KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil Novo mesto, 11. februar 1988______________št. 2 Industrija motornih vozil iz zraka Predstavljamo vam posnetek IM V aero snemanja Geodetskega zavoda SRS, nastal v lanskem letu. Dvajset let se je IMV gradil in v tem času je bilo narejenih nemalo posegov, ki so povzročili korenite spremembe na zemljišču. V tem so bile tudi težave pri izvajanju prostorskih planov, saj ni bilo ustreznih podlag. Sedaj so izdelane nove geodetske podlage, potrebne za nadaljnje prostorsko planiranje razvoja IMV. Obenem je bil narejen tudi podzemni in nadzemni kataster vseh instalacij in naprav (infrastruktura), ki služi kot osnova za nadaljnje projektiranje infrastrukture in za vzdrževanje obstoječih naprav. Poprodajne aktivnosti: Kaj IMV-ju pomenijo rezervni deli Večkrat smo lahko v našem glasilu zasledili le posamezne spise, namenjene službi prodaje rezervnih delov, ki so kritiško objektivno obravnavali nekatere nepravilnosti, posebno v maloprodaji. Ni prijetno brati kritik, toda boriti se moramo za preobrazbo in mišljenje delavcev, kar zadeva odnos prodajalec -kupec, in to tako, da se bosta izboljšala poslovni in kulturni pristop do strank. Na tem področju moramo letos narediti več kot samo korak naprej in skupno z ostalimi službami dvigniti dobro ime IMV na raven, ki bo zagotavljala prednost pred ostalimi konkurenčnimi partner- Menimo, da večina članov kolektiva še vse premalo ve o organiziranosti naše službe. Slednja nima le prodajalne v Novem mestu, ampak smo organizirani tako, da oskrbujemo celotno Jugoslavijo in to prek 68 pogodbenih servisov, 18 prometnih organizacij in 7 poslovalnic IMV, ki so v Novem mestu, Beogradu, Novem Sadu, Nišu, Sarajevu in od letos tudi v Zadru. Naša služba s tehnično servisno službo in servisom IMV tvori sektor PPA (poprodajne aktivnosti) v sklopu TOZD Commerce. To pomeni, da smo dolžni kupcu našega vozila zagotoviti — prek že omenjenih pogodbenih komitentov — rezervne dele, servisi pa opravljati popravila teh vozil v garancijski in izvengarancijski dobi. Po zakonu moramo oskrbovati z rezervnimi deli vozila še osem let, ko se je določen tip prenehal izdelovati. Zdaj moramo oskrbovati z rezervnimi deli 28 tipov vozil. Zato imamo v centralnem skladišču vedno na zalogi 16.500 različnih delov. Velike težave so s skladiščenjem tako velikega asortimana rezervnih delov, saj je skladišče enako kot v časih, ko je bilo na zalogi le 3000 pozicij, se pravi, da je skladiščne površine le 2900 m2 in to v dveh nadstropjih. Iz povedanega je razvidno, da je organizacija centralnega skladišča zastarela, delo pa otežko-čeno, saj je na voljo le en prostor za vhod materiala. Že podatek, da je potrebno letno razložiti prek 600 tovornjakov s po 5 do 7 ton in dele razmestiti po skladišču, prav toliko pa naložiti in odposlati, pove, da delavci delajo v nemogočih razmerah. Vsa ta dela potekajo na odprtem prostoru, zato ne morejo biti opravljena dovolj dobro. Naloga vodstva IMV v tem letu naj bi bila, da bi nam pridobilo dodatnih 3000 m2 prostora, saj na to problematiko opozarjamo že pet let. Se nadaljuje! kurir Služba prod. rez. delov Franc Požun - Neverjetno! Poglej! V skladu s sklepi ZIS nam je uspelo obdržati isto ceno prikolic kot v lanskem letu, ne da bi pri tem utrpeli zmanjšanje dohodka po enoti! INTEGRALNO UPRAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI Tekmovanje glede kakovosti med TOZD-i oziroma proizvodnjami A. PKIKOLlSkl SISTEM Maj 1987 - Januar 1988 Januar 1988 1. TO Mirna 2. TPD Šmarjeta 3. TPP Šentjernej 4. TP Črnomelj 5. TP Novo mesto 6. TAP Brežice 120,0 % 120,0 % 117.7 % 103,6 % 100.8 % 98,5 % 1. TO Mirna 2. TPP Šentjernej 3. TDP Šmarjeta 4. TP Črnomelj 5. TAP Brežice 6. TP Novo mesto 120,0 % 108,0 % 105,2 % 103,9 % 94.8 % 93.8 % 6. Proizvodnja IV. 89,4 % 7. Proizvodnja V. 66,7 % Maj 1987 - Januar 1988 B. AVTOMOBILSKI PROGRAM B. AVTOMOBILSKI PROGRAM Januar 1988 1. Obrat Suhor 106,8% 2. TADO Beli Manastir 103,1 % 3. Proizvodnja I. 101,8 % 4. Proizvodnja II. 100,0 % 5. Proizvodnja III. 93.3 % Najboljšo realizacijo v januarju 1988 je dosegel obrat Suhor -106,8 %. V obdobju maj 1987 — januar 1988 je dosegla najboljšo realizacijo proizvodnja II., več kot 120,0 %. Omeniti je treba odlično realizacijo v januarju v Proizvodnji V. — 101,8 %. Služba informatike in planiranja kakovosti KUfif Nebojša Semen A. Ilistngramski prikaz realizacije za prikoliški program (po B. Histogramski prikaz realizacije za avtomobilski program (po Prozvodnja II. 2. Obrat Suhor 3. TADO Beli Manastir 4. Proizvodnja III. 5. Proizvodnja V. 6. Proizvodnja I. 7. Proizvodnja IV. 120,0 % 106,8 % 104,1 % 98.7 % 97,9 % 89,4 % 86.8 % Najboljšo realizacijo v januarju in v obdobju maj 1987 — januar 1988 je dosegla TOZD - TO Mirna, več kot 120,0 % . Opažamo, da je v januarju dosežena realizacija najboljša realizacija do sedaj v pri-koliškem programu. Z izjemo TAP Brežice (zelo blizu plana) pri vseh ostalih TOZD je dosežena realizacija boljša od plana. TOZD-ih) za: TOZI)-ih, oziroma proizvodnjah) za: CENIK vozil iz prodajnega programa IMV TIP VOZILA ccm KM/KW Prodajna cena FCO tovarna Maloprodajna cena za družbeni sektor Maloprodajna cena za občane 1. LASTNI program RENAULT 4 GTL »TYPE 2« 1108 34/25 6,260.000,- 7,699.800,- 8,544.900,- 2. UVOZNI program RENAULT 5 CAMPUS 1108 47/34 13,565.000,- 16,684.950,- 18,516.225,- RENAULT 5 TR (3 V) 1237 55/40 15,359.000,- 18,891.570,- 20,965.036,- RENAULT 5 TR (5 V) 1237 55/40 16,526.000,- 20,326.980,- 22,557.990,- RENAULT 5 GT TURBO 1397 120/88,5 23,965.000,- 29,476.950,- 32,712.225,- RENAULT 9 EXCLUSIVE 1397 68/49 16,878.000,- 20,759.940,- 23,038.470,- RENAULT 11 DIESEL SPRING 1595 55/40 19,782.000,- 24,331.860,- 27,002.430,- RENAULT 21 GTX 1995 120/86,5 25,477.000,- 41,272.740,- 44.712.135,- ESPACE GTS MENAGER 1995 110/79,5 33,728.000,- 33,728.000,- 59,192.640,- TRAFIC T553 Minibus 2068 60/43 32,955.000,- 32,955.000,- 68,711.175,- TRAFIC T2B8 Minibus 1721 69,5/50 27,783.000,- 27,783.000,- 48,759.165,- TRAFIC T318 Furgon 1721 69,5/50 24,619.000,- 24,619.000,- 32,226.271,- TRAFIC 328 Furgon s pov. str. 1721 69,5/50 26,062.000,- 26,062.000,- 34,115.158,- DODATNA OPREMA - OPCIJE Metalik lak za R-4 173.894,- Metalik lak za R-5 326,837,- Metalik lak za R-9 341.569,- Metalik lak za R-ll 341.569,- Metalik lak za R-21 448.890,- Metalik lak za Espace 653.313,- Tonirana stekla za R-5 237.218,- Tonirana stekla za R-l 1 279.465,- Dva dodatna sedeža ESPACE 1,007.379,- Odprtina na strehi ESPACE 923.821,- C Vozilo R-4 GTL »Type 2< Novo vozilo R-4 GTL »type 2« temelji na uporabi najnovejših dognanj z naslednjih področij: optimalnih pogojev pri delovanju motorja, podvozja z obesami sprednjih in zadnjih koles, zaščite vozila proti koroziji in udobja. CENIK prikolic iz prodajnega programa IMV TIP PRIKOLICE Prodajna cena FCO Tovarna Maloprodajna cena za družbeni sektor Maloprodajna cena za občane OPTIMA 310 TL 3,600.000,- 3,600.000,- 4,374.000,- OPTIMA 400 TL 4,500.000,- 4,500.000,- 5,467.500,- OPTIMA 430 TL 5,600.000,- 5,600.000,- 6,804.000,- OPTIMA 500 TL 6,850.000,- 6,850.000,- 8,322.750,- CAMPER — nadgradnja 3,678.750,- 3,678.750,- 4,469.681,- CAMPER — podvozje 540.000,- 540.000,- 656.100,- (gmaq) 45. seji skupine za ohranjevanje in izboljšanje kvalitete (fr. GMAQ) je prisostvoval tudi g. Leguet odgovorni za kakovost zunanjih tovarn Renault. Na seji so obravnavane naloge, ki so v teku, kakovost proizvodnje v preteklem obdobju ter dogovorjene dejavnosti, ki jih je potrebno obaviti, da bi se kakovost proizvodov IMV izboljšala. V pretresu napak, ki se pojavljajo na naših vozilih so iznešeni vzroki za nastanek napak in dogovorjeni ukrepi, da se napake odpravijo. Izstopa ugotovitev, da pri spremembah na izdelkih ali pri zamenjavi dobavitelja vedno ne postopa dosledno, kar ima za posledico padec kakovosti končnega izdelka. Hlini Anton Čefarin Raziskave smo izvajali skupno z domačimi strokovnjaki, raziskovalnimi organizacijami in razvojnim institutom RNUR. Rezultat takšnega dela je R-4 »type 2«, ki ga izdelujemo po izvozni tehnologiji za domači trg z enako stopnjo kakovosti kot za Belgijo, Francijo, Italijo, ZRN in ostale evropske dežele. Za to vozilo so kot rezultat večletnega raziskovanja značilne naslednje izboljšave: - dosežena je minimalna stopnja onesnaževanja okolja z izpušnimi plini, - neodvisno obešena kolesa s pnevmatikami 145 R 13 S in z uporabo kakovostnih materialov za torzij ske drogove zagotavljajo izboljšanje lege vozila na cestišču in s tem varnosti potnikov, - ojačane preme in podvozje omogočajo udobno in varno vožnjo tudi po slabih cestah, - podvozje in koroserija sta izdelana iz kvalitetne pločevine domačih prozivajalcev ter pred-zaščitene pločevine iz uvoza; pločevina je zaščitena po prin- cipu galvanizacije, kar pomeni, da je na pločevino elektrolitsko nanešen sloj cinka. Iz takšne pločevine so izdelani: izpostavljeni elementi podvozja, zunanji in notranji blatniški koši spredaj in zadaj, zunanje obloge spred-njihin zadnjih vrat ter ojačitev pokrova motorja; — antikorozijska zaščita je izvedena po tehnologiji, ki omogoča 5-letno antikorozijsko garancijo in kar Renault in drugi evropski proizvajalci v nekaterih deželah že uporabljajo. Takšna tehnologija zagotavlja: — odpornost na korozijo, — fosfotiranje koroserije in šasije s popolnim potapljanjem in krompasiviranjem, — temeljno kataforezno lakiranje s potapljanjem, — zaščito votlih delov šasije in industrijsko izdelano zaščito spodnjega dela šasije z bitumenskimi premazi ter poliuretansko peno v srednjih vzdolžnih nosilcih. Odpornost na udarce peska in manjših kamnov: - PVC zaščita spodnjih delov karoserije, kot so notranje površine blatnikov, pragi in podprtljažnika - uporaba elastičnega predla-ka. Zunanji videz vozila je močno izboljšan z uporabo kvalitetnih pokrivnih lakov na ravni evropske avtomobilske industrije. Debelina prej naštetih slojev znaša 80 do 100 mikronov. Vozilo dopolnjujejo nalepke »Type 2« na desni strani vrat prtljažnika, dodatne preproge in zaščitne pločevine rezervoarja. Injfjf Al°jz K-ebelj NAŠ POGOVOR Z... Zvonetom Pavlinom Edina svetla točka kulturnega življenja v naši delovni organizaciji je prav gotovo pevski zbor, ki že deset let s pesmijo predstavlja IMV. Tokrat smo za sogovornika v tej rubriki izbrali predsednika zbora Zvoneta Pavlina. KURIR: Večina iemvejcev vas pozna kot prizadevnega kulturnega delavca, pa se nam vseeno predstavite. PAVLIN: »Pred sedemnaj- stimi leti me je pot pripeljala iz Posavja oz. Krškega na Dolenjsko. Zaposlil sem se v IMV, TOVARNI PRIKOLIC, kjer sem še danes zaposlen na delovnem mestu referenta za domačo kooperacijo.« KURIR: Kako smo v IMV sploh prišli na misel, da bi imeli svoj zbor? PAVLIN: »Že v mladosti mi je bila pesem priljubljena. Štiri leta sem prepeval v mladinskem pevskem zboru kot osnovnošolec. Po nekem koncertu leta 1977 sc mi je utrnila misel, da bi zapeli tudi v naši tovarni. Stopil sem k tovarišu Tovšaku, takratnemu referentu za SLO, ki je bil podobnih misli. Tako sva se dogovorila, da on poišče zborovodjo. Res je začel pogovor s tov. Vutejcm, takratnim ravnateljem osnovne šole Grm. sam pa sem dal objavo v interni časopis za prijavo članov zbora. Po prijavah, ki sem jih prejel, smo se dogovorili, za prvo vajo. Prijavljenih je bilo triinpetdeset članov, na prvi avdiciji nas je bilo 50. Z rednimi vajami nas je pričelo le petindvajset pevcev in pevk.« KURIR: Začetki bržkone niso bili brez težav. Ob jubileju se spodobi, da se jih spomnimo? PAVLIN: »Moram reči, da smo takoj na samem začetku delali trdo, vztrajno in disciplinirano in to je danes ob 10. obletnici tudi čutiti. Menim, da je zbor nosilec kulture v našem kolektivu, in da je morda v vseh teh letih najdlje ponesel glas IMV. Nikakor ne smemo pozabiti na težave, ki so se porajale v tem obdobju, in sicer mnogokrat zaradi malo številčnosti zbora. Naj omenim samo podatek: v zboru je prepevalo 84 pevcev in pevk, trenutno pa šteje zbor 35 članov, od tega jih je kar precej iz drugih delovnih organizacij in iz srednje šole. Naj poudarim tudi to, da je iemvejcev še za en zbor, vendar prepevajo v drugih zborih.« KURIR: Petje zahteva nemalo samoodpovedovanja. PAVLIN: »Vaje imamo dvakrat tedensko ob ponedeljkih in sredah, po potrebi dodamo še kakšno vajo. Tako je zdaj, ko se vestno pripravljamo na naš jubilejni koncert. Vseh 10 let je bilo potrebno mnogo odrekanj, truda. Vse to je res, vendar mislim, da skupini ljudi, prijetni družini, ki imajo veselje, ljubezen do petja, glas, posluh, predvsem pa vztrajno voljo, za to ni žal, saj je bilo mnogokrat poleg vročih vaj tudi veliko prijetnih doživetij. In ne nazadnje — samo pesem, pa prijateljske vezi in tovarištvo, skupne treme pred nastopom in upanje na zmagoslavni občutek, sproščenost, ko izzvenijo zadnji toni zapete pesmi, so tisto, kar daje slehernemu pevcu moč in voljo, da mu ni žal mnogih ur, neutrudljivih vaj. ponavljanja, ispopolnjeva-nja, odrekanj.« KURIR: Kaj pa želje, cilji? PAVLIN: »Zbor, ki poje deset let in ki je imel prek devetdeset nastopov in naštudiral blizu sto pesmi, je dokazal, da je njegov obstoj upravičen. Delovna organizacija je lahko zadovoljna in ponosna, da ima zbor, ki ga odlikujejo mnoge pevske vrline in goji petje tudi iz študijskih namenov. Želim, da bi zbor pod vodstvom Slavka Raucha in ob njegovem spodbudnem delu kdaj zapel v Mariboru. kjer se srečujejo najboljši zbori Slovenije.« KURIR: Kot kulturnika naj vas vprašam, kaj sicer mislite o aktivnostih KUD IMV? PAVLIN: »Aktivnosti na kulturnem področju so se zadnja leta premaknile z mrtve točke. Vemo, da poleg zbora uspešno delujejo likovniki, da je v DO precejšno število delavcev, ki so redni obiskovalci potujoče knjižnice. Prepričan pa sem, da so med nami tudi sodelavci, ki pišejo pesmi, znajo igrati na razne instrumente in bi lahko nastal ansambel, plesna ali folklorna skupina in podobno. Potrebno bi bilo vzbuditi željo in organizirati ogled raznih prireditev v Cankarjevem domu in Operi. Zvone Pavlin Upam, da bodo te stvari sčasoma stekle, pa prepustimo to času in seveda financam, ki vse pogojujejo. Ob koncu naj se v imenu vseh pevcev in pevk zahvalim vsem, ki ste nam v teh letih kakorkoli pomagali pri utrjevanju tega kulturnega poslanstva.« Zahvaljujemo se vam za pogovor, pevcem pa želimo še veliko uspešnih koncertov. In seveda vam ob jubileju iskreno čestitamo! Program aktivnosti mladih Predsedstvo KM ZSMS DO IMV Novo mesto je za leto 1988 pripravilo naslednji plan dela: Ponovno organiziranje OO. Zadolži se komisija za samoupravne družbenoekonomske odnose, vodstveni delavci v kritičnih OO, ZK in sindikat. - Včlanitev novih članov. Zadolži se kadrovski sektor, da nam posreduje stanje o novo zaposlenih delavcih. Tesnejše sodelovanje z ostalimi DPO. Oživitev SMPDB — z akcijo urejanja okolice doma na Miklavžu. - Organiziranje kulturno--športnih in pohodnih prire- ditev v večji povezavi s sindikatom in športnim društvom. - Sodelovanje s pobrateno mladino DO Mehanotehnika iz Izole in Navezava stikov z Zetorjcm iz Brna. Okrepitev sodelovanja z JLA. - Vključevanje v inovacijsko dejavnost. Spodbuditev izobraževanja ob delu. Razširitev kroga delovanja mladih v interesnih dejavnostih, poleg že organiziranega računalniškega krožka, plesnega tečaja in planinskega krožka. Spremljanje in informiranje o dogajanjih v DO. - Objava tekstov mladih v glasilu Kurir. - Organiziranje okroglih miz na temo perečih družbenopolitičnih odnosov. Evidentirati več mladih v samoupravne organe. Narediti pregled kadrovske in štipendijske politike. - Poklicati na odgovornost predsednike OO, ki slabo opravljajo svojo dolžnost. - Zavzemati se za boljše idejno-politično izobraževanje in razvoj samoupravnih odnosov. Družbenoekonomski odnosi: zavzemati se za boljšo gospodarnost in kakovost, racionalizacijo proizvodnje, varčnejši odnos do sredstev, nagrajevanje po delu, nagrajevanje inovativne dejavnosti, za pravilno reševanje stanovanjskih vprašanj, kreditov. Pozivamo vse mlade, da aktivno sodelujejo v delu ZSMS in vabimo člane ostalih DPO in samoupravnih organov k skupnemu in uspešnemu reševanju problematike \ naši DO IMV. Miha Prcmclč Dvakrat na teden se takole dobijo na vaji V IMV imamo knjižnico Smo priče velikemu razmahu znanosti in tehnike, napredku svetovnega gospodarstva in industrije ter družbenega življenja sploh. Osnova vsemu razvoju je raziskovalno delo, ki se na vseh področjih vedno bolj izpopolnjuje. V svetovni literaturi se pojavljajo novi pojmi, novi izrazi, porajajo se nova spoznanja, odkrivajo se novi izsledki. Danes se ni mogoče več predstavljati raziskovalnega dela in znanstvenega napredka brez dobro organizirane informacijske službe, ki lahko hitro in uspešno posreduje naj novejše izsledke iz vsega sveta in tako vključuje znanstvenike, raziskovalce in tehnike v mednarodno Sistematski katalog je tesno povezan s postavitvijo knjig na policah. Listki v katalogu so razporejeni v enakem zaporedju kot knjige na policah. Politika izbora oz. nabave novih knjig je ena od najpomembnejših in najodgovornejših nalog vsake knjižnice, posebno pa še specialne. Če v specialni knjižnici knjiga zastari, izgubi vsako vrednost, saj ne more uporabniku več nuditi informacije. Za sodobno specialno knjižnico je značilno — v primerjavi s splošno znanstveno knjižnico —, da knjige hitro zastarijo. Sodijo, da polovica znanstvenih del zastari v petih letih. V specialni knjižnici se temeljna knjižna zaloga ne dopolnjuje, temveč se raziskovalno dejavnost in mednarodno delitev dela. Knjižnica IMV deluje v okviru Razvojnega inštituta, skrbi pa za nabavo in posredovanje strokovne literature za celotno delovno organizacijo. Naloga knjižnice je, da nabavlja, strokovno obdeluje, hrani in posreduje knjige in drugo knjižnično gradivo; da strokovno obdelano knjižnično gradivo razporeja in dodeljuje oddelkom, uporabnikom ter vodi o tem evidenco; da opravlja informacijsko službo: da sodeluje s centralnim katalogom pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani; da sodeluje s Centralno tehniško knjižnico v Ljubljani in Studijsko knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu ter da sodeluje v medknjižnični izposoji. Knjižnično gradivo se obdela v knjižnici. Knjižnica vodi o tem naslednje kataloge: inventarno knjigo; - abecedni imenski katalog (AIK); - sistematski katalog, urejen po univerzalni decimalni klasifikaciji; naslovni katalog. Poleg teh katalogov vodi še kartoteko periodičnih publikacij, urejeno po abecedi stvarnih naslovov periodičnih publikacij. v glavnem obnavlja z vedno novimi strokovnimi in znanstvenimi publikacijami. Ker knjižna dela hitro zastarajo (knjiga že ob izdaji zaostaja z informacijami za približno eno leto), se pomemben vir informacij tehniške revije, ker prinašajo najnovejše informacije v zgoščeni obliki. Zato se vrednost specialne tehniške knjižnice ne Anja Grobovšek more presojati po številu knjižnih zvezkov, temveč po najnovejših in najaktualnejših publikacijah. Knjižničar v taki knjižnici ne more sam izvajati nabavne politike. Organizira jo lahko s pomočjo strokovnjakov v delovni organizaciji. Pri nabavi knjig in periodičnih publikacij so nam v pomoč razni katalogi založb in prospekti, ki jih pošiljajo založbe, poleg tega pa tudi katalogi raznih inozemskih firm, ki izdajajo tehniško literaturo in strokovne revije, ki prinašajo sezname nove literature. Knjižnica posreduje izposojevalcem knjigotrške prospekte in druga bibliografska pomagala za izbor novega knjižničnega gradiva. Izbrane predloge posredujejo izposojevalci knjižnici. Pri izboru pomembnih periodičnih publikacij in ostalega gradiva sc upoštevajo potrebe vseh oddelkov. Knjižnica mora naročiti periodične publikacije v jesenskem terminu, ki ga določijo založniki, knjige pa naroča po potrebi in po izhajanju takšnih publikacij skoz vse leto. V Sloveniji izdajata tehniško literaturo tehniška založba Slovenije in založba pri univerzi, v drugih republikah . pa tehniško knjigo Naučna knjiga, seveda pa izhaja literatura s področja tehnike tudi pri drugih večjih slovenskih in jugoslovanskih založbah. Naša knjižnica obnavlja knjižno zalogo predvsem z nakupom, dar ali zamenjava ne prideta v poštev. Za to so potrebna precejšnja sredstva. V letu 1987 smo do novembra porabili za nabavo literature 12.836.536 din. Trenutno hrani knjižnica 3285 naslovov knjig in katalogov. V letu 1987 smo pridobili 293 knjig, tujih in domačih strokovnih revij je bilo naročenih 109 naslovov. 375 registriranih bralcev je obiskalo knjižnico 1004--krat. Pri tem so si izposodili 542 knjig. 173 kopij strokovnih člankov ter dobili 627 raznih informacij. Preverjena metoda informiranja z originalno literaturo je kroženje originalne literature. To se je uveljavila tudi v naši delovni organizaciji. 3627 naslovov je bilo izposojenih po tem sistemu. Knjige in periodične publikacije sc izposojajo v knjižnici, lahko tudi na dom. Knjige se izposojajo praviloma za en mesec, letniki revij za štirinajst dni, številke tekočih letnikov pa največ za sedem dni. Knjižnica izposoja po potrebi literaturo iz drugih knjižnic in jo pošilja drugim knjižnicam v SR Sloveniji. Uporabnik seveda odgovarja za izposojeno literaturo. Če jo poškoduje ali pa izgubi, mora nastalo škodo poravnati ali gradivo nadomestiti. Za uporabnike posluje knjižnica vsak delovni dan od 6. do 14. ure. kunr A. Grobovšek Program funkcionalnega izobraževanja »Prenos in lansiranje materiala« V okviru programa »Izobraževanje in kadrovska prenova« v DO Industrija motornih vozil bo izvajan program funkcionalnega izobraževanja delavcev za prenos in lansiranje materiala. Delavci se bodo usposobili za prenos materiala z vsemi prevoznimi sredstvi to pa so vse vrste viličarji, avtobare, motorni in ročni vozički in ostala transportna sredstva, ki sc uporabljajo za prenos materiala. Prav tako se bodo usposobili za lansiranje in kvalitetno delo za upravljanje z materialom v skladiščih proizvodnega materiala, pri prenosu - transportu in pripravi materiala na delovnih mestih v proizvodnji. Program bo dvostopenjski. Kompletna izvedba programa je predvidena za usposobitev dela za voznika viličarja - lanserja, vsebine brez praktičnega dela in vožnje pa za delavce, ki že imajo uspešno opravljen izpit za voznika viličarja in za delavce, ki delajo ali bodo delali na prenosu materiala, pa ne bodo upravljali viličarjev. In kakšni so cilji izobraževanja? Ti so: - izboljšanje kvalitete dela pri prenosu in upravljanju z materialom. - usposobitev delavcev za prenos materiala z motornimi transportnimi sredstvi, - seznanitev delavcev z dokumentacijo za poslovanje z materialom; vzpostavljanje odgovornosti do poslovanja z materiali: - bolj varno delo, - izboljšanje industrijske higiene. Pričakovani rezultati: - znižanje materialnih stroškov za 1 % - izboljšanje ind. hig., - zmanjšanje zastojev v proizvodnji za 2 %, v tovarni za 2 %, zmanjšanje zaposlenih pri upravljanju z materiali za 5 %. VI SPRAŠUJETE - MI ODGOVARJAMO IMV - kuhinja Informiranje, informiranje, kar naprej smo zaradi tega nezadovoljni: prvič, ker je le-tega premalo, drugič pa, če so informacije netočne, pomanjkljive, saj neprava ali pomanjkljiva informacija naredi več škode kot koristi. Časopis KURIR je namenjen predvsem vrsti delavcem v DO, berejo pa ga tudi naši poslovni partnerji, predstavniki raznih institucij, zato je oblikovanju in sestavljanju zapiskov potrebno posvetiti večjo pozornost. Uredništvo se vseskozi trudi, da bi od odgovornih (vodilnih in vodstvenih) delavcev prihajalo v uredništvo čimveč in čimbolj kakovostnih informacij, žal pa ugotavljamo, da je bilo tudi v 1. 1987 premalo sodelovanja z nekaterimi posamezniki kot tudi njihovimi službami. Prvimo žal, še posebej zato, ker se bralci (delavci) še vedno sprašujejo, zakaj je premalo informacij o aktualnih zadevah iz posameznih tozdov ali služb. Da bi vsaj malo ublažili to »zadevo«, smo uvedli rubriko »Vi sprašujete — mi odgovarjamo«. kjer lahko vsak delavec zastavi vprašanje, KURIR pa poišče odgovor pri najbolj odgovornem delavcu s področja, na katero se nanaša vprašanje. V zadnji številki KURIRJA je tudi v tej rubriki prišlo do nesporazuma. ki ga je potrebno »razjasniti«, saj smo delavci TOZD Commerce dobili odgovor na vprašanje, ki ga niti zastavili nismo. Vprašanje se je namreč glasilo: »Kdaj bo začela obratovati jedilnica v upravni stavbi«, ne pa, »kdaj bo odprta jedilnica za TOZD Commerce.« Delavci Commcrcea smo locirani na šestih, če ne celo na več lokacijskih enotah, ki so si med seboj precej oddaljene, zato si ne zamišljamo, da bi imeli svojo jedilnico. Jasno je in razumljivo, da se hranimo v jedilnici, ki je najbližja delovni enoti (kar je tudi najbolj racionalno glede na koriščenje delovnega časa). Ker pa je del Commcrcea tudi v upravni stavbi, se je vprašanje (pravijo resnično pomotoma) pripisalo Cdmmercu. V upravni stavbi so locirani tudi delovni prostori za vodstvo DO in odde- lek ekspedita s telefonsko centralo in teleksom. Pri vratarnici pa je že dalj časa prazna soba, za katero se je pred nekaj meseci neuradno govorilo, da bo služila za potrebe prehranjevanja delavcev, ki so v stavbi zaposleni, in celo več, potihem smo upali, da bomo vanjo lahko povabili tudi kakšno poslovno stranko na malico, za kar se sedaj koristijo gostinski lokali zunaj IMV. In vprašanje se je nanašalo na ta prostor. Če je za ta odgovor pristojna druga služba, bi ga morali poiskati drugje. Zato ponovno opozorilo vsem: vedeti morate, kaj vprašate, znati morate vsebinsko pravilno zastaviti vprašanje, KURIR pa mora poiskati odgovor pri pravih in zato pristojnih službah. IN IZOGNILI SE BOMO VSEM NEGODOVANJEM IN NEVŠEČNOSTIM. V. M. TOZD Commerce OPRAVIČILO V prispevku z naslovom »Mar nas ni sram?«, s katerim sem se v prejšnjem Kurirju obregnil ob krajo inventarja in jedilnega pribora v družbeni prehrani, sem si povsem naključno in brez vsakršnih drugih namenov izposodil nekaj imen, kot na primer: Janez, Jovo, Mica... Nekateri zlobneži ali morda celo toliko nepismeni, da niso mogli razumeti stila in smisla pisanja, napadajo sodelavce s temi imeni, češ da sem v članku mislil nanje, kar seveda ni res! V toliko sem dolžan opravičilo ali, bolje rečeno, dodatno pojasnilo vsem prizadetim. Vsem ostalim pa: pamet v roke! Simo Gogič Reprezentanca in arhiviranje Tokrat smo poiskali odgovor na vprašanje, ki nam ga pogosto zastavljate: ali obstaja v naši DO pravilnik, ki ureja uporabo in vse ostalo v zvezi z reprezentančnimi stroški. Delavce TOZD Tovarna avtomobilov pa zanima tudi, ali obstaja pri nas poslovnik o arhiviranju poslovnih dokumentov. Na obe vprašanji je odgovoril pravnik Simon Drobnič tako: »Pravilnik o reprezentanci in poslovnika o arhiviranju poslovnih dokumentov v IMV še nimamo, iz arhiva, ki smo ga (kolikor je bilo mogoče) uredili v letih 1980, 1981 in 1982, pa izhaja, da jih ni bilo niti prej. Pripravo. njunih osnutkov oz. predlogov in postopke za odločanje o sprejetju predvidevamo za drugo polovico leta 1988 in to skupaj z več drugimi samoupravnimi splošnimi akti, ki so nam preostali po sprejetem in že objavljenem programu. Pri tem moramo izhajati zlasti iz obvezujočih zakonskih določb in pomembnosti področij, ki jih urejajo. Najprej smo morali sprejeti samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev in statute (novembra 1986 — 24 samoupravnih sporazumov in statutov), urediti področja mikro in mezoorganizacije, svobodno menjavo dela in druge statusne zadeve ter osnove za urejanje mikroorganizacije in delovna razmerja (1987 — 12 samoupravnih sporazumov oz. pravilnikov). Dokončati moramo urejanje mikroorganizacije (razvidi - opisi del oziroma nalog - delokrogov) in osebnih dohodkov (vrednotenje in uspešnost), nato pa bomo lahko uredili preostala področja, med katera sodijo tudi vprašanja reprezentančnih sredstev in sistema administrativnega poslovanja, arhiviranja in podobno (še 10 ali nekaj več samoupravnih splošnih aktov). Posojila V Obveščamo vse delavce, ki sle