fitev, S9
TRST, v torek 30. marca 1909
Tečaj XXXIV
3 IZHAJA 73AKI DAiI
jfi Reštljih in praznikih cSj 5 , penBdsijkih ob 9. zjutraj, 5 ?arsić«e štev. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) v mnogi* -4-«k:*rn&li v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Si. Petru. " >iojni, Se~sjii, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovski, Dorobergn itd. Zastarele £t*v. po 5 nvč. (10 stofc.}. ^LAM ££ RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 OEKE: Trgovinske in obrtne oglase po et. mm zahvale, poslanice, ogiase denarnih zavodov po ..t« t*, vnr.z. Za, o^Ia-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsa^a -^isij&a. vr3ta k. 2. Mali oglasi po 3 stci. beseda, naj-r.-tit- pa 40 »tot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .J&gi&93tia*. — Plačuje se izključno !• upravi „Edinosti*.
Glasilo političnega
KAROČSINA ZNAŠA
m vse l^fco 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; aa
ročbo brez doposlane naročnine, se nprava na ozira. **roi®lc* na ac*«2j«k» !x<uj« „SD1SOSTT' sten«: ••i«" ■	lr.Sn« S 5-ao, pol lota 2 SO —■ —
Tai dcpiei saj se pošiljajo na uredništvo lista. Nslrtakv ▼aoa pisma m m sprejemajo in rokopisi *t M vračaj« KsročaiM, ogimmmim reklamacij* je pošiljati na upravo listi-
UREDNIŠTVO: miku Glcnrto Gaisttl 18 (Narodni don) Izdajatelj m odgovornimrednik ŠTEFAN GODINA.. Lastoi-»©•sorcg Ksta „Edinest-. - Natisnila tiskarna ko«sorcij»
Ksta KEdinost* t Trefcu, nI. Giorgio Galatti it. 18. feSteo.fcraitltiriSiil račon It 841 652. TELEFON Si. 11-3?
Brzojavne vesti«
„VeleizdsjniŠki" proces na HrAatskem,
ZAGREB 29 (Ogr. biro) — Obtoženec Bek'ć ni hotel dati o svojih z-ezah z Beii-gcadf m nikakeg* pojavila.
Nfadaljnc zaslišavanje ni spravilo oa dan E-kakih z&nimii-ih momentov.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 29. Predsednik ie po-rcia-, da ;je po*l. Bela Rakovszky (ljudska ttraaka) pni a vi i nujno iatsrpeiticiiO, ki JO utemelji koncem s?je. Ta interpelacija se glasi : Je-h ministerski predsednik pripravljen, da nam po^a^ni naše cdnosa;e do Srbije ? 2. Je-Ii pripravljen, da uporabi svoj ustavni vpliv, da se sedanjemu neznosnemu sfcaniu napravi konec bodisi, da se zegotcvi staim
mir, bodisi, da se čim preje prične vojna? — Zbornica je na to v tretjem Čitanju vspre-jfla predloge, rešene na zadnji seji v drugem ii tanju.
Zbornic* je na te odobrila sklepne račune zf. 1906 in vzela ni znanje prekoračenje kredite v letih 1907 in 1908. — Nato je posl, Bela Rikavszk}' utemeljevat svojo že omenjeno interpelacijo, na katero odgovori minister'ki predsednik na jutršnji seji.
Nemški državni zbor. — Govor kneza Biilowa o aneksiji.
BEROLIN 29. Ko je zbornica prešla na dnevni red, *.e povzel besedo državni kancelar knez Biilew. Izjavil je : Obi3k angleške kra-fr ljevake d-ojice v BerO;inu ic. nje prisrčni v sprejem tta dokazala tkupno z odmevom. ki f': ga je obisk naprail na Angleškem, koliko ' ra.lga imata oba naroda, da tekmujeta na namera delovanju. Trdno je prepričan, da ne bi odločevali angleški fanatiki, ki nočejo vi« •. deti ang'eško-nemške skupnosti interesov. — (Pohvala).
V svojem govoru se je državni kancelar obrnil proti govoricam, Če3, kakor da bi bil v začetku omahoval glede stališča, ki naj se zavzame Nemčija z ozirom na aneksijo Bosne in Hercegovine. Državni kancelar je prečital daljša poročila iz aktov, med temi navodilo, ki ga je dan pred proglašenjem aneksije poslal na Dunaj poslaniku. V tem navodilu je ozna-eal zanesljivo vedenje kakor samoobsebi umevno lojalnost. Potem je navedel navodilo, ki ga le prihodnjega dne poslal poslaniku v London, ki naj pri tamošnji vladi naglaša, da goji Nemčija na eni strani odkritosrčne pim-pntije za miačoturško gibanje, na drugi strani pa. da ne bi zapustila zaveznika v težavnem poioža:u. Due 30. oktobra je poslal v London poročilo, v katerem se je glasilo, da ne pripusti tudi Nemčija, kakrr ne A7st.rc-Ogrska na konferenci diskusije o aneksiji. Istega dne je sporočil na Dunaj, da cesar Viljem v ne* c maj ene m pr jatel;stvu do cesarja Frana Josipa odobruje nemško politiko, da se izpol-nmje zavezna dolžnost in da zamore Avstro-Ogrska tudi ob najtežjih komplikacijah računati na nemško pomoč.
Držami kancelar je nadalje izvajal: Neopravičeno je očitanje, češ, da je Nemčija stvar Avstro-Ogrske z odvečno vnemo podpirala in se za tuje koristi po nepotrebnem podajala v nevarnost. Podpiranje Avstro-Ogr-ske je kerist Nemčije. (Pohvala). Ako bi ne bili podpirali Avstro Ogrske, bi bili kmalu stali nasproti isti skupini vlasti, kateri bi bila Avstro-Ogrika popustile. (Ponovno odobravanje). Nemčija bi bila z maD]e jasnim podpiranjem Avttro-Ogrske izpostavljena nevar-uosti diplomatiČLega poraza. Tak pora.? bi
PODLISTEK.
Z
i za
— Povest fz makedonskega življenja. — Piie Nlko Ntnl6.
Aii je vedno jednako ? je vprašal Niko, samo da bi nekaj spregovoril, ker je sieer znal, da se tako hitro ne more obrniti
na bolje.
Vedno jednako, je odvrnila Danica, delim je Fat'ma pristavila:
Ubogi vojvoda !
fez nekai časa je vprašala Danica:
Kaj mislil. Niko, aii še ozdravi?
Niko je zmignil z rameni ter menil:
Možno ie. Narava njegova je močna, morda zmaga njegova močna narava. A gotovega ni še nič.
Patima je vzdihnila.
Niko jo je pogieda). Na astoib se mu je prikazal čudem smehljaj.
Uitavil se je še nekoliko ter se potem vrn?! po i<?ti pot', kaker je bil priM.
bi! tudi oslabil nemško stališče ▼ Evropi in zmamšal veljavo, ki in predstavljata oba zaveznika skupaj. (Pohval3 in pritrjevanje) Ravno ▼ trdni vzajemnosti z Avstrc-Ogrsko je mir eminentno caegursc. Objava zvezne pogodbe ie svoiečasno učinkovala pomirljivo. Danes zamore konstatacija, da ni zveza izgubila na svoji moči, delovati le v enaki smeri. Avstro Ogrska ima ▼ sponi s Srbijo pravico na svot'i strani. (Pritrjevanje),
Aneksija je zadnja stopinja tridesetletnega od vlasti priznanega, političnega in kulturei-nega delovanja. Avstroogrska uprava obeh pokrajin je siiajoo kulturno delo, Avitro*Ogr-dka }o zadobila pravico na deželo v neprestanem delovanju. S pogajanji s Turčijo se ie zadovoljilo tudi formalnemu pravu. Obe stranki se lahko veselite o sporazumu, ki se ga je doseglo z državniško modrostjo, (Pohvala,) For-melno prizn»n>e signatarnih vlasti ne more izostatk Srbi nimajo na evoji strani nikake pravne pravice. Srbski „placet" ni potreben. To podtikanje je Avstro-Ogrska od začetka v vsaki obliki odklonila. Srbska oboroževanja so b;ia nevarna igra. Če tudi ne bi bil radi Srbije evropski mir ugrožen, ne sledi iz tega nikakor, da naj bi bile Avstro-Ogrska in Turčija popustile pelitičnim zahtevam Srbije. Velika odgovornost zadevlje njib, ki kakorsibodi pomagajo spodbujati srbske &apiracijec Potrebe miru v Evropi so močne dovolj, da so zabrani svetovni požar. Voditelji ruske politike, izlasti car Nikola) eo %i vsled vnovič zavzetega stališča pridobili zahvalo vteh prijateljev miru.
Nemčija ni od začetka imela nikakega načelnega pomisleka proti konferenci, ako se je udeležijo vse vlaati in se o prepornih točkah rdružijo, ako je torej program točno določen in začrtan.
Nasproti očitanju, češ, da ni Nemčija posredovalno delovala, je reke'; državni kancelar, da je Nemčija, v kolikor is bila dana podlaga za poeredovanie, delovala v tem smislu med Dmajem in Carigradom in med Dunajem in Prtrogradom. Lastni interesi ter lojalnost proti Avstro-O^rski so omejili možnost posredovanja. Zgodovina Nemčije s>ari na previdnost v posredovanjih.
Nemčija atoji Z7estj ob sfrani Avstro-O grške in varuje tako tudi svoje lastne inte-rtise. Na ta način najbolje varuje mir. Mi n smo storili nobenega koraka in ne storimo nobenega koraka, ki bi se ni strinjal oziroma o katerem bi se zamoglo dvomiti na naši trdni odločnosti, da ne izpostavljamo nobene avstro ogrsko življenske koristi in prav tako se nas ne more pridobiti za to. da bi se A rstrc-Ogrski stavilo zahteve, ki niao združ-lji ve s častjo habsburške dinastije. (Bravo-klici). S tem, da stopamo trdno ob strani A\'stro-Ogr*ke, najbolje varujemo naše inte-retie in g tem pripoinoremo največ za ohranitev evropskega miru, ki ga želi ta visoka zbornica in nemški narod,
P09I« baron Hartling (centrum) je izvajal: Anttksijo se mora priznati z ozirom na kulturno deio, ki ga je tam izvršiia Avstro-Ogrska. Mi smatramo stališče naše vlade do Avstzo-Ogrske za pravo. S tem se ne zahvalimo le Avstro-Ogrski za Algec:ras, marveč z našo zvezno zvestobo varujemo tudi svoje naj-vitalneje koristii, (Klici: Prav dobro?) Mi smo prepričani, da je bil z našo zvezno zve* sto bo evropski mir podkrepljen, če ne ohranjen. To je moje resno prepričanje in nikaka zaupnica, za katero nimam nikakega povoda in na katero se pač tudi ne polaga nobene važnosti. (Veselost in pohvaia). G-otovo želi tudi ta visoka zbornica, da živimo z vsemi
državami izlasti z Anglro v mirnem in prijateljskem razmerju.
V enakem smislu bo govorili še poal. Haiisch, Bassermann, L3dsbur, princ Hohen-lohe Lanenburg, Licbbermann.
Štrajk.
PARIZ 29. V Meru in bližnjih vaseh štrajka okolu 10.000 delavcev gumbov, ker nočejo delodajalci povišati plače. Strajkovci, ki 80 36 že ponovno spopadli z orožništvom, so opleniii hišo nekega tovarnarja in zažgali
pohištvo. Prefekt departementa je sklenil od-poalati v Mer 100 orožnikov in 300 dra-goncev.	____
Dunaj 29. Poročilo nekega gališkega lista češ, da je bil v Lvovu aretiran neki ruski polkovnik, ker je bil osumljen vohunstva, ne odgovarja dejstvom, kakor to od vojaške strani zatrjujejo.
Hamburg vor der Hobo 29. Danes popoludne je tuka.i umrl glavni ravnatelj se-veronemškega Llojda dr. Wiegand._
Dogodki na Balkanu.
Mir zagotovljen?
Po soglasnih vesteh, ki prihajajo te dni, bi se dalo sklepati, da je mir zagotovljen. Najprvo je Rusija priznala aneksijo, a potem sta se sporazumela tudi gospodi Ahrenthai avstroegrski mi ni* ter unanjih stvari, in gospod G-rej, britski minister vnanjih stvari glede teksta kolektivne note, ki naj bi jo velevlasti predale Srbiji. Oblika po gospodoma Aehren-thalu in Greyu dogovorjenega teksta so potrdile tudi že druge velevlasti. In ker vidi Srbija, da nima pričakovati pomoči od nobene strani, je tudi že začela odpuščati svoje re-serviste.
Tako bi se glasila najnovejša poročila. A — vendar! Kdo zna, kaj nam prinesejo prihodnji dnevi. A eno je skoraj gotovo : Ako 89 potrde glasovi, da so velesile pustile srbski narod na cedilu — o čemer pač ne moremo več dvomiti — potem je nevarnost, da vzbruh-nejo v Srbiji notranji nemiri, ki utegnejo pomesti z dinastijo Karagjorgjevičev. Lahko je pa tudi možno, da dobi Srbija nove vlado, ki se ne bo čutila obvezano po obljubah, ki jih je dala sedanja vlada velesilam, in pride kljubu temu do vojne. Sploh se pa pozna vsema dogovoru in notam, da so biie sestavljene pod nekim posebnim pritiskom. Vaa stilizacija toliko ruska, kolikor po Aehrenthalu in Greyu dogovorjene note je taka, da pušča na stežaj odpeta vrata za bodoče nove kon-10 kte. Rusija pravi, da je pripravljena priznati aneksijo pod pogojem, da Avstrija za to naprosi velesile.
Angleška formula, ki bi imela služiti za podlago kolektivni noti, ki naj bi jo velesile naslovile na srbiko vlade, pa se glasi:
Ker so velesile ž j pripoznale aneksijo, se Srbija obvezuje, takoj razorožiti in odpustiti svoje reaerve. Avstro-Ogrska od svoje strani ne zahteva, da bi se Srbija odpovedala svojim aspiracijam za bodočnost. Istotako smatra j dunajski kabinet da čl. 29 berolinskega dogovora ne obstoja več.
Izmišljotina madjarskega novinarja.
Urednik madjarskega lista „Friss Ujsag" je v petek priredil posebno izdanje, v katerem se je trdilo, da je že izbruhnila vojna s Srbijo. Med prebivalstvom je zavladal vsled tega velik strah. Častniki so takoj poleteli v vojašnice, da čakajo, dokler pride povelje. Med tem se jo pa doznalo, da je bila vsa stvar navadna izmišljotina. Lahkomiselnega časnikarja eo zaprl', a pozneje so ga izpustili na svobodo. U?edli so proti njemu kazensko postopanje.
An leški listi o položaju.
LONDON 29. „Times" izraža mnenje, da se poškua Nemčije, da razbije angleško-francosko-ruski sporazum, očitno izjalovi, kakor tudi njen naklep proti francosko-angieš-kemu sporazumu. — „D^iljr Telegraph* piše. Baron Aehrenthal je priđobii eden neizpod-
Dva dni potem je pisal Niko majorju fiakim-beju sledeče pismo :
„Ponižni in nevredni sluga božji hadžija Hujrudim-bimbaša padišahove vojske Ea-kim-beju!
Pozdrav in blagoslov božji bodi s Tebe j !
Dragi Haklm-bej !
Dcsnal sem, da je Husejn-begova hči Fatima zdrava in da se nahaja v dobrih, rokah. Hmejn-beg jo gotovo dobi nazaj I tako, kakoršna je bila odvedena iz harema, j Glede cene odkupnine ni;em še nič doznal, a poskrbel sem, da to doznam Čimpreje. Potem ti sporočim.
Tvoj ponižni in pokorni sluga
hadžija Haj rudi m."
To piamo jo Niko zaprl, in potem poslal Hakim-bcru, Ki je od svoje strani takoj obvestil Husejn-bega o vsebini.
Pet dni kasneje je Niko Spasović pisal Hakim-beju pismo, v katerem je tega obvestil, da se Fatima nahaja v rokah ustaškega vodje Trajkoviča. Ker je pa Trajkonč ranjen, in hoče Fatimo sam izročiti pooblaščencu Sussin-bega, treba, ds ta počaka, | dokler vojvoda ozdravi.
Hakirn-be* je tudi o vsebini t^gn. pisma
takoj obvestil Husejn-bega, ki se je med tem pripravljal za gradnjo novega konaka.
XXI.
Dan potem, ko je bil Hakim-bej dobil drugo pismo od hadžije Hajrudima, oziroma Niko Spasoviča, je prvi dobil cd mladotur* škega odbora za „Edinost in napredek" sporočilo, da &e njih ura približuje in da je torej tr^ba pripraviti in mobilizirati vse re-cerve. ki jih ima odbor na razpolago.
Tedaj je Hakim-bej poslal novega zaupnika do Husejn-bega. Ta zaupnik bi bil imel konečno pripraviti Husejn-bega za mlado-turške cilje- A tu je bilo treba postopati previdno, ker s Husejn-begom še niso bili 1 popolnoma gotovi, in bi jim vsaka neprevid-j nost lahko veliko škodila, ali celo pokvarila ves načrt. Hakim-bej ie torej odposlal do Husejn-bega stotnika Nail-efendija, ki je bil poznan ne le po svoji lokavosti in previdnosti, ampak tudi po svoji izobrazbi. Nail-efendi je že na pripravah pokazal, da je Hakim-bej zbral pravega moža. Vzel je seboj četo sto mož in še enega častnika, a majorju je rekel, naj poroča paši, da se je tam ▼ bližini Hu-sejn-begovega konaka pojavila neka ustaška četa, pak je zato poslal njega — Nail-efen-
bitnejih diplomatičnih vspehov, ali kaj ni stala ta zmaga ! Cena za to je neopravJjivo odtujenje med Nemčijo in Avstro« O »reke na eni in Rusijo na drugi strani, in to ni edina cena. Ni v Berolinu, Š9 manje na Dunaj« se ne morejo varati o čutstvih Srbov, Cehov, Hrvatov in ostalih slovanskih narodnosti nasproti politiki, ki tepta slovanski narod v Srbiji. Na zapadne vlaati, ki niso bile na spor« med Srbijo in monarhijo gmotno interesirane, je napravilo najžalostneji uris raztrganje be-rolinske pogodbe in korist, ki jo je Avsto-Ograka brezobzirno uložila radi trenotne slabosti Rusije. Take reči ne služijo miru, marveč provzročaio nezaupanje in sovraštvo med narodi. — „Daily Graphic" piŠ9: Grey je rešil mir na bližnjem vztoku in morda v Evropi. Žrtve so bilo neizogibne. Baron Aehrenthal ie imel tciumfe v roki in jih je brezobzirno izigral'
LONDON 29. — „Daily Eipress" piše : Ni dvoma, da zavzemlje Nemčija gospodujoče stališče v *rednu Evropi in vrednost njenega prijateljstva je jasno dokazana. Njeno prijateljstvo je dragoceno, ker se zamore in hoče za nie prijatelje boriti, ako so v potrebi. — „Dai!y Nevrs"* menijo, da ni povoda, da bi Anglija simpatizovala z Avstro-Ograko in Rusijo. Avstro-Ogrska je bila brezobzirna, Rusija pa zvijaška. Ako bi bila Srbija sanra sebi prepuščena, bi bila že davno obnovila sosednje odnošaje z monarhijo. Rusija je igrala dvojno igro in se ni pokazala nikakor zaščitnica svojih varovancev, Srbov, niti svojih prijateljev na Francoskem in Angleškem. Ta izid dokazuje, da so opravičeni vsi dvomi, s katerimi ss je ca Angleškem že v prvem začetku motrilo angle$ko-ru«ki sporazum.
Napadi angležkega novinstva na Rusijo.
Angležko novinstvo, mej temi osobito „Westmuo8ter Gazeta" in „Tiines*, napadajo Rusijo, ker je odnehala v vprašanju Bjsne in Hercegovine, očitajoč jej, d a 3 e j e u d a 1 a pritisku Nemčije. Istodobno pišejo isti listi, da Rusija gotovo ne pozabi sramotnega poraza, ki ga je doživela njena diplomacija o vprašanju aneksije, ter da se gotjvo osveti za to ob primerni priliki.
Izvolski demisijonira.
PETROGRAD 29. Isvoljski je demisi joniral. Tako javljajo nekateri ru3ki listi. Njegovim namestnikom bo baje imenovan Ča-rikov.
Napad na finančne stražnike na črnogorski meji.
ZADER 29. Kakor poročajo iz Budue od 24. t. m,, je neki finančni nadpazmk zapazil v Dražicih dva sumljiva moža, ki sta korakala proti črnogorski meji. Ustavil jn je. ter ju pozval, da se legitimirata in se da <t^ preiskati. V finančni kasarni, kjer s3 je nahajal še nek drugi finančni pazuiic, sta se
dija — s sto možmi, da prežena omenjano ustaško četo. Tako je imelo Neii-efendijevo 0 potovanje služben značaj ter je odpadel v*ak sum, daai je potovai po poslih tajnega mia-doturškega revolucijskega odbora,
Prišel je do Husejn-bega brez ovire, ne da bi naletel na ustaše, ki bi jih bil imei preganjati.
Vprašal je Husejn-bega najprvo o kooji-taših in se poten, ko je dobil zagotovilo, da v zadnjih dneh ni nič čuti o njih, spustil v razgovor o različnih, brezpomembnih stvar-'h, dokler ni slednjič naval razgovora na razmere, kakoršne viadajo v upravi otomangke
imperije. Dokazoval je, da, če pojde tako naprej, mora nekdaj silno otomanako carstvo propaati, a propaati mora tudi islam in vera
v preroka. Potem je Nail-efendi pojasnjeval pojm besede naroda, dokazoval na podlagi citatov iz korana, da smo si vsi ljudje bratje, da se ima pod imenom gjaver razumevati Ie pogane, a ne kristjanov in Židov, ki verujejo v enega edinega Boga ter imajo pismo, ki so je prejeli od Boga. Potem je dokazoval, kako srečni so narodi v drugih državah, kjer odločujejo sami o svoji usodi, mej tem, ko vlada v njih nesrečni domovini le nasilstvo močnejega.	(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« štev. SS
V Trata, dae 30. marca 1903
legitimirala kakor kmeta iz Mazi nov. Dočim Bosne bo prvega preiskovali, je drugi poskusil uiti. Ko ga je pa nadpaznik hotel pridržati, sta oba z revolverji napadla paznika. Nadpaznik ie bil ranjen, ker je eden omenjene dvojice zamahnil proti njemu z revolverjem. Drugi paznik je bil težko ranjen z revolverjem in nožem. Nadpaznik je enemu iztrgal nož in ranil oba napadalca, ki sta pa ušla. Oba finančna paznika se nahajata v vojaški bolnišnici v Budui.
SRBIJA.
CARIGRAD 29. Srbski odposlanec je danes prijavil porti abdikacijo prestolonaslednika Gjorgja in proglašenje princa Aleksandra prestolonaslednikom.
BELIGRAD 29. Listi poročajo, da se prestolonaslednik Aleksander in princ Gjorgje podasta v inozemstvo, da nadaljujeta svoje študije.
BELIGRAD 29. V razgovoru z nekim srbskim novinarjem je izjavil mladoradikalni poslanec Marko vid, ki je včeraj v stvari odpovedi prestolonaslednika protestiral proti postopanju skupščine, da ni skupščina s tem, da je jednostavno vzela odpoved na znanje, tega vprašanja nikakor rešila. Ker je predsednik zabranil vsako diskusijo, ni skupščina mogla določiti, ne bi se li po duhu ustave moralo za to sklicati veliko skupščino. Tega nazora je bilo nad 40 poslancev, vendar se iz neznanih vzrokov niso prijavili za besedo.
BELIGRAD 29. Danes predpoludne je avstro-ogrski odposlanec grof Forgach obiskal ministra za unanje stvari dr. Milovanovića. Razpravljala sta o ureditvi trgovinsko-političnih odnošajev med Avstro-Ogrsko in Srbijo* Vsled sklepov avstrijske in ogrske zbornice se ne more namreč na podlagi med Avstro-Ogrsko in Srbijo sklenjene trgovinske pogodbe več podaljšati trgovinski provizorij, ki poteče 31. marca t. 1. — Milovanovic je grofu Forgacbu izjavil, da predloži vprašanje glede trgovin-skega modus vivendi med Avstro-Ogrsko in Srbijo ministerskemu svetu.
BELIGRAD 29. — Tekom predpoludne so angleškemu in francoskemu odposlancu dospela navodila radi koraka, ki ga imajo vlat ti skupno storiti v Belemgradu. V vladnih krogih izjavljajo, da izpolni srbska vlada zahteve velesil, ker je prepričana, da se stavi Srbom le take zahteve, ki ne bodo žalile čast neodvisne države.
Srbski prestolonaslednik Gjorgje.
(Dopis.)
O mladih princih se navadno čuje jako malo. To pa tudi takrat, ko je tak mladič slučajno prestolonaslednik. Tembolj velja to o princih, ki so členi kake nad malo državo vladajoče dinastije. Prava izjema v tem oziru je bil srbski prestolonaslednik Gjorgje, s katerim »e je vesoljno svetovno časopisje pečalo že več nego preveč. To pa ne ravno v smislu, ugodnem za tega mladega princa. Hvala na vsem tem gre seveda dunajskim šmokom, ki so v svojih listih raztrosili vse možne laži o tem mladiču. Pisali bo n. pr., da je oklcfutal
ne in Hercegovine dalje. Srbi pa so me- zneski za gospodarsko povzdigo. Tudi mi nili sploh, da je po svojem značaju in tempe- moramo dobiti svoj delež na ramentu zelo podoben svojemu pradedu Ka- vladi, da ne bodo samo Nemci ukazovali, ragjorgji, ki je prvi oslobodil Srbijo izpod tur- ampak tudi ljudje, ki bodo čutili za nas. škega jarma. Zato ao tudi stavili vanj tolike Nimajo torej prav tisti, ki govore, da nade, da so ga slikali kakor svetega J u rja, mi ne bi smeli dovoljevati ne davkov ne vo-ki uporablja — avstrijskega zmaja.	j ako v. Če nič ne damo državi, tudi ne mo-
--i remo nič zahtevati od nje. Davki so res hudi
j in posebno še tišče reveže. Bogataš, ki ima VJV^ ^ V-/n	svoje imetje ▼ kapitalib lahko skriva, revež
posl. d.ra Otokarja Rybara na volilnem shodu pa ne more skrivati svojega bornega imetja, pri Sv. Mariji M. Spodnji dne 28. marca 1909. Zato pa davki najbolj obremenjajo široke in
O dogodkih v državnem zbor«. j	TTef^Lfe
Pred zadnjimi državnozborskimi voli , nega agtema v smislu, da se široki sloji raz-tvami se je dolgo vršila velika agitacija za|bremeiie in	naloži onim> ki ga lažje
razširjenje volilne pravice, da pridejo tudi plačujejo. Država potrebuje neizogibno dav-širše mase do politične moči in vpliva. Te - - — - - -širše mase so imele sicer že pravo glasa v takozvani V. kuriji, ali vpliva niso imele in so bile nezadovoljne. Zahtevale so splošno volilno pravico, da bomo vsi enakopravni tudi v tem pogledu. Agitacija se je završila z zmago. Sedaj smo vsi enaki: vsakdo ima po en glas, ki je toliko vreden pri bogatinu kakor pri siromaku.
Nove volitve so se vršile na podlagi splošne volilne pravice. Vprašanje pa ie, da-li je a tem res dosežena enakost? Ne 1 Eaa-kost je pač dosežena za osebe, nikakor pa ne za narodel Nekateri narodi uživajo slej ko prej privilegije. Ti imajo več poslancev, nego bi jim šlo po razmerju njih števila, drugi — in to smo mi Slovani — pa premalo. Če bi bilo število poslancev res razdeljeno po številu prebivalstva, bi morali Slovani imeti veliko večino. Bavno tega pa so se na Dunaju zbali in so priredili volilno re-formo tako, da imajo Slovani le borno večino treh glasov ob 516 poslancev, ki jih šteje zbornica.
Resnica je torej ta, da imajo Nemci še vedno veče pravice. Tako tudi Italijani. Ti poslednji so razmerno celo še na boljem nego Nemci, da-si se niso bogve kako potrudili da bi bili vredni take predpravice.
Mi moramo torej v zbornici vedno ra
kov in tudi v našo korist je, da ima svoje dohodke. Kajti ravno mi imamo najrazličneje potrebe, ki jim država ne bi mogla vstrezati, ako bo ne sklada za njo. Davki naj se pravično uredijo in porabljajo za koristne stvari. Nas se je zanemarjalo skozi stoletja in zato smo zaostali, izlasti na polju šolske naobrazbe, vsled česar ne moremo tekmovati na gospodarskem polju; na naših tleh se šopirijo tujci in to celo na Kranjskem. Celo iz Berolina doli prihajajo kapitalisti, ki se okoriščajo na naših tleh. Mi nimamo ne srednjih ne obrtnih ia na nekaterih krajib celo ne ljudskih šol. To je vzrok, da naše ljudstvo ni napredovalo in da je pri nas malone vsa industrija in večja trgovina v rokah p tujcev. (Pride še).
OGRSKA.
Župnik Hlinka — rehabilitiran.
Župnik Hlinka, znani slovaški patrijot in agitator, ki sedi kakor madjarski „državni zločinec že nad poldrugo leto v ječi, je bil od cerkvene oblasti rehabilitiran, ker je rimska kurija umaknila suspensijo „a divinis".
HRVATSKA;
Hrvatska vlada zaukazala izročitev orožja.
ZAGREB 29. Uradni list je priobčil _ _ __odredbo deželne vlade, s katero se poživljajo
čunati s tem, da "nimamo i^datne^ečinefRaz- vai P086*1"* »trelnega orožja, da izroče mišljati smo začeli, kako bi se združili, da bi Prot? Pptrdilu policijski oblasti svoje puške, tako prišli do večega vpliva? Mi Jugoslovani revolverje, pištole itd, z municijo vred.
smo eden in isti narod, ki govorimo isti jezik, imamo skupne interese, bivamo skupno in zavedali smo se, da le složni moremo kaj doseči. Jugoslovanskih poslancev nas je 37. Naša in tudi želja volilcev je bila, da bi se združili v en klub za skupno vzajemno delo. Iz početka se ni hotelo posrečiti. Bili smo razdeljeni v dve skupini. Ena je „Slovenski klub", ki šteje 17 poslancev, večinoma iz Kranjske. V naši „Zvezi" pa je 20 poslancev. In sicer so zastopana vsa tri jugoslovanska plemena: Slovenci, Hrvati in Srbi. Tako razcepljeni nismo mogli ničesar doseči.:
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Kmetski nemiri na Romunskem. Bukareški list „Adeverul* poroča, da so na Romunskem zopet izbruhnili nemiri med kmeti. Vlada je izdala obsežne odredbe.
Dnevne vesti.
svojega adjutanta (nekega majorja), da je; združili v narodno zvezo, v kateri smo zbrani nekemu vojaku odsekal nos, druzega da je vsi od Koroške, doli do Špiča v Dalmaciji, ustrelil na straži itd. Predstavljalo se ga je kot nekega degeneriranca ia bebca.
Te vesti so dale povoda celo vladi Zje-dinjeL-ih držav severoameriških, da je poslalo v Beligrad svojega odposlanca v Bukarešti, da se na licu mesta prepriča o resničnosti omenjenih vesti.
Ameriški odposlanec je potem poročal svoji vladi, da je prestolonaslednik jako na* darjen in inteligenten mladenič, a živahnega temperamenta. Poročilo ameriškega odposlanca je bilo sploh jako ugodno za princa.
Ko sem se mudil minolo jesen v Belemgradu, me je seveda zanimalo doznati, na kaj se opirajo vse one govorice in vesti ? Iu do-znal sem Bledeče:
Enkrat se je bil prestolonasledniku pokvaril njegov motor čoln, ki ga je rabil za vožnjo po Donavi in Savi. Poslal ga je nekemu mehaniku v popravilo. Ker motor ni bil takoj gotov, se je podal sam v dotično delavnico, da vidi, kako napreduje popravilo.
Posebna izdaja „Edinosti" izide jutri v sredo v 4. popoludne z ozirom na kazensko razpravo proti morilcu Na~Dunija* v'eljT^tem^eZ^čim: Juliiu Fodranspergu, ki se prične jutri več privržencev ima. Tam se glasovi ne! zjutraj Pre^ tukajšnjo poroto. V tej tehtajo, marveč štejejo. Večina odločuje. ? posebni izdaji priobčimo doslovno be-Prišli smo do spoznanja in so se Jugostovani sedilo obtožnice s slikama umorjene
Ali videli smo, da tudi ta skupina ne more mnogo doseči. Če hočemo biti uvaže-vani od vlade, ne smemo ostati osamljeni, osobito še ko Nemci postajajo vedno bolj drzni in ločeni ne opravimo nič proti n;im. Začeli smo se lani pogajati s Čehi in Malo-rusi in prišlo je do združenja med Jugoslovani, Čehi vseh strank in Staro-Malorusi. Naša Jednota šteje sedaj 125 poslancev. To je že nekaj — ne, to je mnogo, to je toliko, da vlada, ako smo mi složni, ne more nič storiti proti nam. Najbolji dokaz za to smo dobili kmalu eklatanten dokaz, ko je vlada ob glasovanju za nujnost nekega predloga češkega poslanca Stranskega doživela občuten poraz.
Vprašajmo se, zakaj moramo biti mi Jugoslovani proti sedanji vladi Bienerthovi? Najprej je baron Bienerth sestavil kabinet iz samih visokih uradnikov, ker ni mogel dobiti poslancev, ali vsaj, ki so s strankami v zvezah in ki bi hotele vstopiti v njegovo mini'
Ker mu nekaj ni bilo po volji, je prigovarjal, I sterstvo. To je odstopilo in prišlo je drugo da ni prav. ISeki pomočnik mu je odgovoril; minister stro Bienerthovo. Pri sestavi tega pa na to v jako nepristojnem tonu. Znaš-li kdo je Bienerth skrajno nerodno postopal. Pozval
sem jaz, ga je vprašal prestolonaslednik.
Ti znaš kdo sem, a se poslužuješ proti prestolonasledniku tona, katerega ne bi smel rabiti niti proti kakemu učencu, mu odvrne Gjorgje, ter mu pripelje ob enem — klofuto. Rbdi te klofute so ga potem strastno na-
je v ministerstvo dva moža — Hohenbur gerja in Stiirgkha —, ki sta znana kakor najhujša sovražnika nas Slovencev. Tema dvema možema je izročil najvsžneja resorta: šole in sodišča.
Ko smo prišli na Dunaj, smo bili vsi padali srbski socialistični listi, češ, da pre- enega mnenja: takega ministarstva ne most olonasledmk pretepa delavce. Ista klofuta j remo podpirati, moramo stopiti v opozicijo je biia potem tudi izvor vsem govoricam, ki proti njemu in provzročiti, da pade. Dosedaj -so se pozneje pojavile proti prestolonasledniku sicer ni še padlo in je celo doseglo nekaj, žabni večer, ki bo brezdvomno nudil došlim Gjorgju v dunajskih in drugih listih.	ali Bienerth sam sluti, da tako gostom vsestranske in nepreriljene zabave,
šansonetke in morilca Fodransperga. Posamična številka te posebne izdaje bo stala 6 stotink.
O nadaljnem toku razprave bomo prinašali obširneja poročila vsaki dan.
6g. odborniki polit, društva > Edinost« se uljudno vabijo, da se udeleže današnje redne odborove seje ob l1/4 zvečer v pisarni dr. Gregorina in dr. Sla-vika.	Predsedništvo.
V. družabni večer tržaškega „Sokola''. Kakor iavljeno na drugem mestu, priredi naš »Sokol" v soboto zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma" z izbranim programom svoj „V. družabni večer", ki bo ob enem zadnja zabavna prireditev te sezije.
Kako prisrčne in zabavepolne so bile vse letošnje sokolske prireditve, je znano vsakomur, ki jih je posečal. — Vaakikrat so bili ob tak h prilikah vsi vdeleženci, brez izjeme, veseli in zadovoljni in lahko rečemo, da je bila posebno zadnjikrat le ena želja vseh' da bi bilo več takih domaČe - prisrčnih zabav!
Kakor doznajemo, naš „S)kolu ni imel več namena prirediti v tej seziji še kak zabaven večer, ali vdati se je naposled moral prošnjam prijateljev in ljubiteljev teh res lepih zabav ia priredi bodočo soboto svojo zadnjo tako zabavo.
Zato si pa štejemo tudi od naše strani v dolžnost opozoriti tržaške Slovane, da prihite v soboto v obilem številu na ta dru
Na enaki način je omenjeni slučaj doka- n e more naprej. Proti združenim Slo-
zom, da Gjorgje nima dovolj v oblasti svojega temperamenta, ter da ga ne more brzdati.
O neki drugi priliki je prestolonaslednik v družbi svojega adjutanta in nekaterih častnikov jahal ob Savi. Kar naenkrat je obrnil
vanom ni več možno vladati v Avstriji. Tudi
kakor tudi umetniškega užitka.
Z obilim posetom na sobotnem večeru
Bienerth, ako se bo hotel vzdržati, bo moral Pa tadi dokažemo» da znamo ceniti to vele-iskati tudi naše pomoči.	(simpatično in velevažno društvo, kar naj bi
Nekateri mej nami menijo, da bi mi ne ob enem ,lužil0 kakor vsai mal0 zadoščenje smeli nič dovoliti, ne davkov ne vojakov. Na ia v*podbujo onim bratom, ki so se in se za
konja, ga spodbol in pognal v — reko! Jahal	to stališče pa se mi ne smemo postaviti,
je tako na plavajočem konju do nasprotnega	Naša država nam je sicer res mačeha, ali
brega. Ko je dospel tia, je konja obrnil ter	dejstvo ostaja, da mi tu živimo in da tu mo-	veliki dTOram »Nar- doma",
ga pognal nazaj v vodo. Spremstvo je seveda ramo ostati. Toda zahtevati moramo Slovani	Trt. podruž. „Slov. planinskega društva
naš „Sokol" še trudijo in zanimajo.
Na svidenje torej v soboto večer v
Iz teh navedenih slučajev je razvidno, da je	proti Avstriji, pač pa zahtevamo, naj bo nam nadaljevalo z vso marljivostjo po naših pod-
srbski prestolonaslednik precej ekscentričan,	Slovaaom pravična. Mi moramo delati na to, zemskih jamah, izlasti v „Divaški vilenici" in
a ob enem da je v njem eneržije.	da bodo v ministerstvih, tam, kjer se določa orjaški jami „Dimnice" v Slivjah. Mrzla,
Eno in drugo je dokazal sploh z vsem	naša usoda, tudi naši ljudje. Tam se odloča snežna burja je často brila po trhlih strnišiih
svojim nastopanjem od proglašenja aneksije	o šolah, tam imenuje uradnike, tam določajo in zapuščenih livadah, a naših planincev ni
zadrževala nobena pot, da ne bi hitevali pod okrilje na§e zemlje ter odkrivali lepote, ki jih krije naša bIov. zemlja. Brez hrupa in šumenja se je vršilo to delo; zato bo pa tudi tem častneje, ko se otvo/ijo te divote našemu svetu.
Ker pa sedaj v pomladni dobi, ko se vsa narava pričenja odevati v svojo pestro praznično obleko, prihaja od mnogih strani tudi želja, da bi podružnica javno razglaše-vala vsa zaznamovana pota po gorah, gričih itd., naznanjamo, da se je podružnični odbor drage volje odzval tej želji in bo objavljat vsa zaznamovana pota s kratkim opiaom, kar bo gotovo v veliko udobnost našim izletnikom.
Zgubljen oziroma najden zlat uhan. Na
okrožnem sodišču v Calji je shranjen zlat, navaden uhan z brilantom. Najden je bil baje po nekem pasantu pred drema letoma v celjski okolici. Lastnik naj se oglasi pri okrožnem sodišču v Celji.
Slovanska knjigarna in papirnica Josipa Gorenjca v Trstu, ui. Valdirivo 40, za kavarno „New-York", javlja svojim cenj. odjemalcem, da so doipele za Velikonočne praznike jako lepe razglednice po raznovrstnih cenah, po-čenši od 4 stot. naprej i. s. na drobno in debelo. Istočasno so dospeli molitveniki v veliki izberi od 40 stot. naprej, in krasne slike za sobe, vse po jako konkurenčnih cenah, tako, da nimajo Slovenci vzroka posluževati se pri tujcih.
Tržaška mala kronika.
Poskus samomora. Marija Steiner, 30-letna prostitutka, stanujoča v tolerančni hiši ul. Androna Chiusa 1, je poskusila včeraj storiti konec svojemu življenju s tem, da je izpila veliko količino lizola. Zdravniška postaja „Igea" jo je po prvi pomoči spravila v bolnišnico.
Pat slučajev zblaznelosti v enem dnevu.
Rudolf Aussert, 31 -letni dninar, stanujoč v ulici del Pane št. 4, Josipina C, stara 42 let, stanujoča v ulici Bolvedere 10, Andrej Furlan, 36-letni poljedelec, stanujoč pri SMariji Magd Sp. št. 235, Anton Da Roncaili, 52-letni agent, stanujoč v ulici S. Zanona št. 5, in Nello Carradori, 26-letni agent, stanujoč v ulici Picardi št. 2, so bili vsi dovedeni v opazovalnico, kjer so kazali zaake hipne blaznosti.
Padel v morje in se ranil. 38-letni Ivan Pipan, stanujoč v Bojanu št. 191, se je v nedeljo zjutraj podal s čolnom na mali izlet po morju v spremstvu nakega prijatelja. Blizu svetilnika je Pipan vsled napačnega okreta štrbunknil v morje in se vdaril z glavo ob bok čolna tako da je dobil precejšnjo rano na desnem sencu. Zdravniška postaja ga je poslala v bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes : Angela F. vd. — Jutri: Modest škof. — Temperatura včeraj ob 2. un popoludne 4- 14"0 Cels. Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: — Semtertja oblačno. Hiadni vetrovi. — Temperatura mila. — V začetku lepo, potem motno.
Naše gledališče.
Za benefico dike našega gledališča, ene najboljše med jugoslovanskimi umetnicami, naše Danilove, javlja se med občinsvom, zlasti med ženstvom jako veliko zanimanje. To dokazuje, koliko simpatij ona uživa v Trstu, simpatij, ki si lih je zaslužila v polni meri. Izbrala si je za svojo benefico naslovno vlogo v Sardouovi komediji „M ada me S a n s Gen eu, ki spada k njenim paradnim vlogam.
Tržaška gledaliičn:
VERDI. Dane« Straussova muzikalna drama „Salome", ki je zadnjič napolnila hišo do zadnjega kotička.
POLITE AMA BOSSETTI. — Grassova družba ie odšla v Poreč.
FENICE. Cirkus Be»ini ima danes zvečer ob 8. uri predstavo.
EDEN. Tu je danes navadna variete-predstava. V četrtek 1. aprila se bo proizvajal popolnoma nov vspored.
GLEDALIŠČNA DVORANA .APOLLO" ulica Domenico Bossed 4. Marijonetistična družba. — Danes (torek) predstava ob g. uri in pol. _ _ _
Druš+v&no vesti.
Glasbeno društvo „Trst* vabi vse gg. tamburaše in tamburašice na tamburaško vajo, ki se vrši danes točno ob 8. uri zvečer v lastnih prostorih ul. Coroneo št. 5/11. Z ozirom na to, da se bo v kratkem vršil V. veliki koncert, so gg. tkmburaSkega oddelka uljudno naprošeni, da se polnoštevilno »deleža vaj, ki se vrše vsaki torek in petek.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu uljudno vabi na svoj »V. družabni večer-, ki se bo vršil v soboto, dne 2. aprila v veliki dvorani „Nar. doma"*.
Iz prijaznosti sodelujejo gospa Stularjeva, društveni pevski ebor, vojaška godba domačega pešpoika itd.
Začetek točno ob 9. uri zvečer. — Po oficijelnem prcgramu svobodna zabava in ples.
Vstopnina za člene 60 stotink, za ne-člene 1 krono. — Na zdar !
Veselični odsek.
V Trstu, dne 30. marca 1909
»EDINOST« štev. 89
Stran III
Darovi.
Za veliki Ciril-Metodov ples združene
slovauKKe mladine dopoalal je gosp. Joaip Xosak mlajši, veletržec v Tratu K 10'—
Vrlemu rodoljubnemu darovatelju i«-krena hvala. Nadaljne prispevke proei se do pošiljati ne ogl. „Jadransko banko" v Trstu ali na g.	Vladko Ternovec
t. C. blagajnik Trst Fontana 4. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je daroval g. M. LavrenČiC & K. Povodom smrti gospe Bremic se je nabralo 10 K.
Za podružnico dr. sv. Cirila in Metoda * Škednju so darovali zborovalci na občnem zboru Skedenjake „Čitalnice" 7 K.
Vesti iz Goriške.
Ustanovni občni zbor N. D. 0. v Gorici.
Ob za Goriške razmere nepričakovano veliki udeležbi vršil se je v nedeljo popoludne v Gorici ustanovni občni zbor N. D. O. — Iz Trsta so prišli tov. dr. Josip Mandić, Skalak, Bnfon in Jug. Po pozdravnem in prigodnem gor oru predsednika pripravljalnega odbora, tov. Vlad. K n a f 1 i č a je dr. Josip Mandić razpravljal o tipu, ki ga predstavlja N. D. O. Razvijal je pomen internacijonalizma nacijo-nalizma narodnosti in razrednega boja ter temu nasproti preciziral stališče N. D. O. o kateremu se bo sicer v kratkem razpravljalo v anketi, ki jo skliče N. D. O. Govor dr. Mandiča je napravil močen vtis na vse zbo-rovalce, — tudi na socijaliste, ki so bili prisotni. Na volitvah je bil izvoljen predsednikom Soriške deželne podružnice N. D. O., tov. Vladimir Knaflič.
Goriška Čitalnica. Vsled nekih opomb „Soče" glede čitalniškega velikega plesa v letošnjem predpustnem času objavila je „Gorica" dva članka proti g. A. Gabrščeku in je ob tej priliki brez vsakega povoda omenjala tudi nekatere odborove stvari v obliki, ki ne odgovarja resnici. Kar »Gorica" očita g. Gaberičeku, na to naj odgovarja gosp. Gabršček, ako se mu zdi potrebno. Jaz hočem rektificirati samo nekatera izključno Čitalnice ae tikajoča očitanja in to zaradi tega, da precenjeni g. društveniki razridijo, da je sedanji, kakor tudi odstopivši odbor vedno korektno postopal v svojem poslovanju in da ni ukrenil ničesar tacega, kar bi se dalo smatrati kakor opravičen vzrok izstopa onih 26 goapodov, ki so zapustili našo društvo ob priliki selitve v „Trgovski Dom". Naj poprej omenjam, da v društvenem letu 1909 ni prav nič v cdboru pokalo, kar bi dalo povoda javkanju „Edinosti" kakor piše v „Gorici". Resnic* pa je, da je precenjeni podpredsednik g. M. gozdni mojster Ruatija izstopil iz odbora. Storil je to skoro izključno iz službenih ozirov ta se je že na občnem zboru branil vaprejeti odborništvo in se je adal le mojem nagovarjanju. Glede pristopa novih udov omenjam, da se je proglasilo po odbornikih 26 novih členov od katerih se je 16 vsprejelo kakor redne, 10 pa kakor vnanje ude. Prvim se ni vpisnine in mesečnine prav nič odpuatilo, pri slednjih se je pa akademik^ m in mlajšim uradnikom začetnikom itd. odpustila vpisnina in se jih je uvrstilo med vnanie društvenike po sklepu starega odbora. Društvo šteje sedaj 113 udov; od tnh je 91 rednih, 22 pa vnanjih, kar spričuje, da „Čitalnica" ne hira, kakor je to poročala Gorica", to3a životarila je od leta 1901 naprej, dokler niso pristopili zopet om gospodje, ki so v društvenem letu 1901 izstopili. Čitalnica je priredita že dvakrat skupno s pevskim društvom Silveatrov večer, kar se je izborno pobr^čilo tako glede sporeda kakor tudi glede vdeležbe. Da bi bila „Čitalnica" pri tem kako škodo trpela, kakor tidi to g. M, v „Gorici", je popolnoma izmišljeno. — Glede letošnjega plesa se mora priznati, da je bila vdeležba jako pičla, kar je glede stroškov jako obžalovanja vredno. Glavni vzrok temu nevspehu, po katerem „Gorica" vprašuie je po mojem mnenju ta, da se je v Gorici ustanovilo društvo „Slovenska goriška miadina", katera pri-eja v jesenskem in zimskem času vsako uedelio in praznik plesne vaje ter te potem ikiepa z velikim plesom, ki je bil posebno letos Bijajen glede vdeležbe kakor tudi glede okusnih toalet dam. Po tem plesu „SI. ml." v „Trg, domu je bilo prav maio upanja, da se posreči Čitalnici ples ia to tem manje, *cer je bil 1. februarja planinski ples, 6. februarja veliki pk s „Gorišk i slovenske mladine" 21. februarja čitalnišin ples in 23. februarja „Sokolova" maškarada, torej 4 plesne prireditve v teku 3 tednov, zvezane z velikimi stroški za toalete dam, in tovčaiih, ko vse stoka in toži zaradi velike draginje. „Gorica" omenja zadnji jesenski koncert dne 23. novembra 1907, ki se je vršil še v društvenih prostorih, kakor pravi g. M. pred naskokom g. Gaberščeka na Čitalnico. — Ta koncert je bil istinito, kar se tiče števila sodelujočih oseb in izvršitve sporeda, jako lep. Toda manjkala je glavna stvar namreč, poslušalci. Napredna stranka je izostala, ali tudi vdeležba od strani konservativnih čital-ničarjev je bila tako pičla, da je bilo skoraj *eč izvršujočih oseb na odru, nego poslušalcev v dvorani. Zdaj g. M. vprašam jaz : kaj je bil vzrok temu nevspehu ? Po mojem mnenju nič druzega nego konkurenca pevskega društva, s katerega sijajnimi nastopi se „Či* talnica" ni mogla več meriti. Oni čaai, ko je gojila „Čitalnica" petje, prirejala gledališke predstave enodejanake igre in plesne zabave, so potekli, ker so se vsled rapidnega množenja
trgovcev in obrtnikov naše socijalne razmere in vsled tega tudi naše potrebe in zahteve glede duševnega razvedrila korenito spreme-! nile. „Čitalnica" v doglednom času ne izgine,: ostane naprej kakor bralno društvo in kakor' zbirališče inteligence vseh slojev. „Gorica", recte g. M., omenja kakor vzroka izBtopu 26 društvenikov ob spremembi društvenih prostorov:
1.	Pristop Čitalnice k „Zvezi narodnih ' društev na Goriškem" ;
2.	Naselitev „Čitalnice" v Trg. domu, kjer g, Gaberšček gospodari.
Pravila „Zveze narodnih društev na Goriškem" štejejo 26 paragrafov, toda zaman iščem oni paragraf, na katerem bi se mogel razsoden Človek izpodtikati. Glavni paragraf je 2, ki označuje namen društva in ta se glasi:
Namen društva je združiti v Goriško-Gradiščanskem obstoječa narodna društva v organično celoto, da vrše z medsebojno podporo tem lažje stavljeno si nalogo ter povzdignejo s skupnim delovanjem naše ljudatvo do kar mogoče visoke kulturne stopinje in narodne samo osvojitve.
Ša eden parsgraf, v katerem se naštevajo sredstva v dosego društvenega namena, prihaja v poštev in to je paragraf tretji alinea 3 ki se glasi:
Podpirajo se le zaslužna narodna nepolitična podjetja. Vsi drugi paragrafi se tičejo različnih društvenih formalnosti, kakor denarnih sredstev, členstva, pravice in dolžnosti členov itd. — Kakor drugi glavni vzrok izstopa, omenja g. M., preselitev „Čitalnice" v „Trgovski dom". Toda to so društveniki sami že večkrat zahtevali, kakor to jasno spričujejo zapisniki poprejšnjih let. Eo je na občnem zboru, koncem društvenega leta 1904, predsednik, prečastiti g. šolski svetnik Š. poročal, da so se pogajanja glede prostorov s „Trgov.-obrtno zadrugo" ponesrečila, ni občni zbor tega sporočila z sadovolenjem vzel na znanje, ampak naročil je novemu cdboru izrečno, da vstopi na novo v dogovore s „Trg. obrtno zadrugo! ? Tudi ni brez pomena, da je na volitvi predsednika za novo društveno leto dobil g. S,, ki je vodil društvo od leta 1901, samo 9 glasov jaz pa 21.
Propadel je tudi g. M., ki je bil skozi dve deceniji društveni pevovcdja, akoravno ]e že ▼ društvenem letu 1901 iz društva iztopilo skupno 24 naprednih društvenikov. Tudi novemu odboru se ni posrečilo dovesti Čitalnico v „Trgovski dom" in to iz čisto jedno stavnega vzroka, ker se je med tem časom v one prostore, ki so bili prvotno namenjeni za „Čitalnico" naselilo „Pevsko glasbeno društvo". V društvenih letih 1904 in 1905, ko so se vršila ona pogajanja, je bil predsednik „Tr-govske-obrtne zadruge" g. A. Gabršček in predsednik nadzorstva g. dr. Treo; in v društvenem letu 1908, ko se je društvo v „Trgovski dom" preselilo je pa bil zopet „Gabrškek" predsednik „Trgovske-obrtne zadruge" in dr. Treo predsednik nadzorstva. Po čemer so društveniki poprej hrepeneli, to je zdaj, ko se je doseglo, glaven vzrok izstopu iz društva. Kaka doslednost je to, g. M?
Zdaj mi je še pojasniti, zakaj se ni Čitalnica naselila v hišo „Centralne posojilnice". Eo je v letu 1907 prevzela „Centralna posojilnica" kupljeno hišo v Corso Verdi v lastno porabo, sem šel k prečestitemu g. dr. Gregorčiču, predsedniku „Centralne posojilnice", ter ga prosil, naj mi pomaga, da dobi „Čitalnica" dostojne prostore v palači „Centralne posojilnice". Priznati moram, da je bii g. dr. Gregorčič nameri naklonjen in je tudi z vao vnemo delal na to, da dobi Čitalnica zaželjene prostore, ker se je dobro spominjal
Velika prilika
za Velikonočne praznike 1909.
DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE
ulica Sanitt 23-25 pritličje. Dražba, ki ae bo vršila jutri 31. t. m. od 9. do 12.
Postelje, vzmeti, pernice, chiffonier?, stolice, mize, omare, police, umivalnik, ogledalo, hronometrična ura, šivalni stroj, sodi in steklenice dalmatinskega in iatrskega vina, tropinovca.
Od 3.—6. pop. velika množina svilnatih in poUvilnatih dežnikov in solnČDikov. drž - jev, ■viloHtib odrezkov, in satina v barvah.
Br. 697.
Oglas natječaja.
o
m
O
o
s
a <
o S
■H
m o to
Usojam se naznaniti cenjenim družinam, da sem nakupil od neke češke tovarne
Veliko zalogo
zgotovljenih oblek
Arcaia št. 1, blizu gostilne All'Antico Ussaro"
9J
Ima tudi VELIKO IZBERO moških, deških in otroških oblek z veliko zalogo blaga zadnje novosti po jako
- - zmernih cenah. - -
Nihče naj ne zamudi te edine prilike!
Moške obleke . .	. od	K	14." do K 60.--	
Doško j* . . .		??	I0--	„ 24.-
Otroške „ . . .	' v	??	2- „	„ 13.--
Hlače za delavce •	5?	??	2.40 „	„ 4.-
„ z blaga	J?		4.50 „	„ 12.-
Blago za obleke . •			3-"" j-,	„ II.-
tt
o '>
S
& H-
O
o
a
VI »
p *
o
Udani VITTORIO PISCUR.
Edina prilika ^
^ za Velikonočne praznike 1909. ^
i^SS^oSS!"^ ALLA CITTA DI TRIEŠTEI
TRST — ulica Giosuč Carducci St. 40 (prej T >rrente) — TRST J
novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbora paletot za nioike in dečke. - Površniki In Jope z ovratnikom I aatraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izde- 3 lovanje oblek po meri. — Fnštanjaste. srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenina I IV in druge potrebščine za delavoo p« oenah braz konkurence. — GOVORI SE SLOVENSKO. «1 J
P_
Novo pogrebno podjetje
Pisarna in prodajalna Uia Uincenzo Bellini št. 13.
Telefon št 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica Maaaimo D' Aisglio it. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j&e vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene
rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in j orL Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se nI bati konkurenoe.
Za slučaj potrebe se uljudno r>ripoiočajo HENRIK STIBELJ in drugI.
Otvara se natječaj obćinskog tajnika blagajnika mjestne općine RoČ sa godišnjom i pladom od kruna 600.
Prije nego li nastupi službu mora da položi kaucije K 1000.
U smislu č!. 13 službene pragmatike moraju molitelji dokazati, da su absolvirali nižu gimnaziju ili realno školu te su povoljnim uspjehom bili zaposleni u praktičnoj službi koje občine za barem jednu godinu dana osim toga moraju da poznaju dobro hrvatski jezik te razumjeti talijanski i njemački jezik.
Dokumentirane molbe imaju se odposlati ovome općinskom glavarstvu najdalje do 15. travnja 1909.
Glavarstvo općine Roč
dne 26. III. 1909.
Načelnik: PAVLETIC.
Mnenje g. dra. W. pl. Reich-Rohrwig-a
Primanja noravske deželne bolnišnice. ----• ♦ •-—-
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
Potrjuj šm, da sem jako zadovoljen z Vašim izdelkom
ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino
di China Ferrugginoso Serravallo) ter ga prepisujem jako rad v slučajih malokrvnosti.
MERAN. 29. septembra 1908.
Dr. REICH-R O HR WIG.
V DOB ROZNANl PEKARNI in SLADĆIĆARN1	^
VINKO SKERRt Trst, Dl. Actpedotto 15, podružnica ul. Mramore 9 g
0 priliki Velike noči bodo obe moje prodajalnice preskrbljene s poticami £ in presnici prve vrste. Prodajalo se bo tudi fine slaščice in vino v butelj. ^
Sycž kruh 3-krat na dan, moke prvih mlinov, postrežba na do«. ^
Stran IV
»EDINOSTc Štev. 89
V Trstu, 30. marca 1909
j *
Hm'	J^Vfl
KlftU OfiUISi
$e rsčurajo po 3 stot. besedo; masi tiskane besede se računajo enkrat več. flaimanjša pristojna stane 40 stotink. —--Plača se takoj. —--.
7r. |fif|o vipavskega in i?tr?kega vina od 24 do
£.d*Uyc«. 28 kron ou 56 lit. naprej. Anton Ketie O t fine štev. 169.	14
Trgovski pomočnik,
špecerijskim blagom išče službo v kakem skladišču. Govori hrvatsko, slovensko, ter nekoliko ifelij>nt<ko in nemško. Nastop takoj. Naslov pri Inserutnem oddelku Edinost!.	560
Službo
želi preme niti izurjen kontoriut, dober računar ter vefič knjigovodstva in ko-responderce v alovenščin: in nemščini. Vstop lahko takoj ali pa pozneje. Ce:; .^ne ponudbe ae prosi pod šifro „H. M. 17" poste natante, Gor-ca.	612
7alftna ^^^ tz štajerskih, kranjskih in vi-LolUlJa pavekih hribov, kakor kuhane in sveže gnjbti, praske, graške in kranjske najfinejše klobase ter dunajske, štajerske kokoši in Poulards, po najnižji ceni. — Ivan S u b a n, Via Caserma 13. (519
priporočam
Za Velikonočne praznike
mojo pekarno v ulici Kette Fontane štev. 1. Sprejemam vsakovrstno pecivo; prodajam najfinejšo moko iz prvih mlinov. Posebnost: pince in presnici. Udani Anton Pahor.	618
Skoljo-Vrdela 218
zemlje.
hiša na prodaj, pet prostorov, 600 klafr.
617
Malo
Edinosti.
zemljišče za zidanje na jako lepem kraju ee proda. Naslov pri Ins?ratnem oddelku
616
Nova izdcluvaliiica gl&sovirjev ::
C. Olivo, Trst
al. Felice Venezian 13, in ul. Kadonna del Mare 4 (pritličje)
(ilasoTirji in Planini - Oriestrcni zaiujili novosti
Prodaja — Menjava — Posojuje
nja in popravljanja. — CENE ZMERNE.
Zaloga porešk. vina
vaslug, ki jih ima Čitalnica za „Šolski Dom". Toča kmalu potem ]e g. dr. Gregorčič cd-*top:l cd vodstva „Centrebe posojilnice" in l a njegovo mesto e iri^ćl g. profesor Berbuč, ki j a ni bil Ć'tfelnici tflko naklonjen. Dne 21. aprila se je vržilo ogledanje od „Centr. p^aoj »c:cew ponujanih prostorom od strani č.talnibkega odbora in uiugih društvenikov. Vsi so bili mnenje, da bi prestori pt polnega Lga;fili društvenim petrebam, toda vsi so pa b h tudi prepričani, da je 7fchtevana caienj-r:na 1200 K previsoka in to tem bolj, ker bi bila morala Ćitdnica vsakokratne porabo dvoiana Se posebej piaćevati. Priče'o se je zlaj ustmeno pogajanje z gospodom pred«ed-i ikoni, toda brez ugodnega vsptba ker ae je ta gospod Čitalnici nasproti postavil pepel borna na kramarsko stališče, kar je tuul naravnost povdarjal na ljudskem vrtu, kier sme se jaz ia gospeda M. in R. ž njim pogajali.
Toda najlepše pride sedaj. Čitalnica K dobila od „Centralne posojilnice" dopi?. v katerem te jej naznanja, da cdteza ponudbo giede prostorov, ker bo te za se rabile. S tem je bila naša nada, da dobi Čitalnica v hiš „Centralue posojilnice" primerne prostore, pokopana, ktr druga ponudba je bila glede prostorov tkrajno aeugod a ter je prišh'. potem, ko je rok odpoved stanovanja potekel. S tem sklepam ter prosim ob enem g. M., da pusti v miru Čitalnico in njene društvecike, ki se v novih, moderr.o opremljenih prostorih „Trgovskega doma" izb ^no
počutijo.	__I. e.
Vesti iz Istre.
Tujci v Opatiji. Od 1. januarija do 24. marca 1909 je obiskalo Op*ti|0 6966 oseb. Od 22. do 24. marca 1909 je na novo dešlo 480 o*eb. Dne 24. marca 1909 je bilo navzočih 3344 oseb.
Gradnja električne železnice z Reke do isterske meje. Reška municipalna delegacija ;e te dni razpravljala piediog mestnega magistrata, da se občinska električna železnica podaljša do istrske meje pri Eantridi, da se spoji z avttii sko električno železniško mrežo. Stroški «3 priračunieni ca 48.000 K, Proti prediogu je govoril državni poslanec in mestni zastopnik Zanell*, ki vidi v gradnji te proge cškodovanje Reke v nsrcdceui in gospodarskem oziru. Po d*l;6i debati je Liia predloga vgprejeta z dvemi glasovi večine in pride *edai mestni svet v konečno potrditev.
Iz Doline dne 29. marca. Včeraj smo pokopali v Do!is.i Jerico Zupan, sestro dekana in častnega kanonika monsigaor,a Josipa Z u puna. Pokojnica je bila jako d brega srca in je osobito reveiem rada pomagala. N. v m. p!
Vesti iz Kranjske.
Na občinskih volitvah v I d r i j i je v vseh treh razredih zmagal* napredna ttrauka.
Vesti iz Štajerske,
Mož zabodel ženo. V Gradca je 38-letni
ec Doihcger umoril svojo 27-letno ženo Ane, ker je t sled vednega pretepanja zbežala s triletno hčerko od njega k svou materi in b hotela več k možu nszaj. Dollinger se ie fckrivsi splazii v %tanovtnie svoje tašče, tam počakal ženo in jo osemkrat z nožem zabodel Štiri do pet ran je bilo Btortnih. Tuli otroka je hotel zaklan, i a se mu je nekako ponesrečilo. Dekletce ima le maihno rano. Dol-linger se je sam prijavil socišču.
Strokovni tečaj za mizarje priredi štajerski obrtno pospeševalni ur« d v Gradcu, tekem poletja. Tečaj bo trajal Sest tednov.
Nemško šolo v Gaberjih, ki jo rgredi neu.&ki rfiuli ere.r."4 pričao zidati to spi mlađ.
Vesti iz Koroške.
Deželnozborske ožje volitve na Koroškem.
Ni d-jitlnozb>«asih iž»h volitvah 27. t. m. je bil v volilnem-okriru Celovec okolica izvoljen nemško iiberalni kaneudat Metnitz s 7732 glt so Vi, a 1 o v e n s k i kandidat Grafe-n:-uer je dobil 6042 glasov. — V belj&škem vcLlncm okraju ]e b:i izvoljen socijalist Ech s 3673 gasovi, nemški nacijonalec Brugger je dobil 658 glasov. — V volilnem okra u Špi:el ob Dravi je biio cddanih 6571 glasov, od teh je Steinvender dobil 6178 glasov. Kršćanski sociialc. s e volitve niso ▼dele tili«
Razne vesti.
Vseučilišče v Kairu v Egiptu. S pomočjo intebgectuh domačinov se Enuje v Kaira v Egiptu egiptovsko narodno vseučilišče. Otvo-tila se je za to ja*na subskripcija, ki je
imela zelo dober V6p h. Hassan Bev-Zsred * ^/^ci/O in rr^^^&iicS/O — bogat veleposestnik - ie sam prispeval I KOVSSKa \U s^P > 3s1ISiia G5>a
okroglo 252.000 K. —
uĆbVbik bodo
ANTON REPENSEK
knjigovez v Trstu, vla Cecilla 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico,
v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča
dela
točno In
SVOJI
po zmernih cenah.
K SVOJIM!
PRODAJALK [CARSKIH DR
J3SIP OPPENHEIM
1| urar In IzdelovatelJ čaaomerjev
Crst, Corsostev. 5 (blizu knjigarne Vram)
BOGATA 12BERA blatih, srebrnih in kovin'iStih ur.
Stenske ure z modernim zvenilom.
PRSTANI, UHANI. VERIŽICE itd. po zmernih oenah.
Popravljanje se am po m cenali in z garancijo
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
ud. Sala? ini
ul. Posi8 Nuove
Aila cittS, di Londra
Trst - Ul. Coroneo 3 - Trst
— — (LASTNI IZDELEK) — —
iz kleti g. Sebastiana Sbisa
Izbrane vrsti, Posebno m za družine-
Prodaja ns drnono in na debelo.
::: POSTREŽBA NA DOM. :::
ud,
Porite deiia Fabra 2
(vogal To/rente> Velik izbor izgo:uv!jenih oblek za moške in dečke kostumi za otiske. Puvišniki, močne jope, kožuhi in r&roih paietotrv. Obleke za dem in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Neprcmoćlji-i p'asči (pristni angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozemski: tovarn. Izgotovijajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, poudno m eie^antno po nizkih cenah.
Mirodilnica
Arturo Castelreggio
===== nasledniki G. MIZZAN ■ ■ -
Ea03IE2332	H ...	E B St
e a RBstnuraciiff S B
::aiio citta di Frincoforis. Trst"?
ul. Ilolin Piccjlo št. 17 ^
B 52 □ ie S e
KOSILA in VEČERJE v abor.ementu in sila Charte
Kosilo in večerja, meee5nj K 40-— Samo kosilo . . „ „ 16.—
Steinfeldako pivo prvo vrste. Ištislso vino, opolo, telo briško in štajersko.
FRAN HEINRICH.
■ ■ B ■ ■ fc B ■ B B g B B B SKBEaH
nnnnnnfinfinanmifMB
fir\m pstruzzi pek. fini
kovač-mehanfk za stroje ia motci je
Tovarna sledilnih peći (SPARHERO)
TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971.
flMMMMMNNMMMNMMMMP
Trat, Camp? S. Giacomo 2. - Tel. 12-2
Zaloga mi - Mrv i šip.
Petrolej in špirit. Mrežico Auerjevo luč. iznamka zvezda) po 30 stotink.
■■iiiihiBim ara —— ——
TVBĐKA _
ostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via 5, Giovanni 16, I. n,
(zraven Restavracije Cooperativa eat Haekeri
D 1
Teran . . po 48 stotink liter. Belo vino po 64 stotink liter, | p^jjja na mesečne aii
HH tedenske obroke obleke ^	.	in površnike za moške,
Tovarna iseleza i perilo s. t. d,
za zgradbe in artistične predmete j fla]dogovorne]še ecne.
TH. DECJTSCH, Grazil
nprejn":e po jako zmernih cenah toliko za tnremstvo kolikor za inozemstvo
vsakovrstna fina dela
kator n. pr. železne ograje, štedilne peči, vsake vrste dela v železu za zgradbe, kakor tndi
železna okna in železne ronlean.
klois
Um
s
Prodaja tudi koruzno psirje za postelje
ulica Loigi fia Faleslrina 2 (ogel ni- Coroneo). Dr. Fran Kcrsano ||
Specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij v Trstu v ulici San Ni:oi6 slev. S
(ned Jadransko banko)
Snreiema od 12. co l, ia cl5. ia pel đo 6. ia pi pe^i.
c&i 3SE1SIIS;. jtsl li: IM	išM
izdelovali!iea

SI
si
Pekarna Josip Stritof
Trst, ulica S. Giusto 3
Z&loga na debelo ulio a S Giusto št. 1
Fllijalka Piazza Veoohla št. 6 (Bosario)
svež kruh trikrat na dan
Augležki in narodai prep€<enci ^biSkotinl)
(Po*tr-iUi na dami. - Jeslvine in kolonijalno blago. — Izbtra napoljske in bolonjske »med ter moke iz. prrlh ogrskih mlinov. — Olje, jesih, milo itd.
Pošljejo se poštne pošiijatve cd 5 kg naprej.
glasovirjev ::
rst
ul. Felice Venezian i 3, in ul. M&iionna del Kare 4- (pritličje)
GiasGTirji in Pianiui - flrtestroni zadujii irasfi
Prodaja — Menjava — Poeojujo Ugla5anja in popravljanja. — CENE ZMEMNE.
Nova in bogata za otji vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalno in jedilne sobe na isbero. Najnovejši uzorci.
Trst, Via de i Rettori št. !
Telefon št. 71 Romano IV
o ®

*9
PRVA IN BD'NA —
V novi pro^ajalnici
F. COSTANTINi
TRST, uliea S. Iiazzaro 15
cb strani cerkve sv. Antona novega
— »e prodaja —
izvrstno oije po 88 stotink.
fi. pilioval:
mehanična delalnica
Trst — ulica del Trionfo
izvršuje vc ako vrstna
ALBERT BROSCH
Trst, ul. Sv. Antona 9. Kcžuhcvlnar »n izdelovalec kap
odlikoven na razstavi v
pis rita v vojaku su vas i
konceiijoniraiia od ria. e. k. nasceitniitra
ulica Bachi št. 12, II. nad.
CHOD POD PREHODIŠ KM.
Trstu leta 1882.
Velita saloga imm in kap ia vojake in ci?«.
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ;er jamči za Jkodo provzroČeno po moljih in po požaru.
t
1!
ie sam prispeval
Na vseučilišču po-domać: egipčaLbki uče*
prvi uraS
Bifi n^er t Se!-n-
ima svojo
nouo protiu-lalnlco v ur
v TSS^U ui. Vinc. BeSiini 13
nasproti cerkve svet. Antona novega
Vsakovrstne verižic po pravih tov. cena
Daja nasvete in informacije o v.seui, '*ar se tiče novačenja in vojaSke službe. Izdeluje in odpoSilja vsako vr-to pr'.?euj v - , ja^kega značaja — opro>čenje od voiašiih i vaj iri kontroluih shodov, enoletno Uobro- ; voljBtvo, ženitbe, do-.ezauje zakonitih ugod- ■ nortti glede prezenćne filužb9, vsprejetja v vojaške šole itd. — PooblaAčeua je zasto- j pati b transe pred upravnimi oblastnijarai. | Pcareduje v najtežavnejih slučajih. — Ke- ) 3*"van;e hitr i tečno
URADNE U S E : Ob dalavnUnh odS -lv. prea^. m 4.-7. pop
Oh r.ed ljah in praznisih ud 10 -Vi. opoi. lfBm
II Iicii IJ«1	i""......- — ------••	lam
tt-:------1
i d m m j m,

a -a p
JIS^IV^
f: ?. a a 11 J-.
Vi/ 'jt

_kakor tudi nikal«: vanja.
deloma domač; egipčaLbki uče- < njaki, deloma francoski in acgleSki vseučiliški ^ prcfescrji.
Turške srečke. Senata zadetih, a ne HvigD.ieuib tutških srečk, kaže, da od leta 1870 pa do 1. 1908 ti buo dvignjenih oiem javnih d. bit*ov	HOO.OOO i\ankov ter
7229 raznih večjih m maDjših dobitkov ▼» bkupnem znevku 6.033 650 frankov. Ker so!
te »rečite raz&irjene bkoro izključno le po	• • u • j	•
-ostdi.ih deželah Turčije — najbtij v Avstriji j Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni osebni davek; preserbuje — reprezentira ta brezbrižnost lastnikov do-:	prizive proti pretiranim odredbiRam in pogrešenim klasifikacijam.
virS0^0^: Uraa je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto o5 9. nre pre9p. 9o 1. pep.
torej pazi ? svojo korist oa srečkaojs. i ^sss^sssssssss^^	—" —

zadevah
Trst, nlica doU'Istituto IO, ISIB, S.
Umstni zooje /
plombiranje zoboir.
izdiranje zojgv br m m ^saice aoiečiae
v zobozdravniškein kabinetu
dr.3.Čermaki! {.^scher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadat.