Tednikova akcija NAJ PRODAJALKA/ P RODAJALEI POHORJEH resort www.pohorje.org Več na oglasnih straneh. Aktualno Ormož • V smeteh se skrivajo milijoni O Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Termalni Park Sla'm^JWK Terme Ptuj Današnji kupon s 50% popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku vsak torek do vključno 10.9.2013. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini ni možno. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. | _ lnformacijej_02 749_45 301 Ptuj, petek, ^ 6. septembra 2013 letnik LXVI • št. 70 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNI«! Lh^£ hri ao I iTFtwIlfnlh luxKlrrt nt wn Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -OBNOVE KOPALNIC ■ V torek priloga Aktualno Sp. Podravje • Letno 6,3 milijone evrov socialnih pomoči O Stran 3 %Amuj www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski Ei 1K Slovenija • Šole znova napolnili osnovnošolci in dijaki Nabrali so si moči, čas je za učenje Po dveh mesecih poletnih počitnic se je v ponedeljek za osnovnošolce in dijake začelo novo šolsko leto. V tem je vpisanih kar 77.283 srednješolcev, med njimi so tudi tisti, ki obiskujejo katero izmed petih ptujskih srednjih šol. Klopi v teh bo grelo kar 2114 srednješolcev. Po dolgem in vročem poletju je v ponedeljek napočil prvi dan tega šolskega leta, ki ga je večina že nestrpno čakala. V šolske klopi je sedlo 163.914 osnovnošolcev in 77.283 dijakov. Na Ptuju so ti lahko izbirali med gimnazijo, ekonomsko, strojno, elektro in računalniško ter biotehniško šolo. Največ novincev ima Gimnazija Ptuj, in sicer 130, sledi ji strojna šola s 111 dijaki prvih letnikov, le enega manj imajo na elektro šoli, 72 jih je vpisanih na ptujski ekonomski in 71 v sedem različnih programov biotehniške šole. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Tednikov objektiv: Koliko nas stanejo občinske uprave Sp. Podravje • Po podatkih, ki so jih posredovale občine Spodnjega Podravja, se za plače uslužbencev v občinskih upravah letno izplača dobrih 3,6 milijona evrov, kamor pa niso všteti dodatki in plače delavcev v režijskih obratih ali javnih podjetjih. O Stran 4-6 Vzrok delovne nesreče slabo vzdrževano dvigalo Videm • Na OŠ Videm je začetek novega šolskega leta zaznamovala tragična nesreča, ki je zahtevala življenje 39-letnega delavca. Po prvih ugotovitvah je bilo razlogov za nesrečo več; od slabo vzdrževanega dvigala do neustreznega varovanja gradbišča. O Stran 24 NAGRADNA IGRA Štajerski Poiščite navodila za sodelovanje na oglasnih straneh v časopisu. 2 Štajerski Aktualno petek • 6. septembra 2013 Ormož • Odlaganje odpadkov dober posel za občino in komunalo V smeteh se skrivajo milijoni Potem ko smo že poročali o tem, da se na odlagališču Dobrava pri Ormožu odlagajo smeti iz več koncev Slovenije, smo se pozanimali, kakšne so kapacitete odlagališča, koliko upravljavec (Komunalno podjetje Ormož) zaračuna za odlaganje in kakšni so stroški upravljanja deponije. Ludvik Hriberšek, vodja službe ravnanja z odpadki pri KP Ormož, je pojasnil, da kapaciteta odlagališča omogoča, da se skupno odloži 190.000 ton odpadkov. Aktivno polje odlagališča je veliko 8300 kvadratnih metrov, kjer bo do leta 2015 možno odložiti 50.000 ton odpadkov. Na letni ravni to pomeni 16.700 ton. Za takšno kapaciteto je pridobljeno tudi razširjeno okoljevarstveno IPPC-dovoljenje. Na deponiji v Ormožu se odlagajo ostanki mešanih komunalnih od- Uvodnik padkov, zbranih na območju občin Spodnjega Podravja, šestih goriških občin ter iz treh občin ormoškega območja. V občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi KP Ormož izvaja tudi javno službo zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Na ormoškem območju letno zberejo 3000 ton raznih odpadkov, od katerih jih na odlagališču odložijo približno 1000 ton. Kot še navaja Hriberšek, se dnevno na odlagališču odloži od 10 do 80 ton odpadkov, odvisno od Slovenija ni München Predlog o drastični reorganizaciji občin, ki ga je ta teden predstavil notranji minister Virant, je slovensko javnost spet postavil na noge in očitno še bolj razdvojil, saj je sporočil, daje od predsednikov koalicijskih strank, za ta projekt že dobil zeleno luč. To pomeni, da občine v bodoče ne bi smele imeti manj kot5000prebivalcev, tako da bi namesto zdajšnjih 212 ostalo le še okrog 120 občin. S tem naj bi država prihranila več sto milijonov, še več pa s predlogom sprememb zakona o financiranju občin, ki predvideva, da bi država za občine namenila le še 50 in ne več 54 odstotkov pobrane dohodnine, s čimer bi dodatno prihranila 86 milijonov evrov letno; okrog 14 milijonov pa naj bi prihranila še z znižanjem sofinanciranja skupnih občinskih uprav s 50 na 30 odstotkov. Kar se tiče prihrankov, je sicer slišati obetavno, a neživljenjsko, za številne manjše občine tudi nesprejemljivo, poleg tega pa diši po ponovni centralizaciji in še čem. Pustimo koalicijo in opozicijo, leve in desne in poskušajmo ohraniti trezno glavo. Predlog o zmanjšanju števila občin je do neke meje smiseln, a zaradi specifičnosti problematike bo menda treba upoštevati kaj več od golega števila prebivalcev. Ko so pred štirimi leti politiki začeli razmišljati o zmanjševanju števila občin, se spominjam neposrečene primerjave, da ima München dva milijona prebivalcev in enega župana, Slovenija s prav tolikim številom prebivalcev pa ima 210 županov in vsaj enkrat toliko podžupanov, nekaj tisoč svetnikov in še več zaposlenih v občinskih upravah. A Slovenija ni München in nikoli ne bo. Res je vse skupaj drago, a primerneje bi bilo, če bi finančne vajeti zategnili kje drugje. V zadnjih dveh desetletjih se je posebno v Spodnjem Podravju pokazalo, kako velik vsesplošni razvojni napredek so dosegle prav manjše, denimo haloške občine, Cirku-lane, Zavrč, Majšperk, Podlehnik, Žetale in druge, ki jih je pred tem pestila slabša razvitost, danes pa so se dobesedno izvlekle iz blata. Če bi zdajšnji Viran-tov predlog ostal, potem bi na širšem ptujskem in ormoškem območju od zdajšnjih dvajset občin menda ostale le še štiri: MO Ptuj ter občine Ormož, Kidričevo in Videm. Preostalih 17, ki imajo manj kot 5000prebivalcev, pa bi preprosto odpravili. Verjamem, da so nekatere občinske uprave res preobsežne in predrage, težko pa verjamem, da je takšen predlog racionalizacije na področju lokalne samouprave sploh sprejemljiv in dejansko uresničljiv. Martin Ozmec Foto: Črtomir Goznik KP Ormož bi lahko z naslova dejavnosti odlaganja odpadkov v treh letih doseglo prihodek 4,1 milijona evrov. dinamike dovoza. Odpadki se v glavnem odlagajo med delovniki, od ponedeljka do petka. Delovni čas odlagališča je ob delovnikih med 7. in 16. uro (po potrebi tudi dlje), ob sobotah pa med 7. in 12. uro. Odlagališče ima tesnjeno dno, urejeno je izcejanje voda, preprečeni so negativni vplivi na tla. »Če vse našteto ne bi bilo urejeno po predpisih, potem ne bi dobili razširjenega IPPC-do-voljenja. Če povem preprosto - jama, kamor odlagamo ostanek mešanih komunalnih odpadkov, je vozno urejena, popolnoma v skladu z zakonodajo in je lahko učni primer za druge. Odpadki se komprimirajo, stiskajo po plasteh,« je povedal Ludvik Hriberšek. Cena odlaganja 82,6 evra za tono V letu 2013 so občinski sveti potrdili ceno za odlaganje odpadkov na odlagališču Dobrava po ceni 82,6 evra za tono odloženih odpadkov in okoljsko dajatev 11 evrov za tono. Okoljsko dajatev izvajalec javne gospodarske službe (JGS) zaračunava za Carinsko upravo RS, torej je to prihodek zadnje, ne izvajalca. Cena za odlaganje 82,6 evra za tono je sestavljena iz teh delov: 35 evrov je stro- Če bi odložili toliko, kot jim je dovoljeno ... V skladu z IPPS-dovoljenjem je na odlagališču Dobrava dovoljeno odložiti 50.000 ton ostankov mešanih komunalnih odpadkov. Ob predpostavki, da bi odlagališče do izteka veljavnosti dovoljenja (do konca leta 2015) zapolnili, bi ob zdaj veljavni ceni, ki znaša 82,6 evra za tono odloženih odpadkov, dosegli prihodke 4,130.000 evrov. Od tega bi bilo občini Ormož za namen sanacije odlagališča izplačanih 1,750.000 evrov. Za najemnino za uporabo javne gospodarske infrastrukture pa bi občina Ormož prejela 833.500 evrov. Strošek izvajanja javne gospodarske službe odlaganja mešanih komunalnih odpadkov, ki jo izvaja KP Ormož, bi bil 1,546.500 evrov. Znesek ekološke takse, ki jo za državo pobere Carinska uprava RS, bi bil za to količino odpadkov 550.000 evrov. Navedeni izračuni veljajo ob predpostavki, da bi na odlagališču zapolnili kapacitete, za katere imajo dovoljenje. Da je ne bi, po naših domnevah in vseh podatkih, ki jih zbiramo na različnih naslovih, ni bojazni, saj na območju Slovenije primanjkuje ustreznih krajev za odlaganje ostankov mešanih komunalnih odpadkov. Ludvik Hriberšek iz KP Ormož sicer pravi, da zagotovila, da bi napolnili kapacitete odlagališča, nimajo oziroma da za zdaj količine dovoza odpadkov ne kažejo na to, da bi jim dovoljeno kapaciteto 50.000 ton uspelo zapolniti do konca leta 2015. šek za sanacijo odlagališča, ki jo izvajalec mora plačati lastniku odlagališča občini Ormož; 16,67 evra je strošek najemnine za uporabo javne infrastrukture, ki je last občine Ormož; 30,93 evra je strošek, s katerim se pokriva izvajanje JGS odlaganja mešanih komunalnih odpadkov - JGS pa torej izvaja KP Ormož. V tem strošku so vključeni: stroški materiala, stroški storitev, proizvodni stroški in stroški dela. »Na podlagi elaborata so za leto 2013 planirani predračunski stroški za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov v višini 493.948,00 evrov. Prihodki, ki bodo nastali iz te dejavnosti, so planirani v višini 493.948,00 evrov. Za leti 2014 in 2015 trenutno ne moremo podati izračuna prihodkov in stroškov, ker so odvisni od odložene količine v posameznem letu,« navaja Hriberšek. Znotraj odlagališča Dobrava delujejo tudi zbirni center V državi 11 odlagališč z dovoljenji V Sloveniji ima po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) enajst odlagališč okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje komunalnih odpadkov. To so Barje Ljubljana, Mala Mežakla Jesenice, Kovor Tržič, Sežana, Leskovec Novo mesto, Globoko Trebnje, Puconci, RCERO Celje, Pragersko Slovenska Bistrica, Dobrava Ormož in Unično Hrastnik. velikosti 350 kvadratnih metrov za ločene frakcije, ploščad za obdelavo kosovnih odpadkov, območje s sprejemno pisarno in 50-tonsko tehtnico, pralnica vozil, ploščad za skladiščenje zavrnjenih pošiljk odpadkov, sistem za čiščenje izcednih voda, sistem za nadziranje podzemnih voda... Odpadke lahko na primernem prostoru tudi začasno skladiščijo. Po zaprtju odlagališča 30-letni nadzor Leta 2015 naj bi se odlagališče Dobrava zaprlo, takrat naj bi bile dokončno zapolnjene tudi njegove kapacitete. »Po zaprtju odlagališča bo treba zagotoviti 30-letni nadzor, ki ga določi Arso z odločbo o zaprtju, kar je definirano v finančnem jamstvu. Finančno jamstvo so sredstva, ki jih izvajalec JGS plačuje v obliki bančne garancije, s katerimi se zagotavlja, da se odlagališče po zaprtju v skladu z odločbo, ki jo izda Arso, prekrije z zahtevanimi plastmi, da se zasadi in izvede rekultivacija. Država ne sofinancira dejavnosti nadzora nad odlagališčem, ampak vsi stroški bremenijo izvajalca storitev, kar pomeni, da izvajalec JGS krije vse stroške finančnega jamstva v obliki bančne garancije za zapiranje in zaprtje odlagališča,« so še pojasnili na ormoški komunali. Mojca Zemljarič Cero Gajke brez IPPC dovljenja Znano je, da odlagališče CERO Gajke nima veljavnega oko-ljevarstvenega dovoljenja in da zato odlaganje odpadkov na tej lokaciji več ni dovoljeno. Javne službe Ptuj so 6. julija letos vložile novo vlogo za pridobitev okoljevarstvenega IPPC-dovo-ljenja za delovanje tako obstoječega kot novega odlagališča, vključno z napravami za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, kompostarno in sortirnico odpadkov. Arso pregleduje vlogo. Na naše vprašanje, kdaj bi lahko bilo znano, ali bo vloga odobrena ali ne, pa so odgovorili: »Napovedati, kdaj bo izdan OVD-IPPC, ni mogoče, saj nas v postopku čaka še javna obravnava. Prav tako ni moč napovedati, kakšna bo odločitev glede tega, ali bo odločba pozitivna ali negativna, saj je temu namenjen ugotovitveni postopek.« Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 6. septembra 2013 Aktualno Štajerski 3 Sp. Podravje • Pomoč ali vir izkoriščanja države? Ptujski CSD letno izplača za 6,3 ■■■■ ■ ■ ■■ y ■ milijone evrov socialnih pomoči V kriznih časih je finančna in socialna stiska ljudi vse večja. To se kaže tudi pri številu oddanih vlog za denarno socialno pomoč in izredno denarno socialno pomoč. Za slednjo se je število vlog v preteklem letu na območju Centra za socialno delo Ptuj povečalo kar za 40 odstotkov. Čeprav mnogi potrebujejo socialno pomoč, niso povsem prepričani, ali zanjo zaprositi, saj ne želijo, da bi morali dolg plačevati njihovi otroci. Država namreč denarne socialne pomoči daje le »na posodo«, saj ob smrti prejemnika zahteva poplačilo vseh socialnih prejemkov. Kot kažejo podatki Centra za socialno delo Ptuj, število vlog in nato izdanih pravic iz leta v leto narašča. V preteklosti se je število vlog na jesen res povečalo, a po besedah direktorja ptujskega CSD Mirana Kerina v teh časih zaznavajo konstantno visoko število prejetih vlog. V prvi polovici lanskega leta je zanjo zaprosilo 1507 ljudi, od tega jo je prejelo 1367. V prvi polovici letošnjega leta pa je pozitivno rešenih vlog 1911, kar pomeni povečanje za 40 odstotkov. Kerin pojasnjuje, da je razlog v tem, da se je zmanjšalo število vlog za denarno socialno pomoč, kar pa ne pomeni, da se je stanje v naši družbi izboljšalo. Čeprav mnogi potrebujejo socialno pomoč, niso povsem prepričani, ali zanjo zaprositi, saj ne želijo, da bi morali dolg plačevati njihovi otroci, zato se raje, ko je stiska že res huda, odločijo le za izredno socialno pomoč, ki jo je sicer prav tako treba nekoč vrniti, a jo prejmejo le enkrat letno, s tem pa manj obremenjujejo obstoječe premoženje ali otroke in sorodnike, od katerih bo država v prihodnosti zahtevala povračilo. Mesečno za denarno socialno pomoč CSD Ptuj nameni skoraj 500.000 evrov, kar letno znaša pribli- žno 5,7 milijona. Za izredno denarno socialno pomoč pa mesečno nekaj manj kot 50.000 evrov, kar na letni ravni znaša slabih 600 tisočakov. Kot so nam sporočili še z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo v letu 2012 za izredno denarno socialno pomoč izplačanih slabih 12 milijonov evrov. Za primerjavo so dodali podatek, da so za redno denarno socialno pomoč izplačali skoraj 127 milijonov. Vlog za denarno socialno pomoč manj, za izredno pomoč pa več Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z zakonom o socialnovarstvenih prejemkih, uveljavi pa se jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi pogoji. Od 1. avgusta letos osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 265,22 evra. Upravičenec do denarne socialne pomoči je tisti, ki si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali z zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov. Pri tem so mišljena nadomestila ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. Denarna socialna pomoč je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter Foto: Črtomir Goznik Upravičenec do denarne socialne pomoči je tisti, ki si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali z zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov. zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga, na primer neprija-vljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni in podobno. Pri izračunu višine se upoštevajo dohodki, prejeti v zadnjih 3 ali 4-12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge. Kot dohodek se štejejo plače, pokojnine, preživnine, rente ter drugi dohodki pa tudi občasni dohodki, kot so dediščina, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade ter priložnostni dohodki, prejeti v zadnjih 3 mesecih pred mesecem vložitve vloge. Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči. Dodeli se za obdobje od 1 do 3 mesecev, ko je vloga vložena prvič, od 1 do 6 mesecev, v primeru ponovne vloge, če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve ostale nespremenjene, za leto dni ali celo trajno. Izredna pomoč do največ 265,22 evra Poleg denarne pomoči obstaja še izredna socialna pomoč, katere namen je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ni mogoče pokriti. To pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. Do- deli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev. Samski osebi, ki je upravičena do varstvenega dodatka, ali družini, v kateri sta dva družinska člana upravičena do varstvenega dodatka, se dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Po zakonu za uravnoteženje javnih financ, ki velja od maja lani, in po uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka lahko izredna denarna pomoč znaša največ 265,22 evra za samsko osebo ali največ 784,68 evra za družino, na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve, prejme pa se jo lahko največ dvakrat letno. Izredna denarna pomoč se lahko dodeli le za, denimo, poračun elektrike, za ogrevanje, nakup šolskih potrebščin in podobno, ne pa za poplačilo dolgov. Izjemoma lahko posameznik ali družina prejme izredno pomoč še v primeru potresa, poplave, ujme in drugih naravnih nesreč. V vlogi zanjo mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč, razlog, zakaj tega ne morete kupiti ali plačati z denarno socialno pomočjo, plačo ali pokojnino, in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje, ter priložiti dokazila, ki jasno kažejo, da je imel oziroma ima stroške, ki jih z dohodkom ne more poravnati. Pri tem se upoštevajo le stroški, ki so namenjeni osnovnemu preživetju oziroma za stvari, ki so nujne za preživetje, upravičenec pa je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila ta dodeljena. Prejemniki so po prejetju izredne socialne pomoči namreč dolžni predložiti dokazilo o namenski porabi v 45 dneh po prejetju izredne pomoči oziroma najpozneje ob vložitvi nove vloge zanjo. Pomoč je treba porabiti v 30 dneh od prejema. Če upravičenec ne predloži dokazila o namenski porabi v postavljenem roku, ne more uveljaviti nove pomoči 14 mesecev po mesecu prejema. Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora ostanek sredstev vrniti v proračun v 15 dneh po porabi sredstev. Tako kot socialna denarna pomoč je tudi izredna denarna pomoč le »na posodo«, saj ob smrti prejemnika država zahteva poplačilo vseh socialnih prejemkov. Država ima v zapuščinskem postopku status upnika. »Upravičena je do poplačila dolga, ki je jasno določljiv,« razlagajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Dolg je mogoče vrniti v denarju ali z nepremičnino, odvisno od primera in dogovora med dediči in državo. Patricija Kovačec Vlada pri varčevanju pozablja na ljudi Vlada naj bi v teh dneh za zaprtimi vrati pripravljala nove varčevalne ukrepe. Tokrat naj bi udarili po upokojencih in njihovih regresih. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, obsoja varčevalne ukrepe na račun najbolj ranljivih skupin. Napako vidi v tem, da država gleda na varčevanje z makroekonomskega vidika, pri tem pa pozablja na posameznike, ki so v stiski in ki jih novo zategovanje pasu pahne še nižje. Regres, o katerem je zdaj govor, so številni upokojenci izkoristili, da so si zagotovili kurjavo ali poplačali dolgove, ki jih samo s pokojnino ne morejo povrniti. Kaj se bo v primeru sprejetja tega ukrepa zgodilo s tisoči upokojencev, veljakov v Ljubljani očitno ne skrbi. Kerin meni, da tovrstno varčevanje zagotovo na dolgi rok ne prinaša nič dobrega, saj samo še veča socialno stisko in razlike. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 6. septembra 2013 Spodnje Podravje • Koliko nas stanejo občinske uprave Za plače zaposlenih letno 3.65 milijona evrov Po podatkih zaključnih računov občin so vse občine v Sloveniji pred dobrim letom in pol nazaj zaposlovale skupaj 4.846 oseb. Po podatkih Ajpesa je bilo letos junija za bruto plače vseh zaposlenih v slovenskih občinah izplačanih skupno 8,247 milijona evrov, za zaposlene v KS pa skupno dobrih 24.000 evrov. Kakšno pa je stanje v Spodnjem Podravju, koliko nas stanejo občinske uprave, pa tudi režijski obrati ali javna občinska podjetja, kjer pač delujejo, smo vzeli pod drobnogled v današnjem Tednikovem objektivu. Ormož - 25 redno zaposlenih V upravi občine Ormož je zaposlenih 21,5 delavca. Delovna razmerja ima občina sklenjena tudi s sodelavci po posameznih krajevnih skupnostih (KS). Tam je število delovnih mest 2,5. Prek javnih del sta na občini zaposlena dva, zaposlen je tudi župan. Dve javni uslužbenki sta v tem letu na porodniškem dopustu. Za čas njune odsotnosti ni bilo novih zaposlitev, ampak so delo začasno razdelili med preostale zaposlene, ki jim zato pripada dodatek za povečan obseg dela. V eni izmed krajevnih skupnosti je v tem letu predvidena upokojitev delavca s polovičnim delovnim časom. Sredstva za bruto plače zaposlenih na občini na letni ravni znašajo 338.722 evrov, za zaposlene na KS 53.165 in za zaposlene prek javnih del 17.395 evrov. Županova bruto plača znaša 47.075 evrov (na leto). Dodatki k plačam na letni ravni znašajo 29.568 evrov za zaposlene na občini in 600 evrov za zaposlene na KS. Potni stroški za prevoz na delo so za zaposlene na občini predvideni v višini 9800 evrov, za zaposlene v KS 2000 in za zaposlena prek javnih del 1040 evrov. Za stroške prevoza v Sloveniji in tujini ter dnevnice (občina, KS in župan) je v proračunu na letni ravni predvidenih 4188 evrov. Zaposleni imajo letnega dopusta od najmanj 20 do največ 37 dni. Zaposleni na KS imajo dopusta od 21 do 36 dni, zaposlena prek javnih del imata dopusta 10 oziroma 11 dni, župan pa 37 dni. Medobčinska uprava občin Ormož - 7 redno zaposlenih Znotraj občine Ormož deluje medobčinska uprava občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, kjer je zaposlenih sedem javnih uslužbencev. Bruto plače tam zaposlenih na letni ravni znašajo 162.245 evrov, dodatki k plačam 8310, stroški za pot na delo 4950 in preostali potni stroški 400 evrov. Polovico sredstev za delovanje medobčinske uprave pridobijo občine iz državnega proračuna, polovico pa zagotovijo same - po splošnem delitvenem ključu glede na število prebivalcev (Ormož 74,3 odstotka, Središče 13 odstotkov in Sveti Tomaž 12,7 odstotka). CENTER Občina Ormož zagotavlja tudi del sredstev za plačilo storitev redarske službe, ki jo opravlja skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju. Ta strošek je za leto 2013 načrtovan v višini 16.885 evrov, zajema pa stroške dela in materialne stroške. V roku enega leta se na medobčinski upravi načrtuje eno delovno mesto manj. Tamkajšnji zaposleni imajo od najmanj 13 do največ 37 dni letnega dopusta. Središče ob Dravi - 5 redno zaposlenih Občina Središče ob Dravi zaposluje pet delavcev. To so župan, trije zaposleni v upravi in hišnik. En delavec je prek javnih del zaposlen za obdobje šestih mesecev, v bližnji prihodnosti pa ne načrtujejo novih zaposlitev. Postavka v proračunu občine za bruto plače zaposlenih v občinski upravi znaša 75.181 evrov, postavka za bruto plačo župana 38.031 evrov. Za dodatke k plačam je v proračunu predvidenih 4580 evrov. Za potne stroške zaposlenih v občinski upravi (vključno s potnimi nalogi za službena potovanja) ima občinska uprava v proračunu na razpolago 3691, župan pa 3284 evrov. Število dni letnega dopusta zaposlenih v občinski upravi je različno - od najmanj 30 do največ 35 dni. Sveti Tomaž - 5 redno zaposlenih Tudi občina Sveti Tomaž ima vključno z županom pet zaposlenih. Trije so zaposleni prek javnih del, v kratkoročnem obdobju pa ne načrtujejo novih zaposlitev. Skupna masa za bruto plače vseh zaposlenih (tudi tistih prek javnih del in plača župana) znaša 126.736 evrov. Mestna občina Ptuj - 58 redno zaposlenih, v Javnih službah 119 Trenutno je v občinski upravi MO Ptuj zaposlenih 57 javnih uslužbencev, 53 za nedoločen čas in štirje za določen čas ter en funkcionar (župan). Tri osebe so zaposlene prek javni del. Novih zaposlitev oziroma nadomestnih zaposlitev letos ne načrtujejo, kljub temu da se bosta predvidoma upokojila dva. V teku pa je postopek za novo zaposlitev, trenutno namreč poteka javni natečaj za zaposlitev vodje oddelka za go- spodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo. V letošnjem letu v občinski upravi MO Ptuj ne predvidevajo odpuščanj. V občinskem podjetju Javne službe Ptuj, d. o. o., je trenutno 119 redno zaposlenih, 22 pa prek javnih del. Bruto plače zaposlenih v občinski upravi MO Ptuj so za leto 2013 načrtovane v višini 1,137.478 evrov. Za plačilo nadurnega dela v letošnjem letu je planiranih osem tisočakov, za delovno uspešnost pa 21.000 evrov, ki se pokrivajo iz prihrankov. Za potne stroške zaposlenih se predvideva izplačilo 24.991 evrov, za službena potovanja 8040,17 evra. Število dni letnega dopusta zaposlenih se giblje od 20 do največ 35 dni. Dornava - 5 redno zaposlenih, v režijskem obratu trije V upravi Občine Dornava so redno zaposleni štirje, v režijskem obratu pa trije sodelavci. Zaposlen je tudi župan. Kot sta pojasnila župan Rajko Janžekovič in direktor občinske uprave Vili Mar, se za plače zaposlenih v ob- činski upravi letno nameni 90.000 evrov, za plače v režijskem obratu pa 60.000 evrov, v kar so zajeti vsi dodatki. Bruto plača župana je 34.700 evrov letno. Eden izmed sodelavcev v režijskem obratu se bo letos upokojil, novih zaposlitev ne načrtujejo. Zaposleni na Občini Dornava imajo dopusta od najmanj 21 do največ 35 dni. Gorišnica - 6 redno zaposlenih, v režijskem obratu še eden Občina Gorišnica je do konca julija zaposlovala osem sodelavcev, od začetka avgusta pa jih je na občini zaposlenih šest. Vzpostavljen imajo tudi režijski obrat z enim zaposlenim. V bližnji prihodnosti ne načrtujejo novih zaposlitev. Postavka v proračunu za bruto plače zaposlenih znaša 161.270 evrov, za dodatke k plačam je predvidenih 9422 evrov. Za stroške prevoza na delo in službenih potovanj je predvidenih 10.527 evrov. Število dni letnega dopusta zaposlenih v občini upravi je različno - od najmanj 22 do največ 32. Prikaz zneskov sofinanciranja države in občin za leto 2012 Občina Vsota nakazil občin v letu 2012 Znesek sofinanciranja RS v letu 2013 za leto 2012 v EUR Znesek, ki so ga pokrile občine Cirkulane 21.264,94 10.467,29 10.797,65 Destrnik 19.918,37 9.788,62 10.129,75 Dornava 34.005,39 16.726,86 17.278,53 Duplek 7.850,59 3.874,89 3.975,70 Gorišnica 31.869,28 15.694,55 16.174,73 Hajdina 50.345,91 24.759,16 25.586,75 Juršinci 29.934,07 14.716,24 15.217,83 Kidričevo 71.747,13 35.288,09 36.459,05 Majšperk 23.801,07 11.714,02 12.087,05 Markovci 64.418,93 31.705,69 32.713,24 Ormož 21.322,14 10.209,39 11.112,75 Podlehnik 35.938,63 17.670,25 18.268,38 Središče ob Dravi 3.376,96 1.650,63 1.726,34 Starše 5.045,90 2.488,03 2.557,87 Sv. Andraž v Slov. goricah 13.483,86 6.638,99 6.844,88 Sveti Tomaž 3.313,54 1.619,63 1.693,91 Trnovska vas 28.396,87 13.972,72 14.424,16 Videm 47.281,23 23.264,15 24.017,08 Zavrč 21.442,22 10.548,36 10.893,86 Žetale 23.444,64 11.530,94 11.913,70 MO Ptuj 401.535,58 195.461,95 206.073,63 Skupaj 959.737,27 469.790,42 489.946,86 Vir: SOU SP petek • 6. septembra 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 Hajdina - 5 redno zaposlenih, v režijskem obratu še 2 V občinski upravi občine Hajdina je pet redno zaposlenih. V upravi je prek javnih del zaposlen en delavec, v režijskem obratu, kjer sta dva redno zaposlena, pa imajo v tem trenutku štiri delavce prek javni del, ki v glavnem delajo pri vzdrževanju občinskih cest. Novih zaposlitev v letu 2013 ne načrtujejo, prav tako tudi ne odpuščanja zaposlenih. Postavka za bruto plače na letni ravni v občinski upravi znaša 101.000 evrov in 17.712 evrov za režijski obrat. Za dodatke, povečan obseg dela in nadure, imajo letos predvidenih 12.300 evrov ter 2884,25 evra za režijski obrat. Za potne stroške zaposlenih skupaj z režijskim obratom pa je predvidenih 3980 evrov. Najdaljši letni dopust zaposlenega v upravi občine Hajdina znaša 35 dni, najkrajši pa 28. Sveti Andraž - 4 redno zaposleni V občini Sveti Andraž so redno zaposleni štirje, vključno z županom in direktorico občinske uprave. Prek javnih del imajo tri zaposlene, vse za zunanje urejanje javnih površin. Novih zaposlitev v letu 2013 ne načrtujejo. Občina Sveti Andraž nima ne javnega podjetja ne režijskega obrata. Za plače je letos načrtovanih 103.321 evrov, za dodatke k plačam pa 2952 evrov. Stroški prevoza na delo in službena kilometrina naj bi v letu 2013 predvidoma znašali 6974 evrov. Letni dopust zaposlenih se giblje od 28 do največ 37 dni. Majšperk - 8 redno zaposlenih V občinski upravi je osem redno zaposlenih ter pet zaposlenih prek javnih del. V roku enega leta ne nameravajo zaposlovati na novo, prav tako ni predvidena nobena upokojitev. Postavka v občinskem proračunu za bruto plače zaposlenih v občinski upravi znaša 202.302 evra. Za dodatke k plačam je predvidenih še 2212 evrov. Za potne stroške zaposlenih je predvidenih 14.400 evrov. Letni dopusti zaposlenih znašajo od 27 do 34 dni. Ptujsko • Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Zaposlenih 32 javnih uslužbencev Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju za 21 občin ustanoviteljic izvaja prenesene naloge na petih delovnih področjih. To so: prostorsko načrtovanje (vodenje postopkov za pripravo in sprejem občinskih prostorskih načrtov (OPN), vodenje postopkov za pripravo in sprejem občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), Služba mestnega arhitekta (SMA), izdajanje potrdil s področja prostora, zagotavljanje in izvajanje javnih služb (področje ravnanja s komunalnimi odpadki, medobčinski projekt zaščite podtalnice, področje cestne infrastrukture), občinska inšpekcija, občinsko redarstvo in notranje revidiranje. Na vseh teh javnim uslužbencem ponuja podporo vodstvo skupne uprave s tajništvom in pravniki. Za izvajanje vseh teh nalog SOU SP v letu 2013 zaposluje 32 javnih uslužbencev na naslednjih področjih: šest javnih uslužbencev na področju prostorskega načrtovanja, štirje na področju zagotavljanja in izvajanja javnih služb, enajst v medobčinskem redarstvu, tri uslužbenke za naloge občinske inšpekcije, trije na področju notranjega revidiranja, pet pa jih opravlja naloge na vseh delovnih področjih iz pristojnosti SOU SP. Prek javnih del v SOU SP ni zaposlen noben delavec. V finančnem načrtu SOU SP za leto 2013, ki je bil sprejet znotraj proračuna MO Ptuj za leto 2013, je za bruto plače v letošnjem letu predvideno 649.924,82 evra. Sredstva za nadurno delo in za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela so v letu 2013 predvidena v skupni višini 9200 evrov. Nadurno delo opravljajo zaposleni v medobčinskem redarstvu, ko redarji v primeru potrebe izvajajo svoje naloge tudi ob dela prostih dnevih in ponoči, delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela pa se s sklepom določa v primeru povečanega obsega dela oziroma dodatnih delovnih obremenitev znotraj polnega delovnega časa oziroma dovoljenega obsega dela prek polnega delovnega časa, izplačuje pa se izključno iz prihrankov pri plačah, ki izvirajo iz daljše bolniške odsotnosti, porodniške ..., ko ni zagotovljeno nadomeščanje, pojasnjujejo izplačila za nadurno delo in delovno uspešnost. Za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela je za 32 zaposlenih predvideno 15.683 evrov, za službena potovanja je predvidenih 3000 evrov. Zaposleni v SOU SP imajo najmanj 22 dni letnega dopusta in največ 35 dni. Glede na potrebe 21 občin ustanoviteljic trenutno število zaposlenih zadošča za redno izvajanje obstoječega obsega vseh prenesenih nalog, zato dodatno zaposlovanje ni predvideno. Nove zaposlitve bi bile mogoče, le če bi se občine odločile za prenos novih nalog na SOU SP ali zaradi povečanja obsega obstoječih nalog za občine. Sofinanciranje v celoti pokrito »V skladu z določili odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju 21 občin ustanoviteljic zagotavlja v svojih proračunih sredstva za delovanje SOU SP za opravljanje nalog na tistih delovnih področjih, v katera je bila posamezna občina ustanoviteljica vključena. Stroški, ki so vezani na izvajanje vsake posamezne naloge, se pri pripravi programa dela in finančnega načrta SOU SP za naslednje leto razdelijo na vključene občine po dogovorjenem ključu (ponekod po razmerju števila prebivalcev, ponekod po dogovorjenih deležih glede na dejanski obseg dela v odstotkih ali enotah in ponekod po kombinaciji ključev). Finančni načrt s prikazom delitve stroškov po občinah in po delovnih področjih SOU SP kot prilogo programa dela za naslednje leto in s kadrovskim načrtom SOU SP posreduje vsem občinam v potrditev. V skladu s 26. členom ZOF se občinam iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva v višini 50 % v preteklem proračunskem letu realiziranih odhodkov za financiranje delovanja SOU SP, če so se naloge opravljale za dve občini ali več. Za delovanje SOU SP je bilo skupno za vseh 21 občin v letu 2012 porabljeno 959.737,27 evra. Konec maja 2013 so vse občine prejele odredbe ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, s katerimi je bilo za vse občine ustanoviteljice v celoti ugodeno zahtevku SOU SP za sofinanciranje opravljanja posameznih nalog občinske uprave v letu 2012 v višini 50 % priznanih realiziranih odhodkov, kar za občine pomeni skupno 469.790,42 evra vrnjenih sredstev. Občine same so morale zagotoviti skupno 489.946,86 evra. Znesek obveznosti vsake izmed občin je torej tesno povezan s številom nalog, zato za nazornejši prikaz podajamo pregled nalog, ki se izvajajo za posamezne občine. »Pristojne državne inštitucije po dosegljivih podatkih ne razmišljajo o odpravi sofinanciranja delovanja skupnih uprav, ampak njihovo delovanje spodbujajo v smislu širitve na nove naloge,« je še povedala Korparjeva. Pregled nalog, ki jih SOU SP izvaja za posamezne občine OBČINA PROSTORSKO NAČRTOVANJE ZAGOTAVLJANJE IN IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB INŠP. REDAR. NOT. REVIDIRANJE NALOGE NA VSEH PODROČJIH OPN Izved. akti (OPPN)+ SMA Potrdila Ravn. s kom. odpad. Projekt zaščite podtal. Cestna infrast. Medob. inšpek. Medob. redar. Skupna not. rev. služba Pravna pomoč Tajništvo Cirkulane X X X X - - X X X - X Destrnik - - - X - - X X X X X Dornava X X X X - X X X X - X Duplek - - - X - - - - - - X Gorišnica - - - X X - X X X - X Hajdina X X X X - - X X X X X Juršinci X X X X - X X X X X X Kidričevo X X X X - - X X X X X Majšperk - X - X - - X X X - X Markovci X X X X X - X X X X X Ormož - - - - - - - X - - X Podlehnik X X X X - X X X X X X Središče ob D. - - - - - - - X - - X Starše - - - - - - - - X - X Sv. Andraž v Sl.g. X X X X - - X X X - X Sveti Tomaž - - - - - - - X - - X Trnovska v. X X - X - X X X X X X Videm X X X X - - X X X - X Zavrč X X X X - X X X X - X Žetale X X X X - - X X X X X MO Ptuj X X X X X - X X X - X SKUPAJ 13 14 12 17 3 5 16 19 17 8 21 Vir: SOU SP 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 6. septembra 2013 Juršinci - 6 redno zaposlenih V občinski upravi so trije zaposleni za nedoločen čas, dva za določen čas, od tega se enemu izteče pogodba v naslednjem letu, ter župan. Prek javnih del ni zaposlen nihče. Po kadrovskem načrtu občine nimajo predvidenega zaposlovanja v letu 2014. Postavka v občinskem proračunu za bruto plače zaposlenih v občinski upravi znaša 114.000 evrov. Za dodatke k plačam ni predvidenih sredstev. Občina Juršinci ne izplačuje navedenih dodatkov v skladu z zakonodajo, ki velja že od leta 2010, ki omejuje nadurno delo in povečan obseg dela v javnem sektorju. Za potne stroške zaposlenih je predvidenih 4500 evrov. Letni dopusti zaposlenih znašajo od 29 do 35 dni. Destrnik - 5 redno zaposlenih, v javnem podjetju še 8 V občinski upravi je pet redno zaposlenih in trije prek javnih del. V roku enega leta ne nameravajo zaposlovati na novo, prav tako ni predvidena nobena upokojitev. V občinskem javnem podjetju je zaposlenih osem ljudi. Postavka v občinskem proračunu za bruto plače zaposlenih v občinski upravi znaša 122.310 evrov. Za dodatke k plačam ni predvidenih sredstev. Za potne stroške zaposlenih je predvidenih 1700 evrov. Letni dopusti zaposlenih znašajo od 21 do 35 dni. Zavrč - 6 redno zaposlenih V občinski upravi je šest redno zaposlenih. Prek javnih del ni zaposlen nihče, prav tako ne predvidevajo novih zaposlitev. Realizacija bruto plač znaša 108.423,91 evra. Za dodatke k plačam so namenili 28.890,06 evra. Realizacija potnih stroškov prevoza na delo in stroškov prevozov za službena potovanja je znašala 10.163,92 evra. Letni dopusti zaposlenih se gibljejo od 27 do 35 dni. Cirkulane - 6 redno zaposlenih V občinski upravi je šest redno zaposle- AEROBIKE nih ter šest zaposlenih prek javnih del. V roku enega leta ne nameravajo zaposlovati na novo. Postavka v občinskem proračunu za bruto plače zaposlenih v občinski upravi znaša 88.560 evrov. Za dodatke k plačam je predvidenih še 6580 evrov bruto. Za potne stroške zaposlenih je predvidenih 2470 evrov. Letni dopusti zaposlenih znašajo od 27 do 35 dni. Podlehnik - 4 redno zaposleni V občinski upravi so štirje redno zaposleni ter štirje prek javnih del, tem se pogodba izteče ob koncu letošnjega leta, sicer pa v kadrovskem načrtu ni predvidena nobena sprememba v zvezi z zaposlovanjem. Postavka v občinskem proračunu za bruto plače zaposlenih v občinski upravi znaša 80.000 evrov. Za dodatke je v proračunu predvidenih 2400 evrov, in sicer za udeležbo na sejah in dežurstvo zimske službe. Za potne stroške zaposlenih je predviden tisočak. Letni dopusti zaposlenih znašajo od 24 do 37 dni. OBČINA Število prebivalcev Število redno zaposlenih v občinski upravi Letna masa bruto plač (v evrih) Povprečje 1 zaposlen na št. občanov Strošek plač na prebivalca (v evrih) Ptuj 23.404 58 1,137.478 403 49 Videm 5.603 8 165.000 700 29 Kidričevo 6.627 10 209.716 663 32 Markovci 4.015 6 125.683,44 669 31 Zavrč 1.740 6 108.423,91 290 62 Cirkulane 2.312 6 88.560 385 38 Juršinci 2.388 6 114.000 398 48 Gorišnica 4.035 6 161.270 672 40 Majšperk 3.980 8 202.302 497 51 Dornava 2.907 5 90.000 581 31 Hajdina 3.736 5 101.000 747 27 Trnovska vas 1.348 5 76.019 269 56 Destrnik 2.582 5 122.310 516 47 Podlehnik 1.873 4 80.000 468 43 Sv. Andraž 1.138 4 103.321 284 91 Žetale 1.340 4 80.800 335 60 Ormož 12.526 25 438.962 501 35 Središče ob Dravi 2.110 5 113.212 422 54 Sv. Tomaž 2.112 5 126.736 422 60 Vir: SURS, občine V tabeli so zajete le bruto plače za redno zaposlene v občinskih upravah, brez dodatkov in brez plač za zaposlene v režijskih obratih ali javniih podjetjih. Videm - 8 redno zaposlenih, v režijskem obratu še 10 V občinski upravi je 8 redno zaposlenih ter dva delavca prek javnih del. V roku enega leta ne nameravajo nikogar zaposliti na novo. V občinskem javnem podjetju oziroma režijskem obratu je zaposlenih 10 ljudi. Postavka v občinskem proračunu za bruto plače zaposlenih v občinski upravi znaša 165.000 evrov. Za dodatke je predvidenih 8000 evrov. Za potne stroške je predvidenih 7000 evrov. Letni dopust zaposlenih znaša od 23 do 35 dni. Trnovska vas - 5 redno zaposlenih V občinski upravi je redno zaposlenih pet ljudi in ena oseba pa dela prek javnih del. V roku enega leta ne predvidevajo novosti na področju zaposlovanja. Postavka v občinskem proračunu za bruto plače zaposlenih v občinski upravi znaša 76.019 evrov. Za dodatke k plačam ni predvidenih sredstev. Za potne stroške je predvidenih 1390 evrov. Letni dopust zaposlenih znaša od 25 do 35 dni. Žetale - 4 redno zaposleni V občinski upravi so redno zaposleni štirje in ena oseba pa prek javnih del. V roku enega leta se bo zaradi upokojitve sprostilo eno delovno mesto, kamor nameravajo nekoga zaposliti. Postavka v občinskem proračunu za bruto plače zaposlenih v občinski upravi znaša 80.800 evrov. Za dodatke k plačam ni predvidenih sredstev, za potne stroške pa je rezerviranih 550 evrov. Letni dopust zaposlenih znaša od 30 do 35 dni. Kidričevo - 10 redno zaposlenih, v občinskem podjetju še 8 V občinski upravi je poleg župana redno zaposlenih še 9 delavcev, skupaj torej 10, prek javnih del pa je zaposlenih 9 delavcev. V obdobju enega leta ne nameravajo nikogar na novo zaposliti oziroma koga odpustiti, tudi upokojil se ne bo nihče. V občinskem podjetju Vzdrževanje in gradnje je zaposlenih 8 delavcev. Za bruto plače zaposlenih v celotni občinski upravi namenjajo letno 209.716 evrov. Za dodatke k plačam, nadure in povečan obseg dela namenjajo 21.900 evrov, za potne stroške zaposlenih v občinski upravi, vključno s potnimi nalogi za službena potovanja namenjajo 12.840 evrov, letni dopusti zaposlenih na občinski upravi pa znašajo od 29 do največ 37 delovnih dni. Markovci - 6 redno zaposlenih, v režijskem obratu 3 V občinski upravi je 6 redno zaposlenih, trije pa so zaposleni v režijskem obratu. Preko javnih del imajo zaposlene 3 ljudi, enega v občinski upravi in 2 v režijskem obratu. V obdobju enega leta ne nameravajo spremeniti števila zaposlenih, saj so ga zmanjšali v preteklem letu. V letu 2013 je za bruto plače v občinski upravi (brez režijskega obrata) predvidenih 125.683,44 evrov, medtem ko za dodatke (povečan obseg dela in stalno pripravljenost) namenjajo 5.447,52 evrov. Za potne stroške zaposlenih je v proračunu predvidenih 5.000 evrov, 4.200 evrov pa je predvidenih za službena potovanja. Zaposleni imajo dopusta od 27 do 35 delovnih dni. PK, MZ, MG, OM petek • 6. septembra 2013 Po naših občinah Štajerski 7 Kidričevo • Talum se lahko dokapitalizira Kapital naj bi povečali na 19,5 milijona Skupščina Taluma je sklenila, da se podjetje lahko dokapitalizira za največ 24,371.967 evrov, za kar bo Talum izdal novih 985.921 navadnih delnic; dosedanji osnovni kapital družbe, ki znaša 15,8 milijona, naj bi tako kmalu povečali na 19,5 milijona evrov. Na omenjeni skupščini so se družbeniki seznanili z letnim poročilom in konso-lidiranim letnim poročilom družbe za leto 2012 ter poročilom nadzornega sveta družbe. Upravi in nadzornemu svetu družbe je bila tudi podeljena razrešnica. Sprejet je bil tudi predlog sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe z izdajo največ 985.921 navadnih delnic z emisijsko vrednostjo, največ 24.371,967 evrov. Skupščina pa je odločila tudi to, da se dividende iz poslovnega leta 2007 delničarjem izplačajo najpozneje do 30. junija 2015. Večinski lastnik, delničar Eles, ki je podal predlog o odpoklicu treh članov nadzornega sveta in za novo mandatno obdobje predlagal imenovanje novih, pa je svoj predlog na zasedanju skupščine umaknil. Po poročanju medijev je Eles predlagal odpoklic predsednika nadzornega sveta Milana Jevšenaka, njegovega namestnika Ivana Malešiča in člana Mirjana Trampuža, za nove člane nadzornega sveta pa so bili za mandatno obdobje štirih let predlagani Ivan Malešič, Jovan Lukovec in Jurij Klančnik. Sicer pa naj bi Eles osnovni kapital družbe Talum povečal s stvarnimi in denarnimi vložki v višini 3,3 milijona evrov. Vložek predstavlja del od skupaj 19,5 milijona evrov njegovih terjatev, ki so nastale na podlagi februarja sklenjene pogodbe o dolgoročnem posojilu med Elesom in Talu-mom. Z izročitvijo stvarnega vložka in konverzije terjatev v osnovni kapital naj bi največji lastnik pridobil 788.737 novo izdanih delnic, katerih skupna emisijska vrednost znaša 19,5 milijona evrov. K temu velja dodati, da so se na rednem letnem zasedanju sestali delničarji družbe Talum B Kidričevo. Darja Havlas, ki omenjeno družbo vodi, je pojasnila, da so na le- MO Ptuj • Urejanje parkirnih površin S sofinanciranjem do Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v Uradnem listu julija letos objavilo javni razpis 'Parkiraj in pelji se'. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za izgradnjo parkirišč P+R (parkiraj in pelji se). Sofinancirali se bodo projekti, ki so del razvoja javnega potniškega prometa in javnega prevoza v slovenskih mestih in so v prostor uvrščeni zaradi potreb po prevozu potnikov. Prijavitelji so lahko občine. Namen razpisa je vzpostavitev učinkovitega sistema javnega potniškega prometa in spodbujanje njegove uporabe tudi z izgradnjo območij 'Parkiraj in pelji se' na prestopnih točkah osebni avto-javni prevoz. Tako je tudi namen zmanjšati potrebo po rabi osebnega vozila, skraj- šanje dolžine poti, opravljene z osebnimi vozili, zmanjšanje števila vozil v mestnih središčih pa tudi optimiziranje stroškov prevozov. S preusmeritvijo potnikov na trajnostne oblike prevoza bo mogoče zagotoviti bolj kakovosten, konkurenčen, privlačnejši in hitrejši javni potniški promet. Trenutno je parkirna površina na Zadružnem trgu v slabem tehničnem stanju in ne podpira programskih potreb mesta. Skladno s srednjeročnim družbenim načrtom MO Ptuj je velik del obravnavanega območja na Zadružnem trgu, kjer je omenjeno gramo-znato parkirišče, opredeljen kot parkovno urejeno parkirišče za osebna motorna vozila in turistične avtobuse. tošnjem zasedanju skupščine delničarji sprejeli vse odločitve, kot so bile predlagane v objavljenem dnevnem redu zasedanja. Delničarji so se se- znanili s poslovanjem družbe v preteklem letu in potrdili predlog, da ostane bilančni dobiček v višini 285.000 evrov nerazporejen. Poleg tega pa so delničarji potrdili tudi delo poslovodstva in nadzornega sveta družbe v preteklem letu. -OM Pacinje • 10. praznik ČS Rogoznica Izboljšujejo stanje infrastrukture V soboto, 31. avgusta, so v ČS Rogoznica sklenili letošnje prireditve ob 10. krajevnem prazniku, ki so potekale v Pacinju, kjer je za organizacijo športnih, kulturnih in drugih prireditev poskrbelo PGD Pacinje pod pokroviteljstvom sveta ČS Rogoznica. urejenega parkirišča? Na desnem bregu Drave ima MO Ptuj dve večji zemljišči, eno od teh je tudi makadamsko (gramoznato) parkirišče na območju nekdanje Surovine, za katero so v MO Ptuj dolgo iskali primerno namembnost. Na izredni seji mestnega sveta, ki je bila včeraj, so mestni svetniki odločali o ureditvi parkirišča na tem območju. Glede dinamike urejanja parkirišča, števila parkirnih mest in za koga vse bodo namenjena, ter glede dinamike financiranja projekta pa je Če-lan povedal: »Uredili naj bi 141 parkirnih prostorov za osebne avtomobile, od tega osem za invalide ter štiri za avtomobile na električni pogon (hkrati tudi polnilnica); štiri parkirne niše za avtobuse; dva parkirna prostora za avtobusno postajališče za javni promet. Realizacija je odvisna od pridobitve predvidenih nepovratnih finančnih sredstev Kohezij-skega sklada v višini 515.727 evrov. MO Ptuj bo v letih 2013, 2014 in 2015 zagotovila sredstva za to investicijo v vrednosti 415.886,16 evra.« MG S priznanji so se na sobotni osrednji slovesnosti zahvalili za izstopajoče dosežke društvom in posameznikom. Prejeli so jih Društvo Korant Podvinci ob 10. obletnici uspešnega delovanja, Društvo Korant Rogoznica ob 30. obletnici delovanja, PGD Kicar ob 40. obletnici delovanja, DU Rogoznica ob 60. obletnici delovanja, Janko Kocmut, vodja skupine Stari prijatelji iz Kicarja, za več kot 40-letno delovanje na področju kulture in glasbe ter Tatjana Majcen Ljubič, domačinka iz Pacinj, za izjemne dosežke na področju športa invalidov, osebnem in društvenem področju. Kot je povedal predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh, so zadovoljni s tem, kar jim je letos že uspelo narediti. Za preplastitev in rekonstrukcijo cest bodo porabili 90.000 evrov. Končana je bila državna investicija prve etape rekonstrukcije ceste skozi Pod-vince, na nadaljevanje del bo treba še počakati, čaka pa tudi nadaljevanje rekonstrukcije slovenskogoriške ceste. Še vedno pa čakajo na začetek del pri ureditvi križišča v Sp. Velo-vleku. Sedmega septembra pa bodo v uporabo predali novo športno igrišče v Kicarju. Čeh je zadovoljen tudi s potekom del pri obnovi Doma krajanov Rogoznica, v katerem bodo po obnovi postavili tudi veliko pregledno razstavo dozdaj-šnjili enajstih mednarodnih likovnih kolonij Rogoznica. Ob odprtju razstave letošnjih udeležencev kolonije, s katero so tudi začeli letošnje praznovanje, je vodja likovne sekcije KD Rogoznica Maks Menoni dejal, da so letos na koloniji sodelovali slikarji iz Hrvaške, Slovenije in letos prvič iz Kosova. Skupaj jih je bilo 26. Ustvarili so številna lepa dela na širšem območju ČS Rogoznica, kjer so iskali umetniški navdih. Ob 10. prazniku ČS Rogo-znica je praznične pozdrave prinesel tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan in poslanec DZ Andrej Čuš. Sobotno slovesnost so obogatili nastopi FS KD Rogoznica, harmonikar Alen Polič ter moški pevski zbor KD Rogoz-niča. Sledilo je družabno srečanje z ansamblom Osvajalci in srečelovom. MG Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj CS Rogoznica za leto 2013 za izstopajoče dosežke Vabimo k vpisu v srednješolske programe: Pridobite poklic, spremenite ali nadgradite ga v letu ali dveh: ... __ Gostimo višješolski študij lesarstva in strojništva - EKONOMSKI TEHNIK (PTI IN PTJ VSŠ tehničnega šolskega centra Maribor - GASTRONOMSKI TEHNIK _ - GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE (kuhar, natakar) - PRODAJALEC Septembra: tečaji za voznika viličarja, za voznika TGM in tečaj nemščine za delo v tujini. Tečaji in individualno poučevanje tujih jezikov ter računalništva za posameznike, podjetja in društva. Naj šolsko leto 2013/14 v vrtinec izobraževanja ne tudi vas! Foto: Črtomir Goznik Na Zadružnem trgu naj bi uredili sodobno urejeno parkirišče kot del razvoja javnega potniškega prometa in javnega prevoza. Če, j»«¿fe 4' Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 www.lu-ormoz.sl univerza.ormoz@amis.net LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ 8 Štajerski Po naših občinah petek • 6. septembra 2013 Majšperk • Prva popočitniška seja sveta Pošta Ptujska Gora bo kmalu le še pogodbena Na prvi po počitniški seji so svetniki občine Majšperk izvedeli, da bo Pošta Slovenije kmalu preoblikovala stalno pošto 2323 Ptujska Gora v pogodbeno pošto. Po odpravi bančne poslovalnice v Majšperku je to že drug udarec občutljivemu razvoju tega območja. Kot so pojasnili na Pošti Slovenije, so tudi v poštni dejavnosti doživeli pomembne spremembe predvsem zaradi spremenjenih življenjskih navad uporabnikov poštnih storitev. Zaradi tega so zasnovali več projektov za prilagoditev svojega poslovanja spremenjenim razmeram, saj se je obseg poslovanja na nekaterih enotah zelo skrčil. Aprila letos so tako začeli s preoblikovanje nekaterih manj prometnih stalnih pošt v pogodbene pošte, katerih poglavitna značilnost je, da se sicer majhen obseg poštnih storitev združi z drugo dejavnostjo, bodisi trgovsko, turi-stičnoinformacijsko ipd., drugega gospodarskega subjekta oz. pogodbenika. Pogodbenik opravlja dejavnost pogodbene pošte v svojih lastnih ali najetih poslovnih prostorih. Ker morajo biti prostori praviloma v pri- tličju in dostopni za invalide, ustrezati pa morajo tudi drugim zahtevam Pošte Slovenije, so kot najprimernejši prostor Foto: M. Ozmec Zdajšnji prostori stalne pošte Ptujska Gora so tik ob vznožju bazilike, pogodbena pošta pa bo v prostorih bližnjega turističnoinfor-mativnega centra, ki je tik ob parkirišču. na Ptujski Gori izbrali prostore turističnoinformativnega centra, ki so blizu sedanje pošte, tik ob parkirišču. Kljub zaprtju stalne pošte vidijo domači turistični delavci v tem nov izziv in možnost, saj bo njihov TIC kmalu bogatejši še za poštno dejavnost. Sicer pa bo tudi pogodbena pošta opravljala vse storitve za občane kot doslej. Zaradi omenjenih vzrokov nameravajo v Pošti Slovenije še letos preoblikovati v pogodbene pošte od 50 do 60 najmanjših pošt po Sloveniji. Vrtec kar na treh lokacijah Sicer pa so svetniki na prvi popočitniški seji sveta po skraj- šanem postopku potrdili spremembe odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in soglašali s spremembami odloka o urejanju pokopališč ter potrdili tudi pravilnik o subvencioniranju prevoza pitne vode v občini Majšperk, saj je na območju občine še zmeraj več hiš, kjer ni možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje. Tem vodo dovažajo gasilci, s pravilnikom pa bodo takim občanom pomagali pri financiranju prevoza pitne vode. Seznanili so se tudi s poročilom nadzornega odbora o opravljenem nadzoru zaključnega računa proračuna za minulo leto 2012, v katerem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Potrdili so še sistematizacijo delovnih mest v vrtcu Majšperk za šolsko leto 2013/14. V novem šolskem letu bo v vrtcu Majšperk pet oddelkov na treh različnih lokacijah, v vseh oddelkih pa je vpisanih 90 otrok. Županja je svetnike seznanila tudi s poletno realizacijo občinskega proračuna, pri čemer so na področju davčnih prihodkov dosegli skoraj 50-odstotno realizacijo, na vseh drugih področjih pa je bila polletna realizacija nekoliko nižja od načrtovane. Na predlog komisije za odlikovanja in priznanja, ki jo vodi Marjan Novak, pa so sklenili, da bodo ob letošnjem 17. občinskem prazniku podelili tri občinska priznanja in plaketo občine Majšperk. M. Ozmec Stoperce • Proslavili tri pomembne pridobitve Bogatejši za parkirno-prireditveni prostor, prenovljen gasilski dom in gasilsko vozilo Znotraj prireditev ob 17. prazniku občine Majšperk in dneva gasilcev te občine so slovesno odprli prenovljen gasilski dom, novo gasilsko vozilo in nov parkirno-prireditveni prostor. Vse tri investicije so stale blizu 200.000 evrov. Kot je na slavju poudaril svetu, ki so imeli pri zagotavlja- so se zahvalili tudi komisiji za predsednik PGD Stoperce Adolf Kopše, so adaptacijo starega gasilskega doma začeli že leta 2007 in od tedaj so vsako leto postorili nekaj ter tako dogradili dve garaži in v celoti prenovili objekt, na fasado katerega je njihov krajan Radko Rodošek letos naslikal še sliko zavetnika gasilstva, sv. Florjana. Vseh investicij ne bi zmogli, če gasilcem in krajanom ne bi nesebično pomagali domači obrtniki, ki so brezplačno ali za simbolično ceno opravili vsa strokovna dela, ogromno so pomagali tudi člani PGD Sto-perce. Vrednost prenovljenega doma je precejšnja, posebno zalivalo pa so ob tem namenili tudi županji občine Majšperk Darinki Fakin in občinskemu nju potrebnih finančnih sredstev velik posluh. Ob pomoči občine Majšperk so najprej odkupili prostor in zgradili veliko asfaltno parkirišče, ki je že ob odprtju služilo tudi kot uspešen prireditveni prostor. Tudi pot do novega gasilskega vozila znamke Mercedes Benz AC 16/50 ni bila lahka, saj so zanj odšteli okrog 120.000 evrov, sicer pa podobno opremljena vozila stanejo več kot 200.000 evrov. Ker so morali polovico potrebnih sredstev zagotoviti v PGD Stoperce, so začeli zbiranje sredstev; njihovi prošnji se je odzvalo kar 57 botrov in 118 drugih darovalcev, tako da so po tej poti zbrali več kot 10.000 evrov. Za korektno opravljeno delo nakup vozila, podjetju Svit-Zo-lar s Ptujske Gore ter seveda občini Majšperk in GZ občine Majšperk za finančno pomoč in razumevanje. Slovesnost ob odprtju treh pomembnih pridobitev so združili tudi s praznovanjem dneva gasilcev občine Maj-šperk. Zbrane je nagovoril Dra-gomir Murko, predsednik GZ občine Majšperk, ki se je za vse tri pomembne pridobitve posebej zahvalil vsem gasilcem in krajanom Stoperc ter seveda občini. Zahvali in čestitkam ob prazniku se je pridružila tudi županja Darinka Fakin, ki je nato skupaj s predsednikom PGD Stoperce Kopšetom, predsednikom KS Stoperce Srečkom Tacigo in izvajalcem gradbenih del Jožefom Žol-gerjem s slovesnim prerezom traku vse tri pridobitve tudi uradno odprla. Sledil je še blagoslov in čestitke zaslužnim pa sta izrekla še podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Milan Antolin ter predstavnik sveta gasilcev podravske regije Roman Cafuta. Z bogatim kulturnim programom pa so slavje popestrili članice in člani kulturno-prosvetnega društva Stoperce, s skupino ljudskih pevcev Prešmentani faloti, folklorno skupino in skupino ljudskih pevk. M. Ozmec Ptuj • Praznik ČS Spuhlja Praznično druženje z vaškimi igrami Zadnjo soboto v avgustu krajani Spuhlje že tradicionalno praznujejo krajevni praznik. Letošnji je bil že sedmi po vrsti. Povezali so ga z vaškimi igrami v organizaciji ŠD Spuhlja in PGD Spuhlja. Praznični dan je bolj ali manj potekal v veselem druženju krajanov. Letos tudi niso podelili nobenega priznanja. Njihove oči so bolj ali manj uprte v prihodnost, letos bodo zadovoljni, če bodo dokončana dela pri polaganju optičnega kabla do vsakega gospodinjstva, dela pri tem projektu stojijo že leto dni, in nekatera druga, ki so bila dogovorjena s pogodbo za CERO Gajke v letu 2002 v naselju Spuhlja. Po dokončanju del znotraj I. faze ureditve Športnega parka Spuhlja v letu 2012 niso nadaljevali del, ki so jih še načrtovali: igrišče za mali Foto: M. Ozmec Za novo gasilsko vozilo znamke Mercedes AC 16/50 (v ozadju) je finančna sredstva prispevalo kar 57 botrov, občina Majšperk in 118 drugih darovalcev. Sicer pa se v Stopercah lahko veselijo tudi novega parkirišča in prenovljenega ter dograjenega gasilskega doma. Foto: Črtomir Goznik S sobotnega prazničnega srečanja krajanov najmanjše in najmlajše ČS v MO Ptuj nogomet z umetno travo, balinišče ter otroško igrišče, kjer naj bi postavili več novih igral. Prav tako je bil njihov načrt postaviti vrtec v kontejnerski izvedbi. Kot pravi predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar, vsi ti načrti ostajajo, le dinamika realizacije se je upočasnila iz znanih razlogov. Stezo za balinišče bodo uredili 2014., pri tem so načrte združili s ŠD Spuhlja, ki je izjemno aktivno in ki tudi zelo dobro upravlja Športnim parkom Spuhlja. V ČS Spuhlja skrbno ravnajo z letošnjimi proračunsko dodeljenimi sredstvi, načrtov za porabo nimajo, ker ne vedo, kako bo prihodnje leto. Vzdrževanje športnega parka in večnamenske dvorane ni poceni. Prvi se trenutno pokriva z najemnino, večnamenska dvorana pa ne. V njej bodo letos prepleskali dvorano. MG petek • 6. septembra 2013 Po naših občinah Štajerski 9 Spodnje Podravje • Sporni prevozi Je otroke res vozil kar v prtljažniku? Učence s posebnimi potrebami, ki obiskujejo Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka, je menda prevoznik prevažal neustrezno, v nekaterih primerih naj bi bila ogrožena tudi varnost šolarjev. Starši so na ravnateljico šole naslovili že veliko pritožb, saj naj bi videli, kako otroke prevaža v prtljažniku, velikokrat naj bi bili ti celo brez varnostnega pasu, vozni red pa je menda spreminjal po svoje, zaradi česar so morali otroci za nekajkilometrsko vožnjo do šole v avtu prebiti tudi krepko uro. Prevoznik Janez Cafuta vse obtožbe zavrača in pravi, da mu to podtika konkurenca. Ivan Vidovič, v. d. direktorja občinske uprave MO Ptuj: »Zadevo, ki se nanaša na to tematiko, smo uradno od šole dobili 26. junija letos, to je bila edina pisna pritožba. Tam je nanizano, kaj vse naj bi bilo narobe, in sestanek je bil kmalu zatem, 3. julija, tudi sklican. Med drugim sta se ga udeležila pomočnica ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka Borislava Munda in predstavnik prevozniškega podjetja Janez Cafuta. Vse stvari smo predelali in ugotovili, da nobena ni takšna, da bi nas usmerjala v to, da prekinemo pogodbo s prevoznikom. Nekatere zadeve so tudi zelo stare in zanje ni nobenih dokazov. Tudi gospa Munda se je strinjala s skupnimi ugotovitvami, spregovorili pa smo o prav vseh očitkih. Med drugim na primer ne drži, da so se otroci vozili v prtljažniku, ampak v avtu, ki ima pomožne sedeže. Vsekakor pa bo občina, če ugotovi nepravilnosti, ustrezno ukrepala, za kar potrebujemo dokaze. Za zdaj pripombe niso dokazljive, zato ne moremo odpovedati pogodbe.« »O tem, da naj bi se otroci vozili v prtljažniku, so nas starši obvestili že pred časom. Na šoli tega nismo videli, sem pa o trditvah staršev obvestila občino in opravila več razgovorov s prevoznikom Janezom Cafuto. Kolikor vem, naj se to ne bi ponavljalo, so pa bile težavne še druge stvari. Probleme imamo, tako rekoč odkar je prevzel prevoze. Z njim sem opravila zelo veliko razgovorov in zmeraj mi je obljubil izboljšave, a vedno je na dan privrela kakšna nova stvar. Ko je začel voziti, ni imel niti primernih vozil, zdaj ima vsaj te stvari urejene. Sama nisem videla, da bi otroke vozil v prtljažniku, zmotilo pa me je na primer nenehno menjavanje voznikov, spreminjanje voznega reda, za katerega sem prevozniku pojasnila, da ga ne more spreminjati po svoje, saj so tudi starši otrok vezani na uro, imajo službe in 15 minut je lahko velika zamuda. Vse te stvari so stare, z njimi se ubadamo že dlje, a pritiski staršev so postali vedno močnejši. Mi moramo delati v dobro otroka in upoštevati želje staršev in razumem, da jim je tokrat prekipelo,« pravi ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič. O težavah, s katerimi se ubadajo, je, kot pravi, večkrat obvestila tudi ptujsko občino, ki je izbrala prevoznika. Zdaj so se na šoli odločili, da jim bodo pošiljali celo mesečne analize, v katerih bodo beležili nepravilnosti pri prevozih šolarjev. Prva letošnja naj bi se po besedah Emeršičeve zgodila že ta teden, ko je voznik po otroka prišel 15 minut prej. Cafuta vse obtožbe zavrača, priznava le, da so enkrat zaradi prometnega zastoja zamudili pol ure in še to, kot Spodnje Podravje • Pogovor z Marjanom Janžekovičem, direktorjem KZ Ptuj Kaj nam je prinesla letošnja žetev? Poletje se bliža koncu, pridelek je večinoma že pospravljen. Letošnjega je v spomladanskih mesecih zaznamovala moča, v poletnih pa suša. Temu primeren je tudi izkupiček. Po lanski rekordni žetvi pšenice so letos v KZ Ptuj odkupili za 40 odstotkov manj pridelka, suša pa je najbolj oklestila koruzo. Da pa ni vse črno, kaže podatek, da je bil letos odkup oljne ogrščice rekordno visok. Ponekod, predvsem na lahkih prodnatih tleh, je pridelek koruze letos povsem propadel. Po besedah Marjana Janžekovi- ča, direktorja Kmetijske zadruge Ptuj, bo treba v prihodnjih letih narediti skrben načrt, kje je pravzaprav smiselno sejati koruzo. „Letošnji dogodki so nas izučili, da koruze pač ne moremo sejati kar povsod. Težave s sušo se sicer pojavljajo vsako leto, a kar se je zgodilo letos, ko je pridelek ponekod v celoti propadel, se ne sme več ponoviti," meni Janžekovič. Ob tem dodaja, da bo ptujska zadruga po svojih močeh pomagala kmetijam, ki se ukvarjajo z živinorejo in ki letos ne bodo imele dovolj krme. Poskušali bodo posredovati med člani, ti bodo zabeležili tržne viške in pomagali tistim, ki jim letošnja suša ni prizanesla; vendar bo poljedelcev s tržnimi viški gotovo bistveno manj kot prejšnja leta. Janžekovič je izrazil bojazen, da tudi letošnja cena koruze ne bo prav visoka, dru- god po svetu, predvsem v ZDA in Rusiji, namreč napovedujejo rekordni pridelek, kar bo vplivalo na oblikovanje cene na trgu. Nizka cena bo sicer ugodna za živinorejce, ki morajo dokupiti krmo, vsekakor pa je to slaba novica za pridelovalce, ki jim je suša letos že tako okle-stila pridelek. Odkup žitaric zadovoljiv, pred vrati je že jesenska setev Pšenice je bilo, kot napovedano, letos bistveno manj kot lani, ko so kmetje zabeležili re- pravi, v popoldanskem času. Prepričan je, da gre za podtikanje konkurence, to naj bi dokazala tudi kriminalistična preiskava. »To so prve pripombe na naše delo, vozimo pa te šolarje že četrto leto. Tudi župan nas je podprl, ker pozna ozadje,« je med drugim za naš časopis dejal Janez Cafuta, ki s 15 vozili šolske prevoze opravlja v petih občinah. Težave je imel že v Vidmu pri Ptuju, kjer so ga, kot pravi, »namerno likvidirali«. Da bi on ali njegovi vozniki kar koli počeli narobe, pa odločno zavrača in je užaljen, saj da gre za osebni napad nanj. »Res pa je, da se zgodi, da otroka pripeljemo domov, in če starša ni, gremo naprej, odložimo koga drugega, in se nato vrnemo. Nikoli ne pustimo otroka samega pred hišo. To je edini možen razlog za zamudo. Tudi zato, ker otroka nikoli ne pustimo samega na ulici, se nikoli ni zgodila nobena nesreča,« še dodaja Cafuta, ki zavrača, da bi otroke kdaj vozil v prtljažniku. Dženana Kmetec kordno žetev. Kmetijska zadruga Ptuj je odkupila 5500 ton, kar sicer ni malo, a je v primerjavi z lani, ko so odkupili 8600 ton, za skoraj 40 odstotkov manj. Razlog za slabši pridelek sta bila zimska moča in junijska suša. Letos so odkupili tudi rekordno veliko oljne ogrščice, in sicer okoli 1000 ton, kar je bilo največ doslej. Kot napoveduje Janžekovič, se v ptujski zadrugi že pripravljajo na jesensko setev pšenice, za katero bodo zagotovili kakovostno seme, prav tako so v preteklosti proučili, katere sorte so bolj odporne proti ekstremnim vremenskim razmeram. Podrobneje jih bodo članom predstavili v septembrski publikaciji. Pri tem pridelovalce poziva, naj pred setvijo sklenejo pogodbe za odkup pridelka, saj se je letos pojavilo precej primerov, ko kmetje svojega pridelka, pri tem ima v mislih predvsem rž, preprosto niso mogli prodati. Patricija Kovačec Foto: Črtomir Goznik Kljub ogromnemu izpadu pridelka odkupna cena koruze ne bo visoka. centeraerobike^v ocn [ rniirobikf ©gmjiL ami M.- 03» 659 596 041699 639 m NOVO V SEZONI 2013/2014 www.acrobika.net ñ gT (T* A* 3? M. j! V ji NAJ SE TUDI VAS MALČEK RAZGIBA MEDTEM KO STE VI NA VADBI V času vadbe, ki jo obiskujete v Centru aerobike, lahko pripeljete vašega malčka v varstvo k našim animatofjem, kjer se ¿>0 razgibal, zaigral in poveselil. Nov prostor, ki smo ga uredili v otroški kotiček se nahaja na Oso; ni ko vi 3, poslovni center Ornega, v kletnih prostorih v bližini telovadnice A. Vsi zainteresirani pošljite povpraševanje na centeraerobike@gmail.com Ptuj • 30. kongres evropske zveze rejcev govedi lisaste pasme Ptuj bo gostil rejce iz vsega sveta V organizaciji KGZS Zavod Ptuj in Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije bo med 17. in 21. septembrom na Ptuju v Grand hotelu Primus potekal 30. kongres evropske zveze rejcev govedi lisaste pasme. Organizirani bodo številni dogodki, med drugim generalna skupščina kongresa, okrogla miza za rejce govedi na temo reform skupne kmetijske politike do leta 2020 in državna razstava krav lisaste pasme v Lenartu. Organizatorji srečanja v teh dneh vabijo rejce, strokovnjake in prijatelje lisaste pasme iz vse Evrope na kongres evropske zveze rejcev lisaste pasme v Slovenijo. Tega se bo v štirih dneh udeležilo več kot 100 predstavnikov nacionalnih zvez rejcev govedi lisaste pasme iz 17 držav Evrope. Sočasno bo potekala tudi svetovna skupščina rejcev govedi lisaste pasme, zato se bodo kongresa udeležili tudi predstavniki iz drugih celin. Dva dneva bosta namenjena zasedanju delovnih skupin evropske in svetovne zveze rejcev, udeleženci pa bodo med drugim tudi razpravljali o spremljanju zdravstvenega stanja v čredi. Na programu bodo še generalna skupščina kongresa ter okrogla miza za rejce govedi na temo reform skupne kmetijske politike do leta 2020. Sestavni del kongresnih aktivnosti bo tudi 2. državna razstava govedi lisaste pasme v Lenartu, kjer bo razstavljenih 80 krav, ki bodo tekmovale v kategorijah prvesnice, mlajše krave in starejše krave. Organizatorji ob razstavi ponujajo tudi bogat spremljevalni program. V nekaj dneh druženja namreč želijo udeležencem prikazati cel spekter rejskega dela pri nas, zato program kongresa med drugim vsebuje tudi obiske kmetij po vsej Sloveniji. Čaka jih še sprejem pri ptujskem županu in ogled kmetije na območju KGZ Ptuj ter na Gorenjskem. Zadnji dan kongresa pa, kot že omenjeno, sledi odprtje državne razstave LS pasme v Lenartu. Patricija Kovačec 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 6. septembra 2013 Ptuj • Slaba zasedenost dijaškega doma V ptujskem dijaškem domu še veliko prostora Večina slovenskih dijaških domov se v zadnjih letih sooča s precejšnjim upadom števila stanovalcev, kar je posledica tudi spremenjene štipendijske zakonodaje. Z novim letom naj bi bile stvari predvidoma nekoliko lažje, saj bodo štipendije vsaj delno vrnili tudi mladoletnim dijakom. Do takrat pa bodo dijaški domovi nekako morali preživeti, med njimi tudi ptujski, ki ima letos zgolj 30-odstotno zasedenost, saj v njem biva le 35 dijakov, pet študentov in osem osnovnošolcev s posebnimi potrebami. Tednikova knjigarnica »Denarja je vedno manj, starši so v težkem položaju in zavedamo se, da to pri marsikateri družini vpliva na odločitev za vožnjo v kraj šolanja namesto bivanja v domu,« uvodoma pojasnjuje ravnateljica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl, ki jasno poudarja, da je oskrbnina, ki znaša 203 evre za stanovalca, za marsikatero družino prevelik zalogaj. Dodaja, da se starši odločajo za subvencionirane prevoze in dijaki se vozijo v šolo tudi po 50 km in več dnevno. Prepričana je, da so tako izpostavljeni številnim nevarnostim, časa za učenje imajo malo, neprimerno se prehranjujejo, trpijo pa tudi pomanjkanje prostega časa. Zaradi težkega finančnega položaja večine družin trenutne številke niso ravno zadovoljive, kar kaže letošnja statistika. Stanovalcev v dijaškem domu je namreč iz leta v leto manj. Če smo leta 2007 poročali o 62 dijakih - že takrat pa so v primerjavi z minulimi leti zaznavali upad -, se je ta številka letos skoraj prepolovila. Od ponedeljka naprej tam namreč stanuje le 35 dijakov, družbo pa jim delajo še študentje in osnovnošolci s posebnimi potrebami, ki jih je prav tako manj kot lani. Nova štipendijska zakonodaja Ravnateljica, sicer tudi predsednica Skupnosti dijaških domov Slovenije, si že vrsto let prizadeva za boljši položaj dijakov, ki stanujejo v teh domovih. A v zadnjem letu se je njihov položaj vse prej kot izboljšal. Nova štipendijska zakonodaja, ki je začela veljati v začetku tega leta, je odpravila štipendije za mladoletne dijake in napovedi ravnateljev, da bodo ti morali zapustiti dijaške domove, so se uresničile. Tudi vpeljane subvencije prevozov niso bile ravno mlin na vodo dijaških domov. Z letom 2014 se bo zakon o štipendiranju znova spremenil in bo tokrat za dijaške domove predvidoma bolj ugoden. Starklova je s spremembami, ki jih bo prinesel, zadovoljna: »Enajst tisoč dijakov je s prvim januarjem 2013 izgubilo štipendije, veliko je bilo tudi takih, ki so bivali v dijaških domovih. Spremembe navedenega zakona vračajo štipendije mladoletnim dijakom, čeprav bodo te manjše kot za polnoletne. Tisti, ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega bivališča, bodo imeli dodatek, ki bo znašal kar 80 evrov, ne bo pa ga možno uveljavljati skupaj s subvencioniranjem prevoza. To dejansko za nas pomeni pozitiven premik. Mladoleten dijak, ki bo na primer imel 95 evrov štipendije in 80 evrov dodatka, si bo s tem denarjem lahko pokril skorajda celotno oskrbnino, ki znaša 203 evre, s čimer bo imel zagotovljeno še prehrano, pomoč pri učenju, varstvo in marsikaj, kar izvajamo v domu,« pojasnjuje Starklova. Prav iz tega razloga pričakuje, da se bo vpis povečal že januarja, prijavnice namreč sprejemajo skozi vse leto. Do takrat pa se bodo morali znaj- Ptujski dijaški dom ponuja različne programe. ti po najboljših močeh, saj zaradi trenutnega stanja financiranja od MIZŠ ne prejemajo dovolj sredstev; financiranje je od 1. 1. 2013 dalje na osnovi števila dijakov oziroma »na glavo dijaka«. A ravnateljica se trudi ohraniti raven kakovosti, ki jo imajo v ptujskem domu, in zagotavlja, da stvari tečejo normalno. Obetajo si višji vpis tako dijakov kot učencev, hkrati pa izvajajo še dodatne dejavnosti za pridobivanje sredstev. Iščejo nove rešitve Še pred poletjem so odprli Hostel Poetovio, ki je v minulih mesecih deloval zadovoljivo. Kot pojasnjuje ravnateljica, je prednost tega, da ponuja veliko ležišč (60-80) sočasno in je zato konkurenčen preostalim ponudnikom prenočevanja na Ptuju. Med drugim so že gostili letni tabor nogometne šole Barcelona in kar nekaj skupin iz tujine, sodelujejo pa tudi s Šolskim centrom Ptuj in ptujsko gimnazijo z namestitvami gostujočih profesorjev iz tujine in pri izvajanju mednarodnih projektov izmenjav dijakov. Nameščali so tudi velike skupine športnikov, folkloristov ... Aprila letos so začeli še en nov program, ki pa naj bi že v kratkem postal brezplačen, če bodo uspešni na razpisanih projektih ESS na področju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ponujajo namreč popoldansko varstvo otrok od 1. do 14. leta starosti. Starši lahko tako svoje malčke in otroke brezskrbno oddajo v varstvo, bodisi za eno uro bodisi za vse popoldne. Po besedah ravnateljice želijo postati prostor za kakovostno preživljanje prostega časa in učenja predvsem za učence od 10. do 14. leta starosti, saj zanje varstvo v osnovnih šolah ni organizirano. Cena za eno uro znaša 4,99 evra, pri dveh otrocih pa se nekoliko zniža. Ob tem organizirajo še rojstnodnevne zabave s strokovno usposobljenimi vzgojiteljicami, prigrizki, sadjem, igrami in presenečenji. Cena za skupino do 11 otrok je 130 evrov, za vsakega nadaljnjega otroka pa pet evrov. Dženana Kmetec SLOVENŠČINA ZA TUJCE INSTRUKCIJE ZA OS, SS IN FAKULTETE ONTARIO • Novi trg 6 • Ptuj • tel. 02 / 77910 80 • 041393 109 www.ontario.si »Mladinski turizem na Ptuju ne živi« Skupaj z Bistro Ptuj, Mestno občino Ptuj, CID in drugimi partnerji so se lotili še ene pomembne aktivnosti, prijavili so se namreč na RRP 2014-2020 s projektom Razvoj mladinskega turizma na Ptuju. Starklova je prepričana, da Ptuj lahko mladim turistom veliko ponudi, le vsebine je treba ustrezno predstaviti. »Trenutno na Ptuju mladinski turizem ne živi, razen z določenimi izjemami, kar pa je premalo,« je še prepričana. Ravno zato vidi v tem pomembno priložnost, cilj pa je na Ptuj pripeljati čim več mladih iz Slovenije in tujine. Pomembna aktivnost, ki bo vplivala tudi na delovanje ptujskega dijaškega doma, je gradnja novih prostorov OŠ dr. Ljudevita Pivka v njihovi neposredni bližini, zaradi česar si obetajo nove stanovalce. Vse aktivnosti so usmerjene v pridobivanje dodatnih sredstev in pomoč stanovalcem dijaškega doma pri plačilu oskrbnin. »Cesta namreč ne nauči otrok in mladostnikov veliko dobrega,« je sklenila ravnateljica, ki v prihodnost zre z optimizmom. Črna župa Kuhinja Koga Vas je presenetil naslov današnje Knjigarnice? Si mislite, ja kakšen knjižni naslov pa je to? Hm, tudi sama sem bila presenečena, a naj vam takoj povem, da gre za naslov, vendar ni knjižni v prvotnem pomenu. Torej: Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) pravi pod 1, da je župa zgodovinski pojem in pomeni sestavni del staroslovan-skih kneževin; pod 2, da je župa v fevdalizmu skupnost prebivalcev ene ali več vasi ali njeno ozemlje; pod 3 je v slovarski knjigi zapisano, da je nekdaj župa pomenila tudi večjo organizacijsko enoto, ki povezuje društva, organizacije (npr. predsednik gasilske župe, sokolska župa). Slovar ima še drugo geslo župa na strani 1712, torej tik na koncu (1714. strani), ta druga raba besede župa je tudi nam bližja in ne sodi v območje zgodovine, marveč bi jo umestili med »domačo kulinarično izrazoslovje«: župa nižje pogovorno - tako pravi slovar - pomeni juha, narečno rečeno pa je župa sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja. In zdaj se vrnimo k današnjemu naslovu: to je ime recepta za črno juho iz nove kuharske knjige, ki ima med drugim v kolofonu: Lačaves, 2013 in tisk na zahtevo. Črna juha? (Vegetarijanci naj raje preskočijo recept): 1,5 l vode, 2,5 dl krvi, 2 žlici moke, 250 dag ajdove kaše Rep, rilec in kakšni slabši kosi mesa od svinje so se dali v rahlo okisa-no in osoljeno vodo. Čez dva dni se meso opere in da kuhat do mehkega. Ko je meso kuhano, se vzame iz juhe. V juho se zakuha podmet in 2,5 dl krvi, 2,5 dl vode in dveh žlic moke. Krije morala biti dobro razžvrkljana, da se niso naredile grudice. Med stalnim mešanjem je moralo vreti še kake četrt ure, nato seje dodala kuhana ajdova kaša, ki seje kuhala posebej v pol litra vode. Ta juha seje kuhala par dni po kolinah. Meso se je ponudilo s kislim zeljem. Recept je prispevala gospa Vida Luskovič in ga najdete na strani 26 v novi kuharici Kuhinja Koga. Kot pravi izdajatelj na zadnji strani platnice, ima vsak kraj svoje recepte, toda ti se skrivajo po predalih, zvezkih in še kje. Mnogo receptov in skrivnosti se sčasoma izgubi in pozabi. Zato so takšne, »krajevne, lokalne« kuharske knjige posebne dragotine, ohranjevalke domačnosti, krajevne dediščine, negovalke spomina in ljudske biti. Takšne knjižne izdaje imajo veliko večjo vrednost od tistih velikih, fotografsko in faktokrafsko bogatih monografij, ki imajo uvodoma nagovore županov in predstavljajo »občinsko spominsko knjigo« nekega županovanja. Kuharico Kuhinja Koga je izdalo Društvo Lačaves, recepte in pričevanja je zbrala Marta Hlebec, jezikovni pregled je opravila Pina Mali, fotografije so iz arhiva družine Zabavnik. Recepti niso ilustrirani, so pa razdeljeni na naslovljena poglavja: Pogače, zlevenke, kruhi ..., Predjedi, Samostojne jedi, Juhe, Zakuhe, Mesne jedi, Divjačina, Priloge, Potice, sladice ..., Solata, O navadah in praznikih so povedali (Jedilnik za koline, Jedilnik za dan pred božičem, Jedilnik ob žetvi pšenice ...). Knjiga ima 75 strani s kazalom vred, stane 7 evrov in navajam nekaj zanimivih receptov: žemljina pogača, ajdova gibanica s pehtranom, medena zlivanka, kruhovo godovno, tensta-no zelje s krpicami, cokompok, širhakel župa, zarošena s smetano, nadevani ajdovi rezanci, kruhova potica, sklizane palačinke . ter jo priporočam vsem ljubiteljskim kuharskim mojstrom in vajencem, ki jih bodo morda pritegnili še drugi knjižni naslovi iz obsežnega korpusa kuharic. V vzajemni knjižnični bazi je pod ključno besedo kuharica najti kar 285 naslovov: prvi, ki ga izvrže računalnik, se glasi Oljno-proteinska kuharica, nato pa sem izbrala še nekaj zanimivosti: Kuharica proti staranju: več kot 130 receptov za energijo in vitalnost (2013), Titova kuharica (2013), Konopljina kuharica s Feliksove domačije: 10 presnih in 10 kuhanih jedi s semeni industrijske konoplje (2013), Kuharica za mlade (2013), Morsko prase: Mornarjev priročnik, kuharica in pesmarica (ponatis 2013), Nostalgična kuharica (2011), Svetopisemska kuharica (2006), Kuharica za dekleta, ki se od svojih mam niso kaj prida naučila (2008), Kuharica v Prešernovem času (2005) ... Pa dober tek! Liljana Klemencic Foto: CG Rokomet Celje, Gorenje, Maribor za prvaka, vinarji za obstanek Stran 12 Ptujski športni vikend Zanimivosti in spored Strani 12, 13 Atletika Fantje četrti, dekleta šesta Stran 13 Karting Pšajd, Dominko in Mate-lič med zmagovalci Stran 13 Kolesarstvo Starejši mladinci 3. v olimpijskem šprintu Stran 14 Nogomet Odigrane tekme 1/16 finala MNZ Ptuj Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Eurobasket 2013 tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuitovnim. ífitiíu! RADIOPTUJ tut- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Ugnali Čehe in pritisk prve tekme Športni navdušenci smo v sredo doživeli prvo ekstazo že s tem, da smo končno dočakali prve tekme na letošnjem evropskem prvenstvu v košarki. EuroBasket Slovenija 2013 je največji športni dogodek v zgodovini naše države, hkrati pa tudi letošnji največji športni dogodek na stari celini in temu primeren je tudi medijski odziv. Slika iz štirih mest gostiteljic - na žalost med njimi ni najstarejšega slovenskega mesta - bo potovala v kar 167 držav po vsem svetu. Drugo ekstazo nam je ponudila že prva tekma naše izbrane vrste proti reprezentanci Češke. Če v ljubezni velja, da prve ne pozabiš nikoli, potem za tekme na evropskih prvenstvih lahko rečemo, da je prva najtežja. Pred samim srečanjem se je večina strinjala z oceno, da so Čehi primeren nasprotnik za dober začetek prvenstva. Reprezentanca Češke naj bi bila na papirju najslabša v naši predtekmo-valni skupini C, kljub temu pa so naši košarkarji skupaj s strokovnim vodstvom glasno poudarjali, da bodo šli v tekmo resno in da brez pravega pristopa v sodobni košarki ni lahkih nasprotnikov. Izkušeni strateg naše reprezentance Božidar Maljkovič je nekoliko presenetil s prvo peterico, v katero je uvrstil brata Dragič, Blažiča, Balažiča in na centrski poziciji Vidmarja. Na drugi strani gostujoči selektor Pavel Budinsky ni presenetil, saj sta že od samega začetka priložnost za igro dobila Jirži Welsch in Jan Vesely. Oba sta dobra znanca slovenskih ljubiteljev košarke, saj sta igrala tudi v našem državnem prvenstvu, pozneje pa sta karieri nadaljevala čez lužo v ligi NBA. Sam začetek srečanja je bil navdušujoč, saj sta prvo akcijo odlično odigrala G. Dragič in Vidmar, zadnji jo je sklenil s silovitim zabijanjem. Na žalost je bil navdušujoč le začetek, saj so v nadaljevanju Slovenci več kot očitno podlegli pritisku prve tekme in domačega prvenstva. Igra je postala slaba in nepovezana, očitna nervo-za v naši reprezentanci je povzročila divjanje v napadu in slabo igro v obrambi, ki jo je pri gostih s pridom izkoriščal predvsem njihov največji zvezdnik, 23-letni in 211 centimetrov visoki Jan Vesely, član Washington Wizards. Z 17 točkami je bil tudi najboljši strelec na tekmi, pri naših pa je bil z 11 točkami najučinkovitejši Balažič. Nekako smo upali, da se bodo po odmoru naši fantje le zbrali in v nadaljevanju pokazali boljšo igro in tekmo varno pripeljali do konca. To se ni zgodilo in za zmago smo trepetali vse do zadnjih sekund. Le športni sreči in nekdanjemu košarkarju ljubljanske Olimpije Welschu, ki je s prehitrim metom zapravil zadnji napad Čehov, se lahko zahvalimo, da smo tekmo na koncu vendarle dobili z rezultatom 62:60. Breme prve tekme je tako za našo reprezentanco, pred nadaljevanjem prvenstva pa je verjetno bolj ali manj jasno, da s podobno igro, kot smo jo prikazali proti povprečni Češki, ne bomo prišli do zaključnih bojev. Glede na zasedbo naše reprezentance je bilo že pred začetkom EP jasno, da spodoben rezultat lahko dosežemo le z maksimalno zbrano, disciplinirano in požrtvovalno igro, že ptički na veji pa čivkajo obramba, obramba ... Janko Bezjak Tenis • Davisov pokal Boks • Dejan Zavec Realna možnost je Leipzig v oktobru Dejan Zavec je po kratkem poletnem premoru znova v utečenem ritmu treningov. Pred dvema tednoma se je mudil v Nemčiji, kjer je opravljal kratke sparinge s sotek-movalci iz kluba SES, obenem pa je poskušal najti dogovor z menedžerjem Ulfom Ste-inforthom o nadaljevanju kariere. »Klub SES se je v zadnjem obdobju močno okrepil, prišli so novi, kakovostni borci, obenem pa je klub sklenil dogovor o sodelovanju z nemško televizijsko postajo SAT 1. Prvi del tega dogovora bo boksarski večer v Leipzigu, ki se bo v dvorani Messehalle zgodil 19. oktobra. Glavni dvoboj večera bo med Robertom Stie-glitzem (SES) in Nigerijcem Isaacom Ekpojem, sam pa naj bi imel 8 ali 10 rund dolg dvoboj. Če bova z Ulfom Stein-forthom uskladila še nekatere podrobnosti, bom 19. oktobra znova v ringu,« je povedal Dejan. V sredo prihaja na Ptuj delegacija kluba SES s trenerjem Dirkom Dzemskim na čelu. Tukaj bodo po zgledu zadnjih let opravili del sklepnih priprav. Dejan je zadnji dvoboj opravil v začetku marca v New Yor-ku, kjer je po točkah izgubil proti Keithu Thurmanu. Ta postaja vedno pomembnejši igralec v velterski kategoriji, kjer se obeta nov rekord po zaslužku v enem dvoboju. Naslednji teden, 14. septembra, bosta namreč v Las Vegasu pesti prekrižala Američan Floyd Mayweather ml. (44 dvobojev, 44 zmag, 26 s KO) in Mehičan Saul Alvarez (43 Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec naj bi ob normalnem poteku dogodkov znova stopil v ring 19. oktobra. dvobojev, 42 zmag, 30 s KO, 1 neodločen). Govori se o številki 100 milijonov dolarjev zago- Nogomet • NK Zavrč tovljenega zaslužka za vsakega borca ... JM Zdravstveni karton iz dneva v dan boljši Nogometaši Zavrča bodo reprezentančni premor izkoristili za mini priprave. Tako je v ospredju dvig ravni telesne priprave, obenem pa želi strateg Viktor Trenevski čim bolje uigrati moštvo z zadnjima novincema, Rokom Rojem in Alešem Majerjem. Kljub premoru Zavrč v tem času ne bo odigral nobenega srečanja, nogometaši bodo zgolj pridno vadili. Nekaj igralcev je bilo v zadnjem obdobju tudi poškodovanih, ti pa bodo odmor izkoristili za okrevanje. Vadbo je že začel kapetan Sandi Čeh, težave z mišico so na srečo preteklost tudi za Aleša Čeha, nekoliko resnejši položaj pa je z napadalcem Di-nom Kresingerjem. Čaka ga še približno teden dni mirova- Foto: Črtomir Goznik Dino Kresinger (Zavrč) počasi okreva po poškodbi, ki jo je dobil na tekmi proti Rudarju. nja, šele nato bosta zdravniška služba in stroka ocenili, ali je zmožen vrnitve na zelenice. Nogometaši Zavrča sicer po odigranih 8 krogih zasedajo odlično 3. mesto, kar je sija- jen obet pred nadaljevanjem prvenstva in napoved, da v klubu mislijo resno. Kratko oceno dozdajšnjega dela prvenstva je podal trener Viktor Trenevski: »Že odkar sem prišel v klub, delamo na prvoligaški ravni, torej maksimalno. Z dozdajšnjim razpletom prvenstva smo zadovoljni, saj je liga zelo izenačena in tudi ekipe, ki so trenutno na dnu lestvice, se bodo dvignile. V tem premoru bomo delali intenzivno, saj nas nato po reprezentančnem premoru čakajo sila težke preizkušnje, obenem pa bomo v dveh tednih odigrali kar pet tekem. Toda zaupam svojim fantom in z optimizmom zremo naprej.« tp Rola v reprezentanci za obračun z JAR Slovensko teniško reprezentanco čaka med 13. in 15. septembrom v dvorani Tivoli v Ljubljani srečanje Davisovega pokala proti Južnoafriški republiki, tekma bo odločala o obstanku v prvi evroafriški skupini. Deset dni pred začetkom dvoboja sta oba selektorja objavila seznam igralcev, na katere računata. Slovenski selektor Blaž Trupej je v ekipo uvrstil Grega Že-mljo, Blaža Kavčiča, Blaža Rolo in Janeza Semrajca. Aljaž Bedene se je tokrat odločil, da ne bo nastopil, ker bo v naslednjem tednu igral na ATP Challengerju. Znano je, da ima Grega Žemlja že nekaj časa težave s poškodbo, zato bosta najverjetneje morala največje breme nase prevzeti Blaž Kavčič in Blaž Rola. Ukrajinec boljši v dveh nizih Blaž Rola (217. na ATP) je ta teden nastopil na turnirju Challenger z nagradnim skladom 30.000 evrov v romunskem Brasovu. Že v 1. krogu glavnega turnirja se je pomeril s 5. nosilcem, 26-letnim Ukrajincem Oleksandrom Nedovyesovom (153). V prvem nizu sta oba igralca zadržala svoj servis, pri tem si nobeden ni priigral kakšne priložnosti za break. Odločitev je tako padla v podaljšani igri, kjer pa sta Ukrajincu uspela dva mini breaka, Blažu pa eden ... Končni zbir točk v prvem nizu je bil 36:37 v korist 5. nosilca. V drugem nizu je bilo nekaj več dinamike, saj sta si igralca priigrala nekaj priložnosti za break, edino pa je uspelo izkoristiti ukrajinskemu igralcu, s čimer je prišel do odločilne prednosti in napredovanja v 2. krog. Končni rezultat: 6:7(4), 4:6. Nedovyesov je bil uspešnejši predvsem v začetnih udarcih, saj je dosegel kar 8 asov (Rola dva), v njegov prid pa je bil tudi odstotek zadetih prvih servisov (58:74). JM Foto: Črtomir Goznik Selektor Blaž Trupej je Blaža Rolo uvrstil v reprezentanco za nastop v Davisovem pokalu. 12 Štajerski Sport petek • 6. septembra 2013 Rokomet • Pred novo sezono v 1. A SRL (m) Celje, Gorenje, Maribor za prvaka, vinarji v boj za obstanek V petek, 6. septembra, se bo s tekmami 1. kroga Slovan -Gorenje, Izola - Ribnica in Krško - Sevnica začela nova sezona v 1. A SRL. Jeruzalem Ormož bo prvič na parket zakorakal v soboto, 7. septembra, ob 19.00 v Ivančni Gorici. Slovenska liga je po odhodu številnih igralcev v tujino izgubila kakovost, vendar bodo trenerji morali zdaj vse bolj zaupati mladim silam. To je odlična novica za razvoj in prihodnost slovenskega rokometa, ki je z neuvrstitvijo na EP na Švedskem doživel hud udarec. Naslov državnih prvakov bo branila ekipa velenjskega Gorenja, ki je precej prevetrila svoje vrste. Glede na prikazano v pripravljalnem obdobju bo Gorenje znova glavni kandidat za naslov državnih prvakov. Pokalno lovoriko bodo branili Celjani, ki so ostali brez Alema Toskica in Boruta Mačkov-ška. Preostali del ekipe je ostal enak in celjski trener Vladan Matic napoveduje dvojno krono, tako državno kot pokalno lovoriko. Prvi kandidat za mešanje štren Gorenju in Celju bo Maribor, ki je znova sestavil odlično ekipo. Vprašanje je le, ali bo to dovolj za več kot tretje mesto. Preostali del lige se bo boril za mesta od štiri do dvanajst. Med sezono se bo dogajalo marsikaj (poškodbe, finančne težave, menjave trenerjev), zaradi česar je težko napovedati, kateri ekipi bosta zapustili elitno druščino. Tudi letos bo osnova klubov preživetje, tako Tadej Sok (Maribor Branik) da bo v določenih klubih obstanek v ligi šele na drugem mestu. Tudi Jeruzalem Ormož se je letos lotil finančnega okrevanja in je zmanjšal letni proračun v želji, da so plačila igralcev vsak mesec redna. Za zdaj jim to uspeva, in če bo tako ostalo naprej, si bodo igralci precej lažje izborili obstanek v ligi, kljub temu da so pomladili svoje vrste. Na golu bosta glavno breme še naprej nosila Boštjan Belec in San-di Žuran, kot tretji vratar bo na svojo priložnost čakal Tomaž Cvetko. Na desnem krilu bosta igrala Dominik Peček (prišel je iz Vidovca) in Jan Gregorc, ki bo dobival minu-tažo tudi na desnem zunanjem, kjer bo tudi letos glavno breme nosil Siniša Radujkovič. Prve članske minute na desnem krilu ter desnem zunanjem bo ob marljivem delu v članski ekipi Kakšna so klubska in osebna pričakovanja ter še marsikaj več, smo povprašali Davida Bogadija (Jeruzalem Ormož), Tadeja Soka (Maribor Branik) in Roka Žurana (Celje PL). Cilji ekipe v sezoni 2013/14 David Bogadi (Jeruzalem Ormož): »Osnovni cilj naše ekipe je, da si čim prej zagotovimo obstanek v ligi. Če se bo ponudila priložnost za kaj več, jo bomo poskušali zagrabiti z obema rokama. Liga bo razdeljena v dva dela: za vrh se bodo borili Celjani, Velenjčani in Mariborčani, preostali del lige bo zelo izenačen in hitro si lahko četrti ali pa dvanajsti. V pokalu bo vse odvisno od žreba, tako da nimamo nobenih ciljev. Imamo pa želje, ki segajo do uvrstitve na Final 4.« Tadej Sok (Maribor Branik): »Cilj naše ekipe v DP je osvojiti vsaj tretje mesto. To pa ne pomeni, da se bomo že vnaprej predali in odstopili prvi dve mesti Celju in Velenju. Želimo se spustiti v enakovreden boj in na koncu osvojiti še mogoče kakšno mesto višje. Ekipo imamo dovolj kakovostno in bomo dali vse od sebe, da presenetimo katerega od favoritov. V pokalnem tekmovanju so pričakovanja podobna, in sicer uvrstitev na Final 4, vendar je v tem tekmovanju veliko odvisno tudi od sreče pri žrebu. V Evropi bo seveda težko ponoviti lanski uspeh, si pa seveda vsi želimo, da najprej preskočimo oviro v drugem predkrogu (najbrž bo to avstrijski Bregenz) in potem upati na ugoden žreb. Želje vseh nas so, da bi se znova uvrstili v skupinski del Pokala EHF, saj je to res kakovostno tekmovanje in za našo mlado ekipo bi to bila lepa izkušnja.« Rok Žuran (Celje PL): » V Celju ne skrivamo visokih ciljev, to je osvojitev naslova državnega ter pokalnega tekmovanja. V Ligi prvakov je naš cilj uvrstitev v osmino finala tekmovanja.« Vrstni red ekip - napoved David Bogadi (Jeruzalem Ormož): »1. Celje PL, 2. Gorenje Velenje, 3. Maribor Branik, 4. Trimo Trebnje, 5. Slovan Ljubljana, 6. Ribnica, 7. Jeruzalem Ormož, 8. SVIŠ Ivančna Gorica, 9. Krka Novo mesto, 10. Sevnica, 11. Izola, 12. Krško.« Tadej Sok (Maribor Branik): »1. Celje PL, 2. Maribor Branik, 3. Gorenje Velenje, 4. Trimo Trebnje, 5. Slovan Ljubljana, 6. Ribnica, 7. Krka Novo mesto, 8. Jeruzalem Ormož, 9. SVIŠ Ivančna Gorica, 10. Izola, 11. Sevnica, 12. Krško.« Rok Žuran (Celje PL): »1.Celje PL, 2. Maribor Branik, 3. Gorenje Velenje, 4. Trimo Trebnje, 5. Krka Novo mesto, 6. Slovan Ljubljana, 7. Ribnica, 8. Jeruzalem Ormož, 9. SVIŠ Ivančna Gorica, 10. Izola, 11. Sevnica, 12. Krško.« Uredništvo Štajerskega tednika: 1. Gorenje Velenje, 2. Celje PL, 3. Maribor Branik, 4. Trimo Trebnje, 5. Krka Novo mesto, 6. Slovan Ljubljana, 7. Ribnica, 8. Jeruzalem Ormož, 9. Sevnica, 10. SVIŠ Ivančna Gorica, 11. Izola, 12. Krško. Zvezde 1. SRL David Bogadi (Jeruzalem Ormož): »1. Staš Skube (Gorenje Velenje), 2. Miha Zarabec (Maribor Branik), 3. Nikola Špelič (Maribor Branik).« Tadej Sok (Maribor Branik): »1. Miha Zarabec (Maribor Branik), 2. Staš Skube (Gorenje Velenje), 3. Nikola Špelič (Maribor Branik).« Rok Žuran (Celje PL): »1. Mate Lekai (Celje PL), 2. Miha Zarabec (Maribor Branik), 3. Luka Žvižej (Celje PL).« Uredništvo Štajerskega tednika: 1. Nikola Špelič (Maribor Branik), 2. Sebastian Skube (Celje PL), 3. Darko Cingesar (Gorenje Velenje). Mlade zvezde 1. SRL David Bogadi (Jeruzalem Ormož): »1. Blaž Janc (Celje PL), 2. Mario Šoštarič (Gorenje Velenje), 3. Aleksander Špende (Krka Novo mesto).« Tadej Sok (Maribor Branik): »1. Mario Šoštarič (Gorenje Velenje), 2. Tilen Kodrin (Maribor Branik), 3. Aleksander Špende (Krka Novo mesto).« Rok Žuran (Celje PL): »1. Blaž Janc (Celje PL), 2. Rok Cvetko (Jeruzalem Ormož), 3. Mario Šoštarič (Gorenje Velenje).« Uredništvo Štajerskega tednika: 1. Aleksander Špende (Krka Novo mesto), 2. Mario Šoštarič (Gorenje Velenje), 3. Jaka Ferkulj (Trimo Trebnje). letos dobil tudi levoroki Boštjan Žižek Cvetko (letnik 1998, 186 cm). Glavni dirigent ormoške igre bo že enajsto leto zapored Bojan Čudič Hugo, ki ga bosta občasno razbremenjevala kadetski re-prezentant Miha Kolmančič (letnik 1997) in Damir Ma-vrič (letnik 1994). Na poziciji levega zunanjega bo večji del minutaže imel Aleš Šišmano-vič, ki ga bo kdaj nadomestil kadetski reprezentant Rok Cvetko (letnik 1996); ta bi lahko bil odkritje letošnje sezone. Žal so Ormožani ostali še brez enega zanimivega mladega igralca - Davorina Levaniča, ki bo zaradi poškodbe kolena z rokometnih igrišč odsoten vsaj pol leta. Na levem krilu lahko pričakujemo še napredek pri Davidu Bogadiju in Jaši Rajšpu, ki postaja eden izmed glavnih možakarjev v ormoški obrambi. Na položaju krožnega napadalca imajo vinarji enega izmed najboljših igralcev lige, Danijela Mesarica, ki pa bo letos moral prispevati še veliko več pri opravljanju obrambnih nalog. Jaka Po-znič je menjava za Mesarica na pivotu in je perspektiven fant, a pred njim je še veliko dela -kot pred celotno zasedbo Jeruzalema ... ODHODI: Nejc Žmavc (Maribor Branik), Anže Kljajič (Avstrija), Denis Hrupič (Linz), Matej Hebar (končal športno pot); PRIHODI: Dominik Peček (Vidovec). Uroš Krstič PRED NAMI JE PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND Na 19. Ptujskem športnem vikendu si bo zraven več kot 50 športov iz 30 klubov mogoče na Mestni plaži v Mestnem parku ogledat tekme Eurobasketa. Mina Markovič in Dejan Zavec vabita na dogodek Predstavilo se bo kar 30 klubov, ki delujejo znotraj Zavoda za šport kot tudi širše ter več kot 50 različnih športov. V treh dneh bo mogoče preizkusiti športe, kot so tek, nogomet, tenis, košarka, fotoorientacija, gokart, ples, rolanje, Zumba s Sebastianom, 12 rund z Dejan Zavec Gym-om, streatball, joga, airsoft, Ta i - j i in mnoge druge. Postavljeno bo eno največji otroških igrišč na prostem v Sloveniji. Tam se bodo malčki lahko igrali na napihljivih gradovih, avtomobilskih stezah, trampolinih, se družili z bratoma Malek in bili deležni mnogo drugega dogajanja. Ker bodo za varnost otrok skrbeli animatorji, si bodo straši lahko v miru ogledali predstavitve različnih športnih klubov in se preizkusili v katerem od predstavljenih športov. Otroško igrišče se bo nahajalo na igrišču z umetno travo ob mestnem stadionu in bo odprto v soboto in nedeljo od 9h do 20h. V soboto med 16.00 in 18.00 bo na Mestnem stadionu Ptuj v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in Vrtcem Ptuj potekala Mini olimpijada za otroke. Glavni akterji bodo otroci Ptujskega vrtca, ki se bodo preizkusili v naslednjih športnih panogah: nogometu, odbojki, rokometu, karateju, plesu, badmintonu, košarki, tenisu, atletiki in streljanju. Mladi športniki bodo prejeli majčke z napisom Mini olimpijade 2013. Starši pa boste lahko svoje malčke spremljali in za njih navijali na tribunah stadiona. Ker je ptujski športni vikend namenjen prav vsem generacijam, bo poskrbljeno tudi za starejše in invalide. Starejši obiskovalci bodo lahko pod nadzorom Zdravstvenega doma Ptuj opravili test hoje na 2 km ali pa se naučili nordijske hoje. Za invalide pa pripravljajo košarko na vozičkih, sedečo odbojko, ročno kolesarjenje, namizni tenis, šah ter streljanje. Predstavili se bodo uniformirani poklici - policisti, Slovenska vojska in gasilci. Policisti bodo pripeljali kar tri svoja vozila, katera si boste lahko pobliže pogledali. Slovenska vojska bo poleg vojaških vozil predstavila tudi vojaško opremo, gasilci pa bodo poleg predstavitve svojih vozil tudi prikazali gasilsko vajo, ki je na letošnjih Olimpijskih gasilskih igrah dobila zlato medaljo. Prvič v zgodovini Ptuja bo zaživela Mesta plaža. V času trajanja Ptujskega športnega vikenda odpira svoja vrata Mestna plaža, ki se bo nahajala v mestnem parku. Tam se bo ob požirku hladne pijače ali dobre kave lahko odigrala partija dobrega šaha ali namiznega tenisa, v senci dreves pa se bo možno naužiti še zadnjih sončnih žarkov. V dopoldanskem času si bo ob kavici možno sposoditi dobro knjigo iz bibliobusa, v večernih urah pa si bomo skupaj ogledali aktualne nogometne in košarkarske tekme Eurobasketa na ogromnem platnu, kjer bomo navijali za Slovenske ekipe. Letošnja ambasadorja dogodka sta naša najuspešnejša športnika, boksar Dejan Zavec in plezalka Mina Markovič. Z Dejanom boste lahko na športnem vikendu tudi poklepetali ali pa z njim naredili katero od njegovih vaj. Ptujski športni vikend pa ima tudi dobrodelno noto, saj se bodo skozi celotno dogajanje zbirala sredstva, ki jih bodo podarili v dobrodelne namene. Nedeljo bomo zaključili s The Ultimate summer hit Zumba Fitness Party, ki ga bo vodil znani slovenski pevec in plesalec Sebastjan.Med odmorom se bo odvila modna revija in predstavili se bodo plesalci plesnega kluba Mambo. Dogajanje bo zelo pestro, zato se pridružite tudi vi! Več o dogodku si preberite na facebook strani Zavod-ZaSportPtuj ter na spletni strani dogodka www.sportnivikend.si. : 4S Štajerski TEDNIK RADIOPTUJ f Fuudiclji a ipon iiKMii'fij ¿^gggggj O V'TV t**. iW petek • 6. septembra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Karting • DP in Pokal Sportstil V Vranskem do treh zmag Na Vranskem je potekala sedma dirka sezone za državno prvenstvo In pokal Sportstil. V lepem vremenu se je zbralo 52 tekmovalcev In tekmovalk, kar je nekaj manj kot na prejšnji dirki v Hajdošah. Kljub temu da jih ni nastopilo veliko, so bili dirkači iz AMD Hajdina in Ptuj uspešni ter so stali tudi na najvišjih stopničkah. V razredu KZ2 je pred finalno vožnjo v konkurenci državnega prvenstva v svoj prid odločil Matjaž Dominko (AMD Ptuj) pred Janom Skledarjem in Maksom Mlakarjem (oba AMD Hajdina). Vse je sicer ugnal še Urban Marolt, ki pa je nastopal le v pokalnem tekmovanju. V ozadju je dirko končal najhitrejši voznik kvalifikacij, Martin Mihič (AMD Šlander Celje). A slednji je vse popravil v drugem nastopu, ko je prehitel vse tekmece. Najbolj sta se mu približala Dominko in Marolt. Mihič ima pred zadnjo dirko prvenstva neulovljivo prednost pred tekmeci in se že lahko veseli naslova prvaka. V KZ2 so ob zmagi Matjaža Dominka (AMD Ptuj) nastopili še drugi vozniki AMD Ptuj in Hajdina: Jan Skledar je bil v dirki za državno prvenstvo skupno tretji (drugi in tretji), v pokalni pa skupno četrti (tretji in četrti); Maks Mlakar je bil v dirki za državno prvenstvo četrti (tretji in peti), v pokalnem tekmovanju pa peti (četrti in peti); Albin Pernat (AMD Hajdina) je bil v dirki za državno prvenstvo sedmi (sedmi in šesti), v pokalnem tekmovanju pa je zasedel osmo mesto (osmi in sedmi). V razredu Rotax MAX je maksimalno število točk s prvim in drugim mestom za državno prvenstvo osvojil Vid Pšajd (AMD Hajdina) in s tem svojo prednost v skupnem seštevku povečal na 16 točk. V isti kategoriji je bil Jaka Šeruga peti za državno prvenstvo, v pokalnem Matjaž Dominko (AMD Ptuj) tekmovanju pa je bil četrti. V razredu 6 za državno prvenstvo je Primož Matelič (AMD Hajdina) osvojil prvo mesto kakor tudi v pokalnem tekmovanju z dvema zmagama. V dirki za državno prvenstvo je bil Vladimir Hreščak (AMD PTUJ) skupno tretji, v pokalnem tekmovanju pa je deveti. Za pokalne točke so se potegovali tudi vozniki v kategorijah Rotax DD2 Masters - največ točk je osvojil Dejan Srimšek, ter razredu KZ2 masters, kjer je bil po seštevku obeh vožnjah najuspešnejši Maks Mlakar (AMD Hajdina). V razredu 8 125 Shifter je Zvonko Črešnik (AMD Hajdina) zasedel četrto mesto (tretji in četrti). V razredu 7 je Zvonko Dominko (AMD Ptuj) osvojil drugo mesto, Jan Skledar (AMD Hajdina) peto, Zvonko Črešnik (AMD Ptuj) pa deveto. V skupnem seštevku društev so bili najboljši vozniki AMD Šlander z 89 točkami, druga je bila AMD Hajdina z 62, tretji pa Ptuj s 43 osvojenimi točkami. Danilo Klajnšek Atletika • Na Ptuju APS za mlajše mladince Fantje četrti, dekleta šesta Foto: Črtomir Goznik Maja Bedrač (AK CP Ptuj) AK Cestno podjetje s Ptuja je v soboto na mestnem stadionu uspešno izpeljal Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince/-ke. Na njem so ob mladinskih letnikih 1997/98 lahko tekmovali tudi pionirji U-16, letnikov 1998/99. Pri fantih so bili na startu atleti iz 27 klubov in društev, pri dekletih iz 28. Tekmovanje je potekalo v kar 40 različnih disciplinah, tako da smo videli zelo zanimive teke, mete, skoke in tudi hitro hojo. Ptujski organizatorji so pripravili tekmovanje na zelo visoki ravni, hkrati pa so se izkazali tudi mladi domači atleti in atletinje. Pri fantih sta si pritekli medalji obe štafeti, saj so bili Ptujčani v teku 4 x 100 metrov drugi in v teku 4 x 300 metrov tretji. Tretje mesto je v teku na 2000 m z zaprekami osvojil tudi Žan Malek Petrovič. V nekaterih disciplinah so bili domačini zelo blizu medalj: na 4. mestu so končali Mark Drevenšek v teku na 400 m, z izjemnim sprintom na 200 m Jan Bezjak in tudi Miha Zupanič v teku na 400 m z ovirami. Odlično je s svojim nastopom znova opravil Grega Pavlovič, ki je bil veliko mlajši od konkurentov, a je v teku na 100 m s časom 11,80 sekunde osvojil 5. mesto. Večina predstavnikov domačega kluba je dosegla dobre rezultate, vso ekipo pa so sestavljali: Miha Kovač, Boštjan Nahberger, Grega Pavlovič, Mark Dre-venšek, Luka Medic, Jurček Korpič Lesjak, Miha Zupa-nič, Jaka Kostanjevec, Jan Bezjak, Žan Viher in Žan Malek Petrovič. Skupno so zbrali 124 točk in osvojili končno 4. mesto, kar je vsekakor lep uspeh. Od Atletske zveze Slovenije so prejeli plaketo, ekipe na prvih treh mestih so osvojile pokale. Ptujska ekipa deklet je bila na pokalnem tekmovanju številno bistveno slabše zastopana kot moška, a je bila glede najvišjih mest uspešnejša. Po pričakovanjih je v metanju diska zmagala zelo nadarjena Veronika Domjan, ki je orodje vrgla najdlje, 46,63 metra, srebrno medaljo je osvojila še v suvanju krogle. Pozitivno je presenetila tudi Maja Bedrač, ki je v svoji paradni disciplini - skoku v daljino - prehitela bistveno starejše tekmice in zmagala z zelo dobrim rezultatom 578 cm. Drugo zmago je Bedračeva osvojila v skoku v višino, kjer je preskočila 164 cm. Dve medalji si je pritekla tudi Doroteja Domjan, ki je bila druga v teku na 200 in tretja v teku na 800 m. Ob omenjeni trojici so ptujsko žensko atletsko vrsto sestavljale še Tjaša Žgavc, Špela Vučak in Katja Petek. V skupnem seštevku je bila ptujska ekipa uvrščena na 6. mesto, na prvih dveh mestih sta bili - podobno kot pri fantih - ljubljanski ekipi. Skozi vse popoldne se je z organizacijo kompleksnega tekmovanja zelo izkazal AK CP Ptuj. Vodja tekmovanja Aleš Bezjak je po koncu povedal: »Na Ptuju je nastopila skoraj kompletna slovenska atletska srenja pri mlajših mladincih in mladinkah, pridružili so se jim tudi najboljši slovenski pionirji. Na tekmovanju so bili doseženi dobri rezultati, pohvalim lahko tudi obe naši ekipi, ki sta nastopili zelo dobro.« Še enkrat smo se lahko prepričali, da imajo v ptujskem klubu nadarjeno generacijo, s katerimi večinoma delata trenerja Gorazd Rajher in Aleš Bezjak. Nekateri izmed njih spadajo v svojih starostnih skupinah v sam slovenski atletski vrh, s trdim delom pa bodo v prihodnosti lahko dosegali še boljše in odmevnejše rezultate. David Breznik mlajši mladinci: 1. AD Mass Ljubljana 271 točk 2. AD Kronos Ljubljana 234 točk 3. AD Kladivar Celje 130 točk 4. AK CP? Ptuj 124 točk Mlajše mladinke: 1. AD Kronos Ljubljana 246 točk 2. AD Mass Ljubljana 180,5 točke 3. AD Kladivar Celje 169 točk 6. AK CP Ptuj 87 točk A PETEK, 6. september 2013 A NEDELJA, 8. september 2013 KDAJ 14.00 - 20.00 20.00 - 23.00 KAJ Tenis - naključni pari Otvoritev »Mestne plaže« v Mestnem parku Ogled nogometne tekme SLOVENIJA - ALBANIJA KDAJ 06.00 - 09.00 09.00 - 10.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 09.00 - 12.00 Šah v naravi 09.00 - 12.00 09.00 09.00 09.00 09.00 09.00 10.00 15.00 15.00 15.00 15.00 12.00 12.00 12.00 12.00 10.00 11.00 20.00 20.00 20.00 21.00 16.00 - 18.00 18.00 - 19.00 18.00 - 20.00 18.00 - 20.00 19.00 - 21.00 19.00 - 21.00 20.00 - 23.00 KJE Tenis igrišča Terme Ptuj »Mestna plaža« v Mestnem parku »Mestna plaža« v Mestnem parku A SOBOTA, 7. september 2013 KAJ Jutranji pohod okoli mesta Jutranja telovadba - razgibavanje Taiji - kitajska telovadba 12 rund aerobika z Dejan Zavec Gym-om Rolanje - učenje in vožnja Predstavitev športa invalidov Namizni tenis v naravi Nordijska hoja, test hoje na 2km Parketi - košarkarska igra Predstavitev klubov in društev Bibliobus Otroška oddaja Radio Ptuj Fit s psom Predstavitev klubov in društev Slovenska vojska - predstavitev Airsoft Streetball - mladinci in člani Mini olimpijada za otroke Vrtca Ptuj Fit s psom 12 rund aerobika z Dejan Zavec Gym-om Nordijska hoja, test hoje na 2km Taiji - kitajska telovadba Ples - predstavitev Ogled košarkarske tekme SLOVENIJA - GRUZIJA KJE OŠ Ljudski vrt - mestni stadion Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion - Ranca Mestni stadion in Mestni park Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion Mestni stadion Mestni stadion Mestni park Igrišče z umetno travo Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion Mestni stadion Park OŠ Mladika in Mestni park Košarkarsko igrišče Mestni stadion Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion »Mestna plaža« v Mestnem parku KDO Teniški klub Ptuj Zavod za šport Ptuj Zavod za šport Ptuj KDO Društvo Zreli Vedež Karate DO klub Ptuj Karate DO klub Ptuj Dejan Zavec Gym Športna šola Športko DŠI MOST, ZŠIS -POK Šahovsko društvo Ptuj Namizno teniško društvo Ptuj Zdravstveni dom Ptuj KUD Nika Klubi in društva Knjižnica Ptuj Radio Ptuj Simenčič Suzana Klubi in društva Slovenska vojska Airsoft klub Ptuj Košarkarski klub Ptuj Zavod za šport Ptuj in Vrtec Ptuj Simenčič Suzana Dejan Zavec Gym Zdravstveni dom Ptuj Karate DO klub Ptuj Plesni klub Mambo Zavod za šport Ptuj KDAJ 09.00 - 12.00 18.00 -20.00 20.00 23.00 KAJ Nordijska hoja, test hoje na 2km Slovenska policija -predstavitev Gasilci - predstavitev Savinina joga obraza Rolanje - učenje in vožnja Vožnja z gokarti 12 rund aerobika z Dejan Zavec Gym- om Šah v naravi Šah v naravi - slepi in slabovidni Namizni tenis v naravi Taborniška dejavnost -predstavitev 22. Ptujski mali maraton Predstavitev klubov in društev Fit s psom 2. Frozy Jozy Cup - turnir navijaških skupin evropskih klubov Predstavitev klubov in društev Fotoorientacija Nogometna tekma med športniki, gospodarstveniki, politiki in novinarji Modna revija (v odmoru Zumbe) Ples - predstavitev (v odmoru Zumbe) ZUMBA s Sebastianom Ogled košarkarske tekme SLOVENIJA - HRVAŠKA KJE Mestni stadion Mestni stadion Mestni stadion Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion - Ranca Kartodrom Hajdoše Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion - del trase Mestni stadion Park OŠ Mladika in Mestni park Mestni stadion Mestni stadion Staro mestno jedro Mestni stadion Mestni stadion Mestni stadion KDO Zdravstveni dom Ptuj Slovenska policija PGD Ptuj Karate DO klub Ptuj Športna šola Športko AMD Ptuj Dejan Zavec Gym Šahovsko društvo Ptuj MDSS Ptuj Namizno teniško društvo Ptuj Taborniki Ptuj Tekaški klub Maraton Ptuj Klubi in društva Simenčič Suzana Brodnjak Matija Klubi in društva Planinsko društvo Ptuj Zavod za šport Ptuj Fitnes center Zdravo Plesni klub Mambo Mestni stadion »Mestna plaža« v Mestnem parku Zavod za šport Ptuj Plesna šola Sebastian in Karate Do Ptuj V soboto in nedeljo od 9. ure dalje. OTROŠKI PARK Igrišče Umetna trava Ptuj (odprto do 20h) MESTNA PLAŽA "Mestna plaža" v Mestnem parku - ogled tekem EUROBASKETA www.SPORTNIVIKEND.si facebook/ZavodZaSportPtuj 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 3. septembra 2013 Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Starejši mladinci 3. v olimpijskem sprintu na pisti Pretekli konec tedna so bili nadvse dejavni mladi ptujski kolesarji, saj je v petek, 30. avgusta, pri Kranju potekalo državno prvenstvo na pisti za mladince, kjer je bila najboljša uvrstitev kolesarjev Perutnine Ptuj 3. mesto v olimpijskem sprintu med starejšimi mladinci. V soboto so se perutninarji podali v Novo mesto in nastopili na dirki Okoli Grma, v nedeljo pa so pedala vrteli še na skrajnem severovzhodu Slovenije, saj je v Tropovcih potekala dirka za VN Občine Tišina. Med mladimi Ptujčani je oba dneva izstopal Luka Sagadin, ki je dvakrat slavil. Državno prvenstvo na velo-dromu za mladince bi moralo biti že v sredo, 28. avgusta, toda organizatorjem je ponagajalo vreme, zato je bilo prestavljeno na petek, 30., ko so bile razmere neprimerljivo boljše. Kolesarji KK Perutnina Ptuj so najboljši izid dosegli v olimpijskem sprintu v kategoriji starejših mladincev, kjer so stopili na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru. Za mlade Štajerce so pedala vrteli Matic Širec, Alen Plajnšek in Mitja Mohorko. V kategoriji vožnje na čas na km je bil Alen Plajnšek 6., Matic Širec pa 7., isti uvrstitvi pa sta omenjena tekmovalca ponovila tudi v kategoriji na 3000 m. Ekipno na 4000 m je bila ptujska Foto: Marjan Keiner Matic Širec, Alen Plajnšek in Mitja Mohorko (KK Perutnina Ptuj) vrsta 4. Pri mlajših mladincih je bil na 2000 m Tim Roškar 5., Luka Kramberger pa 6. na 500 m. Ekipno so bili kolesarji Perutnine Ptuj v kategoriji mlajših mladincev uvrščeni na 4. mesto (Luka Kramberger, Tim Roškar, Blaž Leljak in Aleš Korpar), v kategoriji olimpijskega sprinta pa so osvojili 5. mesto. Dve zmagi Sagadina V soboto je sledila krožna preizkušnja v Novem mestu, kjer so se merile tako mlade se- lekcije kot člani. Na dirki Okoli Grma so imeli mladi Ptujčani v kategoriji dečkov C obilo smole, najboljši pa je bil Tilen Krepek na 15. mestu. Bolje se je Ptujčanom godilo v kategoriji dečkov B, kjer je bil Marko Hoz-jan 6., mesti za njim sta zasedla Nace Malovič in Žan Ljubec. Pri dečkih A, ki so morali prevoziti 14 krogov, je že v 3. krogu napadel Luka Sagadin, njegovemu tempu je lahko sledil le hrvaški državni prvak Potočki. Skupaj sta nadaljevala proti cilju, vendar je tri kroge do cilja izjemni Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, 1/16 finala Rezultati 1/16 finala: NS Drava - Videm 4:2, Hajdina - Lesko-vec 0:1, Hajdoše - Carrera Optyl Ormož 1:2, Lovrenc - Pragersko 75 4:2, Stojnci - Makole 15:0, Slovenja vas - Boč Poljčane 0:2, Polskava Avtoprevozništvo Gro-belnik - Bukovci 2:1, Tržec - AHA EMMI Bistrica 1:5, Oplotnica - Gorišnica 1:0, Apače - Majšperk 4:3, 1 A avto Gerečja vas - Središče 5:1, Zgornja Polskava - Grajena 6:5 (2:2) po strelih iz 11-m, Podvinci Betonarna Kuhar - Aluminij 1:2, Skorba - Cirkulane 1:5, Markovci - Rogoznica 4:3, Podlehnik - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 0:2. PODVINCI BETONARNA KUHAR - ALUMINIJ 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Bingo (10.), 0:2 Vr-banec (52.), 1:2 Lah (65.) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela, Toplak, Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v Podvincih dosegli minimalno zmago. Po zaostanku 0:2 so domačini znižali na 1:2, nato pa zadeli še okvir gola. kolesar ptujskega kolesarskega kolektiva še enkrat napadel in v cilj pripeljal v solo vožnji. Tako je še enkrat dotolkel konkurenco in kljub krajšemu premoru dokazal, da je še naprej v izjemni formi. Pri mlajših mladincih je bil na 22 km dolgi progi Tim Roškar 6., 11. pa Luka Kramberger. V nedeljo je sledilo še sklepno dejanje minulega vikenda, saj je mlade kolesarje čakala ravninska krožna dirka za VN Občine Tišina, ki jo prireja KK Tropovci. Krog je bil dolg 5 km, višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko proge pa je znašala le pičla dva metra. Kolesarje je nekoliko motil le rahel dež. Pri dečkih C je Aljaž Ljubec osvojil 13. mesto. V sprintu glavnine je pri dečkih B Nace Malo-vič osvojil 4. mesto in tako le za las zaostal za mesti, ki vodijo na zmagovalni oder. Žan Ljubec je zasedel 11. mesto. Pričakovano slavje kolesarjev Perutnine Ptuj smo videli med dečki A, kjer je Luka Sagadin ponovno de-klasiral konkurenco. Tokrat ni poskušal s solo vožnjo ali z begom, temveč je bil za tekmece premočan v sprintu. Jernej Paj je osvojil 11. mesto. V nedeljo, 8. septembra, bodo kolesarji KK Perutnina Ptuj nastopili v Lenartu. tp Marinič, Lah, Belšak, Ivančič (od 62. Arnuga), Požegar (od 89. Slo-dnjak), Pal (od 28. Petrovič), Leben, Orovič (od 77. Zorko). Trener: Miran Ljubec ALUMINIJ: Lipovac, Lonzarič, Bingo, Pečovnik (od 70. Letonja), M. Rešek (od 61. Topolovec), Grez-da (od 85. Kurež), Bloudek, Medved, Jovanovič (od 46. Osmanaj), Drevenšek, Vaš (od 46. Vrbanec). Trener: Ante Šimundža NŠ DRAVA PTUJ - VIDEM 4:2 (4:0) STRELCI: 1:0 De. Krajnc (13.), 2:0 Nežmah (32.), 3:0 Furek (35.), 4:0 Kirič (45.), 4:1 Škvarič (53.), 4:2 Se. Krajnc (70.) NŠ DRAVA PTUJ: Musič, De. Krajnc (od 39. Topolnjak), Goričan, Kirič, Nežmah (od 46. Arsič), Ljubec (od 46. Kajtazi), Nikollaj, Dro-ždek, Kočar, Furek (od 46. Zagor-šek), Šoštarič (od 46. Da. Krajnc). Trener: Franc Fridl VIDEM: Kovačič (od 65. Trafe-la), Muric, Trap (od 76. Bedrač), M. Lah, Kostanjevec, Zemljak, Hrženjak (od 46. L. Lah), Škva-rič, Kmetec, Se. Krajnc, Medved, Emeršič (od 75. Božak). Trener: Primož Trop DK, DB Nogomet • NŠ Poli Drava U-9 Uspeh NŠ Poli Drava v Martjancih Selekcija U-9 NŠ Poli Drava (na fotografiji) se je v nedeljo, 1. septembra, udeležila mednarodnega nogometnega turnirja mlajših selekcij v organizaciji NK Čarda. Mladi ptujski upi so že na začetku sezone postregli z uspehom na nogometni zelenici v Martjancih. V konkurenci desetih, predvsem prekmurskih ekip so mladi Ptujčani igrali zelo dobro in na šestih tekmah prejeli le tri zadetke. Na koncu so v finalnem dvoboju klonili 0:1 proti vedno odlični ND Mura 05. NŠ POLI DRAVA: Jan Petek, Sandro Čeh, Sašo Lovrec, Jaka Glažar, Leo Čeh, Rok Cesar, Sa-bur Ali, Tjan Kolednik in Rok Vajngerl; trener: Rok Marinič Končni vrstni red: 1. ND MURA 05 2. NŠ POLI DRAVA 3. NK VIRS BISTRICA 4. NK VERŽEJ ur Športni napovednik Nogomet • 2. SNL PARI 6. KROGA - NEDELJA, OB 16.30: Bela krajina - Ah Mas Tech, Kalcer Radomlje - Farmtech Veržej, Šenčur - Roltek Dob; TOREK, 10. 9., OB 16.30: Šampion - Aluminij (v Slovenskih Konjicah); SREDA, 11. 9., OB 16.30: Krško - Šmartno 1928 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 3. KROGA - PETEK OB 17.00: NŠ Drava Ptuj - AHA EMMI Bistrica: SOBOTA OB 17.00: Dravinja Kostroj - Avto Rajh Ljutomer, Malečnik - Fodsilum Šentjur; NEDELJA OB 10.30: Rakičan - Od-ranci; NEDELJA OB 17.00: Avto Škafar Beltinci - Nafta 1903, Čarda Maertijanci - Šmarje pri Jelšah, Grad - Tromejnik G Sukič SUPERLIGA MNZ PTUJ PARI 2. KROGA - SOBOTA OB 16.30: Apače - Bukovci, Središče - 1 A avto Gerečja vas: NEDELJA OB 10.30; Videm - Boč Poljčane; NEDELJA OB 14.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Carrera Optyl Ormož; NEDELJA OB 16.30: Stojnci - Hajdina 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA - SOBOTA OB 16.30: Leskovec - Markovci; NEDELJA OB 10.30: Skorba - Cirkulane; NEDELJA OB 16.30: Dornava -Vrtnarstvo Kovačec - Podvinci DS Galun, Lovrenc - Tržec, Gorišnica - Rogoznica 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA - SOBOTA OB 16.30: Pragersko - Zgornja Polskava, Majšperk - Makole, Oplotnica - Grajena, Slovenja vas - Pod-lehnik; NEDELJA OB 10.30: Hajdoše - Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik VETERANI 35 PARI 1. KROGA - PETEK OB 17.00: Videm - Borovci, Skorba - Maj-šperk, Spodnja Polskava - Dornava, Apače - Grajena VETERANI 40 - ZAHOD PARI 1. KROGA - PETEK OB 17.30: Pohorje Oplotnica - Podlehnik, Lovrenc - Zgornja Polskava VETERANI 40 - VZHOD PARI 1. KROGA - PETEK, OB 17.00: Tržec - Leskovec, Gorišnica -Markovci, Podvinci - Ormož LIGA U-15 7. KROG: Aluminij - Korotan Prevalje (sobota ob 11.00), NŠ Poli Drava - NŠ R. Koren Dravograd (sobota ob 11.00) DEKLETA U-17 3. KROG: MSM Ptuj - Krim (sobota ob 16.30) Maribor v Gerečji vasi Nogometaši 1A avto Gerečja vas, člani ptujske Super lige, bodo v torek, 10. 9., ob 17.30 v prijateljski tekmi gostili večkratne državne in pokalne prvake iz Maribora. Na svoj račun bodo tako prišli ljubitelji nogometa, saj najboljša slovenska ekipa pač ne gostuje vsak dan v manjših krajih. Atletika • 22. ptujski maraton Tekaški klub Maraton Ptuj in Terme Ptuj pripravljata v nedeljo, 8. 9., 22. Ptujski mali maraton. Start otroških tekov bo pred kopališčem v Termah Ptuj ob 9.30. Teka na 21 in 8 km se začneta ob 10. uri. Kajak sprint • Na Ptuju DP Brodarsko društvo Ranca Ptuj tudi letos organizira državno prvenstvo v kajak sprintu. To bo v soboto in nedeljo med 9. in 13. uro potekalo na umetnem jezeru reke Drave pri pomolu v Zabovcih. Tekmovalci se bodo za naslove državnih prvakov borili na 200, 500 in 1000 m dolgih progah. Danilo Klajnšek, David Breznik Namizni tenis • 1. SNTL (m) V soboto krst za mlado ptujsko ekipo Konec tedna se bo začelo 23. državno namiznoteniško prvenstvo. Naslov državnega prvaka brani ekipa Kema Puconci, ki je tudi letos glavni favorit za novo zvezdico (M. Horvat, Ropoša, Škraban, Sukič). Ob Pucončanih lahko na visoka mesta računajo še Mariborčani (Zafoštnik, Slodej, Plohl) in Novomeščani (U. Slatinšek, Kar-kovic, Novak, Jorgič). V sredini lestvice bo potekal boj za zanesljiv obstanek, na katerega lahko računajo ekipe Ilirije, Iskre Letrike in Tempa, težje bo za ekipe Mengša, Olimpije in Keme 2. Praktično brez možnosti za obstanek je ekipa Ptuja, ki je letos ostala brez celotne članske ekipe: klub so zapustili Bojan Pavič (igral bo za ljubljansko Vesno), Matic Slodej (Maribor) in Luka Kru-šič (posojen v Cirkovce). Tako bodo NTK Ptuj zastopali mladi Marsel Šegula, Sašo Malovič in Jernej Masten Toplak, ki bodo z bistveno močnejšimi tekmeci le nabirali izkušnje. Krst bo v soboto, ko bodo v prvem krogu gostovali v Mariboru. Pari 1. kroga (sobota, 7. 9., ob 17.00): Zavarovalnica Maribor -Ptuj, Tempo Velenje - Olimpija, Ilirija - Iskra Letrika, Kema Puconci I - Kema Puconci II, Krka - Mengeš. JM petek • 6. septembra 2013 Od tod in tam Štajerski 15 Ptuj • Aleš Arih, slovo po trinajstih letih Ptujski muzej - eden najbolj odprtih muzejev Poletno ptujsko dogajanje je dodatno razgibala vest, da se je dosedanji direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih odločil predčasno končati svoj tretji petletni mandat, ki ga je začel 1. januarja 2011. »Treba je znati oditi, ko je čas, pravi trenutek,« je povedal te dni, sredi vrhunca priprav na muzejsko 120-letnico, ki bo 17. septembra. Sicer bi se mu tretji direktorski mandat iztekel leta 2015. Že ob nastopu pa mu je bilo jasno, da ga ne bo dokončal. Začel ga je zaradi projekta Evropska prestolnica kulture, za katerega je pripravil obsežen program, ki ga je bilo treba izpeljati, in same obletnice muzeja, za katero so prav tako pripravili bogat program prireditev, med 40 in 50. Odhaja iz osebnih razlogov. Sam pri sebi se je zamislil, opravil bilanco opravljenega dela, kaj je obljubil, kaj realiziral na eni strani in na drugi strani, kaj je naredil zase. »Pošteno je, da pospraviš za seboj vse, kar si nastavil, upam, da se je to oziroma se bo zgodilo, zato lahko odidem,« pove. Novi načrti v turizmu Alešu Arihu, ki je na Ptuj prišel na povabilo prvega župana MO Ptuj Miroslava Lucija, tudi v pomuzejskem obdobju ne bo dolgčas, večinoma je zapisan delu v desetini društev, posvetil se bo kulturi v povezavi s turizmom. Kot turistični vodnik ima dolgoletno pra- kso, bil je med prvimi, ki si je pridobil licenco turističnega vodnika. Predvsem si želi organizirati tematske izlete po Sloveniji in v tujino. Na kulturnem turizmu bi moral več narediti tudi Ptuj, je prepričan. Trenutno pa pade že pri infrastrukturi, pri usmerjanju turistov. Grad je mogoče lepo videti od daleč, pot do njega pa je že težje vprašanje, ker nima mestnih usmerjevalnih tabel. Tega, da bi moral zdaj nenadoma prekiniti z vsem, pa si ne zamišlja. Zadovoljen je, da se je odločil, kot se je, še posebej sedaj, ko prihajajo na dan nekatere neproduktivne ovire, ki jim ni videti konca. Razpis za novega direktorja je že bil objavljen. Posle želi nasledniku predati v začetku novembra letos. Pravi čas je s svojim odhodom seznanil odgovorne, da bodo lahko v roku izpeljali vse potrebne postopke, saj si v nobenem primeru ne želi morebitnega vedejev-stva. Njegov prihod na Ptuj so spremljali nekateri pomisleki, najpogosteje zaradi tega, ker je Mariborčan, do Maribora in njegovih kadrov pa ima Ptuj distan-co, čeprav so se vinska in druge vojne že zdavnaj končale. Po letu in pol direktoro-vanja je ptujsko okolje glavnem razčistilo A mm lja, od ustanoviteljev, ki so imele prednost. Vedno čez noč, obratno pa se je vedno zelo dolgo vleklo, tudi pri Foto: Črtomir Goznik Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, predčasno končuje svoj tretji petletni direktorski mandat: »Treba je znati oditi. Najprej pa si bom privoščil dolge počitnice.« s pomisleki, nekateri so se mu zaradi tega tudi javno opravičili, celo nekateri lokalni politiki, kar je bilo svojevrstno presenečenje. Šele ob tem se je zavedal, da so bile tudi na Ptuju politične igre, zaradi katerih je tudi zapustil Maribor. Delo na Ptuju ga je v celoti okupiralo, kot pravi, trinajst let ni imel dopusta. Vedno, ko si je nekaj planiral, so prišle naloge oziroma zadolžitve z ministrstva ali lokalnega oko- ZOJINA "ZAVAROVANJA Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev? ^ ker imaš možnost skleniti VEČLETNO zavarovalno polico, katero ni potrebno vsako leto znova obnavljati in si s tem zagotoviš varnost za naslednja leta (zavarovalnica ti bo pred pričetkom novega šolskega leta poslala le plačilni nalog); ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami; ker boš v večini primerov nezgodno zavarovan/a tudi v času ukvarjanja s športnimi dejavnostmi (velja tudi za registrirane športnike); ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjerkoli boš, tudi na počitnicah; 080 19 20 govoru, kaj šele pri projektih. »S tem sem pretiraval, muzej se ne bi zrušil, niti ne bi prišlo do nekih velikih zapletov, če bi ravnal malo drugače,« razmišlja danes. V odnosu muzej -država - lokalna skupnost še marsikaj škriplje Čeprav si je zelo prizadeval, da bi se enkrat končno razčistili odnosi na relaciji država - lokalna skupnost - muzej, to ostaja še vedno odprto vprašanje. Muzej je bil pred njegovim prihodom v zelo negotovem položaju, ni se vedelo, kje bo pristal, na lokalni skupnosti ali državi. V zadnjem trenutku še za časa župana Miroslava Lucija je dobil status posebnega muzeja, štiri njegove zbirke pa so bile razglašene za zbirke nacionalnega pomena. To pa je pomenilo tudi financiranje muzeja iz državnega proračuna, ker sicer ne bi mogel delovati. »Lokalna skupnost je to sprejela kot izjemno prednost zaradi manjših obveznosti. Najhuje pa je to, da se potem obe strani postavljata v nasprotni vlogi,« pove Arih. Država govori, mi smo lastniki celotnega grajskega kompleksa, lokalna skupnost pa na drugi strani pove, da s tem nima nič, ker je to državno, v državno lastnino pa kot lokalna skupnost ne smemo posegati. Na tej relaciji je nujno, da se zadeve uredijo, določene stvari prenesejo na lokalno skupnost, kot je na primer grajski kompleks z infrastrukturo, na katerem se nahajajo stanovalci Ptuja, s katerimi pa se v tem trenutku ukvarja muzej. Država je muzeju naložila upravljanje z večjimi stanovanjskimi objekti s sedmimi stanovalci, tako da je postal tudi že neke vrste stanovanjski servis. Košnja in druga urejevalna dela na grajskem hribu niso stvar muzeja, to sodi med komunalne in hortikulturne dejavnosti. »Doslej smo jih uspešno izvajali s pomočjo prostovoljcev, ki so se pred kratkim povezali v Društvu prijateljev muzeja, vendar to ni sistemska rešitev,« pravi. Problem pa je tudi ta muzejska razpetost med štiri občine, v katere je treba dostavljati vsa poročila, skupaj z njimi reševati vse administrativne zadeve. Ves ta zapleten mehanizem se bo sprožil tudi ob imenovanju novega direktorja. »Muzej bi se moral predvsem in v prvi vrsti ukvarjati z muzejsko dejavnostjo,« poudarja Arih. Pokrajinski muzej je postal eden najbolj odprtih muzejev v Sloveniji, to si upa trditi; do njegovega prihoda je bil skoraj hermetično zaprt. To dokazuje izjemno dober obisk, številne prireditve, ki jih je več kot sto v enem letu. Kako se bo ta zgodba nadaljevala, je v tem trenutku veliko vprašanje zaradi morebitnega združevanja muzejev in institucij, ki se napoveduje. Če se bo uveljavil zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, se bo spremenil tudi ključ financiranja. »Ne morem in ne želim si predstavljati črnega scenarija, ki se lahko zgodi, če ptujski muzej izgubi svoj poseben status,« poudarja Arih. Vroč direktorski stolček Že kmalu po tem, ko je Arih oznanil, da odhaja, so se v ptujski kadrovski kuhinji pojavile številne rešitve z novimi (starimi) imeni tistih, ki bi se samo presedali z enega direktorskega stolčka ptujske kulture in izobraževanja, začenši na Mestnem trgu. Neuradno pa se kot vroče žemljice ponujajo tudi kadri nekaterih političnih strank iz Ljubljane. Zanimivo pri tem direktorskem stolčku pa je, da 80 odstotkov denarja za delovanje muzeja zagotavlja država, ki pa ni glavna pri izbiri prvega človeka te ustanove, glavno besedo ima lokalna skupnost oziroma lokalne skupnosti. Sam svojega morebitnega naslednika ne pozna oziroma se ne spušča v kadrovsko preigravanje. Predvsem si želi, da bi izbrali najboljšega človeka, nekoga, ki bo imel svoje delo rad. Zagotovo pa tudi njegovemu nasledniku ne bo lahko, saj je delo direktorja PM Ptuj-Ormož ne samo na kulturnem področju, mora biti tudi vešč urejevalec okolja, kosec trave, se iti stanodajalca in še česa, kar ni muzejska dejavnost Arheologija se mora vrniti v dominikanski samostan Celih trinajst let, odkar je na Ptuju, Arih ugotavlja, da je največja napaka kulturne politike in sploh politike Ptuja in tudi stroke v tem, da Ptuj ni že zdavnaj dobil arheološkega muzeja. »Arheologija bi morala biti paradni konj. S petimi mi-treji se lahko pohvalimo, celo vodniki včasih pozabijo povedati, da ne bom koga užalil, da gre za svetovno znamenitost. Tega ne znamo izkoristiti, nujno je, da bi Ptuj imel sodobni arheološki muzej. Pred leti, še preden je bil dominikanec zapeljan v to, kar se tam dogaja danes, smo uspeli na grad pripeljati mestne svetnike in jim predstaviti eno od možnih lokacij za predstavitev ptujskega arheološkega bogastva na ptujski Panorami, ki je idealna lokacija za arheologe, verjemite. Obljube so sicer bile, vendar ni prišlo do realizacije, do tega, da bi za okrog dva milijona evrov na Panorami postavili arheološki muzej, s katerim bi rešili vprašanje postavitve lapidarija in zbirk. Z grajskega hriba bi lahko naredili tudi mostovž na Panoramo, to rešitev je podprla tudi stroka. To bi bil fantastični arheološki park. S tem bi mesto poplačalo dolg prvotnim arheologom, raziskovalcem, tudi ustanovitelju muzeja, ki so izjemno veliko naredili za Ptuj in njegove muzejske zbirke. Lokalna skupnost, ki je lastnica dominikanskega samostana, je obljubila, da mu bo dala novo namembnost, muzeju pa obljubila, da se bo arheologija iz dominikanca preselila, dobila nov muzej in s tem novo kakovost, ki bi jo morala absolutno imeti. V tem trenutku se je vse skoncentriralo na dominikanski samostan,« pravi Arih, ob tem pa dodaja, da z dominikanskim samostanom ni vse tako črno, kot je bilo videti na začetku. Opravljene raziskave so pokazale, da gre za enega najkakovostnejših, tudi historično zanimivih kulturnih spomenikov v Sloveniji. Zdaj je priložnost, da se raziskave končajo in da se temu objektu vrne to, kar je imel, arheologijo z lapidarijem, in da se uredi Sončni park ter se ga ponovno vključi v kulturno in turistično ponudbo mesta. Kot stari spomeničar pa si želi, da bi bila spomeniška stroka bolj fleksibilna in strokovno usposobljena, da bi sprejemala odločitve v korist vseh. MG 16 Štajrnhi Nasveti petek • 6. septembra 2013 Kuharski nasveti Bazilika Kuharski nasveti danes posvečajo pozornost kraljestvu dišav in začimb ter eni izmed najbolj cenjenih dišavnic, ki jo danes uporabljamo pogosteje kot pred desetimi leti. To je seveda bazilika. Kako cenjena je ta dišav-nica, ki jo uporabljamo kot začimbo, nam pove že njeno ime, ki izhaja iz grške besede basilikon, ki pomeni kraljevski. Bazilika se ponaša z najbolj dišečimi in najbolj svetlo zelenimi listi med zelišči. Cenjena je bila v Italiji, Španiji in Franciji že v 16. stoletju. V Indiji, kjer je njena domovina, jo gojijo kot večletno rastlino, ki lahko zraste v prave grmičke, pri nas pa jo gojimo kot enoletnico. Poznamo več vrst bazilike. V Evropi najpogosteje uporabljamo mediteransko, ki jo nekateri imenujejo tudi francoska ali evropska bazilika in je ena izmed najbolj aromatič-nih vrst. V Indiji imajo svojo svetlo baziliko, ki ima intenziven, nekoliko jedek vonj, na Tajskem poznajo sladko baziliko, ki je ime dobila ravno zaradi nekoliko sladkastega okusa, poznamo še cimetovo baziliko, janeževo in mehiško pekočo baziliko. Pri nas jo imamo tudi s okusom po limoni oziroma limonino in limetino baziliko, ki je dobrodošla pri pripravi sla-no-sladkih jedi. Poleg znanih zelenih vrst bazilike poznamo tudi rdeče sorte oziroma baziliko, ki ima rdečkaste liste in ki jo še veliko bolj kot zeleno uporabljamo za dekoracijo, kupimo pa jo lahko tudi na ljubljanski tržnici. Trajne vrste bazilike, ki prihajajo na naš trg iz Azije in Afrike, imajo močan in manj prijeten okus. Glavni pridelovalci bazilike v Evropi sta Italija in Francija. Sredozemska bazilika, ki jo v kulinariki uporabljamo največ, daje jedem sladkasto aro-matično svežino in je še posebno priljubljena v Italiji ter nepogrešljiva v sredozemski kuhinji. Aroma bazilike se s kuhanjem hitro uniči tako kot pri preostalih občutljivih zeliščih, zato jo k jedem dodajamo, tik preden jih ponudimo, kar pomeni, da jo lahko potre-semo po jedi, jed dobro premešamo in ponudimo, lahko pa jo potresemo po jedi, ko smo jo že servirali. Bazilika se po okusu zelo ujema s paradižnikom in je nepogrešljiva za številne jedi na paradižnikovi osnovi. Zraven tega lahko njene liste uporabimo v mešanih in svežih solatah, za pretlače-ne, kremne in čiste juhe, bazilika izboljša okus jedem iz žitaric in še posebno riža, če pa jo baziliko dodamo nekoliko močnejšim mesnatim jedem, so te lažje prebavljive. Baziliko dodajamo tudi k jedem, ki jih pripravljamo iz jaj-čevcev, okusnejše so tudi pečene bučke, ki smo jih potre-sli z baziliko, z njo prav tako pridobijo boljši okus jedi iz gob in špinače. Okusni so še namazi, ki jih pripravimo na osnovi skute ali masla in jih bogato odišavimo s sesekljano baziliko, nepogrešljiva je Foto: Črtomir Goznik tudi pri omakah in osvežilnih koktajlih. Pri dodajanju bazilike bodimo previdni, saj lahko njen okus hitro postane premočan in s tem zakrije celoto pripravljene jedi. Uporabimo pa lahko tudi posušene liste bazilike, za katere je značilno, da so veliko manj aromatični kot sveži. V kuhinji danes zraven sveže in posušene bazilike uporabljamo še znano mediteransko omako - pesto, ki je v kuhinji ravno tako cenjena kot sveža bazilika. Pesto je klasična italijanska omaka, ki izvira iz Genove in jo v Italiji uporabljajo najpogosteje za testenine in solate iz rezancev ali kot začimbo. Pri nas zraven omenjenih jedi z njo popestrimo še hladne mesne plošče, mesne solate, koktaj-le, pečene kakovostne kose mesa, kot sta goveji rostbif in file. Z njo lahko obogatimo tudi zelenjavne juhe, sploh če je pripravljena brez pinjol. Omako si lahko pripravimo tudi doma, saj jo lahko damo v steklen majhen kozarec, prelijemo z oljčnim oljem in hranimo v hladilniku vsaj en teden. Omako lahko pripravimo v kuhinjskem strojčku, multi-praktiku ali v posebni posodici za pripravo začimbnih me- šanic. Pripravimo jo iz 45 g listov bazilike, ki jih operemo in osušimo, nato olupimo 6 srednje velikih strokov česna, dodamo še 40 g pinjol in 12 dekagramov fino naribanega parmezana. Vse te sestavine vsipamo v kuhinjski strojček, dodamo 2 žlici do 3 oljčnega olja in fino sesekljamo. Po potrebi dodamo še malo oljčnega olja in na koncu solimo in popramo. Na omenjeno količino ne dodamo več kot 175 ml oljčnega olja. Ko pripravljamo omako, lahko izpustimo pinjole in dobimo njeno južno francosko sorodnico omake pesto. Tako pripravljeno omako damo v manjši stekleni kozarec, ga zapremo in hranimo v hladilniku en teden. Z njo lahko izboljšamo juhe, goste mesne jedi ali pa hladne pečenke, kot je pečen rostbif, ki ga narežemo kar se da na tanko in po rezinah pokaplja-mo pripravljeno omako. Če bomo polivke za testenine ob koncu obogatili z žličko omake pesto, bodo prav tako veliko okusnejše, vsi tisti, ki pripravljate jedi iz pire, poskusite izboljšati solate vsaj s sesekljano baziliko, prav tako pa lahko za začetek obogatimo dušeni riž z baziliko. Vlado Pignar Tačke in repki Psi, prebavne težave in vetrovi Gospod Jože je lastnik psa pasme bokser, starega štiri leta. Kuža živi v stanovanju in je zelo priden in uvideven. V vsem svojem življenju ni naredil lastnikom prav nobene škode in je, kot piše lastnik, sanjski kuža. Ima pa eno težavo, ki lastnika zelo moti. Zanima ga, kako bi lahko preprečil čezmerno spuščanje vetrov pri psu, saj pri tem neprijetno zau-darja, in problem je še večji, kadar imajo obiske in prihaja do nerodnih položajev. Vetrovi nastajajo zaradi čezmernega nabiranja plinov v črevesju. Ti se nabirajo zaradi hlastanja zraka med prehranjevanjem psa, lahko je posledica prebavnih procesov v črevesju. Nastajanje plinov v črevesju lahko prav tako sprožijo bakterije, ki se naseljujejo v prebavilih. Prepočasna peristaltika lahko povzroči gnitje hrane v črevesju, pri gnitju se sproščajo vodikov sulfid in druge aromatične spojine, ki jih zaznamo ob prihodu na plan iz pasjega črevesa kot nemogoč smrad. Predvsem bra-hicefalne pasme, to so pasme s kratkimi gobčki, pri hranjenju pogosto pogoltnejo veliko zraka, čeprav vetrovi, ki tako zaidejo v prebavila, nimajo hudo neprijetnega vonja. Nastajanje plinov je sicer povsem naraven del prebave in težava nastane, ker bakterije v debelem črevesu pri psu zelo težko prebavljajo rastlinska vlakna v hrani. Zato hrana, ki vsebuje preveč vlaknin, spodbuja razraščanje tistih vrst bakterij, ki ob njeni raz- gradnji proizvajajo pline. Tudi uživanje mleka lahko pri nekaterih psih sproži intenzivno nastajanje plinov. Temu se poskušamo izogniti tako, da poskrbimo, da pes je čim bolj počasi. Če prehitro golta hrano, mu lahko nastavimo v hrano ovire, kot so teniške žogice oziroma drugi tako veliki predmeti, da jih ne more vzeti v usta. Če imamo več psov, jih hranimo vsakega posebej, da preprečimo tekmovanje in hlastanje. Manj zraka zaužijejo tudi psi, ki imajo posodo dvignjeno v zrak, na posebnem nosilcu. Če je možno, privoščimo psu po obroku tudi dolgotrajnejši sprehod, z blago obremenitvijo, ki pomaga pri prebavi in pospešuje izločanje plinov. Če pes med sprehodom opravi veliko potrebo, je to zelo dobro. Paziti pa moramo, da pes po obroku ne skače in divja, saj lahko pride do zasuka želodca, to pa je smrtno nevarno in zahteva takojšno pomoč izkušenega veterinarja. V pomoč pri odpravi pretiranega plinje- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. nja skozi črevo pri našem psu je tudi zamenjava hrane, saj so predvsem slabo kakovostne in cenene hrane pogost vzrok za omenjeno stanje. Lahko uporabimo tudi katero od lahko prebavljivih dietnih vrst hrane, da se prebava in plinjenje umirita, in nato preidemo na katero od kakovostnih, dobro prebavljivih vrst hrane. Psu laliko dajemo tudi pripravke s probiotičnimi bakterijami, te bodo prevladale nad bakterijami, ki povzročajo nastajanje plinov. Tudi obroke lahko zmanjšamo in hranimo kuž-ka večkrat dnevno, namesto da enkrat dnevno poje velik obrok. Z omenjenimi ukrepi lahko plinjenje psa bistveno omilite in tako rešite marsikateri neprijetni položaj, če pa vam to kljub trudu in zamenjavi hrane ne uspe, poiščite pomoč veterinarja, ki bo s terapijo z zdravili uredil prebavo pri kosmatincu. Emil Senčar, dr. vet. med. Ministrstvo za kmetijstvo obvešča Na voljo prevoznice za prevoz gozdno-lesnih sortimentov Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša je v ponedeljkovi izjavi za javnost podrobneje predstavila uporabo prevoznic za prevoz gozdno lesnih sortimentov. Prevoznice so novost v Sloveniji, ki jo je uvedel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih. Gre za dokument, na katerem so podatki o dobavitelju, kupcu, vrsti in količini gozdno lesnih sortimentov, datumu, času in namenu prevoza. Prevoznice so dolžni imeti pri sebi prevozniki gozdno lesnih sortimentov. V primeru, da je ne bi imeli, ali na njej ne bo vseh zahtevanih podatkov oziroma, če se vpisani podatki ne bodo ujemali z dejanskim stanjem prevoza, zakon predpisuje naslednje globe: za pravne osebe in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost od 5.000 do 50.000 evrov; za odgovorne osebe pravne osebe ali posameznika, ki samostojno opravljajo dejavnost od 1.500 do 2.000 evrov; za posameznike od 300 do 2.000 evrov. Nadzor bo izvajala Policija, Carinski uprava RS ter Gozdarska inšpekcija. Na njihovo zahtevo, jim bodo prevozniki morali pokazati prevoznico. Predvidena pa je tudi strokovna pomoč Zavoda za gozdove Slovenije. Kot je povedala glavna inšpektorica Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, mag. Saša Dragar Mi-lanovič bodo prvi mesec opozarjali, da morajo prevozniki imeti prevoznice ter na morebitne napake v izpolnjeni prevoznici. Lesa prevoznikov, ki ne bodo imeli prevoznic zaenkrat še ne bodo zasegli. Postopek o zasegu lesa bo določen v pravilniku, ki ga bo minister, pristojen za gozdarstvo, sprejel predvidoma v tem mesecu. Lastniki gozdov bodo prevoznice lahko dobili na Zavodu za gozdove Slovenije. Na Območnih enotah zavoda so jim bile na voljo že v petek, od danes, pa tudi na Krajevnih enotah zavoda. Jošt Jakša, v. d. gen. dir. Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pa je povedal, da bo zavod izdal prevoznice tudi za gozdno lesne sortimente, za katere so odločbe lastnikom gozdov bile izdane že pred uveljavitvijo prevoznic. Ne bo pa potrebna za veje in vrhače, ki so ostanki sečnje in za gozdno lesne sortimente premera do 10 cm, v primeru, da se bodo prevažali s traktorsko ali gozdarsko prikolico. Kot je povedala državna sekretarka mag. Strniša je MKO sprejelo pobudo s strani Državnega sveta RS, da bi med prevoze, ki ne potrebujejo prevoznice, vključili prevoz lesa za lastne potrebe. Pojasnila je, da bo ministrstvo pripravilo spremembe tega zakona v skladu s to pobudo, vendar bo moral tisti, ki bo opravil prevoz za lastne potrebe, imeti pri prevozu odločbo o poseku, voditi pa bo moral evidenco, iz katere bo razvidno, kam je šel les, ki ga je zakonito posekal. Z drugo spremembo v zakonu pa bo MKO pooblastil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, da bo zasežen les prevzel, hranil in izvedel dražbo. MKO RADIOPTUJ 89,8 »98,2° 104,3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Foto: arhiv Foto: ES Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri. petek • 6. septembra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Letos še zadnja grajska košnja Jutri se bo zgodila še zadnja grajska košnja na stari način pod vodstvom dozdajšnjega direktorja PM Ptuj-Ormož Aleša Ariha. Ta jo je uvedel kot etnološko prireditev, ki ima ves čas široko podporo v številnih društvih na Ptujskem in širšem, njeni podporniki pa so tudi glasbeniki, harmonikarji, zlasti skupina Porini pa počini. V tem času je Alešu Arihu uspelo tudi pri povezovanju podpornikov muzeja znotraj Društva prijateljev PM Ptuj-Ormož. Člani so pomagali tudi pri obnovi nekdanje Oskarjeve hiše na Ptuju, kjer so pridobili prostore za dodatno muzejsko dejavnost ter za potrebe društva. Kot je povedal Arih je to velika pridobitev za vse, saj bodo pod brajdami in v novih prostorih nadaljevali naše skupno delo. Na soboto trgatev ob Arihu vabita še Štefka Bukošek, nekdanja grajska gospodinja, in Franc Bolcar, vodja košnje. Kljub temu da je bil že pred 23 leti sprejet ureditveni načrt za prenovo grajskega hriba, se na tem območju v vseh teh letih ni premaknilo. Vmes se je zgodila samostojna država, grajski hrib je prešel pod upravljanje države, relacije država-lokalna skupnost in muzej pa so ves ta čas ostale nedorečene. Na območju grajskega hriba, velikem skoraj 6 ha, ki naj bi bilo namenjeno za kulturne, turistične in rekreacijske dejavnosti, se v tem času iz takšnih ali drugačnih razlogov predvidena obnova ni niti začela, kaj šele, Foto: Črtomir Goznik V 23 letih od sprejema odloka o ureditvenem načrtu za prenovo grajskega hriba na Ptuju se ni naredilo nič. da bi se naredilo kaj konkretnega. Vsaki, tudi najmanjši poseg, tudi sajenje dreves, pa je bil deležen inšpektorske grožnje - razen seveda grajske košnje. Odlok iz leta 1990 je vseboval prenovo grajenih struktur in ureditve odprtega prostora. Obnovil naj bi se tudi nekdanji ribnik v bližini Raičeve ulice. Z mostom prek nekdanjega obrambnega vodnega jarka na vzhodni strani pa naj bi se grajski park povezal tudi s starim mestnim jedrom. Pred pristavo naj bi se uredil tudi zunanji gostinski prostor, na otroškem igrišču pa namestila igrala. Resnici na ljubo je montažni gostinski objekt bil postavljen, njegova zača- snost se je prenehala pred kratkim, ko so ga zaprli. Sicer pa bo celovito prenovo moral doživeti ves ta kompleks, imenovan grajska pristava, kjer so ob nekdanjem lokalu še stanovanjski objekti. Na predzadnje nagradno turistično vprašanje nismo prejeli pravilnega odgovora. Spraševali smo, katerega leta je bil postavljen kip ustanovitelju ptujskega muzeja. Danes sprašujemo, katera po vrsti je bila sobotna grajska košnja. Nagrada za pravilen odgovor je CD s posnetki 44. festivala narodno-zabavne glasbe. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, do 13. septembra. Prejeli smo Kdo bo preb(i)ral 3400 strani dokumentacije? (2) Ormoški župan s pridom izrablja dobrohotno naklonjenost lokalnih medijev, da objavljajo brez preverjanja vsako njegovo še tako zavajajočo izjavo , še zlasti na račun opozicije, ki ji je pa dostop do lokalnih medijev praktično onemogočen. Zaradi objektivne obveščenosti smo prisiljeni izkoristiti pravico do odgovora in obvestiti javnost , da smo 19.7.2013 zahtevali v skladu z Zakonom o dostopu do in- Prejeli smo formacij javnega značaja fotokopije dokumentov , ki so po veljavnem Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja javni in dostopni slehernemu občanu in ne samo opoziciji, ki po onesposobitvi Nadzornega odbora Občine Ormož mora skrbeti tudi za nadzor nad zakonitim delom občinske oblasti. Ker zahtevanih dokumentov še do danes nismo prejeli, kljub temu , da jih je župan kazal na tiskovni kon- ferenci že pred štirimi tedni in je že davno potekel zakonsko predpisani rok za njihovo izročitev, ne moremo komentirati neverjetnega števila fotokopij . Prejeli pa smo v vednost poziv Informacijske pooblaščenke, z dne 27. avgusta 2013, s katerim poziva Občino Ormož , da v petih dneh odgovori, zakaj ni ravnala v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in nam izročila zahtevanih informacij ali pa zavrni- Varšava • Srečanje zagovornikov človekovih pravic Predstavil problematiko izbrisanih v Sloveniji V Varšavi je 3. in 4. septembra potekalo dvodnevno srečanje zagovornikov človekovih pravic o izbrisanih v državah Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Pripravil ga je Sektor za človekove pravice, ki deluje znotraj Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice. Na povabilo organizatorjev se je srečanja udeležil tudi Aleksandar Todorovic, vodja civilne iniciative izbranih aktivistov. Predstavil je po njegovem mnenju neustrezno reševanje problematike izbrisanih v Sloveniji. Kot je znano, bi morala Slovenija do 26. junija letos sprejeti odškodninsko shemo za izbrisane, vendar tega še do danes ni storila. Zakon o odškodninski shemi je vlada sicer pripravila, vendar ga državni zbor še ni obravnaval. Izbrisani se z njim ne strinjajo, zato obstaja tudi možnost ustavne pritožbe. Na Evropsko sodišče pa so tudi že vložili nove zahtevke za izplačilo odškodnin. Varšavskega srečanja se je udeležilo 30 zagovornikov človekovih pravic, ki delujejo v EU, Kanadi, ZDA in nekaterih drugih državah. MG la njihovo izročitev, v kolikor smatra ,da naša zahteva ni skladna z zakonom. Ponovno dokazano kršenje zakona , ki si ga je privoščil župan Alojz Sok, seveda posta- vlja ormoško občinsko oblast in njeno razumevanje demokracije v povsem drugo luč, kot se sama poskuša predstaviti na tiskovnih konferencah. Želimo si, da bi mediji v bodoče bolj kritično obveščali o takih primerih zavajanja, oz. zahtevali pojasnila odgovornih. Klub svetnikov zares in Liste ZA Občino Ormož Mag. Boštjan Štefančič Ni vse humano Pred nekaj meseci so se na Ptuju pojavili zabojniki z napisom HUMANA, kjer lahko občani oddamo rabljena oblačila in obutev . Lepo in prav, ljudje podpirajo humanitarno dejavnost in stvari, ki jih ne rabijo in so še uporabne, darujejo za ljudi, ki so pomoči potrebni in jim te stvari še lahko prav pridejo. Tu pa je vseeno potrebno poudariti, da se s tem slabi lokalna pomoč, kajti HUMANA, kot je razbrati iz članka v glasilu Ptujčan, je socialno podjetje, ki sredstva za dejavnost pridobiva z zbiranjem in prodajo rabljenih oblačil in obutve in tako financirajo svojo dejavnost. Tu mislim, da gre za razvrednotenje imena HUMANA, kajti humanitarni delavci oziroma ljudje, ki se ukvarjajo s humanitarnim delom, le tega ne dobijo plačanega. Na občinskem RD Ptuj so mi dejali, da so bili sicer proti postavitvi zabojnikov, vendar občinski svet tega ni upošteval. Sicer pa sem na RK dobil vtis o precejšnji meri rav-nodušnosti, kajti s tem, če ljudje ne nosijo le njim oblačil in obutve, imajo manj dela in skrbi, menda pa imajo tudi težave glede skladiščenja. Nekoliko kasneje so se pojavili še eni zabojniki z napisom A.S.A Textil ! Ex Textil Verwertung Gmb H . To bi naj bilo tekstilno podjetje, ki se ukvarja z reciklažo tekstila in oblačil. Občani smo mislili, da gre še za eno organizacijo, ki zbira rabljena oblačila, in jih tako ali drugače dostavlja pomoči potrebnim, vendar je očitno, da eni zbrane stvari reciklirajo. Ljudje odlagajo svoje stvari, ki jih ne rabijo, v najboljši veri, da bodo nekomu koristile. Za HUMANO je potrebno poudariti, da svoje zabojnike redno prazni, kar za A.S.A. nikakor ne moremo trditi. Iz zabojnikov visijo oblačila in ob njih je polno vreč darovanih uporabnih oblačil, ki jih je zadnji težko pričakovati dež pošteno namočil. Občani se ob pogledu na te zabojnike in njihovo okolico zamislimo in vprašamo, če je to v skladu in smislu dobrega dela in pomoči nekomu, ki je potreben pomoči . Poznam kar nekaj Ptujčanov, ki so prostovoljci - humanitarni delavci z veliko začetnico in za svojo delo in opravilo ne dobijo plačila, razdajajo se s svojimi sredstvi, da pomagajo ljudem, ki so potrebni takšne ali drugačne pomoči in se ob takem odnosu do darovanih oblačil in obutve zgrožajo in obsojajo . Občani si zaslužimo pravo in točno informacijo o dejavnosti, ki se vršijo na nivoju občine. Ignac Habjanič Objava pisem bralcev Priporočena dolžina prispevkov bralcev, ki jih objavljamo v rubriki Pisma bralcev, je največ 4000 tipkanih znakov. Uredništvo Štajerskega tednika si v primeru daljših prispevkov pridržuje pravico do krajšanja. Uredništvo 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 6. septembra 2013 Glasbeno prizorišče ponuja... Pestro glasbeno poletje za glasbeno skupino DreamOn Poletje se počasi poslavlja in misel na številne glasbene dogodke ostaja le še prijeten spomin, mrmranje najljub- ših melodij in pisana paleta barvnih zapestnic na rokah največjih ljubiteljev poletnih festivalov. Med slednje spada tudi mlada domača skupina DreamOn, ki je svoje krstno glasbeno poletje preživela nadvse pestro. Zabeležili so i(C RADIOPTUJ 89,8° 98,20 10473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite no naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. PETKOV VEČER Bodite nocoj 0 družbi oddaje ^^ Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-1ednik.si U Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. predlog IVANA HONSIČ - RDEČA NIT 2. predlog KALAMARI - POLETJE 2000 3. predlog ŽANSERČIČ—LlUBEZEN NA PRVI POGLED 4. predlog ROK KOSMAČ - AVANTURA 5. predlog DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - BOJNA ČRTA 6. predlog BLUE PLANET - POLETNA ROMANCA 7. predlog TABU - HVALA ZA RIBE 8. predlog NINO - SIMFONIJA 9. predlog KATRINAS - V RITMU SANJ 10. predlog ŠTURLE - VSE JE I 13 uspešnih koncertov, se odpravili na svojo prvo turnejo po Sloveniji, si priborili laskav naslov absolutnega zmagovalca na pred izboru obetavnih skupin na največjem rock festivalu pri nas ter nastopili ob boku največjih svetovnih rock izvajalcev. In sedaj končno zaslužen dopust? Ne, le na polno naprej! Skupina nič kaj zasanjanih glasbenikov se je torej čez poletje pridno potepala po Sloveniji in skrbela, da so bili obiskovalci zmeraj primerno ogreti za nastope headlinerjev. Nastopili so ob boku znanih tujih in domačih glasbenikov, med njimi Papa Roach, Billy Talent, Bajaga, Leteči odred, Dubioza Kolektiv, Nina Pušlar, Rebeka Dre-melj in drugih. Zabeležili so kar 13 koncertov po vsej Slo-| veniji, od Gorenjske do Štajerske in Primorske, kar je za tako mlado skupino nadvse lepa popotnica za nadaljnje ustvarjanje. In kakšna glasba je zna- Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj čilna za zasedbo DreamOn? Sami pravijo, da prisegajo na pristno retro rock glasbo, s sporočilnostjo in globljim pomenom, zato so njihova besedila prežeta z realnostjo in polna življenja. V svojem prvem singlu so se tako dotaknili nadvse aktualne problematike lažnivih tajfunov (Tajfunsky), nadaljevali z drugačnostjo v singlu Asiti Filmski kotiček Mi smo Millerjevi Vsebina: David je odrasel, toda neodrasel moški. Brezskrben način življenja mu omogoča dilanje trave končnim uporabnikom, toda življenje se mu sesuje, ko mu roparji ukradejo vso zalogo trave in ves denar, ki naj bi ga predal šefom. Da si reši kožo, mora iz Mehike pretihotapiti 'kupček' trave. Da bi bil na meji čim manj vpadljiv, najame avtodom in si poišče 'družino'. Njegova hčerka bo lokalna mladoletna prestopni-ca, sin bo malce retardiran so- We're The Millers Igrajo: Jennifer Aniston, Emma Roberts, Jason Sudeikis, Ed Helms, Molly C. Quinn, Nick Offerman, Kathryn Hahn, Thomas Lennon Režija: Rawson Marshall Thurber Scenarij: Sean Anders, Steve Faber, Bob Fisher, Dan Fybel, John Morrissey in Rich Rinaldi Žanr: romantična komedija Dolžina: 110 minut Leto: 2013 Država: ZDA in obudili večni hit slovenske popevke z odlično priredbo skladbe Orion. Z objavo svežega singla Prodajam meglo zaključujejo bogato glasbeno poletje, a se kljub pestremu nastopanju ne odpravljajo na zaslužen dopust, pač pa že kujejo načrte za naprej in se pripravljajo na jesenske koncerte. Z mislimi pa so že pri izdaji svojega prvega albuma, | katerega izdajo načrtujejo v začetku prihodnjega leta Atlantix z novo skladbo Uspešno poletje pa ima za seboj tudi skupina Atlantix, ki sta jo že nekaj časa nazaj ustanovila Jasmina in Aleš, bivša pevca skupine Avia ban in velja za eno najbolj zaželenih skupin za poroke, rojstno dnevne zabave, zabave na prostem, sindikalna in poslovna srečanja in maturantske plese. Skupina se te dni predstavlja z novo avtorsko skladbo, z naslovom Zlomljena srca v sodelovanju s priznanim violinistom Bojanom Cvetre-žnikom iz skupine Terrafolk. Avtor glasbe je Aleš Turnšek, avtor besedila in zgodbe je Jasmina Turnšek, avtorja aranžmaja pa Aleš Turnšek in Marino Legovič. Kot skupina so izdali že nekaj avtorskih pesmi. In še kratka zgodba o pesmi: seveda je ljubezenska, romantična, poletna, govori pa o nesrečni ljubezni med sinovim kraljem in tlačanko iz srednjega veka. sed, žena pa striptizeta, sicer prav tako soseda. Vse poteka kot po maslu, nato pa se v Mehiki izkaže, da mora čez mejo pretihotapiti dve toni trave. Med vrnitvijo se stvari še bolj zapletejo, saj za njimi drvi mehiški kartel, pred njimi je obmejna policija, vmes se pa nanje prilepijo vsiljivi avtodo-marji ... Film Mi smo Millerjevi se ne pretvarja, da je kaj več kot sprostitvena zabava za dve urici in to svojo nalogo opravi čudovito. V času, ko se zdi, da se ameriška mainstream komedija brez glave spotika naokoli, je ta film dokaz, da je v tem upehanem žanru še čisto dovolj življenja in svežine, če se le najde dober scenarij. Zaplet filma je preprost in takšen je tudi scenarij. Preprost, vitek, koncizen, živahen, iskriv in brez enega grama odvečnega sala. Ker so avtorji vedeli, da je zasnova prekratka za celoten film, ga na srečo niso skušali umetno razvleči, ampak so mu brez težav prilepili še eno zgodbo, ki se na prvi videz zdi odveč, toda na koncu prav lepo zaokroži celoten razplet. Čeprav scenarij seveda sledi avtopilotu žanra, si ne moremo kaj, da se ne bi prepustili čaru filma, predvsem zaradi izvrstne izbire igralcev, ki so točno vedeli, kaj in kako morajo igrati. Čeprav se film začne kot prevratniška komedija, kateri ni nič sveto, je v svojem bistvu seveda povsem konformistič-na, a vendar lepo pokaže, da za družino, kot tudi za demokracijo, nikoli ni miru. Družina in demokracija sta vedno dis-funkcionalni in zanju nikoli ni miru, ker gre za nenehno prerivanje interesov, zato nobena stran ne sme nikdar popustiti, saj bi jo sicer povozili. Disfunk-cionalna družina (in demokra- cija) postane funkcionalna torej šele takrat, ko se vse vpletene strani toliko zapletejo v svoja rogovja, da obstanejo na mestu, kljub vsej stalno dovaja-ni energiji. Takšno stanje sicer zahteva večne vire energije, imajo pa zato ostali udeleženci mir. In obratno, pravi film, družina (ali demokracija), kjer prevlada samo ena opcija, ima bolne člane potrebne zdravljenja. V vsakem primeru pa potrebuje impulze od zunaj, da se to krhko ravnovesje sploh lahko vzpostavi. In seveda, pravi film, družina je naravno stanje stvari pri vsakem človeku, brez izjem. Kakršenkoli drugačen način življenja najbrž vodi v osebni propad in depresijo. Zdaj vemo. Spet. Matej Frece J ^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.) Izvedeli boste prijetno novico. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Življenje vam bo ponudilo veliko pozitivnih izzivov in stvari se bodo izpeljale pozitivno. Poslovni svet bo prinesel ugodnosti. V prostem času se boste morali posvetiti tistim rečem, s katerimi odlašate. BIK / (21.4. - 20.5.) * V vaše življenje bodo prišli zanimivi ljudje. Osrečili vas bodo pogovori in sprostila glasba. Veliko več časa boste preživeli v družbi in se predajali prijetnim navdihom. Na delovnem mestu vas bo spremljala delavna in ustvarjalna energija. V ljubezni boste ple-salipo taktu srčnega izvoljenca. m mi DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Delovnih obveznosti se boste lotili poglobljeno. Po svoje boste ujeti v primež preteklosti. Pomembno bo, da si izdelate načrt, kajti tudi počasi se daleč pride. V ljubezni bo v ospredju strast in prijetnosti v dvoje vam bodo podarile krila. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Teden bo v znamenju plodnosti in ustvarjalnosti. Čas bo, da naredite prerez. S šarmom boste pritegnili partnerjev pogled. Romantična energija vam bo koristila v ljubezni. Na delovnem mestu bo treba spiliti diplomacijo in štele bodo salomonske rešitve. LEV vur Wal (23.7. - 22.8.) Obdani boste s kopico novosti in priložnosti. Sreča se bo lesketala tako v službi kot ljubezni. Obdobje bo namenjeno temu, da boste stopili korak naprej. Sanje bo moč podoživljati znotraj doma. Obstajala bo povečana možnost izobraževanja in stikov s tujino. m DEVICA & (23.8. - 22.9.) Teden, v katerem bo v ospredju transformacija. Ločiti se boste morali od stvari, ki jih ne potrebujete, in se soočiti z novim. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Družabno bo tudi na delovnem mestu in zaupana vam bo zelo posebna naloga, kiji boste v celoti kos. petek • 6. septembra 2013 Za kratek čas Štajerski 1S Štajerski TEDNIK NIHAJNA PLOŠČA PARCELA SESTAVIL EDI KLASINC SKICA TERENA NAS ŠPORTNI REPORTER (DARE) NAŠA KARATEISTKA ZIDARIČ PESNIK AŠKERC BORZNA DRAŽBA ŠOFERKA LADJE AFRIŠKA DRŽAVA OPRTNICE POREDNEZ, LUMP PERZIJKA h m i ^ i TEMAČNOST, TEMNOST OROPANA ŽENSKA ŠIFRIRAN ZAPIS, KLJUČ ANTON SOVRE PRIMORSKI ANSAMBEL VSEBINSKA PRAZNOST RIBA Z BRKI AVTOMOB. KAMP PREDPIS, NAČELO SESTAVNI DEL PREDALČJA STANE POTOKAR ITALIJ. PIŠTOLA ZDRAVILO ZA VDIHAVANJE ORODJE ZA REZANJE IGLAVEC PALEŽ DELNICE NAKOPANA ZEMLJA OTROŠKO SRCE KRAJ PRI POLENŠAKU ADAM IN RUSKI PISATELJ (ANDREJ) KINEMASKOP OGRADA OB HLEVU KURJA POLT PO TELESU ZLATA LEVSTEK FEVDALNI ZEMLJIŠKI GOSPOD DURI PODOBA, FIGURA TRENJE SESTAVLJEN GROZD PASJI GLAS NENASITNOST PEVKA (BLANKA) KRAJ OB SOČI GREGOR OCEPEK ŽELJKO ADŽIČ OKOLJE-VARSTVENIK VAS PRI CERKNEM VPREŽNA PRIPRAVA SEVALO V SVETILKI TROPINSKO VINO, ŽONTA ŠPANSKO MESTO Z BOŽJO POTJO UGANKARSKI SLOVARČEK: AVILA = špansko mesto z božjo potjo, BELI = ruski pisatelj (Andrej), BOLJAR = fevdalni zemljiški gospod, KOD = šifriran zapis, ključ, OTALEZ = vas pri Cerknem, PATOKA = tropinsko vino, žonta, RUANDA = afriška država, SARDENKO = slovenski pesnik (Silvin). 'VIIAV 'V>101Vd 'OlldVZ '1VIAI0>I 'Z31V10 '9010>13 'OAOHNV 'OI13W ">t313N '>111 'VIVdA 'dvnoa 'IZ 'HdS 'dO>1SVIAI3NIO 'VA3 '3Q 'OOIAIS 'd09 '331VZ3d '10S0d3V 'dS 'V>11Va3dd 'dlAIV>101AV 'VMVHIdO '0>1N3adVS 'NOINV 'VftJVIAI 'dVdild 'l>10d>1 :ouAejopoA 3>HNVZia>H 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 7. september: 05.00 SOBOTNO JUTRO. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasveti (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni na-povednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). NEDELJA, 8. september: 5.00 NEDELJSKO JUTRO. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldne na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljsko popoldne. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ZELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Uni-vox). PONEDELJEK, 9. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Polona Ambrožič Bombek). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 10. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 11. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 12. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). PETEK, 13. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). Kontaktna rubrika Povejte svoje mnenje, od ponedeljka do petka ob 14.40! TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Ugoden čas za finance, na tem področju bo pestro in zanimivo. Soočili se boste tudi s svetom duhovnosti in duhovnih energij. To vam bo pokazalo še alternativno možnost. Paziti se bo treba, da ne boste spregledali drobnega tiska in morebitnih smerokazov. škorpijonom strelec (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Delovnih obveznosti se boste lotili pionirsko. Z znanjem boste radi pomagali drugim. Ljubezen bo na eni strani prinesla določeno blagostanje, na drugi pa neizbežno prilaganje. Iz ozadja vas bo spremljala magnetna energija in tako boste kos vsem obveznostim. Zvezde so prepričane, da vas bo sreča spremljala v poslovnem življenju. Zdi se, da bo treba dokončati tisto, s čimer ste odlašali. Počasi se daleč pride. V ljubezni se boste morali bolj prilagoditi in razvedriti. Prosti čas bo namenjen razvajanju v dvoje in raziskovanju neznanih krajev. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Sledili boste svojim sanjam in omenjeno po potrebi tudi vneto zagovarjali. Drzno se soočite s tistim, kar vam bo podarjeno. Blesteli boste na finančnem področju. Družinska idila vam bodo po skrivnostnih poteh vlivala novih moči. VODNAR (1l. l. -18.2.) Odkrili in razrešili boste neko skrivnost. Na delovnem mestu se bodo stvari uredile v vašo korist, vendar bodite premišljeni in ne prehitevajte dogodkov. Obdobje bo namenjeno prijetnostim v ljubezni. Prosti čas bo priložnost za harmonične pogovore in izmenjavo mnenj. RIBI (19.2. - 20.3.) Soočili se boste z notranjo modrostjo. Vsekakor vas bosta spremljala sreča in blagostanje. Zanimivo bo tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Sledilo bo obdobje prilaganja. Svoje mnenje boste povedali odločno. Zdravje: pomembno bo, da bodo vaše misli svetle in prijetne. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 6. septembra 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (9.) , Čarovnija noči Večer. S kolesom drvim prek zdaj že dobro znanega kamnitega mostu (Akmens tilts) na drugi breg reke Daugave, na stran dogajanja in žurov, s tem pa spoznavanja novih ljudi, sklepanja prijateljstev. Pred tem se seveda ustavim, kot vedno, če mi le čas dopušča, nekje na sredini, da spet zajamem ta čudovit pogled na mesto in mostove. Ponoči najlepši je železniški most (Dzelzcela tilts), zavit v romanicen sijaj raznobarvnih lučk, ki pridejo še posebej do izraza, ko ga v skorajšnji temi Foto: Mateja Toplak Mislim, da bom rojstni dan to leto kar preplesala, saj bo ravno sredi tedna, na »mali petek«. Foto: Mateja Toplak Ob sončnem zahodu pogled s kamnitega mostu spominja na Du-baj. Skoraj tako, kajne? ¡ / aaaa E^so..] ii m prevozi mogočen vlak. Pogled na levo, ki po izjemnosti prav nič ne zaostaja, mi nariše velik nasmeh na obraz; viseči most (Vanšu tilts) je namreč zelo podoben našemu prelepemu Puhovemu, zato je zame zelo poseben. Še dva mostova omogočata prehajanje iz enega dela mesta v drugega, in sicer otoški (Salu tilts) in južni most (Di-envidu tilts). Priznam, da sem slednjega videla samo iz avtobusa, ko sem potovala v sosednjo mesto, a otoški most, ki je sicer za kolesarko, kot sem jaz, kar oddaljen, je vseeno vreden omembe. Ob najbolj vročem dnevu, ko smo imeli kar 28 stopinj Celzija, sem se odpravila na plažo, ki je ravno na tem predelu. Blizu tega mostu je torej primerno mesto za skok v reko Daugavo, kar je osvežujoče početje -po kopanju sem si utrgala še jabolko z drevesa in s prijatelji debatirala o neštetih načrtih za potovanja po Latviji ... Torej, kje sem ostala? Na kamenem mostu, seveda. Zelo blizu njega je moj najljubši kotiček, pub, kjer se vrti samo tradicionalna latvijska glasba, z imenom Ala. To je prav poseben prostor, kjer se točijo vsa najboljša doma varjena piva, strežejo pa tradicionalne dobrote. Je zbirna točna za mlade in stare, domačine in tujce - zdi se, da je to kar središče dogajanja, saj je zaradi dobre hrane, pijače in glasbe tukaj vedno pestro. Poseben pečat lokalu daje tudi svojevrsten program, ki je, vsaj zame, izjemno zanimiv. V ponedeljek je dan za palačinke, dan, ko so te na voljo po posebni akcijski ceni, zato tega dneva brez posladka ni pametno končati (še posebno okusne so krompirjeve). Torku bi lahko kar -V,, ;./nAAA Ponoči je najlepši železniški most, zavit v romantičen sijaj raznobarvnih lučk ... Foto: Mateja Toplak Foto: Mateja Toplak »Vse poti vodijo v Alo.« rekla, da je dan za presenečenja, saj kuharski mojstri na ta dan preizkušajo nove recepte, zato se nemalokrat zgodi, da pristane krožnik z dobrotami (seveda na račun hiše) na marsikateri mizi. Gostje so veseli, gosilničar pa si tako zagotovi redne in zvestne stranke. In že smo pri mojem najljubšem večeru, sredi oziroma malemu petku, ko se odvijajo tradicionalni plesi. Ta večer ni namenjen gledanju teh, temveč plesanju, saj se skoraj vedno najde nekdo, ki pozna koreografijo, zato je potrebno samo hitro učenje in sledenje plesnim korakom. Večinoma je kar zahtevno, a zelo zabavno. Četrtku se na žalost kar izogibamo, saj so ta dan karaoke, kar seveda ne bi bil problem, če bi se lahko pelo še v katerem drugem jeziku in ne samo v latvijščini. V petek in soboto se odvijajo različni koncerti, nedelja pa poskrbi za umirjen vstop v nov delovni teden s ponudbo raznovrstnih ruskih juh (so-lanka zupa), ki so med Latvij-ci zelo priljubljene. Lokal je tudi primeren prostor za parkiranje mojega prevoznega sredstva (upam, da še kaj kmalu ne bodo ugotovili, da včasih vstopim v lokal samo do skladišča za kolesa), ko se pomaknemo naprej, proti staremu delu mesta. Priljubljen kotiček za mlade je Rock Café, kjer je ob vikendih odlična glasba, stavba pa je izjemno zanimiva, saj gre za nekdanje stanovanje v dveh nadstropjih, zato daje občutek, kakor da smo se znašli sredi domače dnevne sobe. Magični ambient in čudovita glasba. V mestu je seveda ogromno lokalov, diskotek in pubov, a če bi opisala prav vse, bi lahko nastala kakšna manjša zloženka na to temo, zato sem se dotaknila samo kotičkov, kjer sem preživela največ časa, kar pa ne pomeni, da druga zbirališča za mlade niso posebna in unikatna. Nočno življenje tukaj je zame zanimivo že zaradi mojih dragih prijateljev, s katerimi bi rada preživela čim več časa. Riga pa tudi ni tako zelo veliko mesto, da bi se počutila kot tujka, saj vsepovsod srečujem ljudi, ki jih poznam, in verjetno je prav to razlog, da se tukaj res počutim dobro. Povem vam, nekaj magičnega je v tem mestu, saj je bilo všeč tudi moji družini, ki me je obiskala pred kratkim, nočno življenje pa predvsem mlajšemu bratu; mislim, da je užival vsaj tako kot jaz, če ne bolj. Nadaljevanje prihodnjič Planinski kotiček Planinarjenje in kolesarjenje po Istri Sobota in nedelja, 19. in 20. oktober 2013 Istra sodi med najlepše pokrajine v Evropi. Njena lega ob Jadranskem morju in hribovita notranjost so kot nalašč za planinarjenje in kolesarjenje. Naša jesenska tura bo tokrat kombinirana tako za pohodnike kot kolesarje. Pohodnike bo pot vodila po Slovenski planinski poti na Vremščico ter po Istrski planinski poti, kolesarje pa prvi dan s Čebulovice skozi dolino Glinščice v Trst ter naprej do Strunjana, drugi dan pa po hrvaški Istri do Novigrada. Udeleženci izleta v Istro se zberemo v soboto, 19. oktobra, ob 6.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom odpeljali mimo Ljubljane do Čebulovice, kjer se bomo kolesarji podali na pot do Kozine in naprej v Trst. Iz Trsta bomo pot nadaljevali po novi kolesarski poti, imenovani Paren-zana - Pot prijateljstva in zdravja, mimo Žavelj in Dekanov proti Kopru. Prvi dan bomo kolesarili 3-4 ure in kolesarjenje končali v Strunjanu. Nastanili se bomo v hotelu Salinera v Strunjanu. Pohodniki se bomo iz Senožeč podali po SPP na vrh Vremščice, ki je obvezna kontrolna točka Slovenske planinske poti. Sestopili bomo na prelaz Čebulovica nazaj do avtobusa ter se odpeljali v Strunjan. V nedeljo se bomo kolesarji in pohodniki po zajtrku podali z avtobusom v hrvaški del Istre. Kolesarji bomo kolesarili po Pa-renzani od Vižinade do Motovuna ter naprej po dolini reke Mirne vse do Novigrada, kjer bomo dosegli Jadransko morje. Kolesarjenje ta dan nam bo vzelo 3-4 ure. Pohodniki bomo ta dan pla-ninarili po Istrski planinski poti na Hrvaškem. Popoldan pa sledi skupna vrnitev proti Ptuju. Opremite se planinsko za hojo in ustrezno za kolesarjenje. Ustrezno je običajno kolo s priporočljivimi širokimi gumami za makadam, obvezna je kolesarska čelada. Kolesarji in pohodniki potrebujemo obvezno za hrvaški del poti veljavno osebno izkaznico ali potni list. Hrana v hotelu je všteta v ceno izleta, sicer pa iz nahrbtnika. Cena izleta vključuje prevoz s turističnim avtobusom, cestnine ter polpenzion v hotelu Salinera (ne pozabite kopalk, saj ima hotel bazen z ogrevano morsko vodo), namestitev v dvoposteljnih sobah (WC, TUŠ, TW) in znaša 69,90 EUR. Ob prijavi vplačate 30 EUR akontacije, ostalo do 4. 10. 2013. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj do 15. oktobra 2013 oziroma do zasedbe 18 prostih mest za kolesarje in 18 prostih mest za pohodnike. Vodila bova Uroš Vidovič in Ante Mlinarevič s sovodniki. Fotoorientacija Ptuj, slikovit kraj ob Dravi, ki ga mnogi upravičeno navajajo kot najstarejše mesto v Sloveniji in eno najbolj zgodovinsko bogatih mest v Evropi. Kjer koli v mestu človek obstoji, ga obdajata duh in dediščina tisočletij. Kako dobro poznaš Ptuj? Dobro? Zelo dobro? Res? Si upaš to dokazati? Ali res v celoti vemo, kje se kaj skriva? To lahko izveste letos na 19. športnem vikendu, ki ga organizira Zavod za šport Ptuj med 7. in 9. septembrom. Znotraj športnega vikenda bo Planinsko društvo Ptuj skupaj z Zavodom za šport Ptuj organiziralo v nedeljo, 8. septembra, fotoorientacijo po starem mestnem jedru. To je malo drugačna orientacija, kot smo je vajeni. Brez zemljevida. Za uspešno premagovanje poti bo vam služil le list s fotografijami, s katerimi boste poiskali kontrolne točke, tam pa vas bodo pričakali kontrolorji. Na progo se lahko podate med 15. in 17. uro izpred mestnega stadiona, na cilju pa vas pričakujemo do 19. ure. Start: Mestni stadion Ptuj, v nedeljo, 8. septembra, od 15. ure. Cilj: Mestni stadion Ptuj, v nedeljo, 8. septembra, do 19. ure. Pravila tekmovanja: - ekipa šteje najmanj dva člana, največ pa 5, - kontrolne točke so označene s prizmami ter luknjači (dokaz prihoda na točko), - vsaka kontrolna točka velja 30 točk, vsaka porabljena minuta pa 1 točko odbitka, - najboljše ekipe bodo prejele pokale in priznanja, - baza znanja je neomejena (lahko uporabljate literaturo, turistično društvo ali pa občane MO Ptuj). Tekmovanje je brezplačno in se ga lahko udeležijo družine z otroki (tudi starši). Prijavite se lahko na Zavodu za šport Ptuj (Boštjan) in na Planinskem društvu Ptuj (Jože, GSM: 040 754 499). Vse informacije so tudi na spletni strani društva ter v zloženki, ki jo je izdal Zavod za šport Ptuj._ petek • 6. septembra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si gotovinska posojila Mediafin prod.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 ^ O WILLIAMS „.„.„. ASFALTIRANJE CEST, ŠČ »SSS^« SSSSS^r , «,este TiaTO'-n ^ mF s poslanim SMS s ključno besedo AFRIKA5 .1919 \rr\r\ boste prispevali 5 EUR ^ ' V^ www.karitas.si »^¡l T Y I \jC Prispevajo lahko uporabniki Mobitela, III SI.mobila,Tušmobila, Debitela in Izimobila. Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali NAJ PRODAJALKO/ POHORJEB RESORT mu :uj mu odi i V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca. 13. 9. 2013 Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE. GLASOVALNI KUPON NAJ PRODAJALKA/ IALEC 2013 POHORJE S RESORT www.pohorje.org Glasovalni kup'on pošljite ali prinesite na naslov: Radio-lBdnik, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi): _ • Pohorska dobrodošlica www.ponorje.org • Namestitev v superior sobi • 3x polpenzion • 1 x dnevno vstop v spa ali wellness • Neomejen vstop v fitness center Arena • 2x povratna vožnja z gondolo • Izposoja pohodnih palic • 1 x celodnevna izposoja koles • Zemljevid po Energijski poti • Internetno povezavo v sobi in v hotelu • Parkirišče • Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji. Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebi in 2 otroka do12 let): • Vstop v Spa center Bolfenk odrasli • Vstop v Spa center Bolfenk otroci • Povratno vožnjo z gondolo odrasli • Povratno vožnjo z gondolo otroci • Kosilo hotel Bolfenk odrasli • Kosilo hotel Bolfenk otroci • Pohorska omleta v hotelu Arena • Vožnja s Pohorjetom odrasli • Vožnja s Pohorjetom otroci Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. PTUJ BIOlBBjlE & ^ ----------------------------SLUVtINIJA -g^** A—« A ' : -V^ftUr • lar- octenisept,: tering (j™»"« Biu-Kuit blink A-DERMA RADIO))) Objavljamo trenutni vrstni red prvih 25 po številu prejetih glasov. • ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZABOVCI • IRENA FUREK- MARKET ŽIVILA ŽETALE • DARINKAMURŠEC-JAGERTRNOVSKAVAS • MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA • BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS • NINAVINDIŠ-MERCATORVIDEM • JANJA NAHBERGER - HOFER PTUJ • ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS • ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS • TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ • IRENAHORVAT-MERCATORHAJDINA • IGOR ZAJŠEK - JAGER PTUJ • SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK • SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ • METKA KOZEL - MARKET ŽERAK VIDEM • MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO PTUJ • TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA • MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ • MIRJANADRUMLIČ-JAGERTRNOVSKAVAS • SONJA HAMERŠAK - EKSTRA TUŠ PTUJ • ZVONKO ZAMUDA - JAGER PTUJ • DRAGICA PRIMOŽIČ - MARKET ROGOZNICA • ROZIKADOMUNKOŠ-PRESTAPTUJ • ZVONKA HOJNIK- 3DVA TRAFIKA PTUJ • MARTA PLEH - KMETIJSKA ZADRUGA ORMOŽ www pohorje.org 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 6. septembra 2013 PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 6.9. 9:00 Dnevnik TV Maribor -9:20 Kuhinjica - pon. 1:20 Modro - pon. ÍH.C.V IIIUUIU |IUI 1:45 Info kanal 12:00 Regj TV Ormož 15:35 Kumnjica 17:00 Povabilo na kavo -pon. 17:35 Glasbeni predab j kluba Ptuj - pon. 8:25Zeleno -T.oddaja - pon. 8:45 Glasbeni predali 8:55 Butan - dežela grmečega zmaja - pon. 9:25 Glasbena 8 (slovenska lestvica) - 5. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Cista umetnost - 23. oddaja - pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV pon. Nedelja 8.9. ■21 pon. 20:40 Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:05 Art Ptuj 2013-pon. 21:55 Glasbeni jredah 22:00 Regi TV Gorišnica - pon. Sobota 7.9. 9:00 Ptujska kronika - pon. 10:25 Modro-pon. 11:30 Zemlja in mi-18. oddaja-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 12:55 Glasbeni predah ____Kuhinjica 11:00 Cista umetnost - 23. oddaja - pon. 13:00 Preded tedna -pon. 13:30 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 14:00 Predstavitev Strelskega kluba Ptuj. - pon. 5:00 Gostilna »rr Francet« - 45. oddaja 6:00 Predavanje Nicka VujičiCa - pon. """ Ptujska kronika - pon. 8:20 Povabilo na kavo - ion. 8:55 KlmavCevi večeri 2011 - pon. 19:25 Glasbena 8 (slovenska lestvica) - 5. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 20:55 Film Campus - Sladic ne maram preveč - pon. 21:00 Predstavitev Strelskega kluba Ptuj -pon. 21:25 Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:50 Cista umetnost - 23. oddaja - pon. 15:30 Kuhinjica - pon. ____Ptujska kronika - pon. 17:30 Glasbena 8 (tuja lestvica) - 5. oddaja - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. C sta umetnost-23. o 18:201 18:45 P il 19:05 F Im Campus 19:15 FMmm oddaja - pon. -pon. _________r__ Kosmata ljubezen - ______m Campus - Moderno dekle -pon. 19:25 Film Campus - Raj - pon. 19:30 Samoa - Zibelka Polinezije - pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Cista umetnost - 23. oddaja pon. 20:40Jemlja in mi -18. oddaja - pon. 21:10 Življenje skozi objektiv -1. oddaja -21:45 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. Ponedeljek 9.9. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 1:45 Modra - pon. '0:45 Pregled tedna - pon. 5:00 Pomurski tednik 5:35 Kuhinjica 6:40 Glasbeni predah 7:00 Povabilo na kavo - pon. 7:30 Pregled tedna -pon. 7:50 Film Campus - Ofrfej - pon. 8:00 Bela celina - pon. 1:00 Predstavitev Strelskega kluba Ptuj- pon. pon. J:25 Film od Blizu - Polovica mene - pon. 9:30 Glasbena 8 (tuja lestvica)- 5. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 2Q:2Q Cista umetnost 23. oddaja - pon. pon. 20:40 Povabilo na kavo - pon. 21:15 Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:40 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. AVTOMOBILI ! GARANCIJO Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 im^gg^MÄ »Mnunm M bIJ=1 m I d J11! I Mtlil 3 läWTSP O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI ALLROAD 2.5 TDIQUATTR0 2003 5.490 4X4 SLO VSA OPREMA METAUC SIVA AUDI A4AVANT 2.0TDI 2010 15.390 1 .LASTNIK VSA OPREMA BISERNO BELA BMW 318 d TOURING DIESEL 2004 5.490 AVT. KLIMA 17 COL METAUC MODRA BMW 520 d F10 NOV MODEL 2011 31.990 VSA OPREMA METAUC MODRA CITROEN C41.616V NA PUN 2008 6.090 KLIMA SL01 .LASTNIK METAUC SVA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 9.990 1.LAS1NIK VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6DIESEL HDI 2011 11.990 1 .LASTNIK NAVIGACIJA METAUC ČRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCIGHIA 2009 8.990 1.IASM NAVIGACIJA METAUC SVA FORO MONDEO 2.0 DIESEL WAN. 2009 9.990 AVT.KLIMA NAVIGACIJA METAUC ČRNA OPEL ASIRA1.7 COTI DIESEL 2009 7.290 KUMA 1.LASTNIK METAUC SVA OPEL ASIRA KARAVAN1.7CDR 2007 5.690 1. LASTNIK KLIMA METAUC ZLATA OPEL ASIRA GTC1.616V 2008 6.790 COSMO METAUC ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi 2011 13.990 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990 KLIMASLO METAUC SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3490 KUMA VELIKI SERVIS METAUC SIVA RENAULT MEGANE1.5 DCI 2008 5990 1.LASTNIK-SLO METAUC SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490 KUMA SLO METAUC ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ O O/Plcklavž O. C. o. ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA AUDI A6 AVANT QUATTRO 2,7 V6 TDI 2007 12.680,00 KOV. T. MODRA BMW SERUA 3:318D TOURING 2009 11.980,00 KOV. SIVA BMW SERUA5:520D TOURING 2008 14.280,00 KOV. ČRNA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HDI EXCLUS. 2009 9.680,00 KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01,6 HDI BUSINESS 2010 9.680,00 KOV. SV. MODRA CITROEN C4 PICASS01,6 HDI BUSINESS 2010 9.680,00 KOV. SIVA FORO SMAX 1,8 TDCI TREND 2008 10.630.00 KOV. ČRNA HYUNDAI 1401,7 CRDI COMFORT 2012 17.650,00 KOV. SREBRNA NISSAN MICRA 1,2 VISIA PLUS 2008 4.600,00 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SP0RTST0URER 2.0 CDTI 2011 12.680,00 K0V.S REBRNA PEUGEOT 308 SW CONFORT PACK 1,6 HDI 2009 7.480,00 KOV. SIVA PEUGEOT 407 SW BUSINESS 16 HDI 2010 8.980,00 KOV. ČRNA SEAT ALTEA XL STYLANCE 1.9 TDI 2008 8.600,00 KOV. ČRNA SEAT IBIZA ST STYLE 1,6 TDI CR DPF 2011 8.650,00 KOV. SREBRNA ŠKODA OCTAVIA COMB11,9 TDI BUSINESS 2010 11.650.00 KOV. ZLATA VOLKSWAGEN GOLF VARIANT 4MUTI0NC0MF. 1,9 TDI 2001 3.880,00 BELA VOLKSWAGEN PASSAT CC 2,0 TDI DPF 2010 18.480,00 KOV. SIVA ^^^^ AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ | tJfVftfj j Industrijska 9, MARIBOR f ^Z^^ 02 2283020,031 658 679 1 NOVA VOZILA FORD I POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE J BREZ POLOGA 1 ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE | ZNAMKA LETNIK CENA € OPR. BARVA CHEVROLET AVE01.2 SE, 3 VRATA SLO 2006 2.950,00 KUMA.MEGL.1 LAST..SERVO VOL SREBRNA KOV. CHEVROLET LACETTI 1.416V, 5VRAT 2007 4.690,00 KLIMA, MEGL, 4 AIRBAGI, 1.LAST. SREBRNA KOV. CHN C41.6116V VTR, 3 VRATA, SLO 2006 5.990,00 TEMPOMAT.DVAVTOM. KUMA ČRNA KOV. FIAT SCUDO VAN 1.9 TD COMBI FURGON 2000 2.390,00 MOŽNOST POVRAČILA DDV BELA FORD mWWi TRENO 2009 8.790,00 ALUPLAT., MULT1F.V0LAN,TEMP. ČRNA KOV. FORD CWIAX 1.BTDCI TRENO 2007 7.490,00 DVAVT. KUMA, 1.LASTN. SREBRU FORD FIESTA 1.25 TÍTANIUM, 5 VRAT 2012 9.990,00 1EMP0MAT, CONTR.PAKET 2 HOT MAGENTA KOV. FORD FIESTA 1.25 TREND, 5 VRAT 2009 7.990,00 AVT. KLIMA, POTOV. RAČUNAL. SOUEEZtZELENAKOV. FORD FIESTA 1.4 COMFORT, 5 VRAT, SLD 2008 5.790,00 ALU PLAT, MEGL, KUMA MODRAKOV. FORD FIESTA 1.4. COMFORT. 5 VRAT. SLO 2003 2.500,00 LE 59.000 KM, KUMA SREBRU FORD FOCOS 1.6 KARAVAN 2007 6.980,00 D0D.4 ZIMSKE GUME NA PLAT. SREBRNA KOV. FORD FDCUS EBONY 1.616V, SLO 2011 10.690,00 1EMP0MATALUP1AT, AVT.KUMA ČRNA KOV. FORD FUSION 1.6, TREND, 5 VRAT 2008 6.990,00 KUMA.MEGL.1. LAST., POT. RAČ. T. SIVA KOV. FORD S-MAXTREND 2,01 2007 8.990,00 KOMUNIK. PAKET, PARK SENZ. SREBRNA KOV. MERCEDES-BENZ VTTD109 COI 2010 16.990,00 KUMA 3 SED.+T0VDR.+ZIM.GUME BELA NISSAN ALMERA 1.4,3 VRATA 2000 1.590,00 KUMA, NASLZA ROKO, 2.LASTN. B0ZA KOV. OPELCOMB01.611BVT0UR 2004 2.990,00 KUMA, STR. DRSNA VRATA, ABS BELA OPELMA 1.61 SLO 2004 4.990,00 1. LASTNIK, LE 69.708 KM SREBRNA KOV. PEUGEOT 2061.4 5 VRAT. SLO 2005 3.690,00 KUMA, MEGL, 1.LAST, ABS BORDO RDEČA KOV. PEUGEOT 206 CC 1.616V OUIKSILVER CABRIO 2005 4.490,00 ALUPLAT.,MREŽAZAVETER SREBRNA KOV. PEUGEOT COUPE RCZ 1.6, SU 2010 19.500,00 BLXEN0N, ŠP.PODV. ALU DOD..... ČRNA RENAULT MEGANE 1.5 DQ, 5 VRAT 2004 3.190,00 KUMA, EL PAKET, MEGLENKE SREBRU RENAULT MEGANE 1.9 DO COMFORT, 5 VRAT 2005 3.490,00 ALUPLATPOT.RAČ.ABSA-KLIMA TEMNO SIVA KOV. RENAULT MODUS ELAN 1.5 DCI, 5 VRAT 2008 5.990,00 POT. RAČ, KLIMA, MEGLENKE SV.MODRAKOV. SEAT ALTEAXL 1.9 TDI 5 VRAT. SLO 2007 8.990,00 ALUPLAT, KOMUNIK.PAKET SREBRNA KOV. SEAT LEON 1.45VRAT, SID 2003 3.790,00 KUMA, 1. LAST, EL POMIK STEKEL ZLATA KOV. VW GOLF 1.4,5 VRAT TRENDUN E 2004 6.690,00 KUMA.1.LAST..P0TRJ. SERV.KNJ. SREBRU VW GOLF 1.6 IDI COMFORTLINE, 5 VRAT 2011 13.990,00 TEMPOMJW.KOMUNM ČRNA KOV. VW GOLF PLUS 1.6 FSI TIPTRONIC 2007 8.990,00 L£ 59.574 km.SERV.KNJIGA 2.LAST. SRBRNA KOV. VWTOURAN 1.9 TDI HIGÜNE, 5 VRAT 2003 5.190,00 VLNAPRAVA, TEMPOMAT, Hin TEMNOMODRA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Skupnih PETEK 6.9, Televizija S P nternih Programov SOBOTA 7.9. www.siptv.si 00:00 Video strani 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz občine Lenart 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 15:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani NEDELJA 8. 9. 00:00 Video strani 08:00 Otroška oddaja 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 10:35 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Videm - Koncert patra Janeza Ferleža 13:00 Prikaz žetve TD Polenšak 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbene minute 17:00 32. Kmečki praznik na Deslrniku 2.del 18:30 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Kronika iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 22:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Sv. Birma v Markovcih 09:10 Glasbene novičke 10:00 Oddaja iz občine Lenart 12:00 Oddaja iz Ptuja 12:20 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Prvo sv. Obhajilo v Martovcih 21:30 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani PONEDELJEK 9. 9. 00:00 Video strani 08:00 Dan ljudskih pevcev na Vidmu 09:30 Polka in Majolka 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 12:20 Video strani 18:00 Videm - Koncert patra Janeza Ferleža 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Prvo sv. Obhajilo v Markovcih 21:30 Markovcl- Iz domače skrinje 22:30 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani Z vami že 15 let! P Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava ŠMIGOC d.o.o. Pohištvo Šmigoc na PTUJU in sedaj tudi v SLOVENSKI BISTRICI www.smigoc.si PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA Iptu jI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL I Znamka Letnik Cen® Oprema Barva FIAT MULTIPLA 1.616V SX100 1999 1.650,00« KLIMA KOV. ZLATA RENAULT ESPACE U DCI PRIVILEGE 2006 5.290,00€ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA MICIM MCI 2004 4.300,00 € BREZ IZPITA KOV. SV. MODRA PEUGEOT 3071.616VD-SIGN 2007 5.990, ooe PRVI LAST. KOV. SREBRNA AIXAM 400 SL EVOLUTION 1998 2.500,00« BREZ IZPITA KOV. BORDO PEUGEOT 4071.6 HDI CONFORT LIMU. 2007 6.950,(M PRVI LAST. KOV. ČRNA NISSAN ALMERA 1.5 DCI ACENTA 2003 3.300, ooe SERV. KNJIGA KOV.MlSlESIVA RENAULT SCENIC 1.616V SKY 2007 5.990, ooe PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT AUTH. PACK MEGANE 1.5 DCI C0ÜPE 2006 4.450, ooe KLIMA KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ C SPORTFCOUPE 200 CDI 2004 6.990,00« AVT. KLIMA KOV. ČRNA AUDI SPORTBACK A31.9TDI AMBITION 2008 10.900,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT LIMUZINA4071.6 HDI C0NF. PACK 2007 6.990,00« SERV. KNJIGA KOV. BORDO FIAT DOBL01.9 MULTUET SV MAXI SX 2009 6.500,00« PRVI LAST. BELA RENAULT CLI01.216V ELAN 2007 5.350,00« 57.000 PREV. KOV. BORBO FORDFUSION 1.616V COMFORT 2008 5.490,00« PRVI LAST. KOV. SIVA OPEL COSMO ASTRA 1 ^ 16V TWIN TOP 2007 8.400,00« SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA CITROEN SELECTION C4 PICASS01.6 VTI GRAND 2011 11.690,00« 14.000 PREV. BELA SEAT IBIZA 1.4 MPI STELLA 2002 2.150,00« KLIMA KOV. MODRA CITROEN ELEGANCE XSARA PI CASS01.6 H DI 2007 4.900,00« EL POM. STEKEL, STREHA KOV. SREBRNA FORD FUSION 1.416V COMFORT 2007 4.950,00« KLIMA KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj do... Raičeva 6 2250 Ptuj ODKUP VOZIL V ENI URI Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. www.tednik.s tednik@tednik.s petek • 6. septembra 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišni-ca, telefon 041 457 037. PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni) zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. »lil» ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. 4SAPKE, STRIŽENJE IN NEGA PSOV, Karmen Ciglar s. p., Spu-hlja 1, 2250 Ptuj, 070 826 727. Ob prvem striženju gratis kopanje psička. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Stuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PRODAM bikca, križanega med simen-talcem in RH, starega 10 dni , cena 280 € in teličko simentalko, staro 11 dni, cena 260 €. Tel. 031 840 282. KUPIM GROZDJE gemaj in prodam traktor Zetor 4 krat 4, 60 Km. Tel. 031 207 112. PRODAM brejo kozo (prvič), tel. 740 83 46. MLADO kozo po kotitvi in tri kozličke prodam. Tel. 02 719 94 233. NESNICE rjave v 19. tednu tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po tel. 02 688 1381 ali 949 531 246, Rešek, Staše 23. PIŠČANCE, 4 -tedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo prodam.Naročila sprejemamo po tel. 02 688 1381 ali 949 531 246, Rešek , Staše 23. KUPIM jagenjčke in ovce za zakol. Telefon 040 322 953. PRODAM 12 m3 suhih bukovih drv. Tel. 777 31 21, po 18. uri. PRODAM luščeno staro koruzo. Tel. 041 571 708. NEPREMIČNINE PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. PRODAM vinograd s 400 trsi bele sorte (rumeni, savignon, renski), trinjasti letnik na lepi sončni legi, lahko dostopen s podkleteno leseno brunarico, kaminom in brajdami, vse skupaj v izmeri 2425 m2, v občini Juršinci pri Ptuju. Tel. 031 668 909. PRODAMO 2,8 ha polnega gozda na Ptuju za 33.600 eur in gradbeno parcelo s pogledom na Ptuj, 800 m2, za 48.000 eur. Dividenda d.o.o., 051 848 241 DOM-STANOVANJE NAJAMEM stanovanje z večjim balkonom na Ptuju, mesečna najemnina do 300,00 €, telefon 040 300 555. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM pujske, težke 25 - 30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766. KUPIM TRAKTOR, lahko Deutz, Ferguson, Zetor, Ursus, Univerzal ali Store. Tel. 041 235 349. PRODAM breje plemenske svinje linije 12, vzrejno središče Kacijan. Tel. 041 548 115. NEPREMIČNINE V NAJEM oddamo stanovanje 60 m2, opremljeno, v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079. 5 km iz PTUJA oddamo 2,5 sobno stanovanje s svojim vhodom v prizidku hiše, neopremljeno, razen kuhinje. Cena najemnine 260,00 €. Tel. 041 279 034. 1-SOBNO stanovanje oddam v najem v Ptuju samski ženski. Tel. 779 52 51. MOTORNA VOZILA KUPIM moped Tomos avtomatik, dobro ohranjen. Tel. 041 411 971 RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. MosliSek, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Dnevi poezije in vina na Ptuju; Josip Osti, častni gost festivala Dnevi poezije in vina; Zaključno dogajanje festivala z razstavo slik; Srečanje med iskrenimi ljudmi pri gradu Tur-nišče; Šeste Rimske igre pri 1. mitreju; Ljubezenska zgodba na odru Mestnega gledališča Ptuj; Digitalni mamograf, nova pridobitev Bolnišnice Ptuj; Mednarodna konferenca o zaposlovanju mladih EU; Ptujski teniški igralec Blaž Rola na sprejemu v Mestni hiši; Ptujski športni vikend; V ritmu valčka na Ptujskem jezeru; Postavitev klopotca pri Sv. Ani; Z glasbo v sobotni večer; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Prireditvenik 1 Petek, 6. september 10:00 Ptujska Gora, Majšperk: 9. turnir v ruskem kegljanju DU Ptujska Gora, košarkarski turnir ob 17.00 v telovadnici OŠ Majšperk, rekreacijski tek izpred KPC Majšperk ob 18.00 12:00 Svetinje, Zidanica Malek: V dobri družbi, dnevi odprtih kleti štajerskih vinarjev, klet P in F Jeruzalem Ormož, ogled in pokušina 15:00 Ormož, Hardek, Klet Verus: V dobri družbi, dnevi odprtih kleti štajerskih vinarjev, do 18:00 15:00 Velika Nedelja, klet Kogl: V dobri družbi, dnevi odprtih kleti štajerskih vinarjev, do 18.00 16:00 Jarenina, Dveri Pax: V dobri družbi, dnevi odprtih kleti štajerskih vinarjev, pokuši- na, ogled kleti, kantavtor Marko Zaletel 16:00 Svetinje, Taverna: V dobri družbi, dnevi odprtih kleti štajerskih vinarjev, Vino Kupljen, do 20:00 17:00 Zg. Polskava, pred gostiščem Golob: 17. podobe bistriških kmetij, Od Polskavskih do Dravinjskih goric - odprtje razstave fotografij Francija Padežnika v dvorani Doma kulture, maša pri obnovljeni Črnčnikovi-Petrovičevi kapelici ob 18. uri 18:00 Ivanjkovci, Dom gasilcev in krajanov: odprtje obnovljenega doma, prikaz gasilske opreme in vaja tehničnega reševanja; med 18.00 in 19.00 lovska razstava v mali dvorani KS 18:00 Ormož, grajska pristava: koncert kitarista Domna Obilčnika 19:00 Ivanjkovci, Dom kulture: praznik KS, osrednja proslava, podelitev priznanj, pogostitev krajanov 19:00 Makole, Statenberg, pri Zebekovih: 11. mednarodni kiparsko-slikarski simpozij Forma viva Makole, družabni večer in odprtje razstave slikarke Vere Avguštin 19:00 Podlehnik, krajevna dvorana: Ustavi se tam, kjer pojo - srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, Ljudske pevke Trstenke 19:30 Slovenska Bistrica, grad: Večeri pod grajsko lipo, koncert Katrinas 20:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC: Večer smeha, KUD Majšperk 22:00 Ormož, Unterhund: koncert, The Vibrators in Eksodus Sobota, 7. september 07:00 Ptuj, grajski grič: 15. grajska košnja na star način 08:00 Majšperk, Breg, igrišče: 17. občinski praznik, smo za bograč - bogračijada društva Smoteater 08:30 Zg. Polskava, pred gostiščem Golob: 17. podobe bistriških kmetij, predstavitev PRP 2014-2020, subvencije, nepovratna sredstva na podeželju 09:00 Ptuj, grand hotel Primus: Futer a la carte - za zdrav začetek študijskega leta, kuharski tečaj kitajske kuhinje KPS 09:00 Središče ob Dravi, PC Oljarna in Mešalnica: 11. Praznik buč - dan odprtih vrat Oljarne Središče ob Dravi, TD, do 18.00 12:00 Svetinje, Zidanica Malek: V dobri družbi s kletjo P in F Jeruzalem Ormož, ogled in pokušina, do 18.00 13:00 Zg. Polskava, pred gostiščem Golob: 17. podobe bistriških kmetij, slovesno odprtje prireditve s kulturnim programom, predavanje Milene Furek o panjskih končnicah ob 14. uri, predstavitev novega gasilskega vozila PGD Zg. Polskava ob 14.30, predstavitev turističnih podmladkov ob 15. uri, prihod konjenice, podko-vanje konjev in dresurno jahanje ob 15.30, vožnja s kočijo in jahanje ob 16.00, predavanje Miše Pušenjak ob 16.30, družabno srečanje ob 19.00 14:00 Kicar, pri gasilskem domu: odprtje igrišča in otroških igral, družabne igre in zabava, ŠD Kicar 14:00 Sestrže, Dom krajanov: 17. občinski praznik kožuhanje DŽ Majšperk 15:00 Majšperk, KPC: srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž - trenutno najboljših v Sloveniji, KPD Stoperce - Prešmentani faloti 15:00 Naraplje, igrišče: orientacijski tek 15:00 Ormož, Hardek, klet Verus: V dobri družbi v kleti Verus, do 18.00 15:00 Velika Nedelja, klet Kogl: V dobri družbi v kleti Kogl, do 18.00, in v nedeljo med 15. in 18. uro 16:00 Svetinje, gostišče Taverna: V dobri družbi s kletjo Vino Kupljen, do 20.00 in v nedeljo med 12. in 18.00 uro 18:00 Makole, Dom krajanov: 11. mednarodni kiparsko-slikarski simpozij Forma viva Makole, predaja slik in postavitev razstave udeležencev simpozija, sprejem umetnikov pri županu Alojzu Gorčenku, kulturni program Nedelja, 8. september 08:00 Majšperk, pred gasilskim domom: 17. občinski praznik, občinsko gasilsko tekmovanje gasilskih enot članic GZ Majšperk, GZ Majšperk 09:00 Selce, igrišče: praznik KS Voličina, nogometni turnir do 14 let za pokal KS Voličina, streljanje z zračno puško ob 9.00, srečanje družin lenarške dekanije ob 14. uri v cerkvi sv. Ruperta, predavanje Berte Golob na temo družine in vzgoje v Kulturnem domu ob 14.30 10:00 Podlože, igrišče: 17. občinski praznik, tekmovanje v malem nogometu za veterane, ŠD, vleka štrika za najmočnejšo vas ob 15.00, ŠD, igre za otroke od 7 do 10 let ob 15.00 10:00 Zg. Polskava, pred gostiščem Golob: 17. podobe bistriških kmetij, druženje šahistov, Pozdrav jeseni in nastop glasbene skupine My way ob 13.00, nastop skupin ljudskih pevcev in godcev ob 14. uri, medobčinsko srečanje in tekmovanje turističnih društev v šaljivih igrah ob 15. uri, podelitev priznanj TD in priznanj za nagrajene kruhe, kulturni program ob 18. uri, kmečka tržnica od 11.00 do 18.00, kulinarična razstava Društva kmetic Slovenska Bistrica 13:00 Starošince: Zahvala polju, tekmovanje v kuhanju bobovega golaža, v spretnostnih igrah, kmečkih opravilih, kulturni program, folklorna skupina Val iz Pirana 14:00 Majšperk: 17. občinski praznik, tradicionalni pohod Spoznajmo občino peš, PD Majšperk 14:00 Ptuj, Turnišče, pri gradu: blagoslov Marijinega kipa s kulturnim programom in razstavo starih kmečkih orodij in hišnih pripomočkov 15:00 Majšperk, telovadnica OŠ: turnir v namiznem tenisu, ŠD Majšperk 17:00 Pragersko: slikarska kolonija, Forma viva Pragersko 2013, do 15. 9. Ponedeljek, 9. september 08:30 Pragersko, Kulturni dom: Forma viva Pragersko, kiparsko rezbarske delavnice za otroke, do 13.00 Torek, 10. september 08:30 Pragersko, Kulturni dom: Forma viva Pragersko, kiparsko rezbarske delavnice za otroke, do 13.00 17:30 Ormož, grajska pristava: predstavitev zbornika referatov o Janku Lešničarju, gospodarstveniku, uredniku, politiku in narodnjaku, in odprtje razstave slik Bojana Lubaja Mestni kino Ptuj Petek, 6., sobota, 7., in nedelja, 8. september: 17:00 Pripravnika; 19:15 Izhod; 21.00 Veliki Gatsby Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. SPOMIN (28. 7. 1937 - 6. 9. 2010) Tri leta minevajo, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica, prababica Ivanka Podgoršek roj. Šegula IZ ŠPINDLERJEVE 13 NA PTUJU Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in nosite cvetje. ,},... . . ' Žalujoči vsi njem Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v naši živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka in brata Antona Petka IZ CVETKOVCEV 44 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali sveče in cvetje, za svete maše, nam izrekli sožalje in besede tolažbe. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga z lepo mislijo v srcu pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Prav lepa hvala govornikom za poslovilne besede ter nosilcem prapora. Hvala Psihiatrični bolnišnici Ormož, dr. Popovi in osebju za vso skrb in nego v času njegovega bivanja pri njih ter dr. Alenki Simonič. Tudi vsem tistim, ki vas nismo posebej imenovali, pa ste nam v mislih in dejanjih stali ob strani, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi So misli in trenutki, ki nas bodo vedno spominjali nate, nas razveselili in užalostili, in nam ne dovolili, da bi te pozabili. V SPOMIN 9. septembra bo minilo 20 let žalosti, odkar nas je zapustila naša draga Daniela Vindiš, roj. Vidovič IZ LENARTA Dvajset let je minilo, bolečina ostaja. Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo in postojite ob njenem mnogo preranem grobu ter ji prižgete svečko. Ata, mama, brat Robert z družino in vsi, ki so te imeli radi. Po dolgi in mučni bolezni je tvoje srce omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre Antonije Ekart IZ ABRAMIČEVE 8 se iskreno zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Mir za vse storitve, g. župniku Pihlerju za opravljen obred. Zahvala gospe Ireni Galun Pravdič za ganljive besede slovesa. Hvala za darovano cvetje in sveče. Hvala tudi pevcem. Hvala še enkrat vsem pogrebcem, ki ste jo pospremili na njen zadnji dom. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Antona Tekmeca IZ SP. VELOVLEKA 12 A (8. 6. 1951 - 25. 8. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali za sv. maše, cvetje, sveče, izrekli sožalje. Hvala osebju intenzivnega oddelka, internemu oddelku SB Ptuj, dr. Šarmanovi za lajšanje bolečin. Hvala g. župniku, pevcem za odpete pesmi, govornici g. Hedviki za molitev in za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebni službi Javne službe Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Frida, sin Albin s Sonjo, hčerka Anita z Benjaminom ter vnuka Jan in Nik O Videm • Nesreča pri delu zahtevala življenje 39-letnega delavca Slabo vzdrževano dvigalo in neupoštevanje predpisov Na OŠ Videm je začetek novega šolskega leta zaznamovala tragična nesreča. Med deli na ostrešju, ki potekajo znotraj energetske prenove poslopja, se je smrtno ponesrečil 39-letni delavec z območja UE Lenart. Glavni izvajalec del na objektu je domače podjetje Marko Mark iz Pobrežja pri Vidmu. Delavec, ki se je ponesrečil, je bil zaposlen pri podizvajalskem podjetju Kleparstvo-krovstvo Stolnik iz Ljutomera. Nesreča se je zgodila 3. septembra nekaj pred pol deveto uro zjutraj, ravno ob prihodu učencev v šolo. Pouk na vi-demski osnovni šoli se začenja ob 8.30, nesreča se je zgodila pet minut prej. Nekateri učenci so bili že v učilnicah, drugi so prihajali v šolo. Kot je dan po nesreči sporočil predstavnik za odnose z javnostmi s Policijske uprave Maribor Miran Šadl, so delavci pri delu na strehi in ostrešju uporabljali avtodvigalo, nameščeno na vozilu znamke Mercedes Benz, last njihovega podjetja. »Avtodvigalo je upravljal ustrezno usposobljeni delavec tega podjetja. Okrog 8.15 je začel dvigovanje tovora, strešne kritine, naložene na leseni paleti, ki je bila pripeta na kavelj. Med dvigovanjem tovora se je prelomila roka dvigala oziroma dvižni sistem, in sicer na višini 3,2 metra od izhodišča. Zaradi preloma sta zgornji del roke dvigala in tovor udarila oziroma padla po ostrešju. V tistem trenutku je bil na ostrešju 39-letni delavec, ki je podzavestno reagiral, odskočil, izgubil ravnotežje in iz ostrešja padel v globino osmih me- Varnostni inženir Franc Stopajnik je pojasnil, da bi z vidika zakonodaje in predpisov s področja varstva pri delu moral biti na gradbišču v tem primeru nameščen varovalni oder z zaščitno mrežo. »Med osebno varovalno opremo za delo na strehi pa spadajo tudi zaščitna delovna obleka, zaščitni delovni čevlji s protizdrsnim podplatom, zaščitni varnostni pas, sidrišče za varno privezovanje in varnostna čelada. Seveda pa mora vsa osebna varovalna zaščitna oprema ustrezati predpisanim standardom, delavec jo mora vsak dan pred uporabo pregledati in tudi ustrezno vzdrževati,« je dejal Stopajnik. Kot so v poročilu navedli policisti, je ponesrečeni delavec uporabljal zaščitna sredstva, in sicer zaščitne rokavice, obleko in obutev pa tudi varnostni pas, vendar kljub nameščenemu pasu ni bil varnostno privezan. trov na betonske tlakovce, kjer je zaradi poškodb umrl. Vzrok preloma roke avtodvigala po dozdajšnjih ugotovitvah ni bila preobremenjenost dvigala zaradi teže tovora, temveč je bilo ugotovljeno pomanjkljivo vzdrževanje samega dvigala,« je v poročilu o nesreči zapisal Šadl in pojasnil, da je bila roka dvigala na več točkah varjena - tudi tam, kjer se je zlomila. V času nesreče so bili v učilnicah v mansardi šole učenci dveh prvih in enega drugega razreda. Ko se je dvižna roka prelomila, je silovito trčila v ostrešje, z nje pa je padel tudi tovor, ki so ga dvigovali. To- Dvigalo je bilo pomanjkljivo vzdrževano. Tam, kjer se je prelomilo, je že bilo varjeno. S fotografije je razvidno, da je bilo dvigalo varjeno na več točkah. vor je padel po strehi in razbil steklo na strešnem oknu. Razbito steklo se je razletelo in v učilnici v mansardi šole v glavo zadelo prvošolca, ki pa po podatkih policistov ni bil poškodovan. Neuradno, med starši, je bilo sicer slišati, da je otroku tekla kri. Kdo je odgovoren? Na kraju nesreče so bili reševalci, vendar poškodovanemu delavcu ni bilo več pomoči. Preiskavo so opravili policisti in kriminalisti, inšpektor za delo, okrožna državna tožilka, dežurna preiskovalna sodnica ter sodni izvedenec. »Preiskava je na kraju nesreče pokazala, da je podan sum storitve kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti in ogrožanja varnosti pri delu, česar je osumljen direktor podjetja, ki je dela izvajalo. Kot odgovorna oseba direktor prav tako ni zagotovil brezhibnega delovanja naprav in ni ravnal po predpisih. Iz malomarnosti je povzročil nevarnost za življenje, kar je imelo za posledico smrt enega delavca, nastala pa je tudi materialna škoda, Pripeti tovor je ob prelomu roke padel iz dvigala, delavec je odskočil iz omahnil v smrt. Tovor, ki je padel z dvigala, je zlomil strešno okno, steklo je padlo tudi na otroka v učilnici. ki po nestrokovni oceni znaša okrog 20.000 evrov,« so dan po nesreči v sporočilu zapisali policisti. Neustrezno varovanje gradbišča Za pojasnila okrog nesreče smo zaprosili tudi Inšpektorat RS za delo, kjer so pojasnili, da zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu ne prepoveduje izvajanja gradbenih vzdrževalnih del na šolah v času pouka. »Morajo pa biti v tem času izpolnjene ustrezne zahteve, opredeljene z veljav- no zakonodajo. Po predpisih mora biti gradbišče proti okolici zavarovano tako, da je nezaposlenim osebam dostop na gradbišče onemogočen, kar v konkretnem primeru pomeni, da mora varovanje učencem (in vsem preostalim) preprečiti dostop do gradbišča,« navajajo na inšpektoratu. Pristojni inšpektor si je lokacijo nezgode ogledal takoj po prejemu obvestila o dogodku. Ugotovil je, da je bilo varovanje gradbišča proti okolici neustrezno urejeno, saj ga na zadnji strani stavbe sploh Investitor obnove poslopja OŠ Videm je občina Videm. Direktor občinske uprave Ivan Božičko je pojasnil, da po sklenjeni gradbeni pogodbi ni prišlo do zamujanja pri izvedbi del. »So pa vsa usklajevanja in dogovori z izvajalcem bili naravnani v smeri, da se dela na strehi končajo do 1. septembra 2013,« je povedal Božičko in dodal, da ima odškodninsko odgovornost za dotično gradbišče zavarovano izvajalec del. ni bilo, na sprednji strani pri glavnem vhodu ter na kraju nezgode pri delu pa v času nadzora obstoječe varovanje ni bilo ustrezno urejeno. Na osnovi ugotovitev je inšpektor na lokaciji nadzora prepovedal dela na strehi in uporabo avtodvigala, odredil zavarovanje gradbišča proti okolici, odredil zavarovanje steklenih površin na strehi, zahteval dopolnitev varnostnega načrta ter sklenitev dogovora o skupnih varnostnih ukrepih na gradbišču. Glavnemu izvajalcu del je ustno odredil, da se do začetka pouka naslednji dan gradbišče ustrezno zavaruje. Inšpekcijski postopek v času poročanja še ni bil končan, prav tako še ni končana raziskava nezgode pri delu,« je povedala vršilka dolžnosti glavne inšpektorice za delo Nataša Trček. Mojca Zemljane JtjfyrjU kefil« pomaranča, oi* d ra vi 3 a, ptiij Napoved vremena za Slovenijo Danes bo pretežno jasno. Predvsem v severni in severovzhodni Sloveniji bo občasno zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem okoli 29 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in prijetno toplo. vsak delovnik od 11. do 15. ure as Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Foto: MZ Foto: MZ