nedelj ** m praznikov. , iailj ezeept ■^dc. Holidajs. 3eah155hl PROSVETA glasilotslovenske narodne podporne jednote Uredniški in upravnllkl p Mtorl: 2647 bouth Lawndale Ali Office of Publioatko: MftT South Lawndal« A ve. Telephone, Rockvrell 4004 £^TTfSl CHICAGO. ILU PETEK. It. SEPTEMBRA (SEPT. II). 1141 = Subecription $6 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 199 Accepunce ter mailinf at ■pedal rele of poeta«« provided ter in aection 1101, Act of Oct 2, 1917, authorlsed on June 4. 1011. IHODNJA KONVENCIJA VRŠI V MINNESOTI Gl. odbor je povečan« Resolucija za publikacije sprejeta -h. Pa« 18. sept.—V predpoldne (9. seja) je icija odglasovala, da delegatov znašajo $12 Plače izvršnih odborni-"Hianejo po starem z dodat-da ima gl. odbor pravico plače do 15 odstotkov, če ■ Plače vseh ostalih gl. kov ostanejo po starem. stu bodoče konvencije lili dve glasovanji. Pri pr-glasovanju sta Eveleth in dobila največ glasov, to-Jutne večine ni bilo. drugem glasovanju je Eve-dobil dva glasova večine in ja konvencija SNPJ se v Minnesoti. i seji je odsek za reso-predložil resolucijo o pu-:jah SNPJ, v kateri je med tudi določba, da v bodo-odbor določa politične Prosveti. Proti tej do-je nastopil gl. porotnik Fr. s predlogom, naj se to se je dolga debata, ) je pa bil Barbičev pred-izen in določba, da bodo-leta bo gl. odbor določal, delavske stranke in kan-naj Prosveta podpira, je frejeta. drugem glasovanju je bi-o publikacijah SN-:jeta v celoti skoro so- popoldanski seji 18. t. m. encija začela s pravili, mnogo izprememb predse dolge debate. Prva ki je bila sprejeta, je bila, va, ki imajo* 500 članov imajo pravico do treh v. > ' :jeno je tudi, da se gl. iztek poveča za dva od-ki sta podtajnik in di- mladinskega oddelka, in atletike. Bolniški Ujme odbornik zase kot je j« je bilo sprejeto, da se distriktnim podpredsed-dodata he dva. da jih bo nadzorni odsek je tudi po- m pet članov, dva nova. za preklic clnosti no gibanje ••eriike oiene tile |wis.. 18. sept.— »ja Ameriške legije, ki v tan mestu, je spreje-»J*. da kongres prtkli-'»InoRtni zakon, za od-/«nkcy gibanja ameri-^ene sile in revizijo *v*tt)c vojaške službe, pošiljanje amerl-^ ozemlja tujih držav, teh resolucij jc podprla zunanjo po-■^teveltove administra ln<*ni zakon, za čigar * * legija izrekla, pre- * ameriškim par-. cone in potova- državljanom .na ^'jevnih driav Vae * » bile * v*čino Drobiž s konvencije Piiisburgh, Pa.—Brat Bolka je priporočaj Milwaukee za bodočo konvencijo. Med njegovim govorom se je električna pahljača v kotu podrla. Kdor je že kdaj slišal glas brata Bolke, ta ve zakaj, e * e.. Brat Podboršek se še vedno trudi na konvenciji dopovedati, da njegovo ime je P-O-D-B-O-R-Š-E-K. Ker je nevarno, da se bi tudi njegov .krvni pritisk vzdignil, se priporoča delegatom, da si ime Podboršek zapišejo ter ga pravilno izgovarjajoč * * * Delegatje, ki so priporočali, da se konvencija vrši v njih mestih in govorili o dobrih klobasah, ki jih imajo, naj prihodnjič pošljejo "free samples" delegatom pa bodo imeli več uspeha. • • * V Mihvaukeeju so obljubili "free beer". Barbič, ki pije le mleko, je bil za \Vaukegan, "kjer ima punco," kot se je poročalo na konvenciji. • * • V torek smo imeli medveda za vratarja. Delegatje se ga niso nič bali in bi bilo baš tako, ako bi postavili tam kakšnega zajca, ki se jih ne manjka na eboru. e o e ■* Da je sestra Rožanc lepa punčka, to radi priznamo, da se pa delegatje poelužujejo gl. odbora za poštarja pri pripravah sestankov, ni pravilno. Protestiramo! • • • Brat dr. Arch je že nekaj delegatov poslal domov, ker so bili bolni. Mojega protikandidata grlo boli. Dal sem doktorju cigaro in jspam, da pošlje mojega protikandidata domov.—Nekdo> e • • Lepotic ne bodo izbirali na tej konvenciji, ker ni upanja, da bi katera delegatinja porazila sestro Rožanc. Brat senator Blatnik pa zasenči vse fante, celo Majka Kumerja. e • Megla—megla—kamorkoli ozreš, samo megla! Megla je bila v sobi, ko se je prebudil naš Potokar iz Chicaga. Kot vesten član konvencije vsta ne, četudi malo bolj težko, pri žge luč, se okoplje, obrije ter obleče. Predno zapusti sobo, pogleda na uro, da ne bi zamudil zborovanja, ki se prične ob fl. uri. Gleda, gleda ter si mane oči. Ali ura gre? Da, gre, gre! Torej je prav—ura je baš deset minut čez štiri!— Se usede na stol in sliši se, ko jamra: Megla, megla, megla zvečer, megla zjutraj, megla ves čas megla povsod . .. Federacija za pomoč Angliji Obsodba Lindbegho-vega protižidov-•kega govora —JSrsry, m* i Danvillo. I1L 18. sept.—Konvenciji državne delavske federacije, ki se vrši v tem mestu, so bile predložene resolucij«, da Amerika nudi večjo pomoč Veliki Britaniji v borbi proti nacij-ski Nemčiji, kakor tudi sovjetski Rusiji in vsem drugim sovražnikom nacizma ter Kitajaki. Reuben G. Soderstrom, predsednik federacije, v svojem poročilu konvenciji ni omenil Rusije, sedanje zaveznice Anglije, izjavil pa je, da podpira predlože-ne resolucije. Charles A. Lind-bergh je bil okrcan v resoluciji, katero je predložil delegat čika-ške unije izdelovalcev denarnic T. Carle. Ta poziva konvencijo, naj se pridruži obsodbi oatale Amerike Lindberghovega proti-židovskega govora, ki ga je imel Dea Moinesu, Ia. Reaolucija pravi, da se je Lindbergh razgalil kot sovražnik Židov in a tem poteptal ameriška načela. Unija mlekarskih delavcev v Chicagu je po svojih delegatih predlagala!, naj konvencija apelira na Rooeevelta, naj skuto vzpostaviti mir med Ameriško delavsko federacijo in Kongresom industrijskih organizacij. Willlam A. Lewis, tajnik-blagajnik sveta čikaških tiskarskih unij in član roBolucijakega odseka, je dejal, da ima ADF odbor, ki je priprav-jen na pogajanja a CIO. Nadaljnji korak mora atoriti CIO. Včeraj je govoril na konvenci-i Martin P. Durkin, državni de-avski direktor. se sprejete z r*! Pr,*dsednika. department J* brtr sprejeta Stavka elektrarakih delavcev zlomljena Kanaas City, Mo., 18. sept.-Mestna vlada je s pomočjo policije zlomila stavko, katero oklicala unija elektrarakih delavcev, včlanjena v Ameriški delavski federaciji Preden je poli cija šla v akcijo, je governer Porreet C. Donnell zapretil. da bo poslal državne policaje v mesto, če unija ne prekliče stavke Mestna policija je aretirala pet stavkarjev in Alberta F. Wrigh-ta. reprezentanta mednarodne bratovščine elektrarskih delav- Zasega lastnine holandske kraljice Nacijske oblasti objavile dekret Hague. Holandska. 18. sept. — Nacijske avtoritete ao odredile konfiskacijo vae lastnine holand ske kraljice Viljemine in članov njene dinastije. Kraljica ae nahaja v izgnanstvu v Angliji. Viljemina ima palače v Ha gueju, Apeldoornu in Amsterda mu, kneginja Julijana in njen soprog Bernhard pa v Soestdy ku. Poleg palač ima dinastija posestvs in drugo premoženje v več holandskih krajih. Dekret nacijake vojaške oblasti pravi, da bo zaseženo premo ienje prišlo v področje onih, ki bodo skrbeli, da bo javnost imela koristi od njega ^rih. rs ' >1" manjši-Znanje r»d noše je. t "^'"ni pomoč eo-^ * bilo zavrženo. cev. Priporočilo je vsebovalo poročilo, ki ga je pred*!** James C McCabe iz New Vorka. Organizacija zahteva prelom odnošajev z Nemčijo New Vork, 17. aept. — Odbor za obrambo Amerike je ainoči pozval Rooaeveltovo administracijo, naj takoj pretrga dlploma-tične odnošaje z nactjsko Nemčijo in fašistično Italijo in ae izreče za pozitivno akcijo v prilog Veliki Britaniji. Ameriška bojna mornarica naj sodeluje z angleško pri protekcijl pernikov, ki vozijo ameriško orožje In bojni material v angleške luke Načelnik 'Kibora je Lewia W Doug-las, bivši direktor budžeta. On apeliral na Rooeevelta, naj odkloni vsak sporazum z Japon-iko, kt bt ogražal ameriške in-in pomaga Angležam v slučaju japonskega napada na ! Singepor, Siam in holandsko i Vzhodno Indijo. POGAJANJA GLEDE PREKLICA RU DARSKE STAVKE Dvanajet jeklar en usta• vilo oprat ZELEZNICARJI ZA-HTEVAJO PO-CITNICE Waahia0toiL D- C~ 18. sept — Konferenca repretentantov rudarske unije UMWA in jeklarskih kompanij, katero je sklical federalni posredovalni odbor s namenom, da ae ptavka v tako-zvanih "kaptivnih" premogovnikih konča, je bila ainoči pretrgana. William H. Daviš, načelnik odbora, je dejal, da ae bodo razgovori danee obnovili, zaeno pa je izrekel upanje glede sklenitve sporazuma. Daviš je rekal, da je John L. /Lewi», predsednik rudarske unije, predložil načrt glede preklica atavke in obnove obrata v premogovnikih. O tem se bo vršila razprava, ko ae predatavniki obeh grup danaa aestanejo na konferenci. Poerodovalni odbor je prej apeliral na Levvisa, naj takoj prekliče aUvko in ae potem pogaja z jeklarskimi kom-panijami, ki posedujejo premogovnike, toda on je apel zavrnil. Davia ni razkdi podrobnosti Lewiaovega načrta. Okrog 43,000 rudarjev je zavo-jevanih v stavki, ki je bila okli-cana zadnji pondeljek, ko ao jeklarske kompanije odbile zahtevo glede zaprte delavnice. Hasleton. Pa« ll. sept.—Štiri tisoč rudarjev ni polju trdega premoga se je ismilo na delo, 20,000 drugih pa še vztraja v stavki, v katero so stopili pred enim tednom v znak protesta, ker je diatriktna rudarska unija UMWA zvišala članarino od enega dolarja na $1.90 na mesec. Trije premogovniki ao obnovili obrat, ko ao kompanije zagotovile rudarje, da ne bodo odtrgale dodatne članarine 50 centov od plače, dokler ne bo apor med njimi ln uradniki diatrlkt-ne organizacije izravnan. Youngatown. 0„ 18. sept.— Dvanajst jeklarn korporacije Camegie-IUinois Steel je mora lo zapreti vrata zaradi "divje" stavke strojnikov, članov unije CIO. Okrog 3000 delavcev je prizadetih. Strojniki ao zaatavkali v znak protesta proti zaposlitvi vajencev. Korporacija ima za več milijonov dolarjev vladnih naročil. Chlcago. 18. sept,—Zastopniki železniških bratovščin ao včeraj nastopili pred član! vladnega posredovalnega odbora, katerega« je imenoval predesednik Roo-sevelt, da prepreči stavko na železnicah. Načelnik odbora je Wayne L. Morse, dekan pravnega oddelka državne univerze v Oregonu. Zastopniki ao zahtevali plačane počitnic« za člana štirinajstih bratovščin in zvišanje plače za trideset odstotkov, kar pa ao kompanije odbile. Izjavile ao, da bi se izdatki povečali za $900,-000,000 na leto. V Imenu bratovščin ata pred člani odbora govo- Domače vesti Oblaki Chlcago.—Glavni urad SNPJ in uredništvo Proavete so to dni obiakali sledeči: Tomaž Frank is naaelbine Adah, Pa., ki je na poti v Fontano, Calif., kjer se atalno naseli na farmi avojega prijatelja; Mary in Helen Hudale is Braddocka, Pa.; Barbara, Roae Marie, John in Opal Burgar is Girarda, Kana., v spremstvu Helen Burgar is Chicaga. Nov grob v WUlardu VVillard, Wis.—Dne 16. t. m. je tukaj umrl John Zagožen, atar 72 let in doma lz Braslavč na Štajerskem. Bil je član društva 735 SNPJ. (Poročilo ne pove, če pokojni zapušča družino ali ao-rodnike.) Voetl ta Clevelanda Cleveland.—Dne lfi. t. m. je umrla Lucinka Terakan, start IS let in rojena tu. Bila je članica SDZ, ustanovna članica Glasbene matice in učenka na euclid aki centralni šoli. Zfepušča mater in starega očeta. — Poroko: Charlea Gabrenja ln France« Be-nedict, John Grilj in Ann Rezin, Alvin Peček in Mary Klopčlč, Anthony Sterkal in Mary Mari-člč, Otto Jelinek in Florenco Ko-dromaz, Edvvard Čebular in Ge-raldine Remley, John Medvido-vič ln Slava Medvedlč. - V prostorih centralno YWCA ae je 17. t. m. odprla mednarodna r«Mta-va domačih del, na kateri s6 zastopane tudi članice Jugoalovan-akega kluba. — Dne 10. t. m. je umrl Nikola Pavlakovtč, star 41 let ln rodom Hrvat. Tukaj zapušča aeatro in brata, v Chicagu pa očeta, enega brata ln tri ae-atre. Kanada prepovedala atavke v obramb* * nih industrijah ~~ Ottawa, Kanada, 18. lept.-Delavski minister Norman Mc L»arty je nynanil, da ja kabinet na avoji sdji sprejel odredbo, ki prepoveduje stavke v obramb nih industrijsh. Doslsj je bils v veljsvi odredbe, ds je oklic stsv-ke nelegslen, dokler poeebni vladni odbor ne poda odloka, da je upravičena. Nova odredba po meni preklic one, ki je bila do slej v veljavi. Delitev krompirja v odmerkih v Nemčiji Berlin, 18, sept.—Krompir, ki ae ni delil v odmerkih v Nemčiji, je bil postavljen v vrsto dru gih živil in potrebščin, ki ae dobe le v odmerkih. Zadevni dekret je bil ainoči naznanjen in je ato-pil takoj v veljavo. Avtoritate so zapretile z draatičnimi kaznimi onim, ki skrivajo tivils lh navijajo cene. Vsi ti ao bili proglašeni za kriminalce, katere čaka dolga zaporna kazen ln v izred nih slučajih smrtna obeodba. Hitlerjeve armade pri vratih Kijeva Finska poročila se glase, da so Nemci razbili rusko otoiko trdnjavo pri Leningradu. Bolgarija mobilizirala armado 350,000 mol. Rusi in Angleži zasedli teheranska predmestja. Ameriška finančna pomoč sovjetom Moskva. 10. aept.—Nemške ko- skom, sovjetsko luko ob Arktič- lone so dospele do vrat Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, pravi danes objavljen uradni komunike sovjetakega informacijakega biroja. Bitke se nadaljujejo na vaej fronti. Kijev Je tretje največje rusko mesto in ima okrog 850,000 prebivalcev. .Od Moakve Je oddaljen okrog 500 milj, od Odese, oblegane aovjetake luke ob Črnem morju, pa 300 milj. HeleiakL Plnaka. 19. sept.-Finaki vojni poročevalci javljajo, da ao Nemci razdejali otoško nem morju, ae glaai vojno poro-, čilo. Syvaeri leši okrog dveato milj aevernovzhodno od Leningrada. Poročilo doatavlja, da prodiranje finaklh čet na vihodni fronti ovirajo deševni nalivi. Pokrajine ao bile ispremenjene v močvirja. V več aektorjih ae verno od La-doškoga jezera morajo Finci graditi ceete. Sovjetski letslet niso UBtsvill gradnje e«li. Teheran. PersUs, 18. sept.— Štiristo ruskih psdslcev in moč- trdnjsvo Kronstsdt, ki strsši do- ni oklopni oddelki so včersj oku-hod do Leningrsds. Vsi topovi in pirsll strstegičns predmestje To-topniške bsterlje to utihnile po hersns, glavnega persljakega atrahovitem nemškem bombar- meets. Po okupsclji teh ao ruaki diranju otoka. Ankara, Turčija. in angleški vojaški čtatnlkl vko-19. aept.— tekali v mesto, ds preprečijo Sem dospela poročila ae glaae, j trenje s Pertljci. Masne aretacije na Norveškem Stockholm, Švedska, 17. sept. dva tisoč Norvežanov je bilo aretiranih v zadnjih dneh, se glase sem dospele poročila iz Osla. Mnogi so bili postavljeni rila Bert M. Jew*ll. predsednik pr bili uveljevljeni I zepor ne obu^bo podžigenje od- ™£ ■^IrLLSr glede zaščite ameriških in en-lpi»re preiti Quislingovetmi reši- "^la mnogo p,Ura*. gleških pomikov, ki ae nahaja- mu Nacijska sodišča ao zap<>*l# | Helsinki. Finska. 18 sept— jo v tukajšnji luki Alberto Ru-I ne, odkar je bilo izjemno sUnjf Finski infantertjski »iddelki, pod-bio, načelnik rrKMTiarične polici v Oslu preklicano Ne etotine prti s tanki m b»ijnlmi letali, naje Je dejal, de polirtjaki aretlrenlh v zadnjih skakujejo SyvaeH, vaino žele*, straži jo parnike pomolih, da dneh zaradi opozicije proti ev-nišlo križišče i#»> pr*»gl železnice preprečijo aeboUžo in špkmežo 1 torltetam. ki spaja l^ningrad s Murman Eksplozija uničila tri švedske ladje Mno»anaki Jud. fej'"— Kapitolska policija je Ignorirala besnečo hordo in prav tako ao jo ignorirali kongresni ki. Nekatere teh ženak so se obnašale kot zblaznele "Ubijte me, uatrcltte me, jas rada umrjem nameato svojega sina'" je odmevalo po hodnikih ln stopnicah Kapitola. Nesreče ni bilo nobene—empak, ko ao nekaj dni kaaneje v spodnji kongresni zbornici glasovali, je predlog sa podaljšanje vojaške službe prodrl samo s enim glasom večine! Pet in šestdeaet demo-k rt tov—večina Ircev!—je glasovalo proti predlogu Ali ao m* ustrašili ženak? Kdo ve. Apttarji America First s svojo žensko "iturmarmko" gardo so si lahko mrli roke Demokracija al lahko dovolt marsikaj, ampak nekje mora biti meja, če ae noče osmešiti In ponižati na dno—gnojnic* Ameriška zgodovina ve puvedatl o znameniti tenaki. ki ae je počuti domača in udobno. Nato smo se podale v Cathedral of Learnlng (univerzo), kjer smo si želele ogledati jugoslovansko sobo. Seveda si je nismo mogle ogledati naUnčno, ker je bil v njej ravno pouk. Ker sfho bile že tam, smo si ogledale tudi Heins Chapel in Stephen Foeter Memorial. * Od tam smo se podale v okrajno ječo. Tu so nas razdelili v tri skupine, od katerih je vsaka dobila svojega policaja, ki nam je razkazal jetniške prostore. Jaz sem ai vedno predsUvljala, da je ječa črna, zamazana in zanemarjena, pa ni Uko. V tej ječi je vse lepo pobarvano s svetlo barvo. V resnici ne izgleda Uko dolgočasno, vse je lepo snažno in jetniki obojega spola imajo proaU ure, da lahko igrajo žogo ali kak drug šport, se sprehajajo ali posedajo. Seveda, svobode nimajo, ker vse to e za visokim zidovjem. Potem smo si ogledale Rozalia Foundling HospiUl, Buhl Plane-tarium, radijsko postajo WKKA m tiskarno lista Sun Telegrapha. Prileten mož nam je vse razkazal.' Videle smo, skozi koliko jrocesov gre list predno ga mi jeremo. Paz sem rekla, da se mi zdi, da je to delo zelo dolgočasno, nakar ae ena naših članic hitro oglasi, da je gospodinjstvo najboljše delo. Zmeraj se lahko kaj novega skuha in večkrat se mora kaj pokusiti. Seveda, za tem pa pride pokora: debelost. Delamo načrte, kako bi shujša-e, kar pa n! Uko lahko. Tako je prišla šesU ura popoldne, toda me smo si želele ogledati Še County, Home v Woodvillu, ki se nahaja na 915 akrih zemlje. Naša Ujnica nas e Že naprej prijavila. Prijazen vodnik nas je že čakal in nam radevolje razkazal vse, kar je mogel v par urah. Najprvo nam e pokazal moderno urejeni svi njak. Vse se odteče in voda spere vso nesnago, tako da se ičetinarjem prav dobro godi, kar se jim tudi pozna. Samo eden prašič tehU 000 funtov Vato smo si ogledale še govejo živino. Tudi pri njej je vse lepo urejeno. Imajo zelo lepe krave ki dajo dosti mleka, ki pa vsega porabijo v tem zavetišču. Kot jc mnogim znano, se tukaj nahajajo umobolni, jetlčnl in oaUreli ljudje, ki nimajo svojega bivališča. Vodnik nas je vodil od poslopja do poslopja; povsod vlada red in čistost. Pred no any> od tam odšle so bili ie večinoma vsi v posteljah. Tu pa Um se vidijo v srce pretresujoč prizori, posebno med slaboumni mi. Zahvalile in poslovile smo se od našega apremljevalca. 2e je bila deveU ura, ko smo prišle domov na Midway. Dasi smo se precej utrudile ker smo mnogo hodile, vendar upam, da nam bo U dan osta oblake dima in pridne delavce, na drugi pa lepe ženske, vesele otroke in aktivnosti. Umetnik t>i bil rad naslikal še lepši Pitts-3urgh, toda mu je smrt prekrižala račune. Da bi mu bilo živ-jenje podaljšano, bi bil9 gotovo naslikal izvrstne šole, cerkve, bolnišnice in vse drugo, kar na-pravlja veliko mesto pomen Ijivo. Pozdravljeni delegatje in de-egatinje! Upam, da boste izvršili dobro delo za napredek in porast SNPJ.I-' Margaret Capuder povedano, da nismo vst dobri t! nI.t bi Ljudje Strto razli< Ako /e kdo v pfetekTOsti kaj sla-•ga storil ali storil*! nismo mi v Chicagu za to odgovorni, zato tudi ni lepo, da se nam kaj takega predbacita. 1 Br. Barbič je vvgel nekaj blata na Chicago, kot da ste v Cle-velandu vsi sami božji volki in da nimate greha nad seboj. Če se ne motim, so v evangeliju sv. Janeza besede, ki jih je baje rekel Krist, da kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanj. Torej nihče ni brez greha. Pa brez zamere. Mary Udovich. 102. to iz Londona Male odgovora Chicago, 11L—V Prosveti št. 180 sem čiUla dopis br. Franka Barbiča, v katerem omenja naše društvene razmere in pravi, da smo slabe agitatorice za nove članice in da nismo zmožne* dobiti zadostnega števila članic, da bi lahko poslale delegatinjo na konvencijo brez združenja z drugim društvom. Nadalje vprašuje, kaj smo storile v preteklosti za SNPJ. To bo lahko izvedel od društva samega, jaz sama pa mu lahko le toliko povem, da je naše društvo eno prvih ženskih društev SNPJ, ki je štelo 102 članice do časa, ko smo izročile našo mladino društvu Pionirjev, med katero sta všteti tudi moji dve hčeri. u Svetujem br. Barbiču, naj gre v urad SNPJ in poišče po predalih in bo našel listine ter se prepričal, katera je največ dobila novih članic y naše društvo in jednoto v istem času, ko je bila še Šibka. Pogleda naj v društveni predal št. 102 in našel bo, da je to društvo imelo aktivne članice, ki so odprle kolone v Prosveti za povzdigo razvoja žen-stva za SNPJ. Čas bo prišel, ako bom razpoložena, da bom opisala vso zgodovino našega društva in bo lahko čital. Dalje je v skrbeh, zakaj se ni žena brutalnemu Janezu zoper-stavila s kakšpim polenom in ga natepla, namesto da je on njo. To ni logično vprašanje. Fran-celj, kako pa naj bi se žena bra-niU, ko pa jo je Janez prej k drevesu z vrvjo privezal? Kar se pa tiče onega Janeza, ki je baje umrl od glada, ker mu ni hotela njegova žena dati jesti, o tem mi pa ni nič znanega. Nadalje pravi, da mu je to uganka, češ, da je bil na seji argument, da "baba spada v kuhinjo". Zame ni uganka, kajti, ako bi ne bilo res, ne bi tega zapisala. Pred sedmimi meseci sem napisala v Prosveti članek o enakopravnosti žensk pri SNPJ. Pazila sem, da nisem žalila nobene osebe; toliko manj bom pisala o koristolovcih ali korlstolovkah, ker to ne spada v našo razpravo; ako bi zapisala nekaj, bi našla prej pri moških, potem šele pri ženskah. Zopet je tukaj mera za vse enaka. Ni lepo mešati v društvene stvari zadeve, ki se ne tičejo društva. Naj ti bo na uho Tudi kvartet nastopi na banketu 8NPJ Cleveland.—Pošiljam vam pesmi, katere bo pel kvartet Glasbene matice na radijski uri kon-venčnega bankeU SNPJ v Pittsburghu to soboto zvečer skupno z mrs. Antoinette Simčič. Pesmice so sledeče: 1) "Pfed mojo kajžo" (koroška narodna) 2) "Vinček, oj vinček moj" (narodna) 3) "Nekje v Franciji" (Ivan Zorman) Zadnjo pesem bo pel moški trio s sopranskim solospevom mrs. Simčič, v kvartetu pa so: Louis Belle, Frank Plut, John Nosan in John Lube.v Na klavir bo spremljala mrs. Amalia Plut. Loula Belle. 23. avgusta, 1041. "Vsi slovenski duhovniki bodo morali izginiti z ozemlja, ki si ga je osvojila Nemčija, in če bo še kdaj treba duhovnikov v teh krajih, bomo poslali Nemce. Nobeden prebiva fec v teh krajih se ne sme Izdajati za Slovenca; nasprotno, vsi morajo prevzeti nacizem, priznati Ftihrerja in njegove nauke; Uporniki bodo brezobzirno iztrebUeni do zadnjega." Izjava visokega nemškega uradnika iz Gradca uradni osebi v Ljubljani. Izginiti bodo morali! Kakor so izginil slovenski napisi po me- pridobile njUno i milost. Prišli so gZ^i toiU so se ie ofe* mostanu. Nune se ** 1 Poviti za o^"® Tega ni nihče poudj u sme vzeti s seboj le eulo J potrebne jšim, če bi katera i la odnesti kaj vredne^ p no denar, bo prednica od* na za to s smrtno kazn.jo ^IJ se j,m Je mudilo tr aU in podobe , su n , metati na kup v kotu. Lju slišali, kaj se godi v JS Razburjenje je rastlo v , kraju. Domačini so pc* vse. Posrečilo se jim £ d) dovme niso odpeljali one Morale so se drugega jutra no raziti. Nekatere so šle rodnikom — srečne, ki so stih in deželi. Kot da bi ne po- gle~; stare in bolehne so ... . r II kicn n,.w.:l:__i 1. a aekirico razbijaU steklenice s pijačo. Na ta način se je borila toper alkohol ln sa prohiblcijo. Prohiblclje je prišla in odšU—in danes je Uko mrtva, da je nobena ne prikliče več is groba. Nekega dne bo tudi apizartja tako mrtva. PRED DVAJSETIMI LETI (Iz Proavete, II. septembra 1921) Domače veett Združitvena konvencija SNPJ ln ŠDPZ: sprejetih je bilo pet razredov poamrtnlne in pet ra7redov bolniške podpore; najvišja amrtnina je $2000 in najvišja bolniška podpora pet dolarjev na dan. Delavske veett V Loganu. W. Va., je bilo m radarjev obtoženih umora oboroženih kompenljakih hlapčomnr.—flowat v Kan-saeu je spet pozval radarje v stavko. Inosemstvo. Med Jugoslavijo ln Albanijo se kuha vojna, napadi ob meji. Male o počitnicah Oglesby. III.—Prav zanimivo je čitatt dopise, iz katerih se vidi, kako ljudje potujejo in si ogledajo krasote sveta in čujdese narave. Lani je zanimivo opisal mesto Washington gl. urednik Proavete Ivan Molek, letos pa Polorado Anton Garden. Pa tudi drugi dopisi o potovanju in počitnicah so zanimivi. Čudim se, da ae ti ljudje nič ne bojijo, da bi jih kakšne gozdne vile ali povodne deklice kam ne odpeljale. Včasih so bile tudi' "coprnice" v gozdovih in "cvergeljni", pa tudi "mora" je ponoči prišla, se skopala moškim na prsa in jih tlačila. Kljub temu ljudje silijo v gozdove na počitnice. Vsak po svoje Boga moli, pravi Hjrvat. Pri meni je ravno narobe. Pravih počitnic nisem še nikoli imela—razen leU 1037, ko sem šla v staro domovino. Ampak to niso bile počitnice. Bolj utrujena nisem še nikoli bila kot na ti stem potovanju. Svidenje, ločitev, razočaranje, veselje, žalost, sitnost! — vse Človeka doleti na potovanju. Kakor je Abraham Lincoln rekel, moraš biti "of the people, with the people, for the people, afound the people" itd Tukaj v Ameriki nisem do letos poznala drugega kakor delo in skrb. Z Možem in sosedom smo šli v prostem času gobe in regret nabirat, k farmarjem po jajca in kokoši, sem pa tam smo šli plavat in živeli prav zadovoljno, kajti povsod je lepo, toda doma je še najlepše. Letos sem si zaželela videti stare znance in šla sem malo sem, malo tja. Bilo je v prvih dneh avgusU, ko sem bila povabljena v Chicago, kjer je moja prijateljica The-resa VVanshek (Ivanšek) z možem in družino obhajala 25~let nico zakonske sreče. Bilo je zelo lepo. Najlepše je bilo potem, ko smo ostale same ln obhajale ta dogodek po najini volji. Ko smo vse skuhale in pospravile, hajdi v Loop, na East, West, North in South. Povsod smo najin nos vtaknile, kjer ni bilo treba. Šle smo h Kitajcem na Broadway na "chop suey". Potem smo obiskale Grke, Nemce in seveda tudi Slovence. Ker je bil ravno petek, sva šle k neki ženski, da nama je za 50c povedala — srečo. V resnici sem bila jaz še tisti dan neizmerno srečna — bom povedala pozneje, kako — in tako tudi ona. Sicer jaz ne verjamem Ukim stvarem — aamo za ipas sva šle, da sva ae potem smejale. Mrs. Berger nama je zavila tri velike koae jabolčnega itrudelna—en kor je bil za I rmana, katerega pa nismo na-šle. . Kako sem bila srečna? Tisto popoldne me je nekdo povabil. menilo drugega, kakor spremeniti zunanje lice Slovenije. Kot da bi ne bil zadaj za tem boj za življenje in smrt malega naroda. Po mestih in vašeh nemške Slovenije res več ne srečuješ duhovnikov ali redovnikov in redovnic. V bolnišnicah bi še našel usmiljene sestre, to je vse. Kar jih je še med duhovščino toliko prostih, da hodijo okoli, so v civilu, da ne vzbujajo nemške pozornosti, da ne izzivajo nemškega psovanja. Ali koliko jih je še prostih? Med mladimi duhovniki nobeden več: 33 jih je ušlo preko meje na Hrvaško ali v italijansko Slovenijo—drugi so vsi po ječah aH pregnani. V lavatinski škofiji (Maribor) je bilo 258 župnij, od teh je danes 130 far brez vsakega duhovna! Iz teh jih je zaprtih ali izgnanih med 350—460, t. j. do 70%. Lavantinskega škofa mgr. Ivana Tomažiča so prvo noč po nemški vojaški okupaciji prišli zbu* dit ob pol treh, odvedli so ga nekam na zasliševanje, potem mu dovolili, da se je zjutraj vrnil domov. Za zdaj—če se med tem že ni kaj spremenilo — je toliko prost, da lahko sprejema obiske, ali v sosedni sobi mu sedi ge-stapoveC, ki ga neprestano nad zoruje. Ker so mu zaplenili vse premoženje, cerkveno in privatno, premičnine in nepremičnine, je moral vzeti s pogodbo v najem za deset let nekaj sob v škofijski palači, da lahko tam Živi. Dva škofova tajnika $o zaprli in tri stare kanonike. Po 1. maju se začne isto brezobzirno preganjanje, kakor je trajalo na ŠUjerskem že od Vel. noči, tudf na Gorenjckem, ko so jo Nemci prevzeli od Italijanov. Do 28. maja je bilo v ječi—naj prej v Begunjah pri Lescah, potem pa so jih preselili v St. Vid nad Ljubljano—82 duhovnikov, 71 pa so jih izgnali. 01 župnij v ljubljanski škofiji *jc tako brez duhovna, okoli 140,000 duš. V škofjeloškem dekanatu samo — 27,000 duš — je bila v eni noči zaprta vsa duhovščina, ljudje so nenadoma ostali brez vsakega cerkvenega opravila. Najrajše pustijo proste stkrčke-duhovni-ke, ki so že čez 70 let. f*o svojih močeh ti obiskujejo sosednje fa-re. Ali vsega na" zmorejo. Ljudje si morajo sami pokopavati mrtver*H krstu nosijo ure daleč. Ko so Nemci začeli zbirati mlada dekleta in fante, da ji(i pošljejo na prisilno delo, so se skušali tega ubraniti Uko, da so se začeli vsi vprek možiti in ženiti. Ali oblasti so prišle na . A . . ... , . . Sovjetska Rusija Ruaka komunistična stranka je v enem tednu pisala Carrie Nation Ta ženska je hodita ud pivnice do pivnice ln1 nakolektala milijon pudov iiU za stradajoče kmet« ob Volgi v hišo usmiljeni ljudje so si poiskale dela, kar'so našle. In vse so bile visokt bražene. Ena se je le upali nemškemu vojaku, da ne •me, kaj bo Fuhrer s. tes temnimi celicami "Na Fuhrer ju ni za celice in ji rabi. On le ne more trpeti ž ki preživljajo svoj čas z i tvijo in s sprehajanjem, z i tvenikom v roki". Oglasila prednica, da sestre ne sam( lijo, ampak tudi podučujejo ke, med drugim—nemščino, nje, ki so zapustile samosti bile prednica, ravnateljica in dve drugi sestri Uki jim je bilo, naj se preoblei civilne obleke, da ne bo p pozornosti med ljudmi. Upi se temu: zapustile so sam kot redovnice. Enako sloveč je bil dijašl vod v Št. Vidu nad Ljub Zavod sv. Stanislava v S du. Ustanovil, sezidal in zeval ga je ljubljanski šk< Jeglič iz dohodkov škof posestev. Koliko je znam imen med slovensko intelig ki so se šolali v Št. Vidu! ko profesorjev je našlo v mir za svoje študije. Najpi prišli tja Italijani. Za njimi ci 28. aprila. Ob 5. uri pop je prišel v zavod gestapovi maj kakih 20 let. Pred sel kliče rektorja, gospodarja profesorje (21) in prefekt Rezko jim zaukaže, da m oditi iz zavoda tekom ene S sabo smejo Vzeti, kar j na sebi in kar lahko nesi malem zavojčku v roki. Vsi go mora ostati na mestu, ki vi gospodarji ne sprejmejo rabijo praznih poslopij. H je prosil za študente. Vlak več tega večera. Avtobus«! Kako in kam naj gredo na Dolgo gestapovec ni niti | šal. Kasneje je dovolil štl tom prespati noč v zavodu — nobeden od profesorju sme ostati z njimi. Nadzfl — pah, smešno, mladi Ijud rabijo nadzorstva. Vseh.'(» dentov je poklical na glavn< rišče in jim prepovedal, i kateri odstrani prej, predi zadnji duhovnik odšel miml iz zavoda. Zafrkljivo je p profesorje, naj si spravijo paj svoje culc: "Končno vendar storili nekaj dobi Profesorji — med njimi d ki in starčki 70 let - so M večer vrženi ha cesto, I brez vsega. Pustili so m m! gato knjižnico. Ali za Nenf bilo le važno, da so si P™ gospodarja zavoda, da bo gospodarstvo za nemške v v šolskih sobah, spalnice **> ne čakale prihoda Neme* Na dvorišču mekinjskej mostana pri Kamniku »o r vili veliko grmado. N« njoi nosili vse križe in svrU* P" iz uršulinskega samosUf* samostana Frančiškanov v niku. Potem so jo to, prepovedale so cerkvene poroke, civilnih pa niso uvedle, fh gesta po vce. Študentje « Danes se ni mogoče poročiti v spaj| zadnjo noč na trdih k nemški Sloveniji . . . ' m^m - —— . Zaplenjeni in razpuščeni so vsi samosUni, vsa semenišča, vsi dijaški zavodi, vse druge šole, ki so bile v rokah duhovščine, celo i sirotišnice so prevzele v svojo Oblast "rjave sestre" iz Nemčije; slovenske redovnice iz kranjskega Marjanišča pa so bile vržene na cesto. Veste, kaj je pomenil njuk« knjižnica v Kranju j Uršulineki samostan v Skofji veja po starem arhivu, U Loki za vso Slovenijo. Tri, šti- Lili ohrsnjeni mnogi .msn«J ri generacije naših žena od vsepovsod ao se izobraževale v onem slikovitem gradu. Uršulin-ke so imele Um ljudsko šolo s 6 razredi—400 otrok—učiteljišče z 265 gojenkami. srednjo telo s 140 gimnazistkami. Dovolj dela za 78 sester. 05 je bilo internih deklet: imele so v samostanu vso fclenjenlmi vrsti oskrbo. Takoj ko so Nemci pre- Lojje poti. nI v«^ ti iz zgodovinskega **-ikega samostan. ^ raznesli n. vse stran. Škoda se ne da n.kd r * prsviti. Veliko cerkvic po »ki Sloveniji * gorju, v škofji Lok ^ a M naj grem zvečer v Wlllow| v*u ^kofjo Loko po lUlijenih. Lanski samnsU" n* . Spring k Skavichu. kjer bo dd- * pojavila v samostanu dva L^putfen Samo < mača zabava, skupna večerja za m,ad« oficirja. Prednica ju jtl^, v nJttn; glavne odbornike SNPJ ln prija-! opomnila na klavturo. Cinično. mU telje "Tudi ml se bomo peljali ln *>ruUlno sU se krohoUla ta KJJ ^ peljali tja." mi je dejal *ln tudi tebi ne odgovor. Zahtevala sU, da re- bo škodilo, če se seznaniš ln nas dovnice prlprsvijo več sob s po- bolj od blizu spozna* Veliko jih Oljarni In pisalnimi mizami je prepoved i vrsta cerkve J je tukaj od drugod, ker imajo (Dalje na ). vtraol) One ao storile vee. kar so mogle, da bi jim ustregle, da bi si ah *t# *Presvefo * P*"9'" anajsta redna konvencija SNPJ TRETJA SEJA 15, SEPTEMBRA lik Cainkar odpre sejo ob 9.10 zjutraj.' in sprejeto, naj se takoj povabijo glavrtt odborniki SSPZ <*» zasedejo odkazano jim mesto v ospredju de-■ .p ■ flat0 predsednik konštatira, da smo zdaj vsi ena se na nadaljnjih sejah obe delegaciji lahko poljubno i med seboj. P™*' . "f:Sr t\d SSPZ vkoraka v dvorano, vsa konvencija SNPJ ^Th burno pozdravlja, medtem ko z nami združeni bratje 4*dejo svoje prostore. redsednik Cainkar nagovori skupno zbornico: "tijeafca se je gojila ideja, in bila je iskrena želja mnogih i da se ti dve podporni organizaciji združita v eno sku-Ttelja se je udejstvila dne 13. septembra, ko sta obe orga-od glasovali stoodstotno za združenje. To je bilo ' moriti le raditega, ker sta ti dve organizaciji idejno naj-'združitvena pogajanja so navadno v zvezi z velikimi po-i toda v tem slučaju nam je uspelo—in ta želja članstva ILpiH je danes uresničena. Zasluga pri tem gre priza-Idbomikom obeh organizacij, ker so se zedinili za Uko do-~lbot da sta konvenciji SSPZ in SNPJ lahko potrdili zdru-Ta pogodba je bila v soboto sprejeta in želja nas vseh je da smo skupaj združeni pod eno streho. Naznanjam stvu SSPZ, da vas SNPJ z veseljem sprejmel (Ploska-no pozdravljeni in dobrodošli! (Gromovlto ploskanje.) "ie težko delo in s tem pokazali, da ste kos svoji nalogi članstvu, ki vam bo hvaležno po vsej Ameriki. Izvršili najvažnejših činov v zgodovini našega naroda v Ame- Ldovršitvijo smo združili naše moči v medsebojni podpori ešili naše delavsko-kulturno delovanje v Ameriki. Zdaj jvesti naši skupni organizaciji in vneto delajmo zanjo da bo prospevala in procvitala nam in našim potomcem ! in delavsko-kulturnih zadevah. V tem smislu vas iskre-ivljam!" (Ploskanje.) i predsednik Cainkar pozove gl. predsednika SSPZ, br. Johna ki nagovori zbornico; iu zastopstva SSPZ najiskrenejše pozdravljam delega-PJ! Zahvaljujem se odbornikom obeh organizacij, ki so jvalno delo v rokah in isto tako uspešno dovršili. Na-i zahvalim obema konvencijama, ki sta stoodstotno odgla-is združenje. Članstvo obeh organizacij je bilo za združe-ner je doprineslo svoj delež, da so tozadevni odborniki lili to težko nalogo. S tem združenjem smo postali člani iSNPJ. ki je s to akcijo sprejela deset tisoč dodatnih članov. upni jednoti bodo naši člani prav tako lojalni in aktivni i bili prej pri SSPZ. Zdaj bo seveda treba na tej skupni riji napraviti nove sklepe, ki bodo začrtali pravo pot našega i sodelovanja, tako v okvirju gmotnih podpor kot na polju kulturne izobrazbe, {no postali ena skupina—in na podlagi tega veselega do-vas vse skupaj prisrčno in bratsko pozdravljam!" (Plo- IgL tajnik Fred A. Vider od SN|PJ in gl. tajnik William Rus Tkličeta imena zastopnikov vsak s svoje liste. Vsi dobe m znake SNPJ ter knjižice s številkami svojih društev, 0 pozneje lahko prijavljali k besedi. ni odbor sporoči zadnjo sporno zadevo glede pravice de- 1 na tej konvenciji. Br. Marko Pogačič, zastopnik društev 1562 in 702, je bil po poverilnem odboru priznan za dele- rmerodajnih dokazov o nepravilnosti njegove izvolitve ni mvencija potrdi sklep odbora, f »poroči, da sta odsotna dva delegata; namreč br. John E. [iz Clevelanda, Ohio, zaradi bolezni in br. Joseph Snoy za-u. So oba oprostita. Celokupno zastopstvo za SNPJ l . .. . ., ^ I pa poroča, da ima SSPZ 15 glavnih odbornikov, dva do-mevalna odbornika in 62 delegatov in delegatinj; skupaj • ttstopnikov. ja torej šteje 338 pravomočnih zastopnikov, nadalje poroča, da uprava hotela Fott Pitt namerava P*il<> v posebnem oddelku, če se bo zadosti nsvzočih -J a to postrežbo. Cena bo 50 centov za osebo za vsak J* Pwiv, da kdor je zadovoljen hoditi na te obede, naj P» roko. se Je priglasilo kakih dvesto navzočih. f»rekar omeni zadevo neke sporne delegatinje, ki je bila ■**enciji že prej odklonjena, naj se ponovno vzame v pre- to predlaga, naj konvencija o tej zadevi ponovno raz-Poverilni odbor pojasnjuje na vprašanja in se drži svo-KNtf« skleps. K temu predlogu in zadevi govori več L nik«r gl. tajnik Vider ponovno pojasni vso afero. Pri ^ je predlog br. Režeka z veliko večino poražen. ■®Mjne zadeve rešene in preide se na čitanje zapisnikov ifo , Zapisnikar Tauchar prečita prvi zapisnik, zapis-C^k('or8he Pa d™gega. Oba zapisnika sU bila sprejeta pravi, naj bi predsednik ob kratkem in glasno po-P**«teri delegatje pretiho povedo, da bo konvencija ve-lir Barbich p« svetuje, naj se nikogar ne kriti **k,h malenkosti, predlaga, naj se zspisnik sproti pošiljs Prosveti, ki ' fJ,1('N*rT°- So«lk«no sprejeto. ' j^kga, naj bo zapisnik istočasno tudi v angleščini ^ v katero posežejo Godins, Polšsk, Trojsr, J*r druK'h Nekateri naglašajo, da je treba zapisnik ■V ' medtem ko drugi nsvsjsjo stroške in lip, ' r""tal0, tfet** * zaključi in govoriU še Matko-KT** N'ato hr Kumer popravi svoj predlog v toliko, da Lp-k "e priobčuje v angleškem jeziku le v sredi-1 Sf>Plasno sprejeto. U br **** apelira na zborovalce, naj vsak. ki ">« * i f /1 številko toliko časa gori, da bo dobil znv k,; ■ "In,kov, da Je zabeležen. 'la je trebe poslat. brzojavni poprav H4 ,u na^r mu predaednlk Cainkar pojasni, da bo L Lucije, ko bo izvoljen. pi j konvenčnega sporeda in dnevni red ^ '''''Vich predlaga, ds se osnutek in dnevni red In f j' yr' ns glaaovanje. ao sprejeti sledeči L 1 ' l^Hrich, naj bodo štirje namesto dveh pod-^ \"»*ar. št 270, nsj se poleg konvenčnega Ujnika L,„. R' k'^venčni tajnik; D J Lortteh. naj se odbor » H-dem na devet članov in odbor za resolucije s pet na sedem članov; Tratnik, št. 16, naj ima odber sa plače namesto treh pet članov. V tej zadevi so se udeležili debate Is sledeči: Debelak. Skuk, Potokar, John Kalič, Tavčar, tahovnik, Med-vešek, Podboršek in Trojar. S temi popravki je sprejeto sledeče: SPORED KONVENCIJE 1. Otvoritev konvencije. 2. Otvoritveni govor gl. predsedniks. 3. Poročilo poverilnegs odbora. 4. Čitanje imen glavnih odbornikov in delegatov. 5. Sprejem opravilnika in dnevnega reda. ~ 6. Volitve konvenčnih Odborov: ; a) predsednika in štirih podpredsednikov; b) konvenčnega tajnika in pomožnega tajnika; c) konvenčni predsednik imenuje reditelje sa vsako sejo; d) odbor pravila, 9 članov; e) odbor za preiskave, prošnje in pritožbe, 5 članov; f) odbor za resolucije, 7 članov; g) odbor za plače, 5 članov; * h) odbor za pregledovanje računov delegatov, 5 članov. 7. Razprava o poročilih gl. odbornikov. * 8. Poročila drugih odborov. 0. Poročilo in referat odbora zs prsvils. 10. Poročilo odbora za resolucije. VV^ 11. Poročila drugih konvenčnih odborov. 12. Razno. 13. Nominiranje mest za prihodnjo redno konvencijo. 14. Volitve glavnega odbora. 15. Zaključek konvencije. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. DNEVNI RED Otvoritev seje. Poročilo poverilnega odbora. Nujni predlogi. Čitanje zapisnika prejšnje seje. Čitanje pisem in brzojavov. Poročila konvenčnih odborov. Nadaljevanje sporeda. Zaključek seje. -. . ,r OPRAVILNI« 1. Konvencija lahko s nadpolovtčno večino edatavt konvenčnega predsednika sil ksieregakoll konvenčnegs odbornika radi ne-s možnosti sli pristranskega postopanja ali če la kateregakoli dru* gega rsroka nI aadevellaa a njim. 2. Vsi sborovslcl morajo sasestl sveta mesta pravočasno, to Je predno se odpre seja. In sapuatltl Jih smejo la s dovoljenjem po* varilnega odbota, ki poroča predsedniku. S. Kadar fteli sberevslee geeorltt mora te nuauUI s dvtgnje-njem roka s društveno številko ln čakati mera, da prida na vrsto, oa. dirklsr mu predsednik ne dovoli beeede. V padati V besedo ali motiti dragega govornika nI dovoljeno. Govoriti Ja doveUeno hkrati največ pet mlnet, 4. Predsednlštvo mere voditi sesnsm priglaleatk govornikov ter Jim dati besedo pe Trsti kslcer se se oglasili sa baaado. Kadar se prljsvlta sa besedo dva gevernlks ob enem In letom času« odloča pi w1sednlfc kdo pride prvi na vrste, Pe ssključku dabaN Imajo pravico do beeede la tlatL ki so sa priglasili pred zaključkom. Ako je stavljen nov predlog pe saključku debele, skernlcs odloči, še se rasprsvlja o predlogu. Predlog aa črtanje govorniške liste pe sprejeme predloga s« sskljutek debata, Je veljave« Ve, le glasuje ssnj dvetretjlnsks veČlns. O predlogu ss zsključek debste ln 0 predlogu sa črtanje govorniške liste nI debate. 5. Govori na sejah konvencije morajo biti stvarni ta deatoJnL I. Prijava ss bessdo k dnevnemu redu Je na mestu vsak čas. toda jfcljavljenec mora govoriti le k dnevnemu redu. Ravne tako ima pravico do besede sborovslec vsak Čas, če ima Isrfdno vrten Ih nujen predlog. 7, Sejam te konvencije sme prisostvovati vsak dobroetojeft Alan SNPJ; nadalje vsakdo, komur konvencija dovoli. i. Delegatje In gt odborniki ae morajo redne udeleževati sej tar sa ss vaško sejo prt J a vi 11 pri poverilnem odbere. Ta edkor psrsšs imena nenavsočlh pri vsskl seji. Nenevseftnoet se lakta* opraviči le s tehtnim vsrekom, katerega prlsns kenvsnoUs kal taksga. Konvencij s lskko odvzame msndal vsakomur, ki peaovno Issslsjs od seje, ali ki ae nedostojno obnaša, ali *e deluje preti Inlarssem Jednete s nedostojnim sredstvom. •. Kdor sspusti konvencijo bras dovoljenja, al upravtten do voanlk stroškov in dnevnic. tO. 6* kde krši določbe tega opravilnika, ga mera predsednik najprej posvariti; kdor ponovno kril U oprsvllnlk mu mera predsednik dati ukor. In te to ne zadostuje, mu konvencija določi kasen. Glede oprsvilniks se vnsme dsljšs debata, kstere se udeleže Petro vich, Prank Zaitz, Trojsr, Skuk in še par drugih. Končno je bil oprsvllnlk sprejet kot je bil predložen. Br. Boltezar predlaga, naj se zboruje od 9. ure pa do 12. ura dopoldne ln od ene pa do peta ure popoldne • 15 minutnim odmorom dopoldne ln popoldne. Br. TrčelJ protipredlaga, ds se zboruje od devete ps do dvsnsj-ste ure dopoldne ter od ene pa do pete ure popoldne s 15-mlnutnim odmorom ssmo popoldne. Br. doktor Arch stavi posredovalni predlog, naj zborujemo od devete zjutraj pa do ene popoldne ter od dveh do petih popoldne 15-minutnim odmorom dopoldne ln popoldne. Protipredlog br. Trčeijs sprejet. Br. Poliak želi, da bi bil dnevni red tudi v sngleščlni ln ds bi se ponovili vsi predlogi v sngleščlni. Predlog h prejet, ds se dnevni red sprejme kot Je bil predložen konvenciji po odboru. Br. Vider sporoči zbornici, ds je rsvno prejel veselo vest, ds Je bils združitvens pogodba med SNPJ In SSPZ sprejete In podpi-hans po direktorju zsvsrovslnlnskeg* depirtments v Sprlngfleldu, lil Predlaga, da se mu konvencije zahvali t uradno brzojavko sa tako hitro in točno izvršitev zadnje poteze nalega zdrutenja. Soglasno sprejeto. Čitanje pozdrsvov se preloži ns popoldansko sejo. Br. Vider sporoči, ds Je prejel pismo od Martina Kukovlcha tajnika št 116 SSPZ, ds Je nenadoma preminul njih član br. Simon Grošel, kar potrdi tudi deleget ta pe tajnik Thos Oblak od št 78 SNPJ. Zborntcs dovoli delegstu Iti ns pogreb, ne ds bi bil 1 r aditega pritrgsn ns plači ter vstane s sedežev v znak softaljs smrti ^Nadalje'br. Vider predloži pismo delegata Rnoya od št. 13 SNPJ, ki uradno naznanja, da ga je dr. Arch poslal domov zaradi bolezni V pismu pravi, da v per dneh pride nazaj; če pa ne bo mogel, »mi poslal svojega namestnika Sklenjeno, da ae ga oprosti ter v slučaju da ne pride on nazaj na konvencijo, se mu pleča vožnja ta ena dnevnica. . ^ Zaključek seje ob 1 45 popoldne. VINCFNT CAINKAK. predsednik TRED A VIDCTC tsjnik ^ FRANK S. TAUC^Ut, Glasovi is naselbin (Nadaljevanje s I. SUraai.) polletno zborovanje. Tudi France Barbich lz Clevelanda je tukaj." Obljubila sem ln tudi storils. Tudi Thereaa Wanshek je bila pripravljena iti i menoj. Naš Šofer je celo pot pel, mi pa smo pomagali. Ustavili smo se v treh krajih predno amo prišli ns izletniški prostor k Skavichu v Red Gate, kjer je "puhlic plače" za vse. Vsakdo je dobrodošel. ■ i Komaj sem stopila ls svta, Že zagledam naše fante iz La Salla, Oglesbyjs, Chicagu in od drugod. Tudi njihove žene in prijatelje. Fred Malgai mi je predstavil Barbloha is ClevelancU. Zelo dolgo sem si £elela, ds^bT z njim osebno govorila ln ta cilj je bil tisti večer dosežen. To je bils tista srečo, katero sem prej omenila. Z Barbichem sva govorila o mojem pokojnem možu, ki je Franka imel rad—oba sta bila rojena v Cerkljah na Dolenjskem. Včasih sem mislila, da je France kakšna žlehtnoba, ker tako rad vščipne zdaj moške, zdaj ženske, tu pa tam se Še v "farje" zaleti. Ampak motila sem ae. Odkritosrčno povem, ds nisem ša nikoli slišala moža, da bi tako spoštljivo in lepo govoril o svoji ženi kot je govoril on. Med drugim je rekel: "Rodila mi je tri sinčke, s katerimi Imsm vse veselje, in posebno Še, ko me msll vnuk že tako lepo pokliče. Tako sem srečen doma, da lahko pozabim na vse sovrsžnike." To s* mi je zelo dopadlo. Frsnce v resnici nlms nič proti žensksm ln le pove nsravnost, ksko vss stvsr obstoji. On psč ve, ds je iensks—dar božji in da moški nečejo biti brez njih, niti ženske brez moških. Molje že od nekdsj rsdi ženske ščipa-jo, tsko je tudi France to zagrešil. Ampak temu ja kriv Adam, po katerem amo podedovali grehe. Radi tega ni treba Franceta sovražiti, ker on ima tudi dobre lastnosti. Ja zelo dober dopla-nik, dober glavni odbornik, predsednik velikega društva, dober muzlkant, dober konduktor na poulični, dober oče in gospodar in prijatelj z vsskim poštenim človekom. Je zelo sktivsn mol, delsven povsod in zs dobrobit Slovencev se še preveč poteguje. Ksko je bilo pri Skavichu? Zsme je bilo zelo fsjn in upsm, ds so bili tudi drugi zaddvoljni. Prostor oziroma vrt je zelo lep. Gospodinja prljszns ln postrež-IJivs. In tisti večer je tudi lu-ns sljsls. Frsnce Bsrblch ml Je predstavil nekoliko "tsuber" Clevelsndčsnov. Godins me Je predstavil domsčim možem in žensm, s katerimi se že dalj Čs-sa poznsmo. Tsm sts bila tudi dva zdravniks, dr. Zsvertnlk iz Chieags ln dr. Arch iz PlttsbuK-ghs, prvi gl. zdravnik SNPJ, drugI pa SSPZ. Ambulance pa nisem vldels. Tsm je bil tudi TerČelj ■ svojo hčerko, potem Jska Zupan z ženo, ki sta nam fino postregle z najboljšim. Tsko je storil tudi dr. Zavertnik, ko ja zapovedsl žejne napojiti, Žalostne tolsžiti In nrevesele krotiti. Dsl ja večji benkovec ns baro In vsi smo pili ns njegovo zdravje, Jsz ne smem piti žgsnjs, s tisti večer sem spil s dvs sil tri "highbslle" dfa »lanmukanarnima poboma jržnoti xBF **Mt So. Lavadale At«. Cklesge. nitaste GLAVNI ODBOR is vaše v ai. ni oosas JMf s. Untoh An.. S« s. UMU« An., imt s. umtak a t*.. imt s. lmwm4mu ar«.. ------HIT S. L*««Sll« An. podpredsedniki! »Ii>rilnai>------------- -----rn rNMi An. I rtmfe s«ik«. aruai n»iiin<«iii.... um a. w. w«aim« si.. muw*»s««. wu. neiT, PI* eiMliM pe^r^aMbUk_____________Im ur OMftIhu S*nU«S. arual sumairnl M»rMlM TrumSnU An. CM««—. IU. An, S«rwym. IU POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV d^UffAtom dvanajste redno konvencij« S.N.P.J. v Pittsburghu, Pa. (Nadaljevanje.) Odškodnina ln opersetje.—Kakor bolniika podpora, tako ar je lakazala tudi (KtlkiKtuina aa is«ubljene in poliabljene ude ter za nperaftje vea eaa jednotinega obstanka koriatna naprava in nič manj pottvbna ne bo v bodoče. Potrebne je taku za Jednoto kakor aa poaameane *> ime samo pove Izhaja uliudnilTln ImmOm v podtdu i.vije in namenjen Je vsgoj, m.U mladeti. vendar ga uljudnost In postrežbo. I ^ |(jd| iUrJ72l ČJU^, m Hat je v obče priljubljen V,drluje ae z tk^.Ml. Tudi dr. Arch je zelo fin možjki mladlnakega oddelka, razen par naročnin. l'o|eg icobralevalnUi na- Vaškemu Je roko podel, tudi me nI In zdel se ml je najlepši Izmed vseh. Čisto oficirsko postavo Ims. Service ns vrtu Je bil izvrsten. Čiksški glsvni odbor inenov, nam aluli tudi M L kot tzvstno reklamno sredstvo, TIskarna Je seveda bolj goapodarsko podjetje kot kaj drugega, vendar pe aluli tudi prosvetnim in i/obralevalnim svrham, ker I saslutkom tiskarne pomagamo dnevniku In ptidpiremo ravne druge prosvetne In po-molne atvarl. Kakor poročilo upravitelja bolj p<»drolmo irkavuje, Je goapodarsko sU- ntkl so si zssukali rokave In prid- j nje prosvetnega oddelka dovolj povoluključivši ono dnevnika In no stregli prljsteljem. Le prehitro je prišel čss, ko sem se morili posloviti, ker Je nsš iofer silil domov. Ps nsj zsdostuje /u dsnes. < Tkereee Dušek Vojaki o pleni l i gostilno f 38 aretiranih Esst St Louls, III., 17. sept, -Mltlterietične avtoritete m are tira Ur M vojakov, ki so udrll v neko gostilno v glavnem delu mesta, jo oplenili in potem razbili pohištvo Po aretaciji so bili vsi odvedeni v Je*o. -Vojaki so pfišll v Rest St. i/hi Is tr taborišča Jeffersuns pri St Louisu, Mo. «r dokler bo llo tako, bomo lahko dnevnik še naprej l/dajsl! ln drugsče ns-daljevaii a pot'.*'bnim kulturniai delom. MLADINSKI KIIOSKI I Mladinski krolkl so nafte najmivejls naprava Uvedli amo Jo še U po r«dnJi konvenciji, ki ae je lan kU t* U stvar Za člane dvanaJaU redne t)g i>u dobro vedeti, kako U reč uap* v« Kakor znano, amo s mladinskimi krotki sečeH v glavnem • namenom, da tako najdemo boljšo priliko, da našo mlade! prikl« nemo svoji irrgeniss-' cijl Ur ji vevpimo veselje do nje in društvenih aktivnosti le v rani ml* dnati; poleg tega pa, da Jo pravilno poučimo o naših principih in ideelth Si o pravem nameno oalega sdruševaoja ln < aa»u/uanj« Tako računa . I nui de et Unrnr ustvarili več semrnenje ae pristop v mUdinaki oddelek in | vcgojlli ne U tiolj sevt^ln« in lojalne čUne, ko U4e agitatorje m apoeolme Imdtrfe vtidlUlje (»rgam«eel>e. Ideje je torej imenitna! Le leI. da ae Je V piaksi ne de teko Uhko izve-jeti, kakor Je lep<» remlšljerui in kakor bi bilo v reeniri ptdrebno Piaeti o tem in vzpodbujati som /ačell takoj po fcPtriHieijt, vrelo pe je dokaj 1 < ms« . predno srno v«Uidili Udiko reeneg« sariimenje. da Je ideja posula vsej delno tudi "st«o in kri", Z organu;trenjem mladinskih krolkov Je šlo n lo jm^art vsfU čea Je bilo ustanovljenih komaj 11 in nič boljših iagiednv trn to atver al v iflil nji bodočnosti. De nimamo le večjege Mrvlla krolkov, Je po mojem mnenju v*r«»k deloma v Um, ker Je stvar še bolj nova in nje koristnost med ~ »(Hotnim članstvom premeki rnens, vslsd šeeer m potrebne kooperacije (Daljo na 1 strani j PROSVITA Ljubezenski roman it južnoameriških divjin Prevedel IVAN JONTEZ (Se nadaljuje.) 'Ti veš?!" ji je ušlo in zdelo se je, da je bila nejevoljna. "Da, imam jo — tam notri," je z roko zamahnila proti koči. "Toda tu v gozdu vse izgine — kakor tole" — in vzela je na dlan peščico peska ter pustila, da se ji je vsul med prsti na tla, , S tem je mislila povedati, da tu v gozdu, proč od svete podobe pozabi na vse, kar so jo naučili. Čez čas je še dodala: "Samo mati je tu — vedno z menoj." "Uboga Rima!" sem sočustvoval z njo; "sama, brez matere, samo starega očeta imaš! In on je star —- kaj boš počela, ko tudi on umrje in se preseli tja gori nad zvezde, kjer imaš mater?" Dekle me je poizvedujoče pogledalo, nato pa zamolklo odgovorila: "Ti si tu." "Ampak kadar odpotujem?" Ona je molčala in na obrazu se ji je poznalo, da ji je bila ta misel mučna. Ker je nisem želel mučiti, sem spet povzel: "Da, zdaj sem tu, ali ti nočeš biti pri meni in /hi zaupati. Ali bo vedno tako, Če ostanem prj tebi? Zakaj si doma vedno tako molčeča, tako hladna napram staremu očetu, a tako drugačna — živahna, prekipevajoča življenja kakor ptička, kadar si sama v gozdu? Rima, odpri mi * svoje srce! Ali nič več ne pomenim zate nego tvoj stari oče? Ali ti ne ugaja, da govorim s teboj?" Na njenem obrazu so se pojavila znamenja zagonetnega vznemirjenja. "O, ti nisi kakor on," je nenadoma odgovorila, "ki ves dan ždi na kladi pri ognju ~ ves dan, ves dan! In Go-loso in Susio poleg njegs — spita, spita. O, ko sem te prvič opazila v gozdu, sem ti sledila in te ogovarjala, ogovarjala; vendar, nobenega odziva. Zakaj nisi prišel, ko sem te klicala? K meni?" Potem je začela oponašati moj glas: "Rima, Rima, pridi sem! Stori to! Reci ono! Rima! Rima! Tu ni nič, nič — ni tebe," je s kazalcem pokazala na moja usta; in potem, kakor bi se bala, da se nj dovolj jasno izrazila, se jih je nenadoma dotaknila s prstom. "Zakaj mi ne odgovoriš? — Govori — govori z menoj takole" In okrenivši glavo nekoliko bolj proti meni in upirajoč vame svoje oči, ki so nenadoma postsle čudovito nežne, je zažgolela nalik ptiču, le da so njeni melodični zvoki, ki so me bili prvič privabili k nji, izražali vse globlja čuvstva kakor vsako ptičje petje. Ko bi vedel, kakšne občutke in domisleke, kakšen čuden način izražanja so' izvenevali ti sladkodoneči besedni simboli! Bilo mi je jasno, da tega ne bom mogel nikdar doumeti — da ne bom nikdar mogel priti k nji, kadar me bo klicala, se odzvati klicem njenega duha. Za- me bo ostal njen jezik vedno nerazumljiv, vplivajoč name kakor božajoča skrivnostna godba — jezik brez besed, ki pa pove duši več kot vse besede sveta. V tem je njen zvonki glas prešel v šepet in nazadnje zamrl kakor poslednji, oddaljeni krik drobne ptičke, padajoče z najvišje veje v drevesni kroni; radostni žar v njenih očeh ugasnil in razočarano se je obrnila v stran. "Rima," sem jo nazadnje nagovoril, ko mi je prišlo nekaj novega na misel, "res je, me ni tu" ter se s prstom dotaknil svojih ust kakor je prej ona storila, "in da so moje besede prazne. Ampak poglej mi v oči, pa me boš spoznala; v njih boš videla vse, kar je v mojem srcu." "Oh, saj vem, kaj bi videla v njih," je ona hitro odgovorila. "Kaj bi videla? Povej mi."': -„ "Sredi očesa imaš majhno temno kroglico; v nji bi videla samo sebe, ne večjo kot toliko" — in Rima si je na palcu odmerila eno osminko dolžine nohta. "V gozdu je tolmun in kadar pogledam vanj, vidim v njem samo sebe. Ampak bolje. Moja podoba je tam prav tako velika kot jaz — ne majhna in črna kakor muha." Po teh razočaranih besedah se je obrnila od mene ter odšla iz sence na sonce; potem se je spet napol obrnila k meni, mi pogledala v obraz, nato se pa ozrla kvišku in dvignila tako, da me opozori na neko stvtir. Visoko nad nama je med najvišjimi vrhovi dreves frfotal velik modrokrili metulj in nekaj hipov pozneje izginil za drevesnimi kronami. Rima se je spet obrnila k meni, se zvonko za-smejala — prvi smeh, ki sem ga slišal od nje — in me pozvala:? "Pridi! Pridi!" Zdaj sem ji drage volje sledil; in naslednji dve uri sva se skupaj klatila po gozdu — kar je v tem slučaju pomenilo, da je bila sicer vedno v moji bližini, le da je nisem skoro nikdar videl. Bilo je očividncT, da je bila zopet veselo, razposajeno razpoložena in da se ji hoče igrati z menoj in me dražiti, kajti naj sem še tako stikal po grmičevju in okrog dreves, odkoder sem bil čul njen klic, najti je nisem mogel, njen smeh pa je vselej zazvenel nekje na nasprotni strani od mesta, kjer sem jo iskal. Nazadnje, ko sva se nahajala približno sredi gozda, me je vodila k ogromnemu drevesu, ki je stalo malone docela osamljeno in katerega senca je pokrivala velik kos tal, ki so bila popolnoma gola. Tam pa mi je nenadoma izginila izpred oči; jaz sem nekaj časa prisluškoval in jo iskal z očmi, nazadnje sem pa sedel k ogromnemu deblu gozdnega orjaka in čakal. Kmalu sem zaslišal nedaleč od sebe zamolklo žvrgolenje. (Dalje prihodnjič.) zapisnik seje Jugoslovanskega pomožnega odbora, Slovenska sekcija (Nadaljevanje la kaaaa.) Janko Rogelj, član publicij-skega odseka, opozori na članek, ki je bil priobčen v Proletarcu. Njega urednik omenja kot zasebno osebo, čeravno deluje kot član publicijskega odaeka tega odbora. Zeli zvedeti od te seje, če Je v pravem, ko Je skušal braniti smernice te ustsnove. Tajnik Jos. Zalar pravi, da so bili vsi Rogljevi članki njemu predloženi in po njegovi odobritvi šele priobčeni v listih. Osebno je mnenja, da so bili vsi doseda-nji članki Roglja dobri, zakar mu gre čast in prik.npnje, ter za trud, ki ga Je posvetil tej akciji. Upa, da bo deloval naprej tako neumorno kot doslej po začrta-nlh smernicah. O zadevi govore tudi drugI, nakar je soglasno sprejeta naslednja izjava: "Tu zbrani odborniki J. P. O., slovenske sekcije, ne odobravamo pisanja urednika Pioletarca in vsakega drugega lista ali posameznika, ki bi skušal zanesti prepir, uit utegnil delovati za razkol te pomožne uttanove. Zavedamo »e, da nismo zaatopni-ki nikake verske in politične stranke, temveč- zastopniki slovenskih bratskih podpornih uata-nov, ki so se zavzele z združeno močjo delovati za pomoč nesrečnim rojakom v Sloveniji in Jugoslaviji v obče, neglede kakemu sloju, političnemu ali verskemu prepričanju kateri pripada, kajti v tugi. lakoti in trpljenju m val enaki." /j«lar izniči ček za vaoto 1'ftl (M) blagajniku slovenske sekcije dar društev in poaamez-nlh članov KSKJ Rogelj predlo}i osnutek pravil JIH), slovanske sekcije, ka-tere na *eljo predsednika čita Razpravlja se točka sa točko In nekatere se * malimi popravki sprejmejo. Sklenjeno je, da se sprejeta plavila te sekcije da natianiti v raznih listih, ne pa v knjižicah. da se prihrani nekaj denarja v prid nesrečnim rojakom v domovini. Predsednik izreče v imenu odbora zahvalo Roglju za sestavo pravil, ker ve, kako težavno je tako delo. . Soglasno sprejeto, da se v to sekcijo začasno sprejmeta ustanovi Progresivne Slovenke in Slovenska moška zveza, ako se žel Its pridružiti. Tsjnik Zalar poroča, da je prejel iz VVashingtona, D. C., razna vprašanja, poleg onih, ki se tičejo finančnih podatkov. Sprejeto, da Zalar omenjene pole (Information sheet£ furnished upon request of the Presidenfs Committee on Wsr Relief Agen-cies), spolne in odpošlje ali vrne odboru, ki jih je poslal. Zalar čita iz prejetega uradnega poročila iz Washingtona podatke o delu in nabranih prispevkih za odpomoč narodnih skupin v Evropi, med drugim, da Je on prejel prispevkov v skupnem nekaj nad $500.00. V bodoče, da ne ve ksko nsj se priobčsjo računi s ozirom na pristojno mesto VVaahington. Mislil Je. da bodo vse sekcije J PO izničile denar njemu kot blagajniku, sedaj pa opnža, da vsaka sekcija zase poioča; primer: ena pod imenom IIBZ, druga kot Srb Committee of Pittaburgh, Pa. Predaednik Cainkar izvaja: Tudi moje mišljanje je bilo, da bomo delovali Srbi, Hrvatje in Slovenci pod enim čarterjem ali poslovnico kot J ugnala v Relief Committee. a kot rgleda. smo le Slovenci netili Jugoslovani, dru-t!i pa so dobili poaebi.a dovoljenja. da delujejo pod imenom svoje narodnosti kot Hrvatje ali Srbi. Pa ne le te. ki so se prvotno na konferenci v Clevelandu zavezale skupno delovati, čuje ae, da so ša druge neodvisne ustanove, ki najbrJe tudi pod svojo poalovnico nabirajo pri-spevke za Jugoslavijo. Primer, ena v Chicagu, d:u«a ob Pacl-flku in pole« teh zna obetati še kaka druga Želel bi sliiati dru- ge odbornike, kaj mislijo o tej zadevi. Sledi splošna razprava. Mnenje je, da se počaka prihodnje seje skupnega JPO, ki naj zadevo razčisti. Ako ne bo volje za skupno akcijo vseh treh sekcij, potem bo tudi slovenska sekcija neodvisno delovala, ločeno od ostalih skupin. Ako bo slučaj tak, pravi br. Zalar, bo kot bla gajnik JPO resigniral, ker nima amisla, da bi nosil samo uradn naslov, viri dohodkov pa bi se stekali drugam. Predložene ao razne knjige pobotnic za blagajnika Slovenske sekcije, za podružnice in po-aamezne nabiralce prispevkov Zaključeno, da se naroči 1000 pobotnic za blagajnika, za podružnice, za posamezne nabiralce pa se jih začasno ne nabavi. Tajnik Zalar priporoča, da mu blagajnik do 25. v mesecu sporoči vsoto prejetih prispevkov da zamore pravočaano napraviti poročilo za državni urad. Bla gajnik Jurjevec obljubi to storiti in poroča, da je dosedsnje prispevke naložil v Metropolitan State Bank v Chicagu, ki posluje pod vladnim jamstvom. Jurjevec poročs, da je prejel od konzula v Chicagu vabilo na banket, ki se vrši 6. septembra, ko bo po radiu Iz Londona imel govor jugoslovsnski kralj Peter. Sledi razmotrivanje in zaključek je, da ta nekcija uradno ne bo zastopana na banketu, ker šoli ostati samostojna, nepodre-jena kaki politični stranki. O sllčnih vabilih, apelih in pozivih poročajo tudi drugi, da so jih prejeli, a jih ta aeja ne vzame v poitev in se o njih ne razprav-Ija.. Ro«elj prsvi, ds je premslo porot 11 iz Jugoslavije odnosno iz Slovenije. Zaatopnlštvo Jugoslavije v tej deželi bi lahko več storilo, ako bi dajali čoaopiaom in drugim ustanovam spisane posnetke radijskih poročil iz London« Marsikatero poročilo bi mu služilo za uspešnejšo agitacijo v prid naše stvari. Istegs POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV (Nadaljevanje s 3. strani) od strani druitev; največ pa v tem, ker nam manjka ljudi za vodstvo. Mladinski krožek potrebuje poleg dobre volje staršev in kooperacije društvenih odbornikov ter materialne in moralne podpore društva, tudi sposobnega človeka, ki zna otroke pridobiti in za stvar zainteresiraU na lep način in brez vsake prisUjenoati. To je poael, ki zahteva posebno veselje in veliko požrtvovalnosti poleg zadostnega razumevanja stvari, seveda. Takih ljudi pa ni lahko najti. Naši poiskusi za organiziranje krožkov so ae nam največkrat izjalovali v glavnem poradi tega. Društvo je v zadregi za voditelja, pa čaka in odlaša in včasih tako dolgo, da mine vsa dobra iVolja. In ravno radi pomanjkanja sposobnih voditeljev, ki bi bili pri volji ae za atvar primerno žrtvovati, ni pravega uspeha pri nekaterih 2e posto-ječiJi krožkih Priznati pa je treba zaeno, da je v teh časih, ko materiali-zem igra povsod tako važno vlogo, tudi preveč za pričakovati, da se bo kdo posebno zanimal za voditeljski posel zgolj iz idealizma ter se tako stvari zadostno posvetil brez primerne odškodnine. Taka je torej prava slika te naše nove naprave. Kakor so mladinski krožki dobro zamišljena stvar in za jednoto lahko neprecenljive koristi, tako je potrebno, da prav poznamo tudi nje ovire in resne zadržke ter uvidimp, da S tem do sedaj kljub raznim poiakuaom in potrebnim naporom iz rflhrada, ni bilo zaželjenega uspeha. In od zaključkov te konvencije bo precej odvisno, kako bo glede te stvari v bodoče. Potrebno je, da zaključili nekaj, s čim bomo ustvarili več resnega zanimanja za mladinske krožke pri starših in dobili več kooperacije od strani društev, predvsem pa je treba poskrbeti za večja finančna sredstva za aktivnosti krožkov ter narediti, da bo vodstvo ne samo delo in požrtvovanje, temveč tudi primerno plačan in materialno privlačen poael. atletika Glede atletike smo približno na istem kot smo bili ob čaau naše zadnje konvencije. Vzdržujemo jo ne zato, da navajamo mladino k nepotrebnemu igranju in da a tem zapravljamo denar, kakor meni mnogo naših starejših Članov, pač pa največ zato, da našemu mlademu svetu damo v svoji organizaciji priložnoat za zdrav šport in potrebno razvedrilo*. katerega bi drugače iskal drugod, in ga tako obdržimo zase. Zadnja konvencija je zvišala maksimalno vsoto, ki jo smemo potrošiti za atletične aktivnosti naših društev, v pričakovanju seveda, da bodo te aktivnosti pomešane s potrebno agitacijo za nove člane. Koliko se je tp pričakovanje uresničilo, ni mogoče točno dognati. Gotovo pa je, da je bU skozi te aktivnosti privabljen marsikak mlad član, in ravno tako se lahko precej zanesljivo trdi, da bi brez tega zgubili že msrsikakega, ki bi bil šel tja, kjer imajo atletiko. Kakor v vsaki drugi atvari, tako se tudi glede tega iz praktičnih izkušenj največ naučimo in to je najbolj zanesljivo. Vemo, da mladina ljubi šport in je silno udana raznim igram, kar pomeni, da si mladi svemajprej pridobi in ga obdrži tisti, ki mu more dati te reči. Iz tega sledi, da bomo skoraj primorani gojiti atletiko še naprej tudi pri nas, da tem bolje poskrbimo za dotok mladega članstva in tako jednoti bolj zasiguramo bodočnost. Ako bomo izbrali za atletične aktivnosti tako vodstvo, ki bo sposobno in mu bo tudi vprašanje pridobivanja novih članov toliko pri srcu kot atletika, in ako dovolimo za to atvar nekoliko več finančnih sredstev ter iztrebimo razne druge nedostatke, ki smo jih tekom praktičnih izkušenj odkrili, ter našo atletiko v tem smislu izpopolnimo, bo lahko v bodoče veliko več vidnega uspeha in se nam bo ta stvar tudi izplačala. gospodarstvo Upravljanje *s premoženjem in vlaganje imovine, je zmerom najbolj važna stran vsake gospodarske organizacije, pa je gotovo tudi podporne kooperative, kakršna je naša jednota. Naše članstvo je vedno točno informirano iz zapisnikov gL izvršnega in gl. goapodarskega odseka ter drugih uradnih poročil, kam gre naš denar in kako se razpolaga z jednotino imovino, zato o tem ni potrebno posebno obširno poročilo. Zadostuje naj, ako se pove, da gl. izvršni odsek, kateremu je poverjeno podrobno gospodarstvo Jednote, je zelo skromen in previden. Nabavlja samo take reči, ki so neobhodno potrebne ter ravna pri izplačevanju in vseh gospodarskih rečeh sploh, kakor najbolj oprezno in varčno mogoče. Ravno tako je oprezen gl. gospodarski odsek, kateremu je poverjeno investiranje ostale jednotine imovine. Gospodarski odsek se dobro zaveda velike odgovornosti. Posebna previdnost je potrebna zlasti v teh časih, ko je tako težko dobiti bonde ali kake druge investicije, ki bi nosile zadostne obresti in zaena bile'dovolj varne Kakor znano, so kot posledica gospodarske krize bile tudi naše investicije iz prejšnjih let precej težko prizadete. Toda vse to smo srečno preboleli brez vsakih težkih posledic ali nevarnoati za organizacijo, kar je bolj podrobno razvidno iz poročila goapodarskega odseka ter poročila o finančnem stanju jednote, ki so predložena konvenciji. Razprodana so tudi domalega vsa posestva, ki smo jih svoječaspo prevzeli za neplačana posojila, večinoma po dovolj ugodni ceni in izgledi ao dobri, da se bo kmalu prodalo še oatalo. • . . Ker imovina Jednote znaša že precej milijonov, s katero največ razpo- mnenja je tudi Prislandova, ka tero tudi večkrat vprašajo za novice Iz domovine lokalni poroče-valcl, a ne Ve nič več kot sam Zalar poda nekaj Najnovejših poročil, ki se nanašajo na našo staro domovino in Rogelj čita nekaj odmevov na "ašoH Zalar želi (s tem se strinjajo vsi), da se prestavi v anglešči no Izjava Slovenske tekcije JPO ki jo je napisal Molek in jo je sprejela prva skupščina te usta nove. Mnenje je, da bi napravila dober vtis na Amerikance, kot tudi na tu rojeno našo mladino ki ni vešča slovenskega jezika Rogelj -pojasni, da je naprosi Grilla v Clevelandu, ki jo je deloma že prestavil, da jo v njegovi odsotnosti izvrši in upa, da je to storil. Predsednik Cainkar izreče is kreno zahvalo vsemsluv^nskim časopisom za dobf6notno soh lovanje s prlobčanjem člankov in poročil tega odbora.| Tajnik Zalar ae zahvali Rog lju za članke, ki jih je doseda priobčil v listih, kot je "Kri n voda" in drugi, ki so zelo pomembni ln čustveni. Izrszi upanje, ds bo nadaljeval to delo neustrašeno. čeprav bo naletel na odpor in ovire. V prepričanju, da dela za trpeči naš narod onstrsn oceana, naj se ne uštraši ničesar, kar bi skušslo ovirsti naše delo. Prepričan naj bo, da ta odbor bo vedno njegov branitelj proti nemnovanim trditvam. Rogelj priporoča, da ta odbor pozove vse vodilne Slovence in Slovenke po naselbinsh, zavzamejo za našo stvar, za pomoč trpečim rojakom s tem, da pišejo članke in ustanavljajo podružnice. kajti le v skupnosti bomo dosegli svoj cilj. Prihodnja seja odbora se vrši v Chicagu v prostor t h SNPJ in sicer vsaj še ena v Um letu, katero naj skliče tajnik. Dnevni red Je izčrpan in predsednik zaključi sejo ob 2. popoldne. V t neon! Calnka*. predsednik. Joaaph Zalar. ta|nik. Wllltam Rua. zapisnikar. laga gl. gospodarski odsek. ,, J potrebno že precej poznanja ftaSSST.ttl Uj danjem gospodarskem odboru i , " in ^»h JjT taka kombinacija se Je izka^t, br7 ^ " VPRAŠANJE POMOČI STARIM To vprašanje pretres m rešujemo^ UK°M menda že zadnjih 25 let. ZadovolTi^relfli^^11 pred v«ko da zate ne, ker nismo pri volji za' te stv. 13 ga ne bomo zadovoljivo rešili nikoli ' pruJ! Ce je kdo resno zato, da bi se ustan,* i izdatnega za naše ostarele in onemoaleXn° j ^'»veja sem izdelal tudi podrobnostni naertt a adn ^ goU"<> £ ter ga predložil konvenoji. Načrt £J° ,n sečne prispevke od vsakega člana v to S' PredvidevH M* stvar usodepolno. Zaključih nismo ^ 10 * žili na pozneje-na boljše čase, kateri oa n^ hTi pac » nikdar ne bo. Enkrat pozneje ££* IhJ a i "penzijo", kakor to naši glasovanju in tam sijajno-pogorel rt k bil ns Večina članstva očividno tudi danes n* dokladah ali zvišanju me«rfnT P1w£v t0 « ^ danjih razprav v Prosveti. In d&ffbeJLl^il bU° razv** misliti na kaj boljšega kot imamo' Uk°' topot nobenega posebnega načrta, pač pa prii>^J^,U * in potrebnih članov iz sklada za izredne^itl J^9"'** s*Iej, toda nekoliko več in izdatne^s^TJ^ » x u akcija za združenje Eno najbolj važnih vprašanj, ki je že dolga lete nrPH „ nje združenja. Kakor znano smo svoječasno snoval^ H načelno bolj sorodnih podpornih organ^ac j sNPJ - ^ V' pravi j ena in naš odbor je tudi resno misli hi delal na? S v< večjega združenja, se je zadnje čase resnoZtl » S stvo SNPJ in SSPZ. Naša akcija v posledn em ^u setf"" na združenje samo teh dveh organizacij ki ie kwJ ♦J! tore) težko pričakovan in že dolgo zaželje^^ipeh ° tUdl pn* Kaj smo delali in kaj dosegli, o tem ste ie informirani i, „ naših konferenc in posvetovanj ter končno izdelane ^ ^ vse bilo priobčeno in predloženo članstvu. Torej ni Sht vsega tega še tu podrobno poročam. Omeniti se m S ^ smo poskušali od naše strani vse in šli za stvar do .krZSfJ že nje topot uresniči, če le kako mogoče, in da nam je to skrbi in preglavic ter dalo veliko izrednega dela. ^ Veseli nas pa, kakor gotovo veseli vse zavedne člann konvenciji predložiti teko ugodno in vsestransko d^S godbo, ter da je ta akcija dovedena do točke, ko imata ko2 organizacij še samo pritrditi in naše delo odobriti, nakar boto^ dokraja in za vselej rešeno. * Ta konvencija ima torej biti zaeno združitvena konvencija Ji sebno važnega zgodovinskega pomena. STANJE ORGANIZACIJE Iz poročila o raznih oddelkih in napravah ter fazah aktivnosti! kar je tu navedeno, je razvidno, da se jednota nahaja v dolui položaju. Prilično dobro napredujemo v članstvu in Se boljše v nju in splošno stenje organizacije je dobro, kar pomeni zaena vse pogoje za razširjenje in dobro bodočnost. ZAKLJUČEK | S tem sem poskušal podati resnično sliko jednote, kolikor nat to pač v kratkem poročilu za konvencijo mogoče. S tem zakl v upanju, da bo to, kar sem navedel, v pomoč in potrebni poul konvencije ter dobro služilo namenu. Z željo, da bi moji dobrol sveti, podani na podlagi dolgoletnih opazovanj in praktičnih bili vpoštevani ter vodili samo do dobrih in koristnih zaključka ročam: Iztrebimo nedostatke in odstranimo vse slabo ter ohran se nam je izkazalo za dobro, temu pa dodajamo še, kar zahtevajo joče se razmere in moderni duh časa. Delajmo skupno in s loža korist in napredek organizacije ter tako pokažimo, da smo spoi stopniki članstva ter vredni zaupanja, ki ga je v nas stavilo. (Dalja prihodnjič.! VINCENT CAINKAR, gl predi V blagi spomin prve obletnice smrti mojega aeposabljenegfc soproga ANDREW KONCHAR kateri Je preminul 21. saptambra 1140. Rana odprta še vedno v srcu me skala. Tiho prsnsism h moja, o čemur nihče drugI na Vi! Osianeš ml v trsjnsm ipoi dragi, neposabni soprog. Žalujoča ostala: MARY KONCHAR. Blsnford. L • Da, z zadostnim številom električnih iztokov v vsaki sobi boste imeli mnogo msnj "dele" pri "hišnem delu". Ne bo več dolgih, s prahom pokritih vrvi, razpredajoči h se sem ln tja . . . nikakega gnezda zamotanih žic . . . nikskih kompliciranih zatik-Ijajev. Z lahkoto in udobno uporab- ljate "vacuum" čistilec * Hrugo ^ mo .. z lahkoto uredite in preuredit* svoje pohištvo. Zakaj bi ne telefonirali zdaj in deli. kako malo stane instalacij* ^ električnih Iztokov v vaši )M> Samo pokličite RANlf* 1200 COMMONWEALTH EDISON COMPANY A4».