ASO (LETO) XXV. (19) No. (štev.) f7
E8LOVENIA iLIBRE
BUENOS AIRES 28. aprila 1966
Sejavci
Če iprimerjamo zgodovino evropskih narodov, pridemo do sklepa, da je zgodovina slovenskega naroda edinstvena. Noben drug narod ni bil prisiljen v takih okolnostih biti tako trd boj za svoj obstanek, kakor slovenski. Za obstanek — za golo življenje! Silam, ki so mu nasprotovale, kljub premoči in vztrajnosti ni uspelo, da bi izločile slovenski narod kot živo narodno skupnost iz družine evropskih narodov.
Upravičeno je vprašanje kako je mogoče, da se je 'slovenski narod ohranil pri življenju. Odgovor je preprost: slovenski vodniki so kot sejavci vrgli seme ljubezni do materinega jezika, ki je vzklilo in rastlo in dalo obilen sad. Eden prvih in najplodnejših sejavcev v ljubezni do materinega jezika je bil Slomšek, ki je tudi že leta 1861 vzkliknil v avstrijskem državnem zboru „Pustimo vsakemu narodu in jeziku enake pravice... Vsakemu svoje! Z združenimi močmi v krščanski ljubezni!“
VIETNAMSKA ŽALOIGRA
Notranji mir v Južnem Vietnamu,1 daciji tedanjega kat. južnovietnamskega ki je nastal po zagotovilu Kyjeve voja- ! predsednika Ngo Dinh Diema. ške vlade, da bo najkasneje v petih me- j O položaju v Južnem Vietnamu, kjer ] secih razpisal svobodne volitve, je sa- sie vojskovanje nadaljuje na vseh bomo navidezen. Budisti v Saigonu so jiščih ter ga spremlja neprestano ame-namreč začeli znova rovariti in groziti riško bombardiranje industrijskih sre-z nemiri, ,češ, da jih bo Ky prevaril ter dišč v Severnem Vietnamu, se je izja-ne bo izpolnil svoje obljube. Med ljudi vilo v prejšnjem tednu v.eč ameriških so širili tudi govorice, da too general osebnosti. Predsednik Juhnson je na tfi-Ky sam organiziral navidezni državni skovni konferenci dejal, da južnoviet-1 udar, da bi se bolj utrdil na oblasti, namsko ljudstvo preživlja hudo politi-
I Z
T C D N A
Budisti so na nekaterih mestih napadli tudi katoličane, ki ne odobravajo njihovih izgredov ter izsiljevanja vlade z volitvami v sedanjem času, ker se bo z .njimi v sedanji zmedi samo povečal komunistični vpliv v parlamentu. Organizirani katoličani so budistom zagrozili,da bodo nastopili z ne bo imela nič proti vladi, ki bo izšla orožjem proti njim, če ne bodo prene- iz bodočih volitev. Te vlade pa ne bo hali s svojimi izzivalnimi izgredi po priznal Hanoi, ker hoče imeti Južni južnovietnamskih mestih. Te notranje Vietnam. Ta njegova zahteva je pa tu-težave v Južnem Vietnamu je prišlo v di največja ovira za mir. Šef ameriške-zadnjih dneh še večat šest sevemoa- j ga koordinacijskega generalnega štaba
čuo krizo. Toda je prepričan, da jo bo prestalo in da bo z ustavno vlado rešilo svoje probleme. Dean Rusk je pred se-natnim zunanjepolitičnim odborom pozival južnovietnamske politike naj ohra-1 nijo trdno fronto nasproti komunistični napadalnosti. Zatrjeval je tudi, da ZDA;
I meriških pacifistov. Ker je prišla v ka- J general Earle Wheler je izjavil, da I Vzgoja in borba sta vztrajno vodila > ^0ijgjce sj.0je novica da jim je severno- sedanja vietnamska kriza lahko privede j Slovence do spoznanja, da je narodnost amerjgki poslanik Henry Cabot lodge do vojne s komunistično Kitajsko. To j
dobrina, za katero je vredno doprina-šati žrtve. Narodna zavednost in zavest sta se po smernicah krščanskega nauka globoko zakoreninili pri njih.
omogočil javno konferenco, so katoli- je pa napadel v Budimpešti sovjetski čani v Saigonu priredili velike demon- j obrambni minister Rodion Malinovski,: stracije proti ameriškemu poslaniku in ! pa ne zato, ker bi se zavzemala za mir
i zahtevali njegov odhod. Očitali so mu,
Lepo je povzel in prikazal odnos teh j da -zdaja koristi svoje lastne države. Slovencev do naroda in jezika dr. Mir-, Ameriškega poslanika južnovietnamski ko Gogala^ ko je pred leti na socialnem katoKani nimajo dobro zapisanega Že
iz leta 1964. Tedaj so ga napadli, da je
dnevu v Buenos Airesu ugotovil: „Je-
V Vietnamu, ampak zato, iker da dela težave pri prevažanju sovjetskega orožje v 'Severni Vietnam. Zatrjeval je, da zato Sovjetska zveza Severnega Vietnama ne more vojaško tako učinkovito
zik je čudovita posoda, ki narod vanjo bd soudeležen pri odstranitvi in likvi-i podpreti, kakor bi rada.
zajema m v njej ohranja izvirno in pri-	...............
rojeno bogastvo svojega duha. Jezik je
Nepopustljivi De G multe
Z ozirom na De Gaullovo odločitev j jasno povedal stališče nemške vlade, da o umaknitvi francoskih vojaških oddel-1 morajo francoske vojaške sile v Zahod-
do neke mere izraz naše duševnosti in hkrati tudi nosiiec in posredovalec velike večine narodnih kulturnih dobrin.
Zato je boj za narodni jezik vedno bil koy jz sesbave zahodnoevropske demo- ! ni Nemčiji po 1. juliju t. 1. priti pod
boj za ohranitev narodnih kulturnih dobrin in narodnosti Sploh. Narod se naj-
kratske obrambne skupnosti NATO in zavezniško poveljstvo, v nasprotnem zahtevo, da morajo Amerikanci 26.000 primeru pa bodo morale oditi iz Zah.
hitreje raznarodi, če izgubi svoj jezik. svojjb vojakov do i_ aprila 1967 odpe- Nemčije. Francozi bi ràdi vprašanje še Narodnost torej ni nekaj akeidenta ne- jjaj.- ;z jrrancije> kakor tudi izprazniti nadaljnjega obstoja francoske vojske v
ga, kar bi človek mogel brez škode zavreči. Pripadnost nekemu narodu ni odvisna od svobodne volje poedinca, ampak nam je dana, naložena... Narodnost je velika naravna, osebna in obče človeška dobrina. Zato je narodnost tudi etična dobrina“.
Za slovenskega človeka, čigar vzgo-
" in zapustiti vseh svojih 40 vojaških po- Zahodni Nemčiji rešili v smislu določil j stojank v Franciji, je Johnson z noto prijateljske pogodbe med Francijo in z dne 12. aprila t. 1. naprosil De Gaulla, Nemčijo, toda Zahodna Nemčija vztra-I naj bi rok za odhod ameriške vojske iz ja pri svojem stališču v sporazumu z Francije podaljšal za dve leti. Franco- ostalimi člani zahodnoevropske demo-ski predsednik je to Johnsonovo pros- kratske obrambne skupnosti, nji odločno zavrnil. To njegovo odloči- De Gaullova odločitev o izstopu tev je sporočil francoski zunanji mini- Francije iz NATO je bila znova v raz-
ja je temeljila na krščanskih idejah, so ster jfaurjce Couve de Murville ameri- ,nravi tudi v francoskem parlamentu, bile besede papeža Pija Xll.^potrdüo in ^ g]cemu veleposlaniku v Parizu Charlesa Na tem vprašanju je opozicija znova
I poskušala obsoditi tako De Gaullovo za-
zadoščenje, ko je leta 1943 poudaril: p;ob]enu
S francoskim izstopom iz NATO je držanje z izglasovanjem nezaunnice nje-postalo aktualno vprašanje nadaljnje govi vladi. To se ji ni posrečilo, ker so bak^ da se odpove osnovnim pravicam usodfl 75,000 pripadnikov francoskih' vsi komunistični pos’anci glasovali za j in življenjskim potrebam, katerim b. oboroženih sil v Zah. Nemčiji. Zahod- odobritev De Gaullove politike, ker s
„Ne zahtevajte od nobenega člana družine narodov, čeprav je majhen in ši
se vam zdelo nemogoče odpovedati, ako
nonemški zunanji minister Gerhard slabitvijo zahodne obrambe gre v ko [
bi zahtevali to odpoved od vašega na- gcbroeder je Mauricu Couve de Murvillu. rist sovjetom.
roda.“	________________________________
Pravice malih narodov je odločno'	v»	.	».
branil tudi Janez XXIII. in sedanji pa-	&TOtl Sukam« Ze demonstracije
pež je pred dobrim letom dni zapisal: j v Indoneziji gre nadalnji politični tudi ne, da je dosmrtni predsednik, „Božja previdnost nas ni ustvarila ra- razvoj v smer, da bo „dosmrtni“ pred- pač pa ima ta ustava določilo, da m'ora zlične zato, da bi si nasprotovali oziro- j ssdr)ik Sukarno lahko ostal na položaju imeti Indonezija podpredsednika. Tega ma bi gospodovali nad drugimi, ampak, sarno, če se bo zadovoljil s tem, da bo določila iSukarno ni nikdar izpolnil. D:-da sodelujemo in da se dopolnjujemo“. v bodoče samo predstavljal državo, vso jaštvo je v pouličnih demonstracijah
V zadnjem času beremo in slišimo, 0.biast bo pa imela ustavna vlada s par- zahtevalo, da mora Indonezija čimprej da sta obstoj slovenskega naroda in lamentom. To so pokazali protikomu- dobiti podpredsednika. Istočasno je zno-slovenskega jezika zopet v življenjski p;stigni študentj z zadnjimi manifesta- va nastopfo proti komunistom iri zah-nevarnosti. O tem problemu se raz- cjjamj za generala Suharta in s svojimi tevalo radikalno čiščenje v državni pravlja v izseljenstvu in v domovini,	na predsednika Sukarna, češ, da upravi. Poslopje kitajskega konzulata
Odmev teh razpravljanj je bilo slišati v ustava ;z leta 1945 nikjer ne določa, je ma zasedlo ter ga bo obdržalo za domovini na najrazličnejših forumih: na da bj bil on „veliki vodja revolucije“, sedež svoje organizacije.
zborovanjih književnikov in na zboro- -_____— --------------------- ------------------------ ■ -	-■	----
vaniu komunistične partije same. O slovenskem narodnem problemu začenjajo govoriti celo zgrajeni komunisti kot n. pr. Vida Tomšičeva. Toda z materiali-
Izigravanje zakona o agrarni reformi v Čilu je kršč. demokratska vlada preprečila z zakonskim določilom, da je vsako razdeljevanje zemlje nad 80 ha vezano na odobritev državnih oblasti.
Med Paraguayern in Brazilom se je dosedanje dobro sosedsko razmerje v zadnjem času poslabšalo zaradi brazilske zasedbe obmejnega področja 8 kv. kilometrov, na katerem je možno izrabiti vodopade reke Guaira za pridobivanje električne energije. Brazilski zunanji minister Juracy Magalhaes zatrjuje, da je Brazil omenjeno področje zasedel na osnovi pogodbe iz leta 1872, paragueyski zunanji min. Raul Sape,na Pastor pa pravi, da je bila omenjena pogodba med obema državama podpisana v času, ko je bil Paraguay pod brazilsko vojaško zasedbo.
V	Brazilu opozicija zahteva, da mora Artur Costa E. Silva odstopiti kot minister za vojsko, če hoče ostati pri volitvah kondidat za novega brazilskega predsednika, kajti oborožene sile niso nobena politična stranka.
V	Kolumbiji sta za predsedniške volitve 1. maja dva kandidata. Carlos Lleras Restrepo je kandidat liberalno-konservativne vladne koalicije Fronta narodne preusmeritve, José Jaramillo Giraldo pa kandidat biv. generala Gustava Rojasa Pihille.
Ob proslavi lanskoletne vstaje kon-stitucialistov v Dominikanski republiki so (bile 23. t. m. demonstracije, med katerimi so zažgali ameriško zastavo.
Kubanski komunistični diktator Castro je na proslavi petletnice ponesrečenega poizkusa izkrcanja kubanskih demokratov v zalivu Cochinos v napadu na ZDA pozival narode po ameriških državah in v svetu na izvedbo komunistične revolucije. ZDA je grozil, da v primeru novega poizkusa izkrcanja nasprotnikov sedanje komunistične diktature na Kubi ne bo nobenih vojnih ujetnikov. Tako Castro. Njegova sestra Ivanka pa v Miami zatrjuje, da se sedanja komunistična diktatura na Kubi lahko vsak trenutek zruši, kajti na tisoče kubanskih rodoljubov na raznih civilnih in vojaških položajih tiho, toda neprestano dela na osvoboditvi naroda.
Sestanek predsednikov 20 držav, ki sestavljajo ameriški politični, gospodarski in obrambni sistem, bo v začetku leta 1967.
Ameriška republikanska stranka je
objavila, da je Johnsonova politika v Latinski Ameriki doživela popolen neuspeh.
V T I D K H
Francija je objavila, da bo izvedla
atomske poizkuse v zraku na:d Pacifikom. Proti temu so vložile oster protest vlade Čila, Peruja, Kolumbije in Ekva-j torske republike.
Angleška kraljica Elizabeta je 24. I t. m. na svoj 40-letni rojstni dan z j branjem vladne deklaracije začela red-; no britansko parlamentarno zasedanje.
I V njej sedanja britanska laboristična k vlada napoveduje, da bo storila vse, da bi prišlo do miru v Vietnamu; je za ; ohranitev zahodnoevropskega obramh-! nega sistema in za vstop Vel. Britanije v Skupni evropski trg. Glede Rode-cije napoveduje, da bo podvzela vse, da bi tam čimprej padla sedanja „nezako-i nita oblast“. V notranji politiki napoveduje ponovno podržavljenje železarske industrije. V parlamentu, ki šteje j 630 poslancev, bado laboristi z večino 97 poslancev svoj program tudi izvedli.
I Papež Pavel VI. v pismu poljskemu primasu Štefanu Wyszynskemu navaja, i „da zelo obžaluje,“ da ne more izpolniti i želja poljske kat, cerkvene hierarhije in poljskih vernikov, da ibi poromal na I Poljsko v Času slavnosti za tisočletnico Ì pokristjanjenja Poljakov. Pravi, da se je že nagibal k temu, da bi odšel na I Poljsko. Kot znano, je poljska kom.
| vlada sporočila Vatikanu, da je papežev obisk v sedanjem času nezaželen.
Med Titovim obiskom v Romuniji je bila objavljena neodvisnost jugoslovanske in romunske komunistične stranke od Moskve in Pekinga. Za jugoslovansko komunistično stranko je podpisal tak dogovor Tito, kot glavni tajnik stranke in predsednik države, za romunsko komunistično stranko pa njen glavni tajnik (Nikolaj Ceausescu in predsednik države čivu Stoica.
Med obiskom sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika v Rimu je bil podpisan sporazum med Italijo in Sovjetsko zvezo o poglobitvi kulturnih in gospodarskih stikov med obema državama. V Rimu obisku Gromika niso dajali prevelikega pomena, da ga komunisti ne bi preveč izrabljali za občinske volitve dne 12. junija. Predno je odpotoval iz Italije je Gromiko zaprosil tudi za sprejem pri papežu. Pri njem je bil včeraj.
Ob 9'6-letnici rojstva Lenina so govorniki v moskovski kongresni palači poudarjali da se Leninova zunanja politika, ki zasleduje varnost sovjetske komunistične partije, ni prav nič spre ■menila.
Iz življenj;» ira dogajanja v Argentini
vrednost narodnosti in jeziku. Ni dvo- j vzklilo in z ljulko materializma preraš-ma, da je eden glavnih ideologov ko- j pa in duši raist, ki so jo zasejali sejavci j munizma ne samo slovenskega, ampak , od Slomška do Korošca in od Prešerna hudi jugoslovanskega, Edvard Kardelj. ! do Cankarja.
stično miselnostjo in komunistično ter-j T ■	r,u nriknznvnniu sociali-' „............
....	.	.. . \ la Je zaPlsa! C'D prncazo/anju sociali- Zaključek je enostaven in smer za
nunologijo se ne morejo približati je-j 3tjgne skupnosti novega tipa, da v njej: '
dru vprašanja. Vse te debate in raz-, i;Postaneta jezik in naci0nalna kultura
govori pa so marsikoga tudi v izse- poe;tranaka "faktorja“. Uti ideolog je ljenstvu zavedli taco, da zaiadi	števil-[	jasno povedal v	razpravi	o razvoju slonih dreves ne vidi več gozda.	I	venskega naroda, da bo	ta v komuni-
Kako je mogoče, da je po tako ju-|	stj,žnem sistemu	prenehal	obstojati. Donački zgodovini, trdih bojih,	velikih;	besedno teko je	zapisah	„Kakor je na-
zmagah in močni narodni zavesti slo- ■ rod nastal na osnovi apccifi5ne družbe. venski narod zopet v nevarnosti ? Za- ne de]jtve deia v dobi kapitalizma, tako kaj ^vstaja zopet strah za slovenski je- bo kot doložeTla zgodovinska družbena z’k ?	1 kategoriia z nastankom novih oblik in
Odgovor je zopet enostaven in pre-1 obsegov družbene delitve dela, ki jo bo prost. Prišli so novi sejavci, ki so za- { prinesel socialistični oziroma komuni-sejali seme materializma v naši idomo-t stični družbeni red, tudi postopno zgi-vin^ Vrednotenje dobrin so sprevrgli 1 nil z zgodovinskega prizorišča.“ tako, da sta narodnost in. jezik izpadla j To je seme, ki so ga vrgli na slo-iz vrste tistih dobrin, za katere je vre- i vensko zeml jo novi sejavci z namenom, dno doprinašati žrtve. Komunistični ide-[ da slovenski narod postopoma zgine » ologi so sejali nauik, ki jemlje vsako zgodovinskega prizorišča. To seme je
■naše delo za ohranitev slovenskega na-vodo in jezika jasna: če hočemo, da bo slovenski narod obstal, da bo slove.n-fVrrmj jeziku priznana tista vrednost, ki mn gre. mora biti slovenski narod najprej rešen sejavcev, ki sejejo strup materializma in so namerno ohromili odpornost slovenskega naroda proti sovražnikom, ki mu strežejo po življenju.
Ko bo znova dana svobodna rast krščanskemu vrednotenju narodnosti in jezika in ko se bo zopet okrepila odpornost slovenskega naroda tako, da bo nripravlien za narod in jezik dopjina-šati tudi 'največje žrtve, se nam za nieeov obstoj ne bo treba bati. To je zadostno dokazal v svoj'i zgodovini.
M. S.
Borba za proračun
Argentina še nima proračuna za tekoče leto. Državni kpngres ga še m sprejel. Vlada mu ga je poslala s pol-drugomesečno zamudo 31. oktobra 1965 Stopiti bi moral v veljavo s 1. januarjem t. 1. Ker ga dotedaj poslanska in senatna zbornica nista sprejeli, je v veljavi še lanski.
V začetku aprila je vlada opozorila drž. kongres na njegovo dolžnost glede sprejetja državnega proračuna. V parlament je prišel osebno tudi minister za narodno obrambo dr. Suarez ter urgiral njegovo sprejetje. Na zahtevo vlade po Sprejetju državnega proračuna je 7 opozicionalaih klubov reagiralo z izjavo, v kateri so odgovornost da država še nima rednega proračuna zvrnili na vlado.
Za proračunsko debato v parlamentu so sedaj predložena tri poročila in sicer poročilo ljudskih radikalov, ki sprejema od vlade predloženi državni proračun s primanjkljajem 127.340 milijonov pesov in z uvedbo novih davčnih bremen. Ker so radikali pridobili za glasovanje za proračun Federacijo sredinskih strank ter Ghioldijevo demokratsko soc. stranko, je njihovo poročilo o drž. proračunu poročilo večine. Poročilo sedmerih poslanskih opozicionalnih klubov — MID, TJCRI, kršč. demokrati, np,uredni demokrati in argentinski socialisti predlagajo, naj se podaljša sedaj veljavni zakon z omejitvami na-daljnih izgub in drastičnimi ukrepi za
deficitna državna podjetja, toda s poviški postavk za zvišanje plač javnemu namešččustvu. V tem poročilu je proračunski primanjkljaj predviden s 104.807 milijonov pesov. O novih davčnih bremenih ima vsaka politična skupina svoje poglede. Aramburujeva Zveza argentinskega ljudstva pa v svojem poročilu predlaga plenumu poslanske zbornica naj od vlade predloženi proračun zavrne in naroči vladi, da naj parlamentu v času enega meseca predloži nov proračunski predlog.
Vlada za sprejetje drž. proračuna v parlamentu še nima večine. Morala si jo bo šele zagotoviti, ker imajo vladni liudski radikali skupno >s federacijo sredinskih strank in Ghioldijevimi demokratskimi socialisti 91 glasov, opozicija pa 94. 'Poslanska zbornica je namreč sestavljena takole: ljudski radikali 69, iusticialisti 32, peronisti 29, MID (gibanje za razvoj in napredek) 16, Federacija sredinskih strank 12, intransi-gentni radikali 10, napredni demokrati 9, Zveza argent, ljudstva 5, kršč. demokrati 4, argent, socialisti 3, demokratski soc. 2, provincijske stranke 4, neodvisni 5.
Priprave za redno zasedanje parlamenta
V torek sta bili seji poslanske in senatorske zbornice, na katerih so bile izvršene priprave za začetek rednega zasedanja. V obeh zbornicah je bilo (Nadaljevanje na 2. str.)
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Spomnili smo se Maric« Bajuka
F. mednarodni kongres krščansko-demokratskih
strank v svetu
.	V' perujski prestolnici Lima se je v ; senata in glavni tajnik Organizacije
Čez približno dva meseca bo minilo	23. aprila, začel V. mednarodni ameriških kršč. demokratskih strank,
šest let, odkar je zapustil vrste mendo- kongre's kl&ganskó-demokratskih strank j Iz Venezuele je bil dr. Rafael Caldera,' ških Slovencev pevovodja in skladatelj ^ svetu_ Nanj je pri§i0 nad 400 delega- ; ugledna kršč. demokratska osebnost v Marko Bajuk. Le kak dober mesec po- j fcoy ^ ygeh držay na syetUj k;jer delu- ! svetu, iz Francijé'biv. predsednik fran- j
ikrščansko-demokratske stranke. Iz! coske krš,č. demokracije senator Pierre
prej je sklenil 'svoje najljubše življenjsko delo — dirigiranje in petje v pre-
„Slovenski narod ima po naravnem pravu pravico do svoje države, da sam ureja svoje življenje, da vstopa v državne zveze ter sodeluje v družini svobodnih narodov. SLS stremi in dela, da bi slovenski narod uveljavil to svojo pravico in se ves združil v slovenski državi.“
Čl. 1 programa Slovenske krščanske demokracije SLb
Kaj Tanjug poroča la česa ae
jejo
Latinske Amerike so bile zastopane kr- ! Pflimlin, iz 'Zahodne Nemčije Konrad j
kipevajočem navdušenju v Buenos Aire- j ?ganske demokracije iz naslednjih. 19, Kraške, glavni tajnik nemške kršč. de- j ko je pred nabito dvorano zadnjič držav; Argentinaj Bolivija, Brasil, Chi-: mokratske zveze, iz Italije Ernesto Va-j
menilo nove, sveže načrte, nove kon- ! ^	Dominicana, Uruguay, Ve- ' nega tajništva svetovnega odbora kršč,
certne nastope, Bog pa je dopustil tedaj nemlela in Perd Iz Evrope so bili nav- demokracije.
veličastnim akordom izzvenetidc’»zoži	predstavniki kršč.-demokratskih j Toßratni svetoyni krš5ansko.demo.
po tihem zaprl njegovo g	P . strank iz ^deseterih držav in smer iz j kratgki kongres' je bil pod geslom „Raz-
voj in solidarnost“. Na njem je bilo v
Tudi je, molčal v času svetovnega prvenstva v hokeju, ko je policija več ljudi zaprla, med njimi zlasti Bosance, ko je zvedela, da so nameravali pognati v zrak, dom, v katerem je stanovalo sovjetsko tekmovalno moštvo.
Dem. svet za stavke svojega delav-
in mu odvzel taktirko... Njegova ob- 3ailodne Nemčije, Avstrije, Belgije, | ljuba „Še bomo peli“ je ostala oporoka &panij.e> Francij-e, Italije, Luksemburga, !
nam...
Tako smo se zadnjo -soboto zbrali v novi stavbi Slomškovega doma v Ramos M-ejii, da se ob tej bližnji šesti
Holandije, Sari Marina in Švice.	j
Na kongresu so bile zastopane tudi tiste evropske države, kjer so pred voj-, no delovale krščansko-deniokratske
razpravi naslednjih pet problemov. Perujski krščanski demokraciji je bil za-1, upa-n referat „Razvoj in . solidarnost“, j (dr. Hector Cornejo Chavez, predšednik j stranke), čilski „Skupnost narodov“ (dr. j Tomaž Reyes Vicuna), zahodnonemški „Mednarodna solidarnost“ (dr. Bruno
obletnici spomnimo velikega pokojnika skranke, zaradi komunističnega režima in njegov spomin počastimo s sloven- pa sgdaj doma ne smejo razvijati
sko pesmijo, ki jo je on tako ljubil I svoje delavnosti, obstojajo pa naprej v nec^min/za družine fa mladino),*^ Bil je to prvi prosvetni v 1_ I emigraciji. Tako so bili zastopniki ma-; nezU9lsk} )>Krš5an.ska demokraeija in
mednarodni problemi“ (Rafael Calda-* ra), italijanski „Struktura, mednarodni odnosi in izgledi krščanskodemokratskih S
!
tošnje sezone v Slomškovem domu. Pii-j dgarske;i letonske, poljske romunjske, j čel ga je predsednik, g. Marijan šifrer, ^bogiovaške jn slovenske krščansko- J in poudaril neločljivo povezavo n»fod-[ dem.okratske stranke. To je na kongresu ne pesmi z življenjem ravnatelja Baju- zas^0paj £jan uredniškega odbora Svob. ka ter da je primerno, da se spomnimo g]oveT1jje g Pavel Fajdiga.
pa nikdar ne, ker tisk ni svoboden in o •nobeni. stvari, ki ni v prilog režima ne sme črhniti niti besede.
na tem prvem večeru prav njega,
ki
Kot prejšnji mednarodni kongresi
je toliko žrtvoval in doprinesel za ohra- krg,ganSiko-demokratskih strank je tudi nitev, poživitev in razširitev tega na- sedanji zbral vidne predstavnike kršč. šega narodnega zaklada.	j demokracije v svetu. Iz Argentine sta
strank (dr. Angelo Bernassola, predsednik Mednarodne mladinske krščansko- j demokratske zveze).
Dosedanji mednarodni krščansko- j
I __demokratski kongresi so bili: L. 1956 v
Dr. Tine Debeljak je v svojem go- bila n. pr. predsednik stranke dr. Allen- j Parizu, leta 1958 v Bruslju, 1. 1951 v j voru razvil misli o najstarejši naši kul- de ter bivši predsednik dr. Sueldo, iz j Santiago de Chile in četrti leta 1963 turni tvornosti, katere sad je prav na- čila Tomaž Reyes Vicuna, predsednik' v Strasbourgu, rodna pesem, nekako pod geslom, da	—■»«.
je „narodna pesem zakladnica tisočlet- KOROŠKA
ne narodove duše“.	!	JsiMleJsäö S*«nUMlJe V CClOVŠk® jStfölttieO
časi, ki nam niso zapustili večjih
pisanih spomenikov, so že bili bogati Na velikonočni ponedeljek se je od- j Dopoldne je škof dr. Koestner ob
’ -	"	— - —	- asistenci stolnega kanonika A. Zechner-
ja in .škofijskega tajnika M. Krištofa daroval slovesno daritev s sodelovanjem vseh romarjev. Med uvodnimi molitvami je množica pela velikonočne pesmi in nadaljevala z mašnimi spevi. Prisluhnila je tudi kratkemu nagovoru svojega škofa, ki ga je imel v slovenščini. Nato je pridigal-kanonik A. Zechner in nanizal misli o poslanstvu škofov kot' naslednikov apostolov. Pozval je vse ro-
na pesmih, ki so izvirale prav iz naroda zvalo nad 1500 koroških Slovencev va-
kakor žlahtne rože. Širile so se potem med njim iz roda v rod in ko še ljudstvo čitati in pisati ni znalo, jih je spreminjalo po svoje, prilivalo vanje ogenj svoje duše in jih predajalo iz roda v rod, iz stoletja v stoletje. Če je vse drugo, tvarno, bilo podvrženo uničenju, drobljenju, izgubi, prav ta najdražji izraz narodove duše, pesem, se je ohranjala, kajti v srcu jo je nosil, v srce vsrkaval in v srcu ohranjal do tistih dni, ko jo je prvi zapisovalec zabeležil na papir in nam jo na ta način ohranil za vse čase.
-Prav starost je tisto, kar daje pesmi njeno vrednost, narodu pa vzbuja občutek ponosa do nje. Narodna pesem priča o obstoju naroda in njegovi kulturi v tistih davnih stoletjih, o katerih drugi dokumenti molče. Ona govori o
bilu svojih pastirjev in prišlo v Celovec na jubilejno romanje. To romanje je bila veličastna manifestacija slovenskih vernikov za versko obnovo po koncilu. Za to priliko so izdali tudi lično vabilo s sporedom romanja.
mi in zapuščamo mlajšemu rodu kot neusahljivi vir naše najdražje lepote! Koliko bogastva je v naši narodni
„Znova se razvijajo stavke v Argentini-, Čilu, Uruguaju^ Ekvadorju,
Peruju in Kolombiji. Delovno ljudstvo kaže svoje nezadovoljstvo nad neprestanim slabšanjem življenjskih pogojev ter zahteva uvedbo nujnih gospodarsko-soeialnih reform v omenjenih deželan.
V zadnjih treh mesecih je stavkalo nad j stva vedno zve, ker o njih vedno poro-en milijon argentinskih delavcev, več j ča vse časopisje. V komunističnih dreto kolumbijskih delavcev, osnovne de- žavah — in taka je tudi Jugoslavija , lavske organizacije čilskega sindikalnega gibanja ter veliko število perujskih, ekvadorskih in uruguayskih delavcev.
Stavka se je spremenila v bojno orožje južnoameriškega delavskega razreda Sindikalne statistike kažejo, da je feta 1958 stavkalo skoraj 12 milijonov južnoameriških delavcev, medtem ko je tri leta pozneje bila presežena številka 21 milijonov. V zadnjih petih letih se je število stavkujočih delavcev podvojili).
Gospodarska kriza, ki jo preživlja južnoameriška celina, močno teži delavski razred. Življenski stroški naraščajo ’e-tno razen v Mehiki in Venezueli, po 40 odstotkov. Dejanski delavski zaslužek pa se manjša ter je v latinski Ameriki 6 milijonov brezposelnih.“
Tako poroča Tanjug.
Ni pa agencija Tanjug še nikdar objavila poročila o težkem položaju jugoslovanskih delavcev in o brezposelnosti v Jugoslaviji, ki jo Titov režim rešuje tako, da propagira izseljevanje delavstva na Zahod. Tudi ni Tanjug še nikdar poročal, da v Titovi Jugoslaviji delavci za svoje pravice ne smejo stavkati, da pa komunistični oblasti polagoma uhaja kontrola iz rok, ko Se delavstvo že upira -rdečim nesposobnežem in „prekinja delo“ v protest proti obstoječim socialnim krivicam.
Tudi ni Tanjug -prav nič poročal, da
AR6CRTIRA
(Nadaljevanje s 1. str.)
potrjeno dosedanje predsedstvo. V senatu z začasnim predsednikom senatorjem dr. Gamondom na čelu, v poslanski zbornici pa s dosed, predsednikom dr. Mor Roigom. Redno zasedanje bo začel predsednik republike dr. Illia z branjem svoje poslanice dne 1. maja.
V nefaaj vrstah
V Buenos Airesu so v nedeljo 24. t. m. izročili prometu podaljška sed podzemska železnice Constitución—Boe-do. Sedaj je ta železnica na eni strani podaljšana od ulice San Jose do Bolivar (Plaza de Mayo), na idrugi-pa od Boedo do Avde La Plata. Za oba podaljška podzemske železnice je bilo treba izkopati 3518 m predora. Zanj so izkopali 310.000 kub. m. zemlje, porabili 460.000 vreč cementa in 1050 ton železa. ;Z deli so pričeli leta 1958. Tedaj je stal 1 km povsem dograjenega predora z vsemi napravami 100 milijonov pesov. Ta cena se je do današnjih dni dvignila na 1200 milijonov pesov. Rojake bo zanimalo, da je med štirimi imeli za pustne dneve v Ljubjjani ' velikimi podjetji, ki so gradile novo
I mar je, naj pri tej slovesni maši molijo nesmi: najve.eji naši možje besede (Pre- za svojega nadpastirja. Nato je razlo-šeren, Cankar) so segali v njeno za- z;] duhovniško in pastirsko službo bož-kladnico in njene motive po svoje ob- ^ j eg a ljudstva in pozival vse vernike k delovali in preustvarjali. Ponosni sme- večji delavnosti v okrilju farnih družin, mo biti po pravici nanjo, saj je prav V svetem molku je nato množica sle-ona del tistih neprecenljivih in nena- ! dila glavnim delom daritve in pristopila
domestljivih dobrot in 'bogatij, brez katerih bi bil naš narod reven in pahnjen ob stran med 'drugimi narodi.
In tej slovenski narodni pesmi je po-
njegovi duhovni sili in ga postavlja kojni ravnatelj Bajuk posvetil del svo-vštric z drugimi sosedi.	j jeva življenja: zapisoval jo je, oživljal,
Najvažnejše za ohranitev narodne reševal pozabi, prirejal, izdajal, učil za pesmi je melodija: ta jo razširja in
ohranja, povezuje in nenehno spreminja injen osnovni motiv. Melodija je njena ®e skupno srce notranja gonilna sila, ki jo zanese pre-
koncerte, dirigiral, pel... saj je s tem dvigoval narodovo dušo in razdajal na-
V velikem številu k obhajilni mizi. Dopoldanski spored se je zaključil še z molitvami za jubilejni odpustek.
Popoldne ob tričetrt na dve so Slovenci znova napolnili celovško stolnico, kjer je bil cerkveni koncert, za zaključek pa pete litanije z blagoslovom, ki ga je podelil škof dr. Koestner. .
Koncert je pričel z uvoidom na orglah prof. S. Mihelič, nato so zapeli združeni podjunski zbori pod Tomažem
Ramoški pevski zbor je pod vod'	............
ko domačih meja v druge zemlje, čez stvom g. G. Čamernika zapel štiri na- j H (rimarjem velikonLni yigi ijo. Na pri-
morja na nove kontinente. Kaj bi tiso« rodne pesmi v Bajukovi priredbi: Tam ^ j	_ misHmi spremlja] petje
in tisoči ljudi, raztresenih širom po na vrtni gredi, Jaz pa vem, Tam, kjer j yelikonožnih si0Venskih pesmi, ki so jih zemeljski obli, imeli najdražjega s se- | teče bistra Žila, Pozdravljam te, go- ! pgli glani Katoliške mladine pod vod-boj, če ne bi živela v njih narodna pe-j renjska stran ter Hubadovo Bratci ve- gtyom p Zergoja, združeni rožanski sem z domače zemlje, z rodne domačije? \ seli vsi in Aljaževo 'Slovenska zemlja, J mo?lkj bori pod vodstvom prof. dr. A.
Kaj nas, Slovence, druži s toliko' ter tako dal večeru tisti sijaj, ki v srcu silo in nam daje naš domačnostni pe- j poslušalca pusti vedno lep odmev na čat, če ne prav narodna pesem, ki smo ' rodno grudo...
jo prejeli od očetov, jo gojimo med na-)	-jkc
Peiniga, rožansko-gorjanski mešani zbori pod vodstvom M. Mihorja in pevski zbor, „Jakob Gallus-Petelin“ pod vodstvom prof. dr. F. Cigana.
velike demonstracije. Priredili so jih študentje kot protest proti velikim razlikam, ki jih komunistične oblasti de Jajo gleide podeljevanja štipendij med domačimi študenti in študenti afriških držav. Domačim študentom dajejo samo 15.000 dinarjev, študentje iz Afrike pa dobivajo po 60.000 dinarjev. Študentje so se zbrali pred poslopjem slovenske skupščin,e ter vpili „Pridite ven, pijavke, izkoriščevalci“ in podobno. Nad demonstrirajoče študente, ki so na ulici prevračali tudi avtomobile, je pridrvela policija ter je proti njiim nastopila z vso surovostjo. Pa Tanjug o teh dijaških nemirih ni nič poročal.
Pisatelj Janez Jalen umrl
Ob zaključku lista smo dobili iz domovine sporočilo, da je v 75. letu starosti umrl Janez Jalen, pisatelj najlepših slovenskih lovsko-planšarskih po vesti ter gorske in domačijske idilike.
Z dramami Dom, Srenja, Bratje ter s povestmi Ovčar Marko, Trop brez zvoncev, Cvetkova Cilka, Ograd in Bobri je postal najbolj priljubljen slovenski pisatelj.
odzemsko železnico, tudi podjetje slovenskega rojaka Jožeta Leskovarja, ki je pri novi podzemski železnici izvršilo vse električne napeljave ter naprave.
V	provinci Catamarca imajo politične težave. Ne morejo izvoliti senatorja za zvezni senat, ker na skupni seji poslancev in senatorjev ni zadosti navzočih poslancev. Moralo bi jih biti 12, jih je pa samo 11. Enajst opozicional-nih poslancev je namreč dalo ostavke na svoj® mandate, nato pa takoj odšlo neznanokam. Isto so storili tudi trije opozicionalni senatorji. Ker odstopivši poslanci kljub pozivu doslej niso hoteli priti na sejo, da bi omogočili izvolitev zveznega senatorja, je predsedstvo poslanske zbornice sklenilo, da jih bo privedlo s silo v sejno dvorano. Zato je policija za njimi izdala tiralico. Doslej jih policija še ni mogla izslediti, ker jih ni na področju province Cata-
V	Argentini napovedujejo novo zvišanje poštne tarife. Veljalo naj bi v glavnem za notranji poštni promet. Navadno pismo bo po časopisnih napovedih treba frankirati z znamko za 10 pesov. Z zvišanjem poštne pristojbine namerava poštna uprava pošiljati tudi vsa navadna pisma v oddaljenejše kraje v notranjost države z letali.
Komunistična Jugoslavija včeraj in danes
Na potovanju po Evropi je bil naš evropski dopisnik tudi v Trstu Od tam nam je poslal naslednje poročilo..
BREZ KMETA NE GRE
V kmetu ima komunizem na j večjega sovražnika. Zato je kmet bil in je še danes tisti, ki ga komunizem najboij neusmiljeno preganja. Kmet s prirojeno ljubeznijo do zemlje, ki jo obdeluje v potu svojega obraza, ne more sprejeti teorije marksizma-leninizma, no kateri izgubi svojo zemljo in postane na njej brezpravni poljedelski delavec. To so komunisti pokazali vsemu svetu, ko so v Rusiji pobili na milijone kmetov, ki so se upirali komunističnim nasilnikom ter hoteli obdržati svojo zem-' Ijo.
Tudi Prežihov Voranc je imel že pripravljen svoj recept za slovenskega kmeta. Ko se je med vojno skrival v Ljubljani, je na vprašanje, če si more predstavljati, da bi slovenski kmet s svojo navezanostjo na lastno zemljo mogel kdaj postati navaden član komunističnega koljhoza, odgovori;!: „Mi komunisti kmeta ne bomo vprašali, če se bo upiral, ga bomo izselili in bomo tu-
kaj naselili Kitajce.“ Hvala Bogu — Voranc in njegovi komunistični revolucionarji so delali račun brez krčmarja.
Največji sovražniki poštenih in delavnih kmečkih ljudi na deželi so postopači, delomržneži, tatovi, pijanci in drugi sumljivi elementi, med katerimi nikdar ne manjka tudi takih, ki imajo na vesti že kak rop ali roparski umor. S temi izmečki človeške družbe je komunizem začel graditi svojo oblast. Ti komunistični terenci so za dosego ciljev komunistične revolucije neomejeno razpolagali z življenjem in 'premoženjem kmečkih ljudi. Smrtne obsodbe in likvidacije so bile na dnevnem redu. Vse za ! uničevanje „razrednega sovražnika“, katerega umor so v svet potem oznanjali kot kazen za njegovo „kolaboracijo“ s sovražnikom, j Za svoje krvniško delo so terenci dobili bogato nagrado. Po revoluciji so , čez noč postali nosilci novega režima,
; merodajni činitelji po vseh uradih in ustanovah. Postaji so najvplivnejši čla-! ni komunistične policije, prejšnje OZNE
in sedanje UDBE. Z leti tudi vodilni organi v raznih podjetjih. Kot taki so kmalu obogateli, postali „new rich dass“, posebna kasta, ki je 'nad vsemi in uživa vse ugodnosti, ki so še danes nedotakljive. Terenci so še danes jedro komunističnega članstva in partijska legitimacija jih varuje pred vsako brezposelnostjo, ki je sedaj zadela že na sto tisoče ljudi v Jugoslaviji, čeravno ti predstavniki „novega razreda“ stanujejo v udobnih tri in štirisobnih stanovanjih, vejiko od njih že tudi v svojih vilah z vsem udobjem, so kot prvi rod nove komunistične buržuazije, ostali po svoji miselnosti stari nemo-ralneži in primitivci in kot taki še naprej smrtni sovražniki kmeta.
Prisilna kolektivizacija kmetske zemlje je trajala do 1951, ko so komunisti v Jugoslaviji že morali ugotoviti, da kmeta niti s silo, niti z največjim preganjanjem niso mogli ukloniti, kaj še;Ie dobiti na svojo stran. Komunistični kolektivi v obliki zadrug so se začeli razbijati. Kmetom so začeli puščati zemljo, toda ne vse. Njihovo posest, lastnino so omejili. 11 milijonov hektarjev zemlje je prišlo znova v kmečko roke, v kolektivnih zadrugah je pa
ostalo zemlje samo še nekaj nad en milijon hektarjev.
S tem pa ni rečeno, da je za krneča nastopila stara srečna doba-, ko je bil neoviran gospodar na svoji zemlji. Komunisti so prihajali nadenj še naprej z novimi šikanami. Samostojnemu kmetu so odrekali sleherno državno podporo, preobremenjevali ga z davki, samo, da bi ga na ta način prisilili, da bi zapustil svojo zemljo in jo zopet prepustil kolektivom. Kmetsko mladino so vabili in gonili v tovarne, ki so zaeeje rasti ‘kot gobe po dežju ter so jih zidali po želji krajevnih komunističnih funkcionarjev in ne iz gospodarskih vidikov.
Toda kmet po prvi doseženi zmagi nad komunizmom vztraja še naprej. Zato še nikdar v slovenski zgodovini slovenske zemlje ni obdelovalo toliko starčkov in stark kot se to dogaja da-pes, ki neglede na to, ali bo njihov trud poplačan ali ne, skrbe za slovensko zemljo in jo negujejo, da da vsaj njim in njihovemu redu nekaj borne hrane.
Polnih 20 let mora komunistična Jugoslavija že uvažati hrano. V stari „gnili“ Jugoslaviji so kmétje za milijone tedaj mnogo vrednih dinarjev izvažali žito, koruzo, meso, živino, sadje
itd. če bi danes bila še ista država, bi izvoz kmetskih pridelkov znašal letno milijarde dinarjev. Za ogromno škodo, ki so jo povzročili državi komunisti, do-s,!ej še ni bil klican na odgovor noben komunistični funkcionar in tudi noben zaradi tega še ni odstopil. Ali se komunisti nič ne zavedajo, da bodo nekoč vendarle morali dajati obračun o svojemu delu in odgovor za vso nastalo škodo?
Borba med kmeti gre naprej. Kmet se vedno bolj zaveda, da je samo pri njem rešitev krize, ki vedno bolj tare Jugoslavijo.
V dokaz temu navajam to, kar se je zgodilo na plenarnem zasedanju Centralnega komiteja srbske komunistične stranke dne 12. februarja t. L, ki je bilo sklicano predvsem zato, da razpravlja o položaju takoimenovanih „individualnih poljedelskih jbroizvajal-cev“, kakor komunistična dialektika komplicirano označuje kmeta. Ko so kmetje zvedeli, da bodo na zborovanju razpravljali zlasti o njihovem položaju, jih je prišlo na zasedanje okoli 60. Hoteli so neposredno zvedeti, kaj mislijo komunisti znova ukreniti proti njim. V razpravo je prišlo takoj vpra-
<1BSb«Ìo3i_
BÄ
V času najhujšega pritiska komunistov na kmeta so komunistilne zadruge po Sloveniji gradile tudi svoje „zadružne domove“. Ko so s prenehanjem državne subvencije komunistične zadruge začele propadati, so prišli v „krizo“ tudi „zadružni“ domovi. Eden takih dol mov je v Sušjem pri Ribnici. „Dolenjski list“ o njem pravi, da so ga postaviii takrat, „ko smo sploh veliko gradili“. Sedaj ta dom prodajajo. In ker ni primernega kupca stavba razpada.
Harmonikarski orkester v št, Vidu,
ki je na lanski zvezni reviji v Pulju dobil neuradni naslov najboljšega harmonikarskega orkestra v Jugoslaviji, proslavlja letos dvajseto sezono igranja z vrsto koncertov po Sloveniji. Ob koncu aprila bo slavnostni jubilejni koncert tudi v Ljubljani.
Ljubljanska opera bo 7. maja v okviru kujturne izmenjave med Koroško i.i Slovenijo gostovala v Celovcu z baletom dr. Danila Švare „Kina“.
Neki Ludvik Jurman iz Dobove si je hotel za letošnji poletni dopust rezervirati sobo na otoku Rabu v Dalmaciji. Pisal je na turistično družbo Rab ter na svoje pismo dobil prospekt v nemškem jeziku in z dolarskimi cenami. Nad takim početjem hrvatskega turističnega društva z ■ Raba se Jurman ogorčeno pritožuje v ljubljanskem Delu ter se sprašuje, od kdaj je pri jugoslovanskih turističnih podjetjih za domače turiste nemščina uradni jezik, dolar pa plačilno sredstvo.
V	Ljubljani so 26. januarja t. 1. sprejeli generalni plan urbanističnega razvoja ljubljanskega mesta. Razvoj Ljubljane naj bi usmerjal kar nekako do leta 2.000.
Literarna zgodovinàrka dr. Marja Borštnikova, ki je januarja slavila 60-letnico svojega življenja, je pripravila izbir najboljših del slov. pesnika, pisatelja in dramatika idr. Stanka Majcna. Izid te knjige je napovedan še za to leto v založbi Obzorje v Mariboru.
V	Ljubljani so 15. marca položili v
jev žaro s pepelom Dušana Kvedra, poveljnika komunistične partizanske vojske med okupacijo in komunistično revolucijo v času II. svetovne vojne. Na dan pogreba so morali ljudje v Ljubljani izobesiti črne zastave, ali pa narodne zastave na pol droga. Ob položitvi žare v grobnico so igrali internacionalo, na gradu so pa oddajali topovske salve v počastitev moža, (ki je kot poveljnik komunistične partizanske vojske povzročil toliko gorja in nesreč v Sloveniji. Rajni Dušan Kveder je bil po vojni v Titovi diplomatski službi. Bil je veleposlanik v Etiopiji, v Vzhodni Nemčiji in Indiji, pred smrtjo se je pa pripravljal na odhod na veleposlaniško mesto v London.
Umrli so. 'V Ljubljani: Marija Česnik, Anton Kovač, upok., Marjeta Kranjc roj. Lipovec, Slavka Janežič roj. Bukovec, Olga Izlakar, učiteljica v p Boris Završnik, Ivan Prusnik, major, Albina Jamšek roj. Koder,’ Anica Oj-striš, Vid Podržaj, Dragica Černe roj. Vrančič, Mihael 'Česnik, Franc Jančar, upok., Fridolin Kosem, Marija Jezovšek roj. Kovič, ing. Vladimir Ostrouhov, upok. in Anton Lozar, železničar v Tomačevem, Alojz Rihtaršič, višji gozdni tehnik v Celju, Franc Velepec v Črnučah, Frančiška Šlosar, u,pok. Tob. tovarne v Vižmarjih, Jože Oubreht v Žalcu, Ignac Grobin, kovač v Velenju, Ana Čop roj. Kramer v Mozirju, Frančiška Lipovšek roj. Pavlič, vdova v Zalogu, Frančiška Jarc roj. Ziibelnik v Dvoru, Alojzij Piber, vrtnar na Bledu, Justina Jarm v Zg. Duplicah, Jože Buda v Komnu, Bogumil Mikuž v Mostu na Jožefa Žumer roj. šušterič v Javorniku, Franc Gorjanc v Celju, Štefan Rusino-vič, upok. v Grahovem, Boris Završnik, Drobež v Trbovljah, Pepca Boh roj. dijak v Devici Mariji v Polju, Marija Pogačar roj. Pirnat v Domžalah, Mirko» Strman pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, Marija Blaž roj. Strašek v ’Slapah, Janez šabec v Hruševu, Alojzij Lesjak, sodarski mojster v Novem mestu, Anica
predsednica Majda Tomažin, tajnica Helena Pleško, blagajničarka Olga Sladič, športna referentka Martina Lah, kulturna referentka Cveta Šenk, gospodinja Marta Pozelnik, referentka za naraščaj Majda Tomažin.
Gdč. Majdi Tomažin se zahvaljujemo za vso skrb, požrtvovalnost, navdušenje in delo, ki ga je opravljala skozi vse leto kot predsednica ' SDO.	■—a.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Petra Šerjaka in njegove žene ge. Vide roj. Sipreitzer se je rodil sin. Na ime Rihard Albret ga je krstil g. Matija Borštnar, za botra sta, bila Lojze Avanzo in Lidija Marija Buda. Družino Ludvika Bav-deka in njegove žene ge. Alojzije roj. Janežič je tudi razveselil sin Alojzij Rudolf. Srečnima družinama naše čestitke!
UPRIZORITEV CANKARJEVE KOMEDIJE „ZA NARODOV BLAGOR“
Slovensko gledališče v Bs. Airesu ie pripravilo v režiji g. Maksa Borštnika in v sceni g. Ivana Bukovca Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih „Za narodov blagor“. Premiera je bila v dvorani Slovenske hiše v soboto, 23. aprila, repriza pa v nedeljo, 24. t.m. Obe predstavi sta odlično uspeli. Naslednji predstavi, na kateri opozarjamo bralce Svob. Slovenije bosta v soboto, 30. aprila, ob 20 in v nedeljo, 1. maja,' ob 17. Poročilo o uprizoritvi bomo objavili v prihodnji številki.
f Peter Horn. Iz Severne Amerike smo .dobili sporočilo, da je v župniji Sv Štefana pri St. Josephu v Minnesoti dne 4. aprila t. 1. umrl šolski nadzornik in biv. domobranski major Peter Horn.
, Rajni se je pred vojno, V domovini vid-_
.	’ i no udejstvoval v javnem življenju v ka- rojakinjam za lep obisk. Posebej
“	'	'	1898 '
SAN MARTIN
Zahvala. Odbor Slovenskega doma v San Martinu se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu proslave petletnice doma. Zahvaljuj jemo se msgr. Oreharju, ki je daroval sv. mašo, zahvaljujemo se vsem zastopnikom organizacij in domov za obisk; prav tako se zahvaljujemo rojakom in
se za
toliškem taboru. Rodil se Je leta ress j hvaljüjemo nastopajočim na akademiji, v Ljubljani, kjer je dokončal tudi gim-j	'	.	,	,,
nazijo. Po maturi je napravil učiteljski sodelavcem m darovalkam peciva.
Vsmh teden
ZABUČALE GORE,
ZASUMELI LE si...
Zabučale gore, zašumeli lesi,
ah, mladost ti moja, kam ušla, kje si?
Ah, mladost ti moja, kam si se
zgubilat
Kakor, da bi kamen v vodi potopila!
Kamen, še ta kamen, v vodi se obme,
le mladost se moja nikdar več ne vrrt.e
Časi, mladi časi, neužiiH krasi, moja mlada leta niso vžila sveta-
Občni zbor Slovenskega pevskega društva v San Martinu. Naš agilni pevski zbor je imel v soboto, 16. aprila', svoj občni zbor. Vodil ga je predsednik g. Karel Uršič. Odborniki so podali svoja poročila, iz katerih je razvidno, da je zbor v zadnji poslovni dobi živahno delal in pomnožil svoje vrste. V novi odbor so bili izvoljeni za predsednika g. Jože Skale, za tajnico gdč. Mateja Marinček, za blagajničarko gdč. Cilka Dim-j nik. Pevovodja je g. /Vinko Klemenčič.
tečaj ter bil nato do plebiscita učitelj v Borovljah in v Bajtišah na Koroškem, zatem v Sp., Polskavi, nato pa v Litiji,
Nevljah pri Kaniniku, pri Sv. Petru v Ljubljani ter v Mostah, kjer je bil tudi šolski upravitelj in šolski nadzornik za
pol okraja Ljubljanske okolice. Med j -•-*-«■------------------- — r----------- *■ — i
vojno so ga Italijani zaprli ter od.pe- v domu ves dosedanji športni prostor s ljali v taborišče v Padovo. Po dveh le-« kovkiasto streho in zato bodoče prire-tih so gä oo kapitulaciji Italije izpu- J jj^yg v tem (jomu ne bodo več odvisne
Slovensko slavje v Saia Martinu
Slovenski dom v 'San Martinu je v < tiste Slovence, ki stanujejo v sanmar-nčdeljo, 24. aprila, proslavljal petletnico i tinskem okolišu, pa niso še člani, da to svojega obstoja. Za ta praznik so pokrili j postanejo. Premožnejše in prijatelje naproša tudi še za brezobrestna posojila.
Šturm roj. Ponikvar v Kozini in Janez
grobnico komunističnih narodnih hero- ■ Stržaj na Rakeku.
S10V
BUENOS AIRES
I N C I V A R
INTIMI
Svetoletno romanje Slovencev v Lujan
bo v nedeljo, 8. maja. Ob 10 dopoldne v Marijini baziliki maša g. msgr. Orehar-ja za -Slovence v Argentini, med mašo skupno sv. obhajilo in ljudsko petje.
Ob 14 začetek pop. pobožnosti. Petje, pridiga g. rektorja dr. Gnidovca, procesija, pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim.
Občni zbor Slov. dekliške organizacije
Bil je v nedeljo, 24. aprila 1966 v j iSlov. hiši. Predsednica ali predstavnice •krožkov so podale svoja letna poročila. V nekaterih je bilo vidno več delavnosti kot v drugih. Razveseljivo je bilo slišati o že tradicionalnih mladinskih prireditvah v Lanusu in San Justu in o počitniškem tečaju za naraščajnice in dekleta v Moronu. Sadove smo videli svoj čas na lepo in skrbno pripravljeni razstavi. Res je, da so ti krožki že dalj časa ustanovljeni kot drugi in zato ima-
jo tudi prednost v skušnjah, a skušajmo se udejstvovati čim bolj aktivno v organizaciji; to nam -bo nudilo^ potem pe samo vidne sadove, ampaik nas bo tudi družilo in pospeševalo prijateljstvo deklet.
Sledila so poročila odbornic. Tajnica je podala pregled splošnega delovanja organizacije jn predsednica Majda To- : mažin se je v- svojem poslovilnem govoru zahvalila za izkazano dobro voljo in sodelovanje. Primerjala je organizacijo telesu, čigar glava je centrala, uidi in celice pa krožki in posamezna dekleta; če ni povezanosti med vsemi, ni pravega delovanja.
G. dr. 'Starc nas je v kratki misli spomnil na smisel in povezavo v organizaciji.
Sledile so tajne volitve. Za predsednico je bila izvoljena gdč. Mila Hribar, delegatinja Ramos Mejie.
V kratki seji po občnem zboru smo si razdelile ostale funkcije takole: pod-
stili. VrMl se je domov, vstopil med slovenske domobrance na Primorskem v Trstu in bil kot domobranski major tudi njihov učitelj v Devinskem gradu
Po vojni je pod zavezniško vojaško upravo v Trstu imel referat za slovenske osnovno šole -ter je zanje sestavlja! g0g; ! slovenske šolske knjige, bil zatem v be-’ gunskem taborišču v Senigalliji, odkoder je z družino emlgrigral v Sev. Am,e-( riko. Naselil se je pri Sv. Štefanu v Minnesoti, -kjer je najprej delal kot • oskrbnik pri cerkvi, nato pa je dobil mesto voditelja oddelka za slovenski jezik na vojaški šoli za tuje jezike v Monterey v Californiji. Na tem mestu ! je ostal osem let; vse do svoje upokojitve. Na njem se je rajni Peter Horn j uveljavil kot, odličen učitelj in sestav-ljalec šolskih knjig. Od svojih predstoj-I nikov je za svoje delo dobival ponovno priznanja in pohvale.
!'Po upokojitvi se je vrnil k Sv. Štefanu v Minnesoto, t. j. v kmetsko vasico s slovenskim in nemškim .prebivalstvom j z nekaterimi drugimi doseljenci. Dela-! ven, kot je bil vse življenje, tudi tu ni : miroval, ampak je pridno sodeloval pri krajevnem časopisju in društvenem živ-! ljenju, tako, da je postal znan tudi v ; sosednjem mestu St. Claud.
Pogreb rajnega Petra Horna je bil v sredo 6. aprila. Pogrebni sprevod je vodil nečak nedavno umrlega magra.
! Johna Omana, Edwin Oman, sedanji i župnik pri -Sv. -Štefanu. Bil je lep pogreb, ki je pričal o priljubljenosti rajnika med: ljudmi. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo tudi lepo število slovenskih rojakov, ki so bili v pogrebnem sprevodu za rajnikovi-mi svojci, njegovo gospo Lojzko, ki že 16 let ne more uporabljati ne rok in ne nog in je svojega umrlega moža spremljala do grc-ba v invalidskem vozičku. Pogreba -se je udeležil tudi predsednik NO za Slovenijo g. dr. Miha Krek. Rajni zapušča v ZDA vdovo go. Lojzko, sinova Božidarja, profesorja na Collegu v Hi-ramu v Ohio ter Gabrijela, aktivnega vojaka narednika, ameriške vojske v Maryland, v 'Buenos Airesu hčerko go. Petro por. Zupančič, v Mendozi sina duhovnika g. Jožeta, v domovini pa sina Marijana, elektrotehnika v Zagrebu. Naj počiva v miru v 'svobodni ameriški zemlji, njegovi preostalim pa iskreno! sožalje..	I
od vremenskih razmer, ker bo 22 m dolga in 15 m široka dvorana lahko ob vsakem vremenu sprejela veliko število
rojakov.
Za nedeljsko prireditev je bila napovedana tudi blagoslovitev novih prostorov, pa je bila preložena na poznejši čas. Zaradi prekratkega časa prostori v domu do nedelje še niso mogli biti povsem urejeni. -Zato je 'bila dopoldne samo maša, ki jo je imel g. direktor msgr. Anton Orehar. Na desni strani oltarja
Končno se je zahvalil tistim, ki so pri gradnji posebej .sodelovali: ing. Eckerju ter Lobniku za načrte, g. Leskovarju ter Lobniku, Unš'iču, Teliču, Remicu, Se-' verju in Koširju, ki so prevzeli razna I dela ter jih bodo tudi dovršili.
G. Gregor Mali, slov. dušni pastir v San Martinu, je v svoji pozdravni besedi navajal, da so bili že doma vsega usrhiljenja vredni tisti, ki niso imeli pravega doma, še bolj pa tisti, ki niso ; imeli prave družbe. iSlovenski dom v San : Martinu je nastal, da bi naši izseljenci iz tega okraja dobili v njem skupni
se je postavila vrsta skavtov in skav- ; dom in slovensko družbo. Veliko nalo-
tinj, na levi pa narodne noše. G. msgr. Orehar je i-mel tudi lep nagovor o nujnosti udejstvovanja v slovenski skupnosti, o podpiranju njenih ustanov ter o potrebni odpornosti proti slehernemu zlu, ki bi nam hotelo povzročati škodo in slabiti našo voljo v vztrajanju pri zvestobi našim narodnim in verskim idealom.
Med sv. mašo je prepeval Slovenski pevski zbor iz 'San Martina pod vodstvom pevovodje g. Klemenčiča. Udeležili so se je med drugim boterca ga. Gabrijela Marinšek, boter Adolf Jesib, predsednik Zedinjene Slovenije Božo Fink in zastopniki slovenskih domov in organizacij.
Popoldanska akademija je -pa bila v celoti izvedena. Pokazala je, da slovenska skupnost v tem okraju razvija živahno delavnost na Ikul-turno-prosvetnem področju. Človek je bil kar vesel. Zato so številni rojaki, ki so prišli na akademijo z -navdušenim odobravanjem spremljali slovensko mladino ter rojake, ki so izvajali posamezne točke.
Akademijo je začel mladinski -pevski zbor. Pod vodstvom g. Borisa Pav-šerja je z občutjem zapel pesmi Nazaj j v planinski raj, Planinlsko in Naša mla-( da leta.
išanje ali sme imeti kmet traktor za oranje svoje zemlje in tudi sosedove ter ali sme ku-piti -razne druge stroje. Komunisti so hitro ugotovili, da niti ustava, -niti zakoni, niti program ne branijo, da si kmet ne bi smel zvišati svojih dohodkov ter izboljšati svojega življenjskega položaja z idelom in modernimi proizvajalnimi sredstvi. Sovražniki kmetov med komunisti so seveda takoj nastopili in zatrjevali, da po splošnih komunističnih načelih kmetom ni dovoljeno, da bi obogateji, ker bi se s tem že začela odpirati pot kapitalizmu. Pa so ostali v manjšini.
-Zakaj so komunisti sploh razpravljali o kmetu? Gotovo ne iz ljubezni do njega, ampak jih je do tega prisilil obupen položaj kmetijstva na splošno in še bolj obupen položaj kmetskih zadrug, neke vrste jugoslovanskih kolhozov. Z „gospodarsko reformo“ so namreč nosilci komunističnega režima objavili, da država ne bo več dajala podpor podjetjem, ki delajo z izgubo. Ne industrijskim in ne poljedelskim. Jugoslovanske komunistične kmetske zadruge pa so štiri petine svojih dohodkov prejemale iz državnih podpor v eni ali drugi obliki in so krile le eno petino
svojih izdatkov s svojimi pridelki. Kakor hitro so odpadle državne podpore, so komunistične zadruge čez noč izgubile vso -veljavo in moč. Komunistične zadruge so pa leglo komunističnih lenuhov ter v njih partijci zavzemajo številna ravnateljska, podrav-nateljska, tajniška, blagajniška , upravniška in bogve kakšna mesta še. Vsi imajo pri-' jetno ter udobno življenje na račun državnih podpor. Zadruge brez državne podpore pa ne morejo plačati niti enega ravnatelja, kaj šele na tisoče drugih nameščencev. Skratka: komunistične zadruge so prišle sedaj na boben.
Zato je takoj razumljivo, da je kmet postal zopet čez noč važen činitelj, pred katerim so začeli zginevati njihovi od države podpirani konkurenti, komunistične zadruge. Nastala je na mah velika vrzel, ki jo pa lahko izpolnijo; samo svobodni in ne „kolhozi rani“ kmetje.
Svobodni kmetje so se sedaj začeli združevati. S skupnimi močmi kupujejo traktorje in druge potrebne stroje, kupujejo prevozna sredstva in že organizirajo zveze z velikimi potrošnimi središči po vsej Jugoslaviji. Vsega tega komunistični kolhozi niso mogli in znali napraviti. Kmet, kateremu je bilo prej
dovofijeno, da je smel pridelati živeža le za svojo družino, je čez noč postal vsaj delno znova pridelovalec dobrin za široke množice, kot je bil pod prejšnjo Jugoslavijo.
Besedo je povzel predsednik Slov. doma v San Martinu g. Leopold Novak, j Pozdravil je vse, ki so prišli na pro-l slavo petletnice obstoja in blagoslovitve j sanmartinskega slov. doma. Zlasti pa je pozdravil: -g. direktorja msgr. Antona ! Oreharja, kateremu se je zahvalil tudi
i) za dopoldansko sv. mašo, krajevnega
Komunistični plenum je moral posle-^ dufnfa ?*stiri* K’ Gre^ Malija, dice reforme vzeti na znanje in čeprav! tajmka N° Za Slovem>° Mllosa 'Sta* nerad dovoliti kmetom, da si lahko ku- reta Z K°Spo’ zastopnika Svob- Slove' nujejo stroje, traktorje itd., da se la- nij'e ter vseh slovenskih domov in or' hko organizirajo in vzamejo prehrano j gamzacij; V nadaln3ih izvajanjih je po-idežele v svoje roke. Celo to je bilo re- ! jasni! ^ 80 Slovenci v San Martinu ceno na omenjenem zasedanju v Srbiji: 1 gradili velik pokrit prostor in zakaj se Kdor ne razume časa in misli, da bo la- ! ‘liso raie odlo'äili »a postavitev novega hko živel še naprej od državnih podpor, i Poslo™a z novimi društvenimi in solin se ne bo znal prilagoditi gospodarski
stvarnosti, mora računati s tem, da ga bodo razmere uničile.
S tem je bila izrečena smrtna obsodba nad komunističnimi kolhozi v Jugoslaviji. Kmetje v Jugoslaviji so v boju nad svojimi smrtnimi sovražniki — komunističnimi dogmatiki dosegli nodo zmago. Boj pa seveda še ni zaključen in bo lahko trajal še dolgo in bo tudi še trd, kajti vedno so možni š'e stalinski m'eobra-ti. Kljub temu je pa dejstvo, da je načejo, da brez svobodnega kmeta ne gre, že prodrlo in se uveljavilo.
skimi prostori. Povedal je, da so San-martinčani po vsestranskem posvetovanju ugotovili, da je vrstni red njihovih nujnih potreb naslednji: zagotovitev velikega pokritega prostora za prire-ditvè, ki pa naj služi tudi kot šolsko i in športno igrišče. Druga nujna potreba je večja šolska soba in tretje, -novo in primerno stanovanje za hišnika. Vse ostalo, kot lepše in večje Šolske in društvene prostore ter dvorano, bodo skušali uresničiti v bodočnosti. Stroški sedanjih novogradenj so predvideni na 2 in pol milijona -pesov, članstvo in prijatelje doma prosi za pomoč s tem, da (Bo še) ] podipiš’ejo čim več novih deležev, vse
go je ta dom vršil v času obstoja tudi z izobraževanjem mladine in odraslih, največje in najvažnejše delo pa s tem, da je sprejel pod svojo streho najdražje, kar premore: -slovensko mladino. Poudarjal je, da je v San Martinu najštevilnejši slovenski šolski tečaj, saj ga obiskuje 120 slovensikih otrok. Vse je naprošal naj gmotno pod-pro dograditev doma, zlasti tisti, katerim je Bog naklonil več materialnih dobrin, kakor jih potrebujejo, naj domu izdatno priskočijo na pomoč.
Zborno deklamacijo, posvečeno Slov. domu v San Martinu, ki je 'bila naslednja točka, je napisal g. Gregor Mali. Lepo so jo .podale mladenke SDO iz San Martina.
„Glej, mucka še ne api“, je bil prizorček, Iki so ga z vso ljubkostjo podaii najmanjši obiskovalci Slov. šolskega tečaja v San Martinu pod vodstvom gdč. Katice Kovačeve v pesmi in besedi. Mladinski orkester, na katerega so Slovenci v San Martinu, kakor smo čuli od napovedovalca, nad vse ponosni, je pod vodstvom g. Borisa 'Pavšerja izvajal več slovenskih narodnih, nato pa odlomek iz Vodopivčevega Kovačevega študenta. Za svoje izvajanje je žel splošno odobravanje. Za njim se je odlično predstavil oktet mladenk SDO s .pesmimi: narodno „Ko ptičica -sem pevala“, Ipavčevo „Na savskem bregu“ ter „Slovenka sem“. Za mladenkami so prišli na oder učenci ter učenke Harmonikarske šole ter so pod vodstvom g. Viktorja Jenka zaigrali več narodnih, da jih je bilo veselje poslušati.
Akademijo je učinkovito zaključil mešani pevski zbor iz San Martina ter je lepo in občuteno zapel pesmi: Adamičevo „V snegu“, Hubadovega „škr-jančka“ ter Sattnerjevo „Pozimi iz šole“, za zaključek je pa po dvorani möge no odmeval Flajšmanov Triglav. Zbor je nastopil pod vodstvom svojega pevovodje g. Vinka Klemenčiča.
Vse točke nastopajočih, ki jih je napovedoval in povezoval v zaokroženo celoto g. Rudolf Smersu, so rojaki spremljali z navdušenim odobravanjem in ploskanjem ter iskreno zahvalo vsem, ki so učence ter učenke in slovenske mladenke s tolikšno požrtvovalnostjo pripravili, da so na akademiji bodisi s pevskimi in deklamacijskimi točkami a!i s sodelovanjem pri mladinskem or-kastru ali v zboru harmonikarjev tako močno potrdili voljo vseh, da naj slovenska misel in slovenski duh ostaneta vedno živa v tem domu.
Po akademiji je bila družabna prireditev, pri kateri je igral orkester Sturm.
sieviHCi po
s v
T @
AVSTRALIJA
Za Sydneyem, kjer g. p. Berdnard Ambrožič OFM urejuje in izdaja avstralske Misli ter poleg njega v dušnem pastirstvu idelujeta v tem mestu ter po drugih avstralskh predelih š'e gg. p. Valentin Jenko in dr. Mikula, postaja pomembna slovenska postojanka v Avstraliji Melbourne. Tu razvija svojo delavnost g. p. Bazi;!. Tamošnji slovenski narodni družini gradi poleg skupnega slovenskega doma tudi cerkvico. V neposredni bližini Baragovega doma — tako se imenuje slovensko središče v Melbournu — je pa g. p. Bazil sedaj pripravil tudi dom peterim slovenskim šolskim sestram, ki so po privolitvi cerkvenih oblasti ustvarile prvo slovensko redovno sestrsko družino v Avstraliji. Njihov idom v Melbournu se imenuje Slomškov dom in imata tako obe slovenski ustanovi v Melbornu imena po dveh velikih slovenskih škofih.
Slovenske šolske sestre — frančiškanske sestre Brezmadežne, ki so jih pred vojno doma imenovali „bistriške šolske sestre“ so prišle v Melbourne na cvetno nedeljo, 3. aprila. Po sprejemu v pristanišču so jih Slovenci pripeljali v Baragov dom, 'kjer je bila na „avstralskih Brezjah“ oib enajstih maša z obredom blagoslovitve oljčnih vejic in zelenja. Po cerkvenem opravilu so Slovenci spremili sestre v Slomškov dom. Tu so jim otroci Slomškove šole izročili ključe njihovega doma ter po starem slovanskem običaju ponudili tudi kruh in sol. V pozdrav sestram so bile še deklamacije in petje, ndkar je g. p. Bazil blagoslovil Sjlomškov dom.
Sestrsko redovno družino v Slomškovem domu v Melbournu sestavljajo naslednje sestre: Romana Toplak, dolgoletna provincialka, rojena v Brengovi, s. Silvestra Ifko, predstojnica melbournske družine, rojena v Srednji Bistrici, Ema Pivk, rojena v Gorici, Hila-rija šanc rojena v Padežu in Pavla Kavčič rojena v Sovjaku pri Sv. Juriju Ob Ščavnici, t. j. v fari dr. Antona Korošca.
Sestre bodo v .Melbournu oskrbovale otroški vrtec, vodile Slomškovo šolo, obiskovale bolnike po domovih in bolnišnicah, skrbele za otroke v slučaju bolezni matere ali smrti v družini.
Na tistem dein keilorškega pokopališča v Melbornu, kjer so slovenski grobovi, je stal tudi lep bronasti kip Slovenke. V noči dne 6. februarja so ga pokvarjenci ukradji. Policija je glavnega storilca nekega Ceilončana že po nekaj dneh prijela. Razbite kose brona so dobili pri nekem trgovcu s starim železom. Kip je izdelal kipar V. Dorič. Ker imajo še ohranjen mavčev kip, ki je služil livarni za vlitje bronastega, bodo Slovenci razbiti kip Slovenke nadomestili z novim ter ga postavili na isto mesto med slovenske grobove na keilorškem pokopaj,išču.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
V clevelandski škofiji je stopil v veljavo odlok zadnjega vatikanskega cerkvenega zbora o uporabljanju narodnih ali maternih jezikov pri službi božji na prvo adventno nedeljo, dne 29. novem-
bra 1965. Od te nedelje so imeli Slovenci v cerkvi Sv. Vida v Clevelandu tri slovenske maše in sicer do 27. marca, ko je stopila v vej j avo odredba o močno razširjeni uporabi materinskih jezikov pri bogoslužju. Od tega dne so pa slovenski verniki v clevelandski škofiji glede uporabe slovenščine pri maši popolnoma izenačeni z verniki slovenskih škofij v domovini. V ta namen je šent-vidski župnik g. msgr. Alojzij Baznik dal natisniti na poseben list slovenske mašne molitve.
I
FRANCIJA
V	Bruay-en-Artois je 24. januarja umrl požrtvovalni organist Jože Potisk. Zelo je ljubil slovensko pesem ter storil vse za njeno razširitev. Aktivno je sodeloval tudi pri poljskih skavtih in vodil njihov orekster Iskra, pri katerem so izdali okoli 12 plošč poljskih in slovenskih melodij. Pri rudniku je bil nastavljen kot učitelj mladih rudarskih kadrov.
Slovenci is področja Merlebacha v Franciji bodo v avgustu imeli šestdnevno romanje v Lurd z romarskim vlakom škofije Metz. še pred tem, t, j. 30. maja, bodo pa poromali k Mariji z Brezij v j Habsterdick.
Vestnik S FZ
O ŠPORTU
V	„Bomboneri“, kot že mnogokrat, igrata River in Boca.
Tam na sredi štirioglatega igrišča napada Rojitas. Nasproti prihiti Guzman; že je brcnil. Žoga obstoji na mestu, Rojitas pa obleži na mestu.
Ravnokar je Mas, že čisto blizu gola, odletel tri metre. Simeone nedolžno gleda. Ko se sodnik nameni proti golu in prične šteti korake, se dvigne hrup med pristaši domačega moštva. Nekaj, se je zasvetilo v zraku. Steklenica pade komaj nekaj centimetrov od sodnika. I In zanjo še druge.
Igre je konec. Pristaši zmagovalcev so pobesneli. Zanje se je v tem trenutku svet zožil na enajst igralcev. Enajst malikov. Nasprotni tabor pa bo seveda za „maščevanje“ razbijal izložbe.
Radioreporter se približa enemu izmed igralčev. Takoj po pozdravu se že govori o denarju — da mu klub ponuja samo toliko in toliko za njegovo „delo* 1
'Zdi se nam razumljivo. Saj „delodajalec“ celo zahteva od njega naj ob pričetku igre onesposobi tega igralca. Da naj ozmerja in napada onega. Nerazumljivo na je, ,da bi to š'e smatrali kot ŠPORT, ko je pa dejansko, v najboljšem primeru, več ali mani dobro pripravljena predstava, ki zabava množico.
Mladinski športni dnevi imajo resnično možnost postati prava manifestacija športa. Prevečkrat so slabo pripravljeni, je pa dolžnost vseh članov mladinskih organizacij doseči, da bo njih usneh čim večji. Da bodo res praznik pravega športa. Predvsem z disciplino.
rediteljem pa je v Santiago de Chile ij v Valpairaso. Argentina ni dosegla v ■kvalifikacijah uspehov in mora igrati v tolažilnem tekmovanju v Punta Arenas na skrajnem jugu Čila.
Finalno tekmovanje poteka v glavnem brez posabnih presenečenj, če izvzamemo poraz svetovnega prvaka Brazila po 'Bolgariji z 81:85. Brazil je v kvalifikacijskih tekmah premagala že Jugoslavija s 64:65. Sovjetska zveza je ; po mnenju kritikov odstranila nevarno ! oviro ,pri osvojitvi naslova, ko je v so- [ boto premagala ekipo Jugoslavije s j 53:49. Tekma je bila zelo ostra in borbena; osebno kritje igralcev pa je seveda tudi vzrok za nizek rezultat. Spočetka je celo kazalo, da bo Jugoslavija pod vodstvom odličnega Daneua mogla premagati nasprotno ekipo, toda zaradi slabih metov se to ni zgodilo: Jugoslavija je nastopila v postavi: Korač, Daneu, Skansi, Bassin, Ražnjatović, Kovačič in Cvetkovič. *
Argentinska reprezentanca za svetovno nogometno prvenstvo ima novega trenerja. Po odstopu Falduttija in Zubeldijo je prevzel priprave trener Lorenzo. V tujih listih, posebno v 'Belgiji in Holandiji, kamor bi morala iti ekipa1 sv°j Pryi redni na tekme, so opisali spremembo pri vòd- ; maja ob 19.30 stvu ekipe s približno takimi naslovi:! toplo vabljeni. — Revolucija v Argentinski nogometni Blagoslovitev zvezi. Vodstvo Arg. nog. zveze je nam-: reč 'nenadoma črtalo iz priprav tekme, reprezentance v Holandiji in Belgiji. ' |
'Poročali smo že, da je menda dobila ljubljanska Olimpija povabilo iz Buenos Airesa za tekme z argentinsko nogo- j metno reprezentanco; To vest smo sedaj ; brali tudi v slovenskih listih. Olimpija bi dobila za tri nastope 9.000 dolarjev in plačane vse stroške prevoza in bivanja. Tekme bi bile ob koncu marca |
Toda vodstvo kluba je moralo ponudbo zaradi tekem za jugoslovansko držav no prvenstvo odkloniti.
Inter izločen. V povratni polfinalni, tekmi je Internaziortale iz Milana dose- j gel le neodločen rezultat 1:1 z Real Madridom. Ker je y Madridu zmagalo domače vodstvo z 1:0, je bilo s tem končano dveletno kraljevanje Inter ja ! kot 'najboljšega evropskega in svetov-
stopom otrok in petjem, nato pa domača zabava z okusnim prigrizkom, izvrstno kapljico in godbo za stare in mlade. Čisti dobiček je namenjen ureditvi društvenih naprav (okrepčevalnice, balinišč in kegljišča) na igrišču. Vljudno vabi odbor društva Sjovenska vas.
Organizacijski tečaj SDO-SFZ bo v soboto, 30. aprila, ob 15.30 in v nedeljo 1. maja, ob 15. Kosilo bo pripravljene v Slovenski hiši.
Občni zbor Družabne pravde bo —
kakor vsako leto — v nedeljo, 1. maja na praznik sv. Jožefa Delavca ob 10 v Slovenski hiši. Ob pol 10 se bomo udeležili sv. maše v kapeli. Vabimo članstvo in prijatelje Družabne pravde.
Seja učiteljskega sveta mladinskega odseka Zedinjene Slovenije bo v ponedeljek 2. maja ob 19.30 v Slovenski hiši. 'Pred sejo ob 19 bo sv. maša za pok. go. Zofijo Pirc. Vse učne moči lepo vabljene!
Posvet voditeljic in voditeljev naraščaja bo v torek, 3. maja, ob 19.30 v Slovenski hiši. Razgovor o „naraščaj-niškem priročniku“.
Slovensko kat. akademsko starešinstvo obvešča svoje člane, da bo imelo setanek v tem letu 6. v Slovenski hiši. Člani - Odbor
in otvoritev novega
Slomškovega doma je prelo-
ESiOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Redactor : José Kroselj Bedaceión y Administraoién : Ramon Falcon 418«, Bueno#
T. E. 69-950«
O oz «	FRANQUEO PAGADO
sil	Concesión N' 5775
o£ ć «2 S	TARIFA REDUCIDA
C Ö <	Concesióa N’ 3824
Registro Nacional de la Propis dad	
Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje m letalsko pošto, in 8 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gràficos Vilko S. R. L.. Estado« Uniđos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
poslopje
žena na poznejši čas
V	Slomškovem domu je ob sobotah zvečer, v nedeljo opoldne in zvečer na | razpolago domača hrana. Prijave in informacije: 655-2866.
V	nedeljo, 15. maja, se bo vršila v Slcmkovem domu družabna prireditev, \ ; na kateri bodo na razpolago izvrstne j, j koline. Dohodki prireditve so v pomoč j ! gradnji novega doma. Vsi rojaki prisrčno vabljeni!!
Sloveneki dom v Carapachyu bo obhajal 6. obletnico ustanovitve doma dne S
22.	maja s celodnevno prireditvijo.
Družabna pravda sporoča, da se je oglasil stavbeni podjetnik, ki išče zidarskega mojstra (oficial), zidarskega pomočnika (medio oficial) in delavca za vsa dela (peóni. — Dalje sporoča Družabna pravda, da išče službo mlada, za-
JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante
Escribano Püblieo Pta. baja, ofie, 2
Car.gallo 1642	Bueno* Aire*
T. E. 35-8827
PO ŠPORTNEM SVETO
Izredno svetovno prvenstvo v košarki. V treh čilskih mestih se je 16. aprila začelo izredno svetovno košarkarsko prvenstvo. V Antofagasti so tekmovali Jugoslavija, Brazil, Panama in Paraguay, v Curióo Sovjetska zveza, I Španija, Argentina in Puerto Rico, v Valdiviji ,pa ZDA, Bolgarija, Mehiko in Peru. Finalno tekmovanje med prvimi dvemi vsake skupine in Čilom kot pri-
nega nogometnega kluba. V drugi pol- vedna in sposobna slovenska uradnica finalni tekmi pa je beograjski Partizan izločil kljub porazu z 0:1 Manchester :
United. (Ker je partizan doma premagal ■
Angleže z 2:0, se je zaradi količnika1 uvrstil v finale.	|
Partizanu seveda v tekmi z Realom' ne dajejo latinski kritiki nobenega upa- i nja. Tudi v Argentini se že splošno go-vori, da bo za naslov svetovnega prvaka borba med River Plate iz Buenos Airesa in. Real Madridom. Sicer je v Ameriki znan le en finalist — Penarol iz Montevidea — in za drugega se teoretično moreta uvrstiti poleg Riverja še lanski prvak Independiente ali pa lanski prvak Argentinske nogometne zveze Boca Juniors.
z dovršeno trgovsko šolo (perita mercanto). Interesenti naj kličejo g. Šesta na telefon 21-3292.
G. Emil Cof je daroval $ 500.— v Socialni sklad društva Zedinjena Slovenija, namesto svetja na grob pokojnemu Alojziju Rigler, iki je umrl v domovini.
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
■
j Lavali« 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure 17—29 Na telefonu tudi dopoldne
Gospodarski večer
Predava g. Pavel Fajdiga o evrop- I skih gospodarskih skupnostih.
Vabljeni vsi prijatelji gospodarskega udejstvovanja.
30.	APRILA OB 20h. v prostorih Slovenske hranilnice
B.	Mitre 97 — Ramos Mejia.
iaiiM«aa»aai
OBVESTILA
V	soboto, 30. aprila, bo kot navadno srednješolski tečaj od 15.30 do 19.30. Za dijake in profesorje, ki bi se radi ,po tečaju udeležili igre Za narodov blagor, bo na razpolago večerja po zmerni ceni
Skupni sestanek SDO-SFZ bo v nedeljo 1. maja v slov. hiši. Tema: Marksizem •—- komunizem. Po predavanju debata. Vsa dekleta in fantje vabljeni.
Društvo Slovenska pristava v Caste-larju bo imelo ustanovni občni zbor v nedeljo 1. maja t. 1. ob 16 na Pristavi. K udeležbi vabimo vse rojake iz Caste larja, Morona in bjližnjih krajev, pa tudi vse delničarje Pristave. Prip. odbor.
V	nedeljo, 1. maja 1966 proslavlja društvo Slovenska vas OBLETNICO BLAGOSLOVITVE SVOJEGA DOMA. Ob 9.30 bo sv. ma”a za žive in rajne člane društva. Ob 15.30 bo naprej slavnostni idei programa z govorom, na-
POIZVEDBA
Jože Kerševan, rojen 1. 1907 v Gradišču pri Gorici, je prišel pred vojno v ' ( jvAtN CAfNKAiR Argentino. Delal je kot mizar. Domači ; jj o njem že dolgo nimajo nobenih podat- J : kov, za katere 'se sedaj zanima njegova j š sestra in nas prosi za objavo te poiz- ; vedbe. Kdor ima kake podatke o poiz-IS vedencu, kje stanuje in ali je še živ, 1 « naj jih sporoči na naslov Darko Šuster- ): šič, Casa „Bled“, Diag. José L. Suärez ' :
.10, José L. Suàrez FNGBM, prov. de, ;
Buenos Aires.	| •
ZA NARODOV BLAGOR
Komedija v Štirih dejanjih
SLOMŠKOV DOM
vabi vse rojake na
DRUŽABNO
PRIREDITEV
V NEDELJO, šaljivi
15.	MAJA
prizori
bogat srečolov
© domače koline
Ponovitvi
0 sobota, 30. aprila, točno ob 20 Q nedelja, 1. maja, to,čno ob 17
Dvorana Slovenske hiše Ramón Falcón 4158
Slovensko društvo potrebuje
zakonca
za oskrbo. Na razpolago stanovanje. Zglasiti se T. E. 53-7443
Dr. Janez Kraljič
Pred petindvajsetimi leti
DRUGA VOJNA PO BALKANU
Slovenije je bilo konec. Raztrgane koščke so pograbili Nemci. Itaf.ijani in Madžari. Naši bivši vojaki še niso bili doma. Kje so in ali se bodo «ploh vrnili ? Nobenih stikov nismo imeli, le upanje nas je hranilo. Začeli so prihajati. Hvala Bogu, živi. Navadno peš', bosi in lačni.
V	začetku so kapljali domov ponoči, ker jih je bilo sram. Potem pa v trumah kakor čreda. Vsi užaljeni in ponižani.
V	začetku so čakali v gozdovih in ponoči smuknili domov. Kasneje pri belem dnevu. Vsi ogorčeni in prepričani, da je nekdo vse izdal.
(Nekaj ur po Veliki nedelji je prišel inž. Suhadolc iz Bežigrada. Nikogar r.i pogledal in ne govoril in ne jedel. Pa se je le odtajal med domačimi. Ves čas, ko je trajala vojska, so bili v pripravljenosti. Iz kasarne se niso premaknili. Čakali so ‘povejlj. Kar naenkrat so se začeli prostori prazniti. Po ustnem telefonu — iz ust do ust — So jim pravili: Vsak je na svojem! Hitite domov, če nočete, da vas Nemci ujamejo. Kdo je govoril ali je razglasilo bilo uradno, nihče ni hotel prevzeti odgovornosti. Vlaki niso vozili. Avtov sploh ni bilo.
v	m
V trojanskem klancu so se čevlji strgali. Dcib;;l je mehurje in krvave žulje.
G. Jaka Mavec je bil vojaški kaplan pri celjskem regimentu. Nekoč mu je poveljeval Mihajlovič, znani general iz druge vojne. Vojaki so odšli proti Radgoni, da bi se bili z Nemci. Marširali so proti severu, a so kmalu krenili proti, hrvaški strani. Vsak večer so poveljnik in častnik prihajali k kaplanu, da bi od-! ločili, kam bodo šli drugi dan. Vzrok je ' bil, da je kaplan edini imel vojaško, mapo. častniki jih niso dobili. Kaplan; jih je kupil za svoje. Mislil je, da ni ne ; vojske in ne strategije, če voditelji ni-j maio kart. Pri Kapeli so poslušali zagrebški radio. Poročal je, da bo Neža-1 visra Hrvatska razorožila vsakega, ki bo oborožen stopil v osvobojeno hrvatsko ozemlje. Hrvati so res stregali na uniformirane jugoslovanske vojake. Pol-1 kovnik je odredil, da se regiment razide, ker je hotel preprečiti bratomorno vojsko. Jaka jo je mahnil v Zagreb. Nje- j govi bivši sošolci na ljubljanski univerzi so bili frančiškanski očetje. 'Sprejeli so ga v samostan. Objemali in polju-bovali, da je hrvatsko vprašanje rešeno : ; poglavnik dr. Pavelič se je vrnil in rav-j nek ar sj’ovesno otvoril hrvatski „raj na zemlji“. Jaka ni prenesel take postrež-
be in Se je sredi noči začel vračati v Ljubljano.
Vojaki so prihajali tudi iz Banata in Vojvodine. Hudo se je godilo Srbom. Ogri so se šli vojake kot cigani in Mongoli. Mučili so ujetnike in pobijali. Samo v Novem 'Sadu so pobili 13.000 Srbov na en dan. Takoj smo razumeli, ko smo slišali, da je Ogre vodil genera;! Ratz. Ratz je bil nekoč avstrijski častnik pri sedemnajstem pcškii. Po obnašanju je bil divjak. A slovenski Janezi so mu priznali, da je bil drzen vojak. Sam se je hvalil, da je ogrskega ciganskega po-kolenja. Proti koncu vojske je bil naj-višji poveljnik ogrskih armadnih zborov v Rusiji.
Peš se je vrnil domov v Št. Vid nad Ljubljano voditelj meščanske šole — Janko Rožman. B:1 je stara sablja. Bila sva sošolca na Ledini v Ljubljani in skunaj sva sedela v oficirski šoli v Slovenski Bistrici. V jugoslovanski armadi je menda prišel do majorja v motorizirani formaciji. „Veš, prva vojska je bila zares, druga pa je bila vojaška burka. Naš regiment je „prodiral“ v Bosno, da bi dosegli Sarajevo. Pritiskali smo na pedale in motorji so drveli kot nori. Kmalu za Jajcem so nas prehiteli Nemci. Niso streljali in tudi nas niso ustavili. Iz svojih vozil so nam vpili: napred, napred! V prihodnjem mestu se ustavite, da vas razorožimo. Norčavo so pravili, da niso pričakovali toliko
ujetnikov. Nimajo železniških vozov, dal bi nam pomagali domov. Torej čakajte ali pešačite!
Ljubljanski črkostavec je bil po-strežnHc divizijskemu generalu v Ku-manovem. Tudi na Kosovsko polje je zašla novica: Švaba puca (Nemci streljajo). Komandir je mislil, da ne gre v Bosno. Ukazal je marš v albanske gore. Tja v 'Bitolj in Ohrid, kjer se je vojskova;! kraljevič Marko, kjer je nekoč j bila Skenderbcgova trdnjava. V Bitolju j se je znašlo šest drugih divizijonarjev. ; Vsi so mislili, da bo Grč'ja še najbolj! varna. Grki so se namreč uspešno ustavljali Italijanom krog Janine. Glej j ga zlomka! Ljubljanski črkostavec se je pripravil na dalekovidno strategijo. Že v Ljubljani si je omislil priročen grški slovar in ga pridno rabil zase in generale po Grčiji in Peloponezu...
Ko so se Grki borili proti Nemcem in Italijanom, so jugoslovanski vojaki hodili skezi Atene in Korint na Pele-ponez. V Trinnhsu so čakali, da jih bodo Angleži 'rešili v Egipt. Tako so popivali, da so jih Grki «Pačili v taborišče. Tudi v Egiptu so srdli „jest in pit in vstali igrat“. Kako; nam je v Kaliforniji pravi;! ubogi g. Luskar. 'Doma smo mislili, da se bodo ostanki jugoslovanske vojske zbrali v tujini, da bi imeli vsaj neko „simbolično“ armado. Poljaki So imeli resnično armado (Sikorski) in Norvežani rr'-iično mornarico. Jugoslo-
vanska armada je brezpogojno kapitulirala. General Mihajlovič se je uprl in izklical gverilsko vojsko. Zavezniki so ga podpirajli samo nekaj časa, nato pa raje Tita.
Nekaj ' osladnega škodoželja smo vendar doživeli. Radio-postaje so začele poročati, da se je angleška divizija izkrcala v Solunu. Angleži so prišli, da bi nam pomagali. Angleški denar in angleška zakulisna agitacija .•'.a nas spravila v nepripravljeno borbo. Ena divizija proti tolikim nemškim, italijanskim in bolgarskim armadam. Kakšna ironija? Angleži so jo mahnili v vardarsko dolino. Nemci so bili zelo veseli. Sklenili so, da bodo celo divizijo zajeli in jo poslali Hitlerju kot balkanski Šopek. Angleži so se obrnili in tako hitro vozili, da jih nemški „Blitzkrieg" ni do-šel. Prišli so še o pravem času, da so se vkrcali na ladje. Samo en teden je bil dovolj, da so Nemci in Italijani zasedli vso Grčijo. Bolgari so se vsedli v Maceidonijo.
Doma se nismo dobro počutili. Nemci in Italijani so nas radi dražiji z našo vojsko. Nezavisni Hrvati so nam strgali koren. Sami so rešili „hrvatsko pitanje“. Imeli so Poglavnika, državo in armado. Svoje izdajstvo go opravičevali, da so kralj, armada in vlada bili sami kompcionisti. Psihološko je vse koristilo komunizmu.	(Bo še)
. x:"r:y.	-t—t-v-v ,	-