi jaz sem jo večkrat videl, ker Tatarji ne zahtevajo kakor Turki, da si žene zakrivajo obraz. Kadar sem prišel k obedu, me je pogledala s strahom in z vedoželjnostjo, kakor da bi bil neko čudo; pozneje, ko je bila ublažena njena divja nrav, mi je dajala hrano v usta kot znak posebne naklonjenosti.
Sukiman se ni temu protivil, temveč je še celo sam mi prigovarjal, da naj opustim vedno tugovanje.
Radi mene se je tudi drugim ujetnikom boljše godilo, ker jim je šla Ila na roko. Vsled tega so jo vsi radi imeli. Kadar je šla mimo njih, so ji poljubovali roke ter so jo imenovali svojo dobrotnico.
Ta mala poganka ni imela samo gladkega lica, temveč tudi usmiljeno srce, tako da je človek moral večkrat pomisliti, da je ona prokleta radi greha svoje vere.
Napram meni je bila vedno naklonjena. Čestokrat, ko je sedela v kotu šatora, si je zamotala glavo v velik robec ter me je opazovala s svojimi svetlimi očmi.
Nekoč sem jo vprašal, zakaj me tako opazuje, dotaknila se je čela, ust in prsi ter mi padla pred noge:
“Gospod, rada bi bila tvoja sužnja.”
In isti hip je odbežala, mene so pa popadle grešne misli, katerih sem se moral ubraniti z iskreno in srčno molitvijo.
Isti dan je prišel Sukiman k meni ter mi rekel:
“Ti si me s svojim pismom prevaral, radi česa bi te moral mučiti; ker me pa ni Alah blagoslovil s sinovi, sem ti naklonjen radi tvoje mladosti in lepote. Zato ti pravim, če pustiš svojo
krivo vero in vzameš našega preroka, dam ti Ilo, ki te ljubi, posinovim te in vse, kar je moje, bode tvoje.”
Prvi čas nisem mogel ne dihati od velikega iznenađenja; ko pa sem malo zbral svoje misli, sem mu odgovoril, da je satan skušal nekoč Jezusa, obetajoč mu razna kraljestva.
Planil je na te besede in zarjovel ko divja zver. Zapovedal mi je takoj sleči obleko, ki sem jo imel na sebi in je odšel. Suženj mi je prinesel obleko iz navadnega platna in zapovedal mi je s pretečim glasom nositi vodo za živino.
Spominjam se še, bil je ponedeljek, ko sem nastopil svojo novo službo. Hodil sem na breg k reki, ki je bila pri morju zelo slana, težko sem vlekel mehove, v katerih je bila voda, in jo nosil v kamenito korito.
Tatarske žene, ki so šle k reki prat perilo, so naščuvale name pse. Zvečer nisem smel iti v šotor, kakor drugače, temveč sem se vlegel kraj živine; ker sem bil truden, mi je Bog poslal sladko spanje.
Naenkrat se prebudivši zapazil sem nežno, vitko prikazen, ki se je bližala meni. Prekrižal sem se, ker v mesečini se mi je zdelo, da vidim duhove, bila pa je le Ila, ki je nesla v posodi vodo in olje. Umila mi je noge, namazala jih z oljem, vsedla se kraj mene ter me gledala, dočim so ji iz oči tekle velike srebrne solze. Tedaj sem jo vprašal:
“Ila, zakaj si prišla?”
Tiho je šepnila, dvignila je oči k nebu:
“Zakaj si me prezrl?”
Vsled joka ni mogla nič govoriti. Ganilo mi je srce in hotel sem jo objeti, ali v isti hip se mi prikaže Ma-rysjina slika in grešna misel je zbežala od mene.
Povedal sem ji, da ne morem biti njen mož že radi njene vere ne; ona v svoji slepoti ni mogla tega razumeti, prijela se je z obema rokama za glavo in odšla je, kakor je bila prišla.
Sledečega dne sem se vrnil na delo, ki je bilo tem težje, ker je bila hrana slaba. Srečal me je Sukiman, ki mi je rekel:
“Te bom že upognil:”
Nato sem mu odvrnil:
“Moje telo boš upognil, a vedi, da sem plemič in da imam neupogljivo dušo.”
In odšel je škripaje z zobmi.
Tako me je Bog kaznoval za ono hinavsko pismo; da ga nisem pisal, ne bi bil tako postopal z menoj Sukiman čigar hčer sem prezrl.
V petek so prišli ponavadi sužnji, da se pogovore o preteklosti, in da bi peli žalostinke. Ko so me videli tako ponižanega, popadali so pred menoj na kolena in jokaje so govorili:
“Vaša milost je osramočena.”
Jaz tega nisem razumel, ker je Kristus, ki je izhajal iz kraljevega rodu,
bil še bolj zasramovan. Ujetniki, ki so vedeli za Sukimanove pogoje, so mi prigovarjali:
“Stori to, gospod, kakor da si sprejel prerokovo vero; ako storiš to navidezno, ne bodeš si omadeževal duše. Ko postaneš . na ta način Sukimanov sin, izboljšal boš naše stanje, ker mi hočemo biti tvoji sužnji.”
Rekel sem jim, da so oni podobni, če mi tako svetujejo, nemim živalim, ker si s takimi besedami omadežujejo usta. Niso mogli tega razumeti, da se ne spodobi ni samo navidez častiti preroka.
Odgovorili so mi:
“Mi vsi bomo tukaj položili svoje glave, da nas ubijejo.”
A oni so vztrajali pri svoji zahtevi. Ker Bog je odvzel ljudem nizkega rodu cenitev časti.
Ko je izvedel Sukiman tudi to, me je sklenil pokoriti z gladom. Ubiti in umoriti me ni hotel, ker me je preje ljubil. Tudi ni mogel storiti tega že radi Ile, ki ga je zelo prosila, ko je sklenil me ubiti, prosila ga je, da tega ne stori, in okrepljevala mu je nado, da se bom že preje ali kasneje premislil in ugodil njegovi želji.
Tedaj je prišel zame čas velikega trpljenja.. . Zadela me je pričakovana beda. In ko sem pomislil na moje prejšnje življenje, na slavo, na svoje neomadeževano ime, ki so mi ga zapustili, stisnilo se mi je srce. Mislil sem samo na to, da tudi v sužnosti ne bodem onečastil plemiškega stanu, čigar samozavest sem nosil v srcu in ki tvori temelj velike poljske države.
Sukiman me je hotel še bolj ponižati ter mi je rekel nekega dne:
“Smeš jesti s psi in moreš vzeti ono, kar se jim vrže.”
Ker nisem hotel, da bi se to zgodilo, živel sem se s kobilicami, ki sem, jih nabiral na morski ’ obali. V začetku sem dobil hrano od neznane roke, a slutil sem, da je to delala Ila. Kasneje so pazili nanjo, in ni mi mogla več pomagati. Ostale Tatarke ne samo, da niso imele usmiljenja z menoj, temveč so me celo nekoč preteple, da sem bil ves ranjen po životu.
(Konec prih.J
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
‘‘BELLADONNA’’ OBLIŽI
AU OBLIŽI E VOLČJIH Ć2BŠENJ SO KORISTNI PRI.
REVMATIZMU HROMOSTI BOLESTI v KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH NEVRALGIJI, PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH v ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH MRAZENJU v ŽIVOTU VNETJU OPRSNE MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Edini Slovenski zla tarski trgovec ur, veri žic in prstanov in vsa-* kovrstn o. zlatnine.
Se vara priporočam rojakom in rojakinjam da se pri meni oglasijo če potrebujete kaj zlatnine predno zanesete svoj denar^tujcem. Moja'zlatnina je popolnoma jamčena, moji stroški so mali; za-vol tega dam ceneje kakor drugi. Imam vsakovrstnih ur, El-aitnam, Ham ton in {-Illinois. Imam na budilnih in stenskih ur. Rojaki ne pozabite gesla, svoji k svojim. Podpirajte domače ljudi ne pa tujce. Pri njeni bote vedno najboljše postreženi. Priporočam sc vsem v Jolietu in po zedinjenih državah.
FRANK BAMBIČ
306 Granite St.
JOLIET, ILL.
wwvvwwvwwvwwvwvvkni
Oscar J. Stephen
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
.T^L^TVX NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud* življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
FR. Kompare.
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
The Will County National Bank
Of Joliet. Illinoia.
.-'re jema raznovrstne denarne slop ter pošilja denar na vae dele aveta.
Kapital in preostanek $3oo,om.m.
C.	E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Nenavadna Slabost


»
Ou
TRINER’S
BITTER-WINE
/«

/VOWIN' >
tainérovo
Horré víno
by JOSEPH TRILER 793 SAshland Ave. CHICAGO,.ILL
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
TRINERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti pri
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,
VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
REUMATIČNIH NAPADIH,
NEURALGIJI in NERVOZNOSTI,
MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,
KOLIKAH IN KRČIH,
VZDIGAVANJU in KOVCANJU...
VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost.
V LEKARNAH.
JOSEPH TRINER,
»■ih sin mm m
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
F. KERZE OO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Prepričani smo,
da vsaka velika bapka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo zaulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Van Buren Sts.
Naj starejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
Firro pivo v steklenicah.
Bottling Dept. Cor. Scott and Cloy St.	Botb Telephone* it
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji ■ najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Jolîet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344


potnim na moje roma-
nje v Sv. Deželo, jj ‘ Pollak
n
Rev. Jos.
OtO*«»OtOtC»OtOtO>OtOtCfOtO»OtOtO>CtOtOtOtOtOtOtOtC|
I Joliet Citizens Brewing Co-
i	North Collins St., Joliet, 111.
I Frite Elk Brand” pivo ;
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
(Dalje.)
13. Iz Dženina v Naplus.
Dne 17. februarija ob polu 7. zjutraj smo bili že zopet na konjih, ker nas je čakala prav na ta dan še dolga in jako vtrudljiva pot. V začetku je šlo vse dobro in gladko, jahali smo po lepi dolini; toda kmalu smo krenili na kamenito in grozno strmo pot, ki vodi navkreber. Držali smo se vso silo vsak svojega konja, ker bi bil na kameniti in strmi poti padec lehko grozno nevaren. Mimo raznovrstnih vasi smo prišli slednjič na planjavo obdano od prijetnih hribčkov in gričev. Na enem teh precej strmih hribov leži mestece Sanur. Ulice tega mesteca so silno ozke in umazane; prebivavcev je približno 2000. Mnogi mislijo, da je tukaj stala nekdanja Betulija, katero je oblegal asirski vojskovodja Holo-fern.
Ko smo jahali po tej planjavi mimo mesta Sanur, zamislil sem se nazaj v starodavne čase. Premišljeval sem, kako je bila nekdaj cela planjava polna asirskih vojakov. Med raznimi šotori je stalo lepo in dragoceno šotori-šče H'oloferna, ki je komaj čakal primernega trenutka, da zasede oblegano mesto in pomori njegove sestradane in žejne prebivavce. Dozdevalo se mi je, da slišim še zdihovanje nesrečnega mesta in vidim mlado toda častitljivo in v Gospoda zaupajočo ženo, kako gre iz mesta v sovražni šotor in da vidim, kako se veselo vrača nazaj v mesto, seboj pa nese odsekano glavo nevsmiljenega sovražnika. Komaj pa vstopi pogumna Judita nazaj v rojstno mesto, zadone iz veselih src navdušeni vskliki rešenega ljudstva: “Ti si slava Jeruzalema, ti veselje Izraela, ti čast našega ljudstva!” (Jud. 15, 10.)— Ob jednem mi je stopila pred oči neka druga junakinja, katere je bila junaška Judita le slaba predpodoba — Marija brezmadežno spočeta, ki je peklenskemu Holofernu glavo strla.
Okoli poldne smo prijahali do potoka Ain-Džeba, kjer smo se nekoliko odpočili in okrepčali. Postregli smo si prav po domače, kakor smo vedeli in znali; dišalo nam je pa vendarle, saj smo bili trudni in vsled napornega jahanja tudi lačni. Okoli ene smo odrinili dalje proti Sebastiji, ki je sedaj majhna vas s približno 200 prebivavci. Nekdaj je pa stala tukaj prekrasna Samarija, glavno mesto Izraelskega kraljestva.
Amri, šesti izraelski kralj, je kupil za dva talenta srebra ta hrib. Ker je bil kraljevi grad Tirza pogorel, si zbere to mesto za svojo stolico in je imenuje Samarijo. Lepo je moralo biti to mesto in krasna je bila njegova o-kolica. To priča prerok Izaija, ki kliče temu mestu gorje: “Gorje prevzetni kroni pijanim v Efraimu in obletujoči cvetlici, njega vriščeči slavi, njim, ki prebivajo na vrhu pretolste doline.” (Iz. 28, 1.)
Amrijev sin Ahab se je poročil se zloglasno hčerjo sidonskega kralja, Jezabelo, katera je vpeljala tudi po Samariji grozno sidonsko malikovav-stvo. Od slej je nezvesto izraeljsko ljudstvo kljub resnim opominom prerokov večinoma služilo malikom. Dolgo časa je Bog opominjal in svaril po svojih prerokih, slednjič pa je prišla kazen. Leta 720 pr. K. je kralj Sal-manasar po triletnem obleganju razdejal Samarijo, prebivavce pa je odpeljal v asirsko sužnost. Namesto Izraelcev so prišli sedaj v samarijanske pokrajine ajdje, ki so se z domačini, ki niso bili odpeljani v sužnost, spojili v eno ljudstvo, katero so imenovali Samarijane. Leta 107. pr. K. so se judje pod Janezom Hirkanom zopet polastiti- Samarije in so mesto vnovič razdejali; ali Gabinij, prokonzul Sirije, ga je zopet sezidal. Kralj Herod je potem povečal to mesto, ter je olepšal s prekrasnimi stavbami in dal je cesarju Avgustu na čast mestu novo ime Sebaste. — Iz dejanja apostolov vemo, da je krščanstvo v Samariji oznanjeval dijakon Filip in da sta sv. Peter in Janez tukaj birmovala.
Nekdaj prekrasno in ponosno mesto je sedaj majhna, zamazana vas, v kateri prebivajo vbožni, raztrgani prebivavci. Na olepšave, s katerimi je kralj Herod okrasil to mesto, opominja le dolga vrsta odlomljenih stebrov. Stal je tukaj nekdaj lep in prostoren paganski tempelj, krog katerega je bil med temi stebri, ki so ostali kot jedina sled nekdanje lepote, hodnik.
Bog je Samariji v kazen za maliko-vavstvo in nezvestobo napovedal popolno pokončanje. In vkljub temu, da je bilo mesto trikrat zopet sezidano, so vendar obveljale v celi svoji strašni resničnosti besede sv. Duha, katere je govoril po preroku Miheju: “Zato bom Samarijo enako storil groblji na polju, kadar se vinograd za-saja; in v dolino bom privalil nje kamenje in nje dno bom odkril.” (1,6.) In res, tako se je zgodilo; groblje je postalo nekdaj jako krasno mesto. Po hribu in v dolini so razkropljene zadnje sledi nekdanje krasote, davno minulega sijaja. Iz njiv in oljičnih vrtov štrle, kakor mrtvaške kosti iz grobov, odlomljeni stebri in drugi okraski palač starih izraelskih kraljev, ki so se v razkošju veselili življenja prav tam, kjer prebivajo sedaj njih vbožni in raztrgani potomci.
Zajemljiviši od teh razvalin pa so za nas sledi stare nekdaj lepe cerkve iz 12. ■ stoletja, posvečene sv. Janezu.
Kakor vse stavbe iz križarskih časov, tako nam priča tudi ta, da križarji niso imeli le močne roke, ki je spretno znala vihteti meč, da so marveč imeli tudi pobožno srce. Trdi se pa, da je že v prvih časih krščanstva stala tukaj cerkev, katero so križarji le prezidali, v kateri so bila nekdaj po sporočilu sv. Jeronima pokopana trupla sv. Janeza Krstnika, preroka Elizeja in Abdija. Sv. Pavla, učenka sv. Jeronima, je obiskala v četrtem stoletju te grobe in bila je priča čudežev, ki so se tukaj godili. — Razvaline mogočne cerkve iz križarskih časov so jako veličastne; dobro ohranjen pa je le en del, katerega rabijo mohamedanci za svojo mošej o.
Iz Sebastije smo morali zopet precej časa po slabi poti jahati navzgor in navzdol, dokler nismo prišli na lepo cesto, ki vodi iz Jafe v Naplus in sicer po jako prijazni in skoraj povsod dobro obdelani dolini. Okolica Na-plusa je tako nekako domača, da bi človek, ko bi ne videl ptujega drevja in po jutrovsko oblečenih ljudi, skoraj mislil, da je doma. Že od daleč zagledaš mesto, ki ima jako lepo in prijetno lego. Ob 5y2 smo prihajali do tam: otroci so nas sprejeli z vpitjem in s kameni. Opomniti moram, da je ravno mesto Naplus zavoljo svoje mohamedanske zagrizenosti na jako slabem glasu.	(Dalje prih.)
Morem in moram.
(Prosto po Reimmichlu za Amer. Slovenca Rev. Jos. Pollak.)
Bilo je 1. 1834, torej v času, ko so pri visokih uradih vladali še jako brezobzirno, v časih, ko — po našem pregovoru — palica ni le pela nove maše, marveč ko je igralo to orodje tudi pri sodnijah v Avstriji še jako imenitno, tu in tam jako občutljivo ulogo. Prav v tisti dobi je bil pri deželni vladi v Ljubljani služboval za pisarja mož Jurij Šterbak. Ta je imel nevesto, Pavlinovo Franico, pošteno a priprosto ljubljansko dekle. Glede poroke sta se že dogovorila, imela se je vršiti o sv. Martinu in Franica je imela pripravljeno že vso balo. — Prav takrat pa je nastopilo veliko pomanjkanje mej uradniki in tako je splezal na lestvici časti naš Jurij iz malo poznanega mesta priprostega pisarja na častnejše in mastnejše mesto deželno vladinega oficijala. Ta ne tako hitro pričakovani napredek je pa imel posledico, da se je našega novo pečenega oficijala lotil hudič napuha. Zavestno je korakal gospod Jurij Šterbak po glavnem trgu ljubljanskega mesta in postal je tako imeniten, da se mu je dozdevalo, da bi segel prenizko, ko bi si izbral za svojega življenja tovaršico Pavlinovo Franico. Začel je mož gledati po ljubljanskih punicah boljše vrste, Franici pa je sporočil, da z njuno poroko ne bo nič. Kaj se ni zvedelo vse zlasti takrat po ne še ravno veliki Ljubljani. Tako se je zvedelo tudi to in Franica je menila, da iz same sramote, katero ji je napravil oficijal Šterbak kar nič več ne more med žive ljudi. Bolela jo je ta nezaslužena sramota tolikanj, da je skoro obolela. Vse to je slednjič zvedel tudi deželni predsednik grof J., ki je bil pravičen, toda neizprosno odločen in strog mož. Neke ga dne je dobila Franica pisemce, v katerem jo je pozval k sebi sam de želni predsednik. Ko je prišla dekli ca pred grofa, jo mož sočutno vpraša kako in kaj in dekle mu je moralo povedati celo svojo srčno zadevo. — Ko je končalo dekle svoje pripovedovanje tedaj je silno grdo gledal deželni predsednik. Ne ene prijazne besede m več zinil visoki gospod, marveč načečkal je le prav naglo pisemce, je zapečatil in zarenčal je nad dekletom: “Dekle, nesi takoj to pismo oficijalu Šter baku; dobiš ga prav zdaj gotovo v njegovem stanovanju!”
“Ekscelenca,” je odgovarjala Frani jaz vendar ne morem.
“Takoj mi odnesi pismo! Jaz svojih ukazov ne ponavljam dvakrat,” je ren tačil mogočni gospod in gledal je pri tem tako hudo, da je upadel deklici ves pogum, da se ni upala prav nič več oporekati, marveč skušala je čim preje izginiti iz sobe strogega moža.
Ko je pa stopila Franica iz hiše predsednikove na cesto, tedaj je šele prav spoznala v koliko zadrego jo je spravil grof J. Slutila je Franica, da je v pismu bržkone zapisano, da mora Šterbak ostati pri dani besedi; tega ukaza pa vendar ne more sama izročiti nezvestemu svojemu ženinu. Toliko ponosa, tako si je mislila deklica, moram pa vendar imeti kot ljubljansko dekle, da se ne ponižam tolikanj. Sram bi me bilo tako, da bi menila, da se moram pogrezniti v tla, ko bi morala .gledati Jurija, ko bo bral to pismo. — Šla je torej k sosedi, k Pogorevčkovi Zefi, s prošnjo, naj ona prevzame to nalogo in naj izroči Šterbaku predsednikovo pismo. Pogorevčkova Zefa je bila devica v srpanu in po celi Ljubljani in okolici znana zavoljo svojega strupenega jezika. Ali naj ti popišem, ljubi bravec, Zefo? Ne bom ti je po pisoval, rečem in povem ti le toliko, da je bila Zefa šepasta, škilasta in grbasta in vrhu tega pa tako nevstrašena da bi se ne bila zbala tudi ne treh dragoncev. Ni bilo treba prositi dolgo Zefe, takoj je bila pripravljena nesti
pismo k oficijalu Šterbaku, tem rajše, ker vsebine pisma ni vedela in ker je že zdavno čula, da se je iz ošabnosti odpovedal Franici. Pol ure pozneje je že krevsala naša Zefa proti stanovanju oficijalovem. Ko je Pogorevčkova vstopila v stanovanje, jo je hotel Šterbak nezaslišano odsloviti, kajti bal se je, da ga bo hudobna Zefa pošteno oštela zavoljo njeni sosedi Pavlinovi Franici dane in snedene besede. Kaj naglo pa je postal Šterbak skrajno prijazen, ko je zvedel, da prinaša Zefa predsednikovo pismo, katero je takoj odprl. Bral pa je tole: Gospodu oficijalu Šterbaku! V teku štirinajstih dni se imate poročiti z osebo, katera vam izroči to pismo. Ako se mojemu povelju protivite, zgubite službo in vrhu tega jih dobite s palico petdeset. Grof J. predsednik.
Ko je Šterbak to prebral, je menil, da se ruši hiša nad njim. To strašilo naj on poroči, — nemogoče — toda dobro je tudi vedel, da grof J. nobene šale ne pozna. Bila pa mu je tudi prikrita stran njegovega telesa tako ljuba in draga, da bi ji petdeset udarcev s palico nikakor ne privoščil. In njegova lepa službica, ta mu je bila pa še ljubša. Vedno bolj in bolj si je ogledoval Zefo, katero mu je strogi grof nakomandiral za nevesto. Kako pomagati? Pomoči ni, si misli Šterbak, ugriznimo torej v to tako kislo jabolko.
Skoraj ihteče je vprašal Zefo: “Koliko ste pa stari?”
“Kaj vas to briga,” je zarohnela Pogorevčkova, “vsekako bi bila lahko vaša stara mati.”
“Tri sto medvedov!” — je zdihoval oficijal. — “Ali imate hišo, ali imate kaj denarja?”
“Kaj vam je to mar” — je lajala Zefa.
“Biti mi mora mar” — je ječal oficijal — “jaz se moram poročiti z vami.” Komaj začuje to Zefa in že je planila proti njemu in pripeljala mu je gorko zaušnico.
“Tukaj jo imaš” — je besnela Zefa — “jaz sem poštena ženska in kaj ta-cega ne prenesem, zapomni si to, ti grinta ti, grintasta!”
“Strašno, grozno” — je moledoval Šterbak — “pa vzeti vas moram, sicer jih dobim s palico petdeset.”
“Zaslužili bi jih tri sto, vi, lump!” “Jaz zgubim svojo službo!”
“Saj je niste vredni, škric vi pokve-čeni!”
“Oh — oh — oh — vzeti vas moram, predsednik vkazuje, berite to pismo —- predsednik je neizprosijiv.”
“Jaz vas ne maram. Kaj naj počnem s takim škricem? Meni grof ne bo vkazoval.”
“Zefa! Ako ne vbogate, bote zaprta!”
“Ka-aj? Jaz zaprta! Bomo videli!” “Pojdiva k predsedniku!”
“Magari k cesarju!”
Pol ure pozneje sta stala Zefa in Jurij pred predsednikom. “Kaj hočete pri meni?” je godrnjal grof J.
“Predstaviti sem vam hotel, ekscelenca, svojo nevesto, saj ste blagovolili vkazati, da se moram v teku dveh tednov poročiti z osebo, ki mi bo izročila vaše cenjeno pismo.
“Jaz njegova nevesta?” — je hro-pela Zefa — “gospod grof, lepa hvala za tacega capina!”
“Molčite!” se je zadrl predsednik, potem je pa vprašal: “Kdo vam je pa izročil pismo?”
“Ta le ženska,” je zdihoval Šterbak. Zdaj je pa tudi grofa nehala strogost. Strogi mož se je prijel za trebuh in začel se je smejati, da je bil rudeč in višnjev.
“Glej ga, hudičevega dekleta, torej me vendar ni ubogala!” je rekel predsednik, “ne tako hudo, Šterbak, vas pa vendar nisem hotel kaznovati. — Ono pisemce bi vam bila imela izročiti vaša prejšnja nevesta. Ker se je pa morda sama sramovala, je bržkone naprosila to ženico. —- Poberite se izpred mene takoj! Poravnajte celo zadevo s Franico Pavlinovo, glede katere velja moj neizprosni ukaz! Ako ne, tedaj ostane pri kazni.”
Šterbaku je bilo, kakor bi se mu bil odvalil težak kamen, urno se je pobral iz predsednikove hiše ves srečen, da se mora poročiti s Franico. — Skesano je prosil Franico odpuščanja za svojo nezvestobo in dekle mu je rado odpustilo. Dva tedna pozneje je bila poroka in oba sta bila srečna.
11 . ■ n.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5—< 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett, Cal.
TROST &KRETZ
izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerachaum” Sc, Na drobne se prodajajo povsod, na debelo pa na
IN Jefferson Street. Joliet, IM.
Mirovni .sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
j. p. King &
Oba telefon “■ TiPlSTli štev. 8
?#ÿ¥¥^trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
Naïional Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalnam
N. W. telefon 808.
♦02 Ohio Street JOLIET, ILL.
O. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street
NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
ii>4 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Straka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CD.
Office and Works, 642-644 Cass Street
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom «vojo
Mesnica
Tei. 101	Joliet, 111.
(Nadaljevanje z 2. strani.) Slovenec kupi, pa mora sam v kaki samoti živeti! Le kjer vidite, da so zares Slovenci naseljeni, tam si kupite farmo!
Naš rojak g. Gregor Seliškar je dal pogodbo za zgradnjo nove hiše, ki ga bode stala 1,800.00 dol. (izgovori: ti-sočosemsto dol.) Hiša bode iz cementnih kamnov zgrajena na dve nadstropji. To spomlad vdobimo parno žago k Tomšiču. Slovenci so napeljali čez 50 tisoč čevljev loksov ali hlodov za žagati. Lansko zimo so Slovenci dali na Willardu žagati 80 tisoč čev. hlodov. Vreme je jako u-godno še sedaj za vcziti težavo. Slovenci naložijo' čez 5 ton težave drv ali lesa na par konjev. Anton Trunkel tukaj vozi po 3 tisoč čev. lesa s par konji. To je dobro, da imamo sneg. Iz VVillarda se bo sedaj odposlalo 750 tisoč čev. lesa v Chicago. Ako kje v kaki slovenski naselbini mislijo Slovenci graditi cerkev ali šolo, naj pridejo sem kupit les. Popolnoma izdelan najboljši les se vdobi po 16 dol. tisoč čev. Mi smo 300 milj od Chicago, 111.
H koncu naznanjam, da zadnjo nedeljo zjutraj je utrgala nit življenja neizprosna smrt osem mesecev starej hčerki našega rojaka Antona Zupančič. Pokopana je bila v torek na katoliško pokopališče Matere Božje v Greenwoodu, 7 milj od tukaj. Žalujočim starišem naše iskreno sožalje!
Pozdravljam h koncu vse Slovence in Slovenke v Ameriki. In tebi, list, pa želim, da bi vsak član K. S. K. Jed-note bil tvoj naročnik. Ostanem tvoj prijatelj z Bogom do prihodnjič.
Ignac Česnik.
St. Paul, Minn. — (Konec.) Tako je prvo polletje hitro minevalo in se približevalo koncu. Nekako 12. januarja smo začeli s pismenimi izpiti in potem ustmenimi, ki so trajali tja do 23. januarja. Dne 24. jan. se nam je prebrala naša obsodba, in naslednjega dne smo zaključili s pontifikalno sv. mašo in znamenitim govorom Dr. J. Seliškarja prvi tečaj. Po žalosti pride veselje, za slabim pride dobro, po napornem delu pride počitek, po truda-polnem učenju slede počitnice, ki se dijaku kaj priležejo. Smeji se jim že mesec poprej e, kakor cigan belemu kruhu.
Torej počitnice so se pričele 25. januarja. Trupoma kakor mravljinci so zapuščali dijaki v četrtek popoldne semenišče sv. Pavla. Tudi jaz sem se podal na počitnice. Odrinil sem jo v petek zjutraj z vlakom proge Northern Pacific proti mrzlemu severu.
Šel sem namreč na Ely, ki je oddaljen okrog 117 milj od mesta Duluth. Vožnja od St. Paula do Du-lutha mi ni bila kaj prijazna in kratkočasna, ker bil sem skoro sam v kupeju. Malo me je pa tudi skrbelo, ker so mi bili ti kraji popolnoma tuji. A “prmej žtalaža”, srečo sem imel, pa kakšno!
Takoj ko sem izstopil v Duluthu, sem se podal v čakalnico. Kar zagledam tam v kotu tri kosmate, zaraščene može, vsak s kosom kruha v eni roki, v drugi pa kranjsko klobaso. Takoj sem spoznal po klobasi, da so to. Kranjci, o katerih se nisem motil, ker so mi potem sami povedali. “Kam pa vi?” sem stavil vprašanje. “Na Eveleth gremo, prišli smo iz starega kraja,” so mi odgovorili. Tako sem dobil novo družbo. Podal sem se potem k uradu, da kupim vozni listek, kar se mi zopet prikaže kranjski obraz, ki ga je koj lahko spoznati. Porasli lici, porasla brada in dolge mustače, ti pričajo kaj dobro, koga imaš pred seboj. Kranjec ni napačen, vsak svoje pameti, kakor zevne glave, ki jih je Riben-čan prevrnil po rebru navzdol in so trkljale vsaka v svojo smer, ker so imele vsaka svojo pamet. Tako tudi nekateri Slovenci tu gori na severni strani si mislijo: “Naj le rasejo musta-či, vsaj ozebel ne bom, in pa brivec je tudi predrag, 50c, včasih celo 60c za ostriči in obriti računa.” Mogoče imajo take tehtne vzroke, tako si vsaj jaz mislim. Pa naj neham s tem in se podam k prejšnji tvarini. Seznanil sem se namreč pozneje še s tremi Slovenci, s katerimi sem tudi odpotoval proti Ely. Šli so tudi oni na Ely in so mi še posebno prijaznost izkazali: pripeljali so me prav do namenjenega mojega bivališča. Imam namreč sestro, pri katerej sem prebil te pretečene počitnice.
Zlata doba je kaj hitro minevala. Včasih sem se podal na obisk k spošt. g. Father Buhu, katerega nisem po-preje še poznal. A tudi prilika se mi je ponudila, govoriti namreč osebno z možem rudečega plemena — Indijancem. Znan je namreč prav dobro pri tamošnjih Slovencih, katere pride večkrat obiskat. Tako je bil tudi med tistim časom prišel dvakrat, ki sva se prav pošteno pogovorila. Imenujejo ga namreč John Bear Grease (kar pomeni medvedovo mast). Ima pa svoje indijansko ime, kakor so mi F. Buh povedali.
Kar se tiče kraja samega, se mi prav dopade, zlasti mora biti to krasen kraj v spomladanskem in poletnem času. Slovenci tudi niso tako zaspani kakor kje drugje. Odlikujejo se z največjo in eno. najlepših cerkva na prijaznem vzvišenem hribčku in s pripravnim župniščem pred vsemi "drugimi narodnostmi. Ker sem ravno o-menil mimogrede onega rudečekožca, hočem tudi nekaj omeniti o ureditvi njihovega pokopališča. Nisem namreč tega, kar bom opisal, sam videl, ampak sem slišal od mojega prijatelja, ki si je vso to stvar ogledal sam.
Ti rudečekožci namreč imajo to prirojeno idejo, da določijo kraj za pokopališče na kakem otočiću. Tako
Rezervni sklad nad
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	1 Qf
brez odbitka rentnega davka.	JLJLJL 3 /O
Naš zaupnik v Zjed.	-¿-s \r	o 1/ c ♦« 6104 St. Clair St., Cleveland, O.
državah je	A £JL I.A K	,	82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov
kron.
namreč, si mislijo, je najbolj varno truplo mrtvega. Torej imajo taka pokopališča veliko bolj trdno ograjo kakor naša; in kar so pri nas vrata, skozi katera pridemo na sveti prostor, to je'pri njih čolnič. Torej v tem oziru je veliko bolj zavarovan kakor so naša pokopališča.
Kako imajo urejeno na grobovih, je tudi zelo zanimljivo. Jame namreč ne skopljejo prav globoke, v njo polože truplo zavito v kako platno včasih, potem narede prav nizek grobič. Na to postavijo majhno hišico, podobno hišici domačega psa, notri pa polože različna orodja, ki kažejo in predoču-jejo stan umrlega. Na grob pa tudi postavijo majhno skledico, v kateri sem pa tja prinesejo različna jedila. Po njih fantaziji namreč človek še živi na onem svetu, zato mora tudi jesti.
Ko bi bil tu v poletnem času, bi se sam napotil na kak tak kraj, kar bi veliko bolj živo mogel popisati tudi običaje njih življenja. Toda boginja Morana vlada preljuto tu gori na severu. Zato je bolje, da pred njo bežimo v gorko osobje in počakamo prihoda boginje z venci raznoterih rož ovenčane, Vesne — spomladi, ki nudi vso lepoto božje narave radovednim očem v največji meri.
Tako so mi počitnice, zlata doba, kaj hitro preminule. Čas je bil torej prišel prehitro, takorekoč zapovedujoč: “Vzemi, hlapec, kovčeg v svoje roke, ker tebi ni usojen in odločen stalni kraj, ampak le začasen.” Tako sem torej moral zapustiti svoje znance in se podati nazaj v svojo delavnico, kjer delam zdaj in nadaljeval bom to delo tja do meseca junija, dokler ne bo zasijala zopet zlata doba — počitnice.	Mirko Snežičanov.
Iz Adlešič, 24. febr. — Našim rojakom v Readingu naznanjam s tem, da sem prejel danes po pošti 120 K, katere so nabrali in poslali za našo župno cerkev. Nabirala sta Matija Var-dijan iz Dolenjec št. 1. in Matija Žugelj iz Dolenjec št. 5. Darovali pa so ta znesek: Iz naše župnije: po $2 nabiralca Matija Vardijan in Matija Žugelj — in Peter Črnič iz Bednja; po $1: Štef. Kapele iz V. Sel, Mat. Vlašič iz Dolenjec št. 3. in Miko Črnič st. iz Bednja. Miko Črnič ml. iz Bednja 50c in Pet. Kralj iz Fučkovec 25c. Iz župnije Podzemelj: Ant. Križe $1. Po 50c:	Miko Šegina, Jože Šegina, Jurij
Kralj, Miha Milek, Miha Jakobčič, Mat. Brinec. Ivan Stubler ml. $1, Iv. Stubler st. 40c. Po 25c: Miko Muc, Jože Kralj, Ivan Križe, Ivan Jaklič, Ivan Kralj, Ivan Pezdirec, Ivan Po-žek, Marko Kralj, Ivan Šimec, Ivan Starešinič, Ivan Matetič, Ant. Jaklič, Ivan Šimec, Ludvik Nigel, Jak. Čudo-van, Jožef Stariha. Iz župnije Suhor po 25c: Ivan Janžekovič, Jožef Težak, Peter Težak, Jožef Stubler, Ivan Jaklevič. Iz župnije Metlika po 25c: Frančišek Jaklič, Ivan Šuklje, Jurij Pezdirec. Iz drugih župnij po 50c: Matija Moravec, Miha Fracol, Ivan Fracol, Anton Matijašič. Po 25c: Franc Planinec, Franc Špehar, Ivan Gorše, Alojzija Matijašič, Miko Šte-fanič.- Za ta prelepi dar se vsem darovalcem, posebno pa še nabiralcema prav srčno zahvaljujem. Bog Vam vsem skupaj stotero povrni! Hvaležen sem Vam še toliko bolj, ker imate zdaj tudi v Ameriki slabe čase in slab zaslužek, pa ste si vendar toliko pritr-gali in darovali v čast božjo. Pisali ste mi, da naj bi se ta znesek porabil za ograjo na oknih v zvoniku. Ta je sicer res potrebna, a mislim pa, da bi brez n j e tudi še nadalje lahko nekaj časa prebili. Veliko bolj potrebni so v naši cerkvi altarji, zlasti še veliki, ki je že prav slab, vsaj je bil delan še 1. 1782. in prenovljen 1. 1868. Ta denar mislim torej porabiti za novi altar, če je Vam prav, to je, dejati ga v hranilnico v ta namen, upam namreč, da bom dobil tudi še od drugod iz Amerike, kjer se tudi pobira za našo cerkev, kaj denarja in vse to bi naložil na obresti. Mislim, da temu ne boste ugovarjali.
Pred kratkim sem dobil za našo cerkev tudi 16 K, katere je poslala Ana Tomecal iz So. Chicage. Ivan Miketič iz Gorenjec št. 11. pa je poslal iz Mohawka pri Calumetu kapelici Matere božje v Adlešičih 3 K. Tudi za ta dva lepa dara se lepo zahvaljujem. Bog povrni!
Letošnji predpust je bilo pri nas 7 porok. 12. febr. pa kar 5 na en dan. Toliko jih ni bilo krnalo na en dan, ali pa morda še nikdar pri nas. Na svečnico je bilo kar 6 parov ozvanih ali oklicanih.
Vse rojake naše lepo pozdravlja Ivan Šašelj.
Za slovo.
Nižje podpisani vam naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se bodem podal prihodnji teden v pondeljek, to je na 11. marca na farmo, 28 milj južno od Jolieta. Težko mi bo zapustiti Joliet, v katerem sem bival celih 16 let in v tem času sem si
pridobil mnogo prijateljev, pri katerih sem si pridobil večje zaupanje in uda-nost, kakor sem mogel pričakovati.
Tem potom prosim vse sorodnike prijatelje in znance odpuščanja, ako sem se kateremu kaj zameril, in obenem se tudi srčno zahvaljujem za ljubezen in naklonjenost, katero sem od Vas užival.
Posebno se pa zahvaljujem bratom in sestram in svakom moje žene in tudi nekaterim mojim prijateljem, kateri so me iznenadili v sredo večer 6. marca, ko so prišli obloženi z raznovrstnimi okusnimi jedili, pijačo in prijetno dišečimi smodkami. Hočem navesti njih imena, ki so: G. in gospa Josip Stukel s sinom Francetom; g. in gospa John Stukel; g. in gospa John Grahek s hčerjo Elizabeto; g. in gospa Matija Judnič; g. in gospa Matija Stukel; g. in gospa Matevž Kožuh; gospa Katarina Brunskole in hčerka Ana; g. in gospa John Petrič; gospa Marija Trope; g. Matija Golo-bich; g. Anton Janoš in g. John Kuka r.
Še enkrat se Vam vsem, posebno tudi čč. šolskim sestram in strežnikom cerkve sv. Jožefa, ki so darovali svojemu tovarišu, mojemu sinu Martinu krasno sliko Srca Jezusovega, srčno zahvaljujem za trud in udanost, katero ste mi izkazali in Vam kličem: Ostanite zdravi in srečni do svidenja!
Joliet, III., 7. marca 1912.
Martin Mutz in družina.
Osel, ki prinaša srečo.
Vsakdo, ki išče v loteriji sreče, ima svoj princip, na čegar podlagi srečka. Lastnikom domačih oslov se pa priporoča sledeča dogodba v pretres, ker dokazuje nove vrste zmožnosti dolgo-uhca. Osel, ki je prinesel nekemu kmetu njegove pridelke v mesto na trg, je stal mirno pred prodajalno nekega branjevca. Oslov stoični mir pa je razdražil malega pocestnega prodajalca srečk grške mornariške loterije, ki jih je prodajal kričaje. Na vse mogoče načine je skušal spraviti v osla več živahnosti, kar se mu pa ni posrečilo. Naenkrat mu ponudil pred gobec malo košaro, v kateri je imel svoje loterijske srečke. Dolgouhec pa je nebodilen stegnil svoj gobec v košaro in zagrabil v nemal strah malega prodajalca eno srečko. Komaj je to zapazil neki mimoidoči prodajalec mleka že je skočil k oslu in mu iztrgal srečko iz gobca, češ da mu bo gotovo prinesla srečo. Kupil jo je od prodajalca za eno drahmo. Na dan srečka-nja pa je bila od osla vlečena srečka tudi izsrečkana, in srečni kupec je dobil 20,000 drahem.
Godba za plese in vse druge zabave
zmožna igrati slovenske in drugona rodne komade, najnovejše. Z orke strom ali plehovo godbo po linijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav “A. S.”	ufn
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098 urada tel. Chicago 564. Boyne'i Band and Orchestra, soba 2, D’Arcj Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos A. Boyne.
NAPRODAJ ALI V NAJEM HIŠA in lota na 522 Lime St. Kdor bi kaj takega potreboval naj se oglasi pri St. Loparc, Citizens Brewing Co., Jc liet, 111.
KJE JE MOJ BRAT VINCENC Hotujec? Nahaja se nekje v Moy-dell, Pa. Prosim, da mi piše radi odhoda v staro domovino, ali mi naj javi kdor ve za njega. Katarina Hotujec, 1129 Main St., Allegheny, Pa.	4t
RABIM KROJAČEV (BUSHEL-men), več pove Will. T. Richards, 506 Joliet National Bank Bldg, Joliet, 111.
KJE JE FRANC KRUŠEČ IZ UČA-kovec št. 18 fare Vinica na Kranjskem? Prej je bil v Pittsburgu, Pa., a zdaj ni že 8 let nič glasa od njega. Za njegov naslov bi rad zvedel in zanj prosi Jurij Koenig, župnik na Vinici, Kranjsko.	It
IŠČEM JOŽEFA IVANETIČA DO-ma iz Črešnovca, Dolenjsko. Pred letom dni se je nahajal y Crested Butte, Colo. in sedaj je mi neznano kje. Prosim cenjene rojake kateri ve za njega, naj mi blagovoli sporočiti, ali naj se pa sam javi. John Stariha, Crested Butte, Colo., Box 93.	3-5

Le malo okrepčila rabite, da ( se ohranite zdravi, ki uredi se- ! stav in čisti kri.
Vprašajte drugista za NEEDHAM’S EXTRACT Ima ga, ali ga pa dobi. Piši nam, da pošljemo knjigo kako so drugi rabili deteljo zoper razne krvne bolezni.
D. Needham’s Sons,
Lakeside Building, Chicago, 111.
PRATIKE
Blasnikove imamo še veliko, za to bi jo moral imeti vsakdo, ker prodajamo jih
eno za 5c, 25 za $i.
Pišite po nje danes.
AMERIKANSKI SLOVENEC,
Joliet, Illinois.
ROJAKI-VOJAKI!
Vsak, ki je še dolžan opravljati o-rožne vaje, mora to storiti; če pa mu ni mogoče, mora prošnjo pisati na oblasti, da se ga oprosti za vsako leto posebej, drugače zapade kaznim. ,■
Kdor roj ako v-vojakov želi biti oproščen orožnih vaj za leto 1912, naj se oglasi pri meni, ali mi naj pa piše in pošlje svojo knjigo ali pa pozivnico m $1.50 za poštnino in stroške.
Imam dolgoletno skušnjo v notarskih stvareh, za to lahko služim rojakom tudi če so živeč v drugih krajih Amerike, če mi pišejo i raztolmačijo svoje zadeve.
Izdelujem vse notarske listine in izposlujem tirjatve, dedščine ali dote in dolgove iz starega kraja za rojake v Ameriki.
JOSIP KLEPEC, javni notar, Joliet, 111.
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev
IVAN KAKER
220)4 Grove St. Milwaukee, Wi«.
in več stalnega
dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im-portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
Primera.
“Atej, kaj pa je to; meteor?”
“No, tako nekak odpadnik od zvezde.”
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenske perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču če* treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričaju se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
Ne kupi hiše ali posestva predno se z mano pomeniš
Geo. B. Horwat
prodajalec zemljišč in broker 533 E. 84 St.,	New York City.
Pišite za podrobnosti.
Lote na lahke obroke.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše mejo po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & L Pasdertz
•e dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite tora) in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
400 Ohio Street
Joliet« 111»
POZOR, SLOVENCI
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja je: OBČINSKA HRANILNICA NA VRHNIKI. Posluje še le drugo leto in se ji je zaupalo že nad poldrugi milijon kron hranilnih vlog. V to hranilnico nalagajo tudi sodnije denar mladoletnih otrok in varovancev ter č. g. župniki cerkveni denar.
Vloženi denar obrestuje po 4J4 odst. brez vsakega odbitka. Za varnost denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in vsa davno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba je v ti hranilnici, tudi v slučaju vojske, popolnoma izključena.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi bahki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na občinsko hranilnico na Vrhniki in ne v kako drugo manj varno hranilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišiti razločno in natančno.
Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, brez da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
Semena.
Kupite «e mena vez skup, in debite boste vec že denar in tudi bolje blngo.
Imamo zalogo finih semeniste vrste kot jih rabijo vrtnarji in kmeje, kf so nojboljša.
Bush & Handwerk
Prodajalni železnine
115-117 Jefferson Street	JOLIET, ILL.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imemije
ter je najboljša pijačo,
E. Porter Brewing Company
Ota telefona 405.1	S. Bluff St., Joliet, 111.