HOSCANSKA „. GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE - POLJE LETO III. MAREC 1962 ST. 3 Na vrsti so volivci Predlog družbenega načrta in Proračuna odbora za letošnje leto Je Pred nami — volivci in občani. ,' njem bomo razpravljali, dajali ^ njtmu svoje pripombe in predloge, naposled pa se bo sestal občinski ljudski odbor in ob upoštevanju morebitnih pripomb in Predlogov dokončno odločil, ali nai se predloženi družbeni načrt ln občinski proračun sprejmeta. krošnji načrt je sestavljen na Podlagi številnih podatkov naših gospodarskih in drugih organiza-pm k* so v svojih notranjih nartih predvidele skladen razvoj a Področju proizvodnje in rasti T m?'011' ^er ie ljudska skupščina rJti , 'SPceJela za letošnje leto le esolucijo o razvoju in napredku gospodarstva in ostalih vej na ozeirdju republike, je treba na odročju občine z zbirnimi podat-v P*kazati občanom, kaj se bo i Proizvajalo, gradilo, preureja- živl ■ ' na ozemlJu občine, kajti rjenje in rast gospodarskih in n ei'1 organizacij je tesno veza-živ n& ozeiT1lje občine — v občini lina- in delaio občani, delovni Je. Pred njimi je treba prika-t-r L,naP°vedani skladnejši in hi-dir il utr‘P življenja na gospo-rma ’n družbenopolitičnem ^ro^ju, prikazati jim je treba narfoi/Jj PriKazati jim je trebs slsi jn ° Vgradnjo komunalnegs k- fma’ s^rb za delovnega člo Virio^T druga Področja, ki so pr teWxa ,v družbenem načrtu del™e ■ eto' Ist°dasrio pa je tud akti, m °bdan in volivec dolžar PreHi ° vdelovati in obravnavat: račun°g družbenega načrta in pro-tem ca’ ne. sarno zato, da se t da marveč zaradi tega IjenTm* sv°jo razpravo in uteme-delek L Predlogi prispeval svo, K izpopolnitvi načrta ali ’ V tpm * Morebitnih neskladnosti Post i spdelovanju se vidi aktiv je Ki., zelja državljanov, v ten je v ,v° socialistične demokraci Za’ odn™ vsebinn našega boji občnn aVo vsakdanjih problemoi sodeirv°V' Skratka — z aktivnirr benem anjem v razpravi o druž aktivn naCrlu aaše občine bom« ročiiK ° sodelovali na vseh pod dru?k " apo veda nega napredka \ • em načrtu, ki je pred na govori« e Pl'av na tem mest d ruj-h,,n ° številkah v nover hoše f,K*m naertu in proračun Podatki 6 28 tekofe leto. Vsi Proračuna5 ^.Predlogu načita i 'lamo ,, ’,kl sa tokrat objav bi Te 7V„C?oti s tem želimo, 01 Se z naini: ^ zeumo> a ostalpea1*361^011!1 gospodarskega i tezanni razvoja v tekočem let čani u>P°. .Možnosti vsi naši ol borno ,raV ,,pa Pričakujemo, d aktivnim sodelovanjei občanov dobili kar največ predlogov za morebitne Izpopolnitve ali spremembe posameznega področja ali konkretnega predloga v družbenem načrtu. Ta namen ne bi smel doživeti neuspeh, saj gre v vsakem konkretnem primeru predvsem in samo za občana — delovnega človeka in volivca. Kolikor bolj bomo poznali družbeni načrt svoje občine, toliko laže bomo razumeli tudi težave, ki se pogo-krat pojavljajo v kar najostrejši obliki, toliko laže bomo razumeli celoten naš gospodarski sistem ter zasledovali gibanje našega gospodarstva v celoti in v posameznostih. Seznanili se bomo s podatki, koliko narodnega dohodka bomo ustvarili v tekočem letu in kako bomo ta dohodek razdelili. Naposled se bomo seznanili tudi s tem, ali se bodo uresničile tudi prene-katere osebne želje za rešitev tega ali onega še nerešenega problema s področja komunalnega sistema ali kakega drugega področja življenja v komuni. Seveda ima vsak od nas mnogo zahtev in želja, te želje čedalje bolj naraščajo — zaradi tega pa je potrebno seznaniti se z družbenim načrtom in takoj spoznati, ali so naše želje zasnovane na realnih temeljih ali ne. Poglavitna naloga letošnjega načrta naše občine je povečati tudi narodni dohodek, hkrati pa dvigati življenjsko raven vseh občanov. Načrt napoveduje, da bodo gospodarske organizacije zastavile vse sile za povečanje proizvodnje in za izboljšanje kakovosti svojih proizvodov. To pa bodo omogočili dosedanji uspehi gospodarskih organizacij, saj te iz leta v leto povečujejo in izboljšujejo svojo proizvodnjo. Tudi na ostalih področjih je podobno: povsod več. povsod bolje! , Samo še nekaj besed o proračunu ljudskega odbora. Viri dotoka proračunskih sredstev so ostali v glavnem isti. S temi sredstvi pa je treba kriti velike potrebe po proračunskih sredstvih na področju prosvete, socialnega varstva, zdravstvene zaščite, državne uprave in komunalne dejavnosti, do-tirati samostojne zavode in družbene organizacije, odplačevati najeta posojila, kriti proračunske rezerve itd. Skratka — tudi s proračunom občinskega ljudskega odbora se je treba temeljito seznaniti, če hočemo spoznati, za kaj se vse uporabljajo zbrana sredstva. Upamo, da bomo že v naslednji številki napisali precej vrstic o aktivni udeležbi vseh volivcev pri obravnavi družbenega načrta in proračuna za letošnje leto. Sklic zlatoa aaliacea Na podlagi 149. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem Zbore volivcev v času od 1. IV. do 15. IV. 1962 in predlagam sledeči dnevni red: 1. Predlog družbenega plana ObLO Ljubljana Moste-Polje za leto 1962 3. Predlog proračuna ObLO Ljubljana Moste-Polje za leto 1962 3. Razno Predsednik ObLO: Ciril Fain Izvoz in uvoz —— —— v naši občini V sklopu obsežne gospodarske dejavnosti v naši občini zavzema posebno mesto izvoz in uvoz. Težko je primerjati izvoz in uvoz v naši občini s celotno zunanjetrgovinsko izmenjavo na ozemlju naše republike oziroma zveze. Mnoge gospodarske organizacije v naši občini delajo namreč v glavnem za domače tržišče in se le z nekaterimi svojimi izdelki pojavljajo tudi na zunanjem tržišču; le nekaj je takih podjetij, ki se ukvarjajo pretežno z izvozom. Toda ne glede na navedena dejstvu dosegajo tudi podjetja naše občine čedalje večje uspehe rta zunanjem tržišču, saj so njihovi izdelki tako kvalitetni, da lahko z uspehom konkurirajo tudi zunaj naših meja. Za ozemlje naše občine je značilno. da se je izvoz iz leta v leto večal. Na porast izvoza so vplivali različni činitelji; eden izmed teh so tudi novi obrati in tovarne. S porastom izvoza pa se je večal tudi uvoz, kajti pojavljale so se večje potrebe po reprodukcijskem materialu. Postavlja se vprašanje, ali lahko dosežemo še večji izvoz. Seveda lahko, vendar je treba na področju izvoza iz naše občine ukreniti še marsikaj takega, kar bi pozitivno vplivalo na porast izvoza. Tako je svet za industrijo pri ObLO Moste-Polje mimo analize o problematiki izvoza in uvoza v naši občini predlagal tudi nekaj priporočil gospodarskim organizacijam o tem, kakor organizirati in povečati naš izvoz. Po mnenju sveta bi morali v posameznih podjetjih organizirati vsaj dvakrat letno posvetovanje v zvezi z izvozno problematiko — o tem naj bi razpravljali delavski sveti' in upravrti odbori in ne samo ozki krog kolegija. Preko analiz je treba ugotoviti možnosti proizvodnje novih proizvodov za izVOz, hkrati pa zasledovati tudi sestanke z izvoznimi podjetji in jih seznaniti s proizvodi in količinami, pripravljenimi za izvoz: Komercialno mrežo je treba širiti, kupce pa iskati preko agencij in zastopnikov. Na ozemlju naše občine imamo dosti večjih podjetij z večjimi ■ zunanjetrgovinskimi: izkušnjami; ta podjetja bi bila dolžna svetovati in učiti kadre iz manjših podjetij o vprašanjih zunanjetrgovinske izmenjave oziroma o zunanjetrgovinskih poslih nasploh. Zato je potrebno za področje občine organizirati vsaka dva meseca posebne sestanke predstavnikov podjetij, na katerih bi drug drugemu tovariško pomagali, izmenjali izkušnje itd. Niso izključeni niti obiski zunanjih tržišč. Skratka polno koristnih napotkov, ki naj bi v bodoče še bolj poživili našo zunanjetrgovinsko dejavnost. Zbor proizvajalcev, ki je obravnaval to problematiko, je priporočil podjetjem, naj odslej posvečajo izvozu in. uvozu veliko več pozornosti kot; doslej. Seveda so še pekatere objektivne težave na področju izvoza in uvoza, n. pr. preskromna stimulacija podjetij ...ip delovnih kolektivov. ki izvažajo ipd. — o tem naj bi. čimprpj i;azpravljali pristojni organi. Ob koncu, naj navedemo še dve številki, ki nam nazorno prikazujeta porast izvoza: , leta 1952'smo izvozili za 147 milijonov dinarjev, minulo leto pa za okoli 3 in pol milijone dolarjev, kar je skoraj desetkrat več. Na podlagi 2. in 9. člena Splošnega Zakona o urednitvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ, št. 25/55), 4. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52/57), v skladu z določili zveznega družbenega načrta za leto 1962 (Ur. list FLRJ, št. 52/61), resolucije o razvoju gospodarstva LRS in okraja Ljubljana izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana Moste-Polje. 10. V skladu s povečano delovno silo je potrebno istočasno pospešiti stanovanjsko izgradnjo, izgradnjo komunalnih, zdravstvenih, športnih in drugih objektov družbenega standarda. 11. Združevati prosta sredstva gospodarskih organizacij preko skladov kreditnih zavodov, katere naj družbeni organi usmerjajo v gospodarstvo, kjer se kažejo največje potrebe. Predlog odloka o družbenem načrtu za leto 1962 Prvi del SPLOŠNI PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA ZA LETO 1962 Osnovne naloge in smernice za gospodarski razvoj za leto 1962 I. poglavje Družbeni načrt Občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1962 je prilagojen zveznemu družbenemu načrtu .republiški in okrajni resoluciji o razvoju gospodarstva v letu 1962. Na podlagi doseženih uspehov in izkušenj in ob upoštevanju težav, ki so se pojavile v letu 1961 zlasti v industriji, določa družbeni načrt te osnovne naloge: 1. Povečati obseg proizvodnje in storitev na vseh področjih gospodarstva tako, da bo družbeni bruto proizvod narasel za 12 %, družbeni proizvod za 16% in narodni dohodek za 15 %. Predvideno povečanje, proizvodnje bo treba doseči predvsem z večjo storilnostjo, ki naj bi porastla za okoli 9 %. 2. Dinamika proizvodnje v industriji je bila v letu 1961 dokaj ugodna, vendar je pa to v večji meri pripisati novim zmogljivostim, zato se postavlja pred industrijska podjetja, da v letu 1962 obdrže dinamiko proizvodnje na višini, ki je bila dosežena v prejšnjih letih brez novih zmogljivosti. Za planirani porast proizvodnje v industriji za 8,7 % bo potrebno maksimalno utrjevanje organizacije proizvodnega procesa in stimulacija osebnih dohodkov, s čimer predvidevamo, da bo vrednost industrijske proizvodnje še presežena. 3. V družbenem sektorju kmetijstva je bil v zadnjih dveh letih dosežen velik porast kmetijske proizvodnje, katere namen je predvsem preskrba Ljubljane z mlekom, mesom, vrtninami in sadjem. Da bi kmetijska proizvodnja V kmetijskih gosoodarskih organizacijah še nadalje naraščala, je potrebno, da se čimpreje dogradijo začeti objekti, izpopolni mehanizacija in agrotehnika, zniža polna lastna cena in tako zadosti čedalje večjim potrebam potrošnikov. V sestavu celotnega kmetijstva je zajeta tudi Tovarna močnih krmil, ki bo v letu 1962 v rekonstrukciji. s čimer se bo znižala njena proizvodnja za 12 %, dejanska kmetijska proizvodnja bo pa porasla za 27 %. 4. Povečati proizvodnjo tudi v vseh ostalih panogah gospodarstva, zlasti onih, ki neposredno vplivajo na življenjski nivo delovnega človeka. Predvideva se, da bo obseg blagovnega prometa v trgovini porasel za 9,2 %, celotni dohodek v trgovini in gostinstvu za 17 % ter obrti in komunali za 13 %, vendar pri tem niso upoštevane dejavnosti stanovanjskih skupnosti, ki bodo v tekočem letu močno povečale servisne službe za pomoč občanom. 5. V letu 1962 se predvideva povečanje izvoza za 15 %. Povečanje izvoza pa bo mogoče še preseči, če bodo proizvajalci vložili maksimalne napore za plasiranje svojih proizvodov na tujih tržiščih, s čimer si bodo zasigurali potrebna devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala. 6. Da bi se zagotovil nadaljnji porast proizvodnje in uslug, bo potrebno gospodarskim organizacijam preskrbeti več obratnih sredstev in boljšo oskrbo z reprodukcijskim materialom, ker je prav pomanjkanje teh sredstev v letu 1961 oviralo še uspešnejši razvoj. Nadalje bodo morale gospodarske organizacije zmanjšati medsebojne terjatve in vlagati več lastnih sredstev v obratna sredstva. 7. Posebna skrb naj se posveča hitrejšemu in bolj praktičnemu usposabljanju kadrov na delovnih mestih. S štipendiranjem pa zagotoviti zadostno število tehničnega in ekonomsko komercialnega kadra. 8. Ker v izvajanju pravilnikov o delitvi čistega, in osebneea dohodka še nimamo izkušenj bo lete treba stalno izpopolnjevati. 9. Sredstva za investicije naj se vlagajo predvsem v začete rekonstrukcije in posamezne objekte, njihovo koriščenje pa je vskladiti z republiško in okrajno resolucijo o gospodarskem razvoju. Prvenstveno jih bo treba nameniti za izgradnjo toplarne in kombinata kemične industrije. OPOZORILO DAVČNIM ZAVEZANCEM OD OSEBNEGA DOHODKA Po Zakonu o davku od osebnega dohodka .je dolžan vložiti davčno prijavo vsak državljan, katerega letni osebni dohodek presega znesek 700.000 dinarjev. Rok za vlaganje davčnih prijav za osebni dohodek za leto 1961 je bil 31. januar. Občinski ljudski odbor je obveščen po anonimnih in drugih prijavah, da niso vsi državljani, ki so imeli v letu 1961 osebni dohodek nad 700.000 din vložili davčnih napovedi. Ker je rok za vlaganje davčnih napovedi že potekel, a posameznik niso izpolnili svoje dolžnosti, opozarjamo, da to nemudoma store. V nasprotnem primeru bo Občinski ljudski odbor postopal po 18. členu Zakona o davku od osebnega dohodka oziroma Zakona o prekrških. ObLO LJUBLJNA MOSTE-POLJE II. poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD, DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK 1. Na podlagi doseženih uspehov v letu 1961, ko so bili doseženi največji uspehi v preteklem obdobju, povečanega števila zaposlenih in povečane proizvodnosti, pričakujemo naslednji porast družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka: v 000 din po tekočih cenah 1960 1961 1962 1961 1962 1962 1960 1961 1960 Držb. bruto proizvod Družbeni 32,819.444 39.959.445 44,653.142 121,7 112 136 proizvod Narodni 11,524.412 15,574.377 18,025.792 135 116 156 dohodek 10,676.665 14,468.600 16,685.422 135 115,3 156 2. Ob upoštevanju prirastka prebivalstva za 2,7 % se predvideva porast narodnega dohodka na prebivalca za 10,6% tako, da bo znašal v letu 1962 na enega pre- Gospodarstvo 1960 1961 skupaj: 32,819.444 39,945.145 Idustrija 20,939.836 25,037.499 Kmetijstvo 2,313.563 2,343.932 Promet 2,148.989 2,771.751 Gradbeništvo 4,425.640 5,822.142 Trgovina 610.235 985.669 Gostinstvo 431.037 544.127 Obrt 1,850.986 2,329,783 Komunala 99.158 124.542 Skup. privat. sektor: 1,610.200 1,658.300 Kmetijstvo 805.630 829.300 Gostinstvo 12.300 14.000 Obrt 792.270 815.000 bivalca 501.706 din. Po posameznih gospodarskih panogah se predvideva naslednji porast družbenega bruto proizvoda: v 000 din po tekočih cenah Indeksi Poveč. 1962 1960 1962 1962 1961 1961 1960 44,653.152 121,7 112 136 27,232.543 119 108,7 130 2,274.625 101,3 97 98,3 4198.408 103 151,4 195,3 6,377.836 131 109,5 144 1,157.586 161 117 189 636.785 126,2 117 147.7 2,636.940 125,8 113 142,4 138.419 125 111 139 1,726.670 104,1 104,1 107,2 863.730 102,9 104.1 107,2 15.000 113,8 107,1 121,9 847.940 102,8 104 107 Za tako povečani obseg proizvodnje in storitev bodo morale gospodarske organizacije poiskati vse možnosti, to je, bolje izkori- stiti osnovna in obratna sredstva, zlasti pa dvigniti delovno storilnost, kar je letos osnovna naloga vseh gospodarskih organizacij. III. poglavje INVESTICIJE 1. Investicijska sredstva, ki bodo predvidoma na razpolago v letu 1962 se bodo uporabila za novogradnje, dograditev začetih objektov, rekonstrukcije in tehnično izpopolnitev, ki bodo neposredno vplivale na povečano proizvodnjo. 1961 Gospodarske invest. 2,726.661 Negospodarske invest. 2,560.677 Skupaj investicije: 5,287.338 2. Struktura gospodarskih investicij po panogah bo predvidoma naslednja: Industrija Kmetijstvo Promet Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt in komunala Kmetijske zadruge Gospodarstvo skupaj: Povečano vlaganje gospodarskih investicij v primerjavi z lanskim letom, gre predvsem v breme novogradnje Toplarne. Ta sredstva se bodo financirala iz lastnih in združenih sredstev gospodarskih Predvideva se, da bo v letu 1962 vloženo v gospodarske investicije 3.969,114.000 din in bodo večje za 45 % v primerjavi z letom 1961 ko so znašale 2.726,661.000 din. V primerjavi z letom 1961 bo struktura investicij naslednja: v 000 din Indeks 1962 1961 Struktura 1961 1962 3.969.114 145 51,6 65.6 2,157.500 84,2 48,4 35,2 6,126.614 115,8 100 100 v 000 din 1961 sestav % 1962 sestav % 1,165.727 42,7 2,091.178 52,7 355.933 13,2 730.680 18.4 861.990 31,6 375.000 9,4 43.300 1,6 213.705 5,3 14.434 0,5 32.700 1 119.250 4,3 231.434 5,8 166.027 6,1 294.417 7,4 2,726.661 100 3,969.114 100 organizacij ter družbenih skladov. V negospodarske investicije bo predvideno vloženo 2.560,677.000 dinarjev, kar je za 16,2% manj, kot v letu 1961 in bodo koriščene v te-le namene: V Izolirki in ostalih tovarnah izdelujejo precej novih izdelkov, zato tudj večji skupni dohodek v naši občini Stanovanjska izgradnja Komunalna dejavnost Šolstvo Telesna kultura in ostalo Zdravstvo Socialno varstvo Negosp. investicije skupaj 1961 1962 Indeks 1962_ 1,680.000 1,720.000 1961 102,4 602.807 180.500 29,9 60.767 53.500 88,0 20.776 30.000 144,4 143.827 43.500 30,2 52.500 130.000 247,6 2,560.677 2,157.500 84,2 IV. poglavje ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST DELA Na podlagi uspehov in izkušenj iz prejšnjih let predvidevamo, da bo mogoče povečani obseg proizvodnje in osebne potrošnje uresničiti predvsem na osnovi poveča produktivnosti dela. To bo mogoče doseči z boljšimi organizacijsko tehničnimi ukrepi, s stimu- lativnejšim in doslednejšim nagrajevanjem po učinku, s čimer bi se preprečila tudi pretirana £luk-tuacija delovne sile (v letu 1961 je znašala 2300 delavcev). Gibanje delovne sile v gospodarstvu: R 1960 8.931 R 1961 Plan 1962 10.141 11.056 Indeks 1961 1962 1960 1961 113,5 109 Ce pa upoštevamo priraslo delovno silo 600 delavcev, ki odpade v letu 1962 na novi lokokolodvor v Mostah, ki je šele začel z obratovanjem in še nima detaljnih ekonomskih pokazateljev, je pri izračunu produktivnosti dela iz- ločen, ker nam ne bi dal pravega izračuna. Tako predvidevamo, da bo porasla produktivnost dela v celotnem gospodarstvu 9 %, od tega v industriji za 6 %, katero bo mogoče še preseči z doslednim izvajanjem prej navedenih ukrepov. V. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Hkrati s porastom proizvodnje v vseh panogah gospodarstva pričakujemo tudi hitrejši _ porast osebne potrošnje in družbenega standarda. V letu 1961 so bila vložena v izgradnjo objektov družbenega standarda največja sredstva v zadnjih letih. Dograjena je bila šola na Kodeljevem, zgrajenih je bilo 725 stanovanj, 6704 m cest, 3788 m kanalov, 2746 m vodovodov, 4 transformatorske postaje, urejena je bila električna ras veti java, nadaljevala se je gradnja športnega Parka na Kodeljevem, začela se je gradnja otroške ustanove Angelce Ocepkove in otroške ustanove v Jaršah, uredile so se obmorske baze v Zambratiji, Pacugu in za dnevna letovanja na Gmajni. Kljub temu, da se je materialna osnova komune povečala, hkrati Pa so se tudi povečale prenešene obveznosti, bo v letu 1962 omogočeno zagotoviti vzporedni razvoj dejavnosti družbenega standarda, predvsem stanovanjske izgradnje, izgradnje zdravstvenih, šolskih in športnih objektov dočim bo komunalna dejavnost v primerjavi z letom 1961 manjša za 70,1 %■ Skupne naložbe v negospodarske investicije bodo v letu 1962 znašale 2,157,500.000 din in bodo manjše za 206,750.000 din, to je za 8,8 % v primerjavi s preteklim letom. Ta sredstva bodo vložena za sledeče namene: Stanovanjsko izgradnjo — za dovršitev 750 stanovanj v blokovni gradnji v Kajuhovi, Rožičevi, Ob cesti na Peči, Moškričevi, Malejevi ulici, na Studencu in v Zalogu ter samski dom v ulici Vide Pregarčeve, 133 stanovanj v vrstnih hišah na Kodeljevem, Polju In Jaršah ter 61 stanovanj v individualni gradnji. Začeti z gradnjo novih 300 sta- novanj na Kodeljevem, Jaršah, Polju in Zalogu. Komunalna dejavnost — zbirni kanal ob Grubarjevem prekopu, vodovod od križišča ceste Vevče— Zalog od Vevč in podaljšek v Zalogu, trafo postajo na Kodeljevem in Zaloški cesti, nadaljevala se bo rekonstrukcija Litijske ceste od pošte v Dobrunjah do Sostra v dolžin) cca 2 km, skupaj z izvedbo novega mostu čez Dobrunj-ščico ter most čez Savo v Dolskem tako, da bi bil zgrajen most na desnem 'poplavnem obrežju ter premostitev struge Save, razne ojačitve napetosti in za utrjevanje in popravilo cest, kjer se bo pokazala največja potreba. Šolstvo — za začetek gradnje osnovne šole v Jaršah in manjša popravila obstoječih šol. zgradb. Telesna kultura — nadaljevanje izgradnje športnega parka Kodeljevo. Zdravstvo — nadaljevanje gradnje zdravstvenega doma Polje in Moste ter ureditev ambulante v Zalogu. Socialno varstvo — nadaljevanje gradnje doma Angelce Ocepkove, in dograditev otroškega vrtca v Jaršah. Ta sredstva se bodo črpala iz družbenih skladov in dotacij. Drugi del VI. poglavje INDUSTRIJA 1. Obseg fizične proizvodnje se predvideva, da bo še nadalje porasel za 8 % in se bo gibal takole: 115 Barvasta metalurgija 117 Kovinska industrija 120 Kemična industrija 121 Industrija grad. mater. 122 Lesna industrija 123 Papirna industrija 124 Tekstilna industrija 127- Živilska industrija 128 Grafična industrija Skupaj Obseg družbenega proizvoda se bo po posameznih strokah predvidoma gibal takole: Industr. V 000 din tek. cene 1961 Strukt. skupaj: 8,802.585 100 115 446.345 5,1 117 1,912.451 21,7 120 866.204 9,8 121 787.662 9 122 157.400 1,8 123 3,231.905 36,7 124 252.300 * 2,9 127 979.501 11.1 128 168.817 1,9 Družbeni proizvod bo predvidoma porasel v industriji za 10,8 %, število zaposlenih se bo pa povečalo za 102 delavca, to je za 2,2 % ter se na podlagi tega predvideva povečanje produktivnosti dela za okoli 6 %, kar se bo doseglo z vloženimi investicijami, povečano de- Indeks 1961 1962 1960 1961 94 101 98 113 90 101 117 114 104 123 120 103 116 142 155 107 117 109 117 108 V 000 din Indeks tek. cene 1962 S 1962 55 1961 9,759.456 100 110,8 479.825 4,9 107,5 1,980.903 20,3 103,6 996.673 10,2 115 860.919 8,8 109,3 180.000 1,9 114,3 3,514.000 36 108,7 330.500 3,4 130,9 1,227.561 12,6 125,3 189.075 1,9 111,9 lovno silo, modernizacijo tehnološkega procesa, mehanizacijo in večjim prizadevanjem delovnih kolektivov. Kemična tovarna Moste predvideva, da z novogradnjo tovarne poliminidne svile preusmeri dosedanjo proizvodnjo glinice na iz- delavo Al sulfata, tovarna Saturnus pa predvideva znižanje lastne kovinske embalaže za cca 380 milijonov din. V letu 1962 se predvideva, da bodo industrijska podjetja vložila 2.091,178.000 din investicij in bodo v primerjavi z letom 1961 večje za 1.1(15,727.000 din, to je za 79,3 odstotka. Ta sredstva bodo vložena po posameznih strokah industrije takole: V 000 din Na obratu Zadobrova, farmi krav molznic bodo letos končali z ureditvijo obrata, ki bo v letošnjem letu arondiran, opremljen z vso potrebno mehanizacijo, urejene mlekarnice in izmolzišča in melioracije na površini 20 ha. Po Indeks planu bo dal ta obrat v letošnjem letu za preskrbo Ljubljane 3 mi- 1961 1962 1962 1961 lijone litrov mleka. Perutninska farma v Zalogu bo Proizvod in razdelitev el. energije 157.116 812.000 517,2 v letošnjem letu rekonstruirala Kovinska industrija 250.880 122.144 48,7 klavnico za perutnino in dogra- Kemična industrija 78.725 543.800 697,4 dila valilnico na Dolskem. Pred- Industrija gradbenega materiala 65.799 51.000 77,5 videva se proizvodnja 923.000 ko- Lesna industrija 12.272 11.500 94,2 madov piščancev za cvrtje v teži Papirna industrija 245.000 320.934 130,9 1,000.000 kg na obratu Zalog in Tekstilna industrija 16.355 26.500 162 Dolsko. V lanskem letu so farmo Živilska industrija 339.580 203.300 59,7 rac v Dolskem zaradi nerentabil- Industrija skupaj: 1,165.727 2,091.178 162,2 nosti preusmerili na proizvodnjo piščancev za cvrtje. Ta sredstva naj bi se črpala iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij, splošnega investicijskega sklada in družbenih investicijskih skladov. 5. Investicijske naložbe v industriji bodo v letu 1962 naslednje: Električna energija — začeti z gradnjo toplarne v Mostah. Kovinska industrija — Saturnus — dograditev obrata tehničnih predmetov, nabava opreme in strojev. Indos — nabava strojev in ureditev skladiščnih prostorov. Kemična industrija — Teol — Oljarna — rekonstrukcija obrata Ivopona in preselitev obrata za praškasto proizvodnjo. Arbo — dokončna dograditev kotlarne, garderobe in sanitarij ter izdelava investicijskega programa za gradnjo čistilne naprave, Tovarna kleja — rekonstrukcija Oddelka za kožni klej in nabava transportnih naprav, Kemični kombinat —' začeti z gradnjo tovarne polimidne svile (perlona) v Zalogu. Industrija gradbenega materiala — Izolirka — gradnja obrata za mineralna vlakna in rekonstrukcije bitumenskega obrata, Mineral — nabava novega pol-nojarmenika in ostala oprema. Lesna industrija — Žima — nabava sortirnega in ščetkarskega stroja. Papirna industrija — Paparni-ca Vevče — nabava stroja in pre-; maz papirja, gradnja mostu čez Ljubljanico, dovršitev IV. papirnega stroja, rekonstrukcija I. papirnega stroja, gradnja čistilne naprave za odpadne vode. Tekstilna industrija — Totra — gradnja skladišča, trafo postaje, nabave transportnih sredstev in opreme za nov obrat v Hrušici. Živilska industrija — Žito — dokončna dograditev tovarne testenin in začetek gradnje industrijske pekarne in tovarne keksov, »EMONA« — gradnja skladišča embalaže, adaptacija hleva, gradnja garaž, s čimer se bodo sprostili skladiščni prostori, Kolinska — adaptacija obrata I in delavnic ter nabava polnilnih avtomatov, Crevarna — nabava transportnih sredstev. Tovarna močnih krmil bo v letošnjem letu v rekonstrukciji, po izvršeni obnovi bo povečala proizvodnjo močnih krmil in pričela s proizvodnjo premiksov (super koncentratov) za potrebe ostalih mešalnic močnih krmil v Sloveniji. Za rekonstrukcijo je predvidenih 451,000.000 din, pri tem pa se bo izboljšala živinoreja, proiz-vodnja mleka se bo dvignila na 2100 litrov po kravi. Na področju Dolskega bodo pričeli z zamenjavo pincgavskega goveda za simentalsko pasmo, z uvajanjem plemenskih bikov simentalske pasme in nakupom mladih telic simentalske pasme. Veterinarska služba: V letu 1962 se je obseg dela Veterinarske postaje »Posavje^1 .Ljubljana-Polje znatno poveča^ Poleg kurativne in preventivo^ dejavnosti ter umetnega oseme njevanja je Veterinarska postaj koncem lanskega leta prevzel vso nadzorstveno dejavnost n področju higiene živil živalske® izvora za območje mesta Lju Ijane. Za isto območje je vete^ narska postaja prevzela tudi možno veterinarsko higiens službo (konjaško). . Najvažnejša naloga veterin ske službe v zdravstvenem va stvu živali za leto 1962 je lZ ^ reninjenje tuberkuloze pri S° . „r -"I VII. poglavje KMETIJSTVO Brez sodobne mehanizacije je težko zamisliti napredek v gradb«n' dejavnosti Kmetijstvo bo v letu 1962 doseglo pomemben napredek. Vrednost kmetijske proizvodnje na sploh se bo brez Tovarne močnih krmil povečala za 12 % v primerjavi z letom 1961. Vrednost proizvodnje v družbenem sektorju nja modemih živinorejskih obratov »Agrokombinata« v obratih Zadobrova, Zalog in Dolsko ter povečanje proizvodnje vrtnarskega obrata pri Kmetijski zadrugi Polje. Razvoj kmetijske proizvodnje se bo dvignila za 27 %. Porast proizvodnje v družbenem sektor- posameznih sektorjev naslednja tabela: prikazuje ju bo omogočila dgkončna izgrad- Po cenah iz leta 1959 V 000 din Sektor 1960 1961 1962 1961/62 % družbeni 452.214 568.988 722.548 127 kooperacija 62.750 93.701 93.365 100 zasebni 625.643 621.721 622.389 100 Skupaj 1,140.407 1,284.410 1,438.302 112 Hiter razvoj družbenega sektorja kmetijstva v občini dokazuje dejstvo, da družbeni sektor sedaj zajema že 50 % vrednosti bruto proizvodnje po planskih cenah pri tem pa poseduje le 13,6% obdelovalnih površin v občini. Za hiter dvig kmetijstva v druž- 1960 Poljedelstvo 39.487 Živinoreja 412.231 Skupaj 452.718 benem sektorju je značilno, da se razvija specializirano po panogah v skladu s prirodnimi pogoji ter zahtevami trga in preskrbe Ljubljane z vsemi potrebnimi kmetijskimi proizvodi. Gibanje vrednosti bruto proizvodnje v družbenem sektorju: V 000 din iosi iafi9 1961/62 M 140 124 127 84.048 118.494 484.940 604.054 568.988 722.548 Družbeni sektor: V letu 1962 se predvideva povečanje kmetijske proizvodnje v družbenerp sektorju za 27 %. V tem letu bo dokončana izgradnja obratov Agrokombinata in sicer v Zadobrovi, Zalogu in Dolskem, Tovarna močnih krmil pa bo v rekonstrukciji zaradi povečanja proizvodnje in izdelave premiksov. S svojo izgradnjo bo nadaljevala tudi Kmetijska zadruga Polje. se tx> proizvodnja dvignila na 2.500,000.000 din. Kmetijska zadruga polje bo na vrtnarskem obratu v letošnjem letu pričela s proizvodnjo na površini 40 ha in bo proizvedla 1193 ton raznih vrtnin. Postavila bo rastlinjak, razširila površine pod toplimi gredami, zgradila upravno poslopje in nabavila potrebno mehanizacijo. Nadaljevali bodo z izgradnjo plantažnih nasadov, jablan in hrušk v Vinjah in Senožetih, katerih bodo posadili 40 ha. Pripravljalna dela za nove plantažne nasade bodo pričeli v Ceš-njicah in Zagradišču. Na poplavnem področju Ljubljanice bodo zasadili 30 ha topolovih plantaž. V pogodbeno proizvodnjo bodo vključili 25 % obdelovalnih zemljišč na območju zadruge. Zasebni sektor: Vrednost bruto proizvod je se v letošnjem letu ne bo dvignila, ker se bodo zmanjšala zemljišča na račun povečanja površin v družbenem sektorju. Zaradi zmanjšanja površin se zasebni proizvajalci čedalje bolj usmerjajo na proizvodnjo vrtnin in krmnih rastlin, pri tem pa se zmanjšujejo površine pod žiti. Poraba umetnih gnojil je v letu 1961 znašala 170 kg na ha, v letu 1962 se mora dvi niti na 210 kg na hektar. Zaradi povečanja proizvodnje krme iivini. Na vsem območju °*3 «na »o v tem letu izvršena SP* . s Aiberkulinizaeija vseh 8oV

ri ObLO ustanovljen za klad za plačevanje odškodn1' vsa goveda, ki bodo zaradi . :uloze oddana v zakol. Akc -J j. K) planu končana koncem ijega leta. ,a Veterinarska služba bo m 0j-e nadalje dosledno izva3a ,et in cdbo o prepovedi klanja t »oostriti nadzor nad klani et, ker je proizvodni Pla polja telet v pitališčih moč ’ečan. bra. Družbenim živinorejskim ^rnii om na področju občine '' p0i-:rav molznic v Zadobrovi . v kem ter Perutninarski ^ lalogu — bo veterinarska zla- losvetila posebno pozor n1. ’]CZnl’ ti pred vzdorom tcužnin ^o, :ar posebej velja za tuberk ^ irucelozo in slinavko. 1 ‘^o^0 k> nudila še naprej vso s gjvir'0' »odporo tako družbenim j^rne' ejskim obratom, kakor t .^ ^3-ijski zadrugi Polje v njmo en0 >orih za čimboljše zd. vo kfl' arstvo živali in za nJ' ,,cfanJe' ovostno in številčno pn vetc-7 sodelovanju z njibo . strO" inarskimi in kmetijskimi ovnjaki bo veterinarska žlvi- eševala vso problema loreje na področju občine. VIII. poglavje UOZUi obm^an^e goz(iov — fondov na ipt_ občine po stanju koncem eta 1961 je sledeče: Sektor ^'užbeni gozdovi gozdno gospodarstvo 2. p '‘;Ven gozd. gospodarstva Sk. 0V* v državljan, lastnini dov°i„Pre^*ogu Plana sečnje goz-sek»Q7^a *e^° predviden po-kub ‘ m:l °d lega: iglavcev 2847 Qd Petrov, listavcev 6130 m;l. na dnIlri5^v'^ene se^nje odpade 9 % 1U2bene gozdove 877 nv1 ali a gozdove v državljanski Gozd. po vrš. Lesna zaloga v m3 ocenj. letni prirastek v m3 Lteni etat v m3 570 65.815 915 633 246 23.650 485 244 6.542 653.857 13.471 8.100 7.358 744.322 14.871 8.977 lastnini pa 8100 m3 ali 91 %. Posek drevja na negozdnih površinah (ob vodah, pašnikih itd.) se predvideva v višini 950 m3. _ Primerjava sečnje v osnovnih gozdovih v letu 1962 napram sečnji v preteklih letih je sledeča: Indeks v m3 ‘eto 1959 1960 1961 1962 1961 1962 Podjetja, ki se ukvjarjajo z prometom, so na lanski gospodarski razstavi lepo prikazala svojo delavnost kubifnih metrov 1960 1961 8252 9508 8977 8980 94 100 d°v ..a dela za vzdrževanje go *ZVajalo ,nGRa gospodarstva l ^ruSlh o gozdno gospodarstvo, ^ru8a in0>^0'dh Pa kmetijska z; *er>eH7 ^ ^Vod za upravljanje tj V { Pasa Ljubljane. Va teiv!I\.il.Gfu k*0 končana obdel; uftditVn„K‘a Podatkov za izdelav Osno elaboratov- izVajal>n'rl0 Pogozdovanje se l tal m 3 P°Vršini 11 ha, pripn dov j . Površini 80 ha, nega go Shojenii’nega sadik, čiščenje i Ma J Pa na površini 422 ha. 5°Saieno £čju klenega pasu t Neen55'000 kom. gozdnih .n'1 Povrjf .g°zdov se bo izvr. ^begg n‘ 26 ha. Za potrebe levesnirQSu bo osnovana .. , Vsrstv„ na Površini 4 ha. z!?h SozdovildoX.se 60 izvajaI a POtrnU h’ ^Jei* Se k° P° zan^vija^k Pereč pix>blem ?Jel že n? kostanjev rak, ki Va^ub!fanieŽni del zelenega (afnost 'rinP ln obstaja resna Lna osba s,e ta bolezen raz n^lbi. Or,»e kostanjeve sestoj darajo burin01 gozdnega vars 0 Ustrrr.n° skrbeti, da se iz lPr vSe , •ai zaščitni ukrepi Vafstvu nil škodljivi mi iz ntehziln eozdov-Roz?511!0 ter dreVesniearsko 1 orcfntKa dr0-,,OSnovanie plar stv !uz>rana Ja mora spremi ^5 si lnkerUČankovita/ 6 a bastn*;’ Ker bl sicer la 1 Velika gospodar škoda, zlasti še v plantažnih nasadih. Iz sredstev za vzdrževanje gozdov bo opravljeno oziroma vzdrževano 15 km gozdnih cest. s Čimer se bo izboljšalo spravilo in prevoz lesa. 4. Predvideno je osnovanje 30 hektarov novih topolovih plantaž za potrebe lesne industrije ter 70 ha intenzivnih nasadov iglavcev. Pri osnovanju bo posajeno 7050 topolovih sadik ter 175.000 komadov sadik hitrorastočih iglavcev. 5. Predvideva se, da bo v občinskem gozdnem skladu realiziran dohodek za leto 1962 v višini 7.700.000 din. Odvod v medobčinski gozdni sklad znaša 30 % to je 2.310.000 din, tako ostane za občinski gozdni sklad za potrebe gojenja gozdov 4,390.000 din. Ostala potrebna namenska sredstva v višini 44,691.000 din bodo dotirana za kmetijsko zadrugo iz virov medobčinskega gozdnega sklada za zeleni pas iz proračuna Mestnega sveta. 6. Uveljaviti družbeno in strokovno ugodnejše oblike gospodarjenja z zasebnimi gozdovi na podlagi aktivnejšega vključevanja zasebnih gozdnih lastnikov v socali-stični sektor gozdne proizvodnje. 7. Obratovanje žag veniciank je treba vskladiti s predpisi novega zakona o gozdovih. X. poglavje PROMET 1. V letu 1962 se pričakuje, da bodo prometne storitve porasle v primerjavi z 1. 1961 od 2,771.751 din na 4,198.408 din, to je za 51,4 odstotka. Delovna sila se bo v primerjavi z letom 1961 povečala od 1351 v letu 1961 na 2025 v letu 1962, to je za 49,8 %. Na povečanje delovne sile vpliva predvsem novi tovorni kolodvor v Mostah. 2. Na tako povečan celotni dohodek in delovne sile bo predvsem vplivala preselitev podjetja Globus ter tovornega kolodvora v Mostah in nakup novih avtobusov in kamionov. 3. Vložene investicije bodo zna- šale 375,000.000 din in se bodo porabile za te-le namene: Javna skladišča za dokončanje novih skladišč in Sap-Turist za nabavo 16 novih avtobusov in gradnjo nove mehanične delavnice. 4. Z ozirom na to, da se je število motornih vozil v zadnjih dveh letih potrojilo, bi bilo nujno potrebno, da se zgradi na križišču Kajuhove in Zaloške ceste nova bencinska črpalka, zlasti pa še zaradi tega, ker gre velik del prometa na novi tovorni kolodvor v Mostah po tej cesti. Povečati bi bilo treba bencinsko črpalko na Smartinski cesti, s čimer bi se od-nravila stalna gneča na tej črpalki. XI. poglavje TRGOVINA 1. Obseg blagovnega prometa v trgovini bo v letu 1962 nadalje porasel v primerjavi z letom 1961 za 9,2 %. Na tako povečan obseg blagovnega prometa bo predvsem vplivala povečana kupna moč pre- v trgovini na debelo v trgovini na drobno Skupaj: bivalstva in pestrejša izbira po-trošnega blaga. 1 Delovna sila se bo povečala za 4 odstotke. Predvideva se, da se bo struktura blagovnega prometa gibala takole: V 000 din m Indeks 1961 ' 1962 \Q62 1961 3,708.000 3,968.000 107 1.870.229 2,094.308 111,9 5.578.229 6,092.308 109.2 ' hladno « •h noi.. P°večano proizvod- IX. poglavje GRADBENIŠTVO Povečanih skla- d3° *akujea d.rPžbe clru?hSern dsL^Veeana gradnja, p beaega * bovanj in objektov h^Pg ter n> standard se pri- aa 2 Vi kelovna ain to je povečala v primer- • .^alorJ °.3 %. za 9,5 %. v primerja- Povečala od 2268 nj^m* °Se. ki Podietjerti> so^nasled- .izP°Polnjevati 'n Cd*tJu Gr<;brtno gradbe- " ^ij?^ V MoSt*h 111 Podjetjem (Gra- dis, Megrad, Tehnika in Slovenija ceste), ki imajo svoje obrate na območju te občine se priporoča, da svoje obrate še nadalje izpo-polnjujejo z mehanizacijo in nadaljujejo s proizvodnjo gradbenih elementov, ki gradnjo pocenjujejo ter ustanavljajo lastne servisne delavnice, kar bo pospešilo stanovanjsko izgradnjo, — podjetjem, ki imajo obrate na teritoriju te občine se priporoča, da pospešijo proces decentra-. lizacije samoupravljanja, — sezonskim delavcem je preskrbeti primerna stanovanja in prehrano, — strokovni kader je treba stalno izpopolnjevati in ga strokovno usposabljati, s čimer se bo povečal delovni učinek. Po odbitku nabavne vrednosti trgovskega blaga bo predvidoma znašal celoten dohodek 1,157.586 dinarjev in bo večji v primerjavi z letom 1961 za 171,917.000 din, to je za 17 %. Skupne naložbe v investicije bodo znašale 213,705.000 din in bodo večje v primerjavi z letom 1961 za 170,405.000 din to je za 393 odstotka. 2. V letu 1961 je bila preurejena v delno samopostrežno trgovino poslovalnica Trgovskega podjetja »Polje" v Zalogu in modernizirana poslovalnica na Zaloški cesti. Zmogljivost in notranja ureditev v trgovini na drobno pa še vedno ne ustrezajo kljub temu, da so bila v zadnjih letih vložena v to panogo gospodarstva znatna sredstva iz družbenih skladov. Zato bo potrebno v. trgovini na drobno vlagati nadaljna sredstva. Naloge, ki se postavljajo pred trgovino v letu 1962 so naslednje: — nadaljevaK potrošniški center v Mostah in dokončati trgovinski center na Kodeljevem, ki zajema prodajalno mesa, bife, prodajalno mleka in kruha, galanterijo in konfekcijo, tobačnih izdelkov in špecerije. — modernizirati poslovalnice v Povšetovi ulici, Bizoviku, pripraviti program za modernizacijo na Pokopališki cesti. Zg. Kašlju in v Sostrem. — dograditi skladišče podjetja "Petrol« v Zalogu. — kvalificirati novih 40 delavcev, — onemogočiti neupravičeno dviganje cen in skrbeti za pravilen odnos do potrošnikov, — dokončno uveljaviti nagrajevanje po učinku in vloženem delu. V sklopu modernizacije trgovskega omrežja smo proti koncu minulega leta dobili v naši občini prvo samopostrežno trgovino v Zalogu. Podobnih trgovin pa bo še več. 3. Hitro naraščanje blagovnega prometa narekuje potrebo po reorganizaciji trgovske mreže. Zato se predvideva reorganizacija celotne maloprodajne trgovske mreže, ki naj jo prevzamejo grosistična podjetja, ker imajo večjo mož- nost investiranja, istočasno pa bo podana možnost pestrejše izbire potrošnega blaga, s čemer bo ustreženo potrošnikom . Porast prometa se bo odrazil v naslednjih letih z dokončanjem novogradenj in rekonstrukcij. XII. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM 1. Promet gostinskih storitev bo v letu 1962 predvidoma porasel za 17 %. Število zaposlenih se bo v primerjavi z letom 1961 povečalo za 8 %. Vložene Investicije bo- Družbeni sektor Privatni sektor Skupaj: 2. V gostinstvu so bila v zadnjih letih vložena precejšnja sredstva zlasti za modernizacijo in opremo, vendar pa družbena prehrana še ni urejena, kar velja predvsem za industrijsko naselje v Mostah, Vevčah in Zalogu. Gostinska podjetja in gostišča so v zadnjih letih vlagala predvsem lastna sredstva, medtem ko bodo potrebna za ureditev družbene prehrane sredstva iz družbenih skladov in gospodarskih organizacij. 3. Za nadaljnji razvoj gostinstva in turizma se postavljajo sledeče naloge: — dokončati modernizacijo gostišča Zelena jama. Bifeja Kodeljevo, gostišča Zaloški hram, pričeti z modernizacijo gostišča Slovenske gorice ter urediti družbeno prehrano v Vevčah in Zalogu. — pripraviti program za gradnjo gostinsko turističnega objek- do znašale 32,700.000 din in bodo večje za 18,266.000 din to je za 196 odstotkov. Po tekočih cenah naj bi promet znašal: V 000 din Indeks 1961 1962 1962 1961 530.127 621.785 117.3 14.000 15.000 107,1 544.127 636.785 117 ta na Pečarju in specializiranega gostišča pri ribjem pitališču v Zalogu, — gostinska podjetja in gostišča bodo v letu 1962 združila 50 % prostih sredstev. S temi sredstvi se bodo gostinska podjetja in gostišča modernizirala po prioritetnem redu, — stalno skrbeti za strokovno izobraževanje kadra, s čimer bi se povečala kvaliteta uslug in produktivnost dela. Ta naloga naj bi se rešila s sodelovanjem Gostinske zbornice. Vsa gostinska podjetja in gostišča bodo v letu 1962 povšalizi-rana. Ker so privatna gostišča vsa v izletniškem področju, bodo morala skrbeti za modernizacijo svojih lokalov in kvalitetno postrežbo, ohraniti pa morajo značaj področnega abienta. XIII. poglavje OBRT IN KOMUNALA 1. Celotni dohodek obrtniških in komunalnih uslug bo v letu 1962 porasel za 13%. Od tega v družbenem sektorju za 17,5%, v privatnem pa za 4 %. Na tako povečan obseg obrtniške proizvodnje in uslug bo pred- vsem vplivala večja produktivnost dela in povečano število zaposlenih delavcev. 2. Pričakuje se, da se bo celotni dohodek v obrti in komunali gibal takole: V 000 din Tek. cene 1961 1962 Indeks _1962 Sestav 1961 1962 1961 Družbeni sektor 1,639.325 1,927.419 117,5 66,8 69,5 Privatni sektor 815.000 847.940 104 33,2 30,5 Skupaj: 2,454.325 2,775.359 113 100 100 V primerjavi s privtnim sektorjem je družbeni sektor obrtništva in komunale v stalnem rahlem porastu. Tako bo leta 1962 privatni sektor obrtništva predstavljal le še 30,5 % celotnčga dohodka. Število zaposlenih se bo v primerjavi z letom 1961 povečalo za 39 delavcev t. j. za 5%. Vložene investicije bodo znašale v letu 1962 231,434.000 din, to je 92,8% več kot leta 1961. Te investicije bodo vložene predvsem v gradnjo nove pekarne, ostalo pa za mehanizacijo in modernizacijo ostalih obrtnih delavnic. 3. Razvoj obrti in komunale v družbenem sektorju še vedno močno zaostaja za ostalimi panogami gospodarstva, ker ni na razpolago ustreznih lokalov in finančnih sredstev. V zadnjih nekaj letih so sicer bila vložena v družbeno obrt izdatna sredstva za razširitve, rekonstrukcije in mehanizacijo iz družbenih investicijskih skladov, še več pa iz lastnih sredstev obrtnih delavnic in podjetij, kar pa še zdaleč ne more zadostiti vsem potrebam sori-čo naraščanja potreb za stanovanjsko izgradnjo, pospešenim razvojem družbenih kmetijskih organizacij, vedno večjih potreb po avtomehaničnih uslugah in povečanega družbenega standarda. V letu 1962 so za nadalinji razvoj obrti potrebni naslednji ukrepi: — vsa sredstva, ki jih bodo Hačala obrtna podjetja v občinski investicijski sklad, naj se vr- nejo v obliki dolgoročnih posojil obrtnim podjetjem za razširitev, rekonstrukcijo in mehanizacijo obrtnih podjetij, s čimer bi sc pridobili novi prostori za povečani obseg proizvodnje in uslug. — preseliti obrtno podjetje Ju' vinil v Polje. — manjše obrtne delavnice sorodnih strok naj bi se po predhodnem sporazumu z delovnimi kolektivi združile v močnejša obrtna podjetja, kar bi zmanjšalo režijo in vpliv na povečanje skladov. — poleg že obstoječih usluž-nostnih obrtnih delavnic naj s‘a-novanjske skupnosti posvetijo več skrbi za ustanavljanje novih servisnih delavnic, — izpopolnjevati pravilnike 0 delitvi čistega dohodka, nagrajevanje pa naj bo odvisno od delovnega učinka, — skrbeti za dotok vajencev za strokovno izobraževanje obrtni a delavcev. Pri tem naj bi nudi a obrtnim podjetjem in delavnicam potrebno pomoč Obrtno komuna -na zbornica z ustreznimi tečaji' 4. Vsa obrtna in komunalna P°' djetja in delavnice, ki so bila v letu 6961 pavšalirana bodo plače' vala prispevke družbeni skupa0' sti v pavšalnem znesku tudi v 1®' tu 1962, ki bodo odmerjeni taKTi da bodo krepili njihove sklade. 5. Pri izdajanju obrtnih dt>vn' Ijenj privatnikom bodo im6^ prednost klasične, predvsem uslm' nostne obrti. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE XIV. poglavje AMORTIZACIJA Vse gospodarske organizacije bodo plačevale amortizacijo v polnem znesku, ki je predpisana z zveznimi predpisi. Od tega predpisa so izvzeta tovorna in potniška motorna vozila gospodarskih organizacij, ki lahko obračunajo amortizacijo do dvojne višine po zveznih predpisih, če imajo za to dovoljenje pristojnega organa (Ur. list FLRJ, št. 24/57 in 9/61). XV. poglavje PAVŠALISTI V letu 1962 bodo plačevala družbene obveznosti v pavšalnem znesku vsa storitvena podjetja, razen obratnega podjetja Protek- tor-Vulkan, vsa gostišča in L,, munalna podjetja razen SaP'1 rist in Javne garaže. XVI. poglavje . OBRESTI OD POSLOVNEGA SKLADA ^ Tu. 1. Komunalno podjetje SaP' ,e list in obrtno storitveno podi L. Protektor-Vulkan obračunata ^ resti po splošni stopnji v ko lastnih skladov. a- 2. Vsa ostala obrtna uslu'-n ' j, na podjetja, gostišča ter komu ^ na podjetja plačujejo obros^m poslovnega sklada v pavsa , znesku, razen Javnih garaž, tore določi obrestno mero M svet. XVII. poglavje prispevek iz dohodka 1. Komunalno podjetje Sap-Tu-nst m storitveno obrtno podjetje Krotektor-Vu^an bosta v L 19(i2 Poračunani prispevek vložila v ce-ion V svoj poslovni sklad. n. ?stala uslužnostna obrt- a P°djetja, gostišča in komunal-a PP^lfitja bodo plačevala pri-■ pevek iz dohodka v pavšalnem Prispevku, razen Javne garaže, za Katere določa prispevek iz dohodka Mestni svet. XVIII. poglavje dopolnilni proračunski prispevek varnim proračunski prispe-fni 1Z ose,:)nega dohodka se pla-DrJe P° Odloku o dopolnilnem nen ČJJnskem Prispevku iz oseb-bnn PP^odka delavcev in usluž- viiv 23 leto 1962 (Glasnik, šte-Vllka 8-81/62). pKIK. poglavje PRISPEVEK v skupna rezervna sredstva skui'Sp^,Vek v skupni rezervni Poiio 0bCine Ljubljana Moste-vse ab<>do v letu 1962 Plačevale stopnhSP^arske orRanizacije po jim k 3 • ’ razen pavšalisti, ki šal n ° Pr*sPevek določen s pav-no Pogodbo (Glasnik št. 94/61). °^-I PROMETNI DAVEK Prom^(nski Prometni davek od ter nr^a 2 izc*eiki in storitvami Po rlfarrIet'a na drobno se plačuje nem a ,u ° občinskem prometna v traV • .na drobno od premena r,KOV*n.* na drobno v občinah (Glasni mesta Ljubljana Ob? V1' 12-2/62)-promp1.nsk' Prometni davek od iače so3 'i*3 V*no in alkoholne pi-loku P‘ačuje po posebnem od- Občinska doklada od kmetijstva in samostojnih poklicev se plačuje po Odloku Mestnega sveta (Glasnik, št. 20/62). XXIII. poglavje OBČINSKI SKLAD za Šolstvo Občinskemu skladu za šolstvo pripada v letu 1962 26,3 % dela dohodkov, ki pripadajo občinskemu proračunu za leto 1962. XXIV. poglavje PRISPEVEK V OKRAJNI SKLAD ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETIJSKIH DELAVCEV V zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev prispeva občina iz svojega proračuna prispevek po odloku LRS (Ur. list LRS, št. 33/61) in odloku OLO Ljubljana (Glasnik, št. 21/62). XXV. poglavje SREDSTVA OBČINSKIH SKLADOV 1. Občinski investicijski sklad Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega načrta prosta v letu 1962, bodo znašala 127,500.000 din in se bodo uporabila takole: V 000 din a) za kreditir. investicij v obratna sredstva 41.625 b) za kreditir. investicij v osnovna sredstva 85.875 Posamezne panoge gospodarstva bodo udeležene pri kreditih za investicije v osnovna sredstva takole : i V 000 din Za skupne potrebe: Podvoz Kmetijstvo Trgovina Gostinstvo Obrt 12.750 9.500 50.000 7.000 6.625 Ufe-. lahk<>f,,U na^e °bčine je precej zanimivih izletniških točk, ki bi nan{na s ,>Ireurci^*' v sta*ne turistične postojanke. Problem so fi-^.^'stva za Izgradnjo cest do teh točk, in izgradnjo primer-Kostišč. Posnetek nam prikazuje dom na Jančah S®Ciiv8kXXI poglavje LOKaix,ROMETNI da 'N Tpf^E TELEGRAF Občino]?'1 °NSKE STORIL stalr>e tel!,£fr1ln<* tona naj Sni obraževanja. Poleg tega —, u, krije iz lastnih sredstev tudi a ^ itete za najeta posojila šol v y? le ni 243,300.000 din. Letne anude 111 Ulil. 1-A-Liiv * Jin teh posojil znašajo 11.500.000 a* \ Pregled izdatkov sklada je deč: Izdatki za osnovno dejavnost Plačila anuitet Funkcionalni izdatki sklada Zavod za prosvetno pedagoško službo Investicije Dotacija skladu za strokovno šolstvo Rezerva sklada Skupaj 308.800.000 11.500.000 4,086.000 5,000.000 53.920.000 44.000. 00 20.000. 00 447.306.000 Izdatki za osnovno dejavnost šol in zavodov se v letu 1962 povišujejo za 36,6 %. Pri tem se bodo predvidoma osebni izdatki povečali za 25 %, materialni izdatki pa za 98% napram letu 1961. Odnos notranje delitve dohodkov bo predvidoma znašal 86% n.H jodtf. ne in 14% na materialne lZ . g $ V letu 1961 je bil ta odnos » - roti 8,2 %. m vest'' Razdelitev sredstev za ije je po predlogu PDSI‘J ružbenih organov sledeča- moSCanska SKUPNOST # 9 ^bližini občinskega poslopja raste mogočno središče gospodarske, kulturne in ostale dejavnosti v naši občini. Tudi to središče bo MU dalo naši občini poseben zunanji videz, ki bo odraz dejanskega napredka na vseh področjih snovna šola Kodeljevo — dovršitev ""aptacija osnovne šole Prežganje trelovod za osnovno šolo V. Pregare »dovod pri osnovni šoli Polje ovogradnja osnovne šole Jarše Skupaj 11,000.000 6,000.000 800.000 350.000 35.770.000 53.920.000 organi šolstva predla-^hiorti ^ se v olačana žeVaiUzac‘ja posameznih šol zdru- *.U- ** V sklinn^m 1 skladu sklada pa naj bi se po pri- skem" skupnem amortizacij-tega „,s.a^u šolstva v občini. Iz nainu?n ‘iSti ČI'Pala sredstva za injnerre Primere nabave opre-prvencfU^^' Iz teh sredstev bi se la Sr.',Veno 0Prem>la osnovna šo-iz oh ir, a?! ie v letošnjem letu '»Vesti .“vn'h vzrokov izpadla iz Sklep ClJS*rist0''n'h organov o zdru-‘»ogohih 3e bil sPrejet zaradi ne-rne jn n razmer v pogledu opre-sp^n ufil Posameznih šol, v na-Ve šol er^ Primeru pa bi imele no-da ^ teh sredstev preveč. Seve-razPrav?- ?10rali ° tem predlogu skl©,, „ , “ 'n sprejeti dokončen p Prizadeti šoUki odbori. Stalno povečevanje pristojnosti občin ima nujno za posledico tudi večje materialne izdatke posameznih služb. Po predlogih, ki smo jih prejeli od pristojnih svetov so znašali predračuni 772,330,000 din ali za 114% več, kot je znašala realizacija istih izdatkov v letu 1961. Čeprav so bili vsi predračuni podrobno in dobro dokumentirani in ne moremo trditi, da niso bili realno postavljeni, je bilo potrebno s pristojnimi sveti podrobno razpravljati o predlogih in jih znižati na planirano raven proračunskih izdatkov v višini 583,509.000 din. Pregled proračunskih izdatkov je v primerzavi z letom 1961 ter prvim in znižanim predlogom posameznih služb sledeč: Vrsta izdatkov Realiz. 1 d 1961 2'del " £ro?veta in kult 2-558 3 Socialno varstvo 40.394 5'dei Zdravstv- zaščita 15.039 6 de ~~ Drl uPrava 124.172 8 de! ~~ Komunalna dej. 77.153 a> Y~ Dotacije 38.474 ' samostojni zavodi 16.789 9. dii r>^b- org- in društ. 21.685 10.del~~2bv- in garanc. 57.040 Sk~ Pr°rač. rezerva 6.149 uPaj prorač. izdat. 360.979 V 000 din I. predlog % Končni % 1962 poveč. predlog poveč. 5.000 95 2.900 13 77.61lj 92 42.025 4 35.905 139 21.200 41 191.801 54 150.600 21 139.000 80 104.000 35 190.106 394 115.886 201 91.036 442 65.795 292 99.070 357 50.091 131 100.000 75 99.800 75 35.000 469 47.098 666 774.430 115 583.509 62 I. del_____ zajetna ,osveia in kultura - ‘le’ ki qolr°“ke pi^edvojaške vzgo Vefiega «P0Veeai° za 95 % zarad v°jaške , vda obveznikov pred °Sebnih n^Z®°^e ^ refundacij °rganizacjI-0Jernk?v Sospodarskir To postavko sm ,et», da na 2,900.000 din hacije dele ° ,gosPodarske organ. svein. kril0 refundacijo hodo krti!Jlb sredstev, delno p °dbori 7S„tl'Ošk0 Pristojni ljud atere _ a sezonske delavce, z ?Tvaja v nh!?računski Prispeve •ca. očino stalnega bivali 4 del —. c vt85 dela nf0cia,no varstvo — i «n,e vrste b 0računa se plačujej d-hutje do ^d,rKJr’ »d podpor z °81il» st^ipor siarim In one tro5ki oskrbnin v ml< dinskih domovih in domovih onemoglih. Novi postavki sta priznavalnine v znesku 2,244.000 din ter pomoč članom ZB 2,932.000 din. Iz tega dela proračuna smo izločili izdatke za počitniške kolonije ter letovanja, ki so prešla v pristojnost Občinske zveze prijateljev mladine in smo med dotacijami predvideli sredstva za te izdatke. Koncem leta 1961 je občinski ljudski odbor ustanovil Zavod za socialno delo Moste-Polje, ki je deloma prevzel naloge pristojnega odelka, največ pa bo s preventivno dejavnostjo skušal reševati probleme socialnega varstva in s tem tudi nižati izdatke te službe. Če k predlogu prištejemo še izdatke za letovanje ter Zavoda za socialno delo izkazuje celo- ta povečanje izdatkov socialnega varstva v letu 1962 za 43 %. III. del — Zdravstvena zaščita — ima v svojem predračunu predvidene izdatke za zdravljenje nepremožnih ter po uredbi. Ti postavki sta planirani v isti višini kot lanska realizacija, upamo pa tudi, da se oskrbni dnevi v zdravstvenih zavodih letos ne bodo poviševali. Nova postavka občinsice-ga proračuna so stroški kmetijskega zavarov. v znesku 6,700.060 dinarjev. Ti stroški se nanašajo na predpise republike in okraja, s katerimi je potrebno zagotoviti 100% sredstva lanskih stroškov za kmetijske zavarovance našega področja. Zaradi te postavke se predračun zdravstvene zaščite povečuje za 41 % napram realizaciji 1961. V. del — Državna uprava — predvideva izdatke upravnih organov ljudskega odbora. Ti izdatki se skupaj povečajo napram letu 1961 za 21 %. Povečanje se nanaša na 15 % povišanje osebnih dohodkov uslužbencev ljudskega odbora po zveznih predpisih ter nova sistemizirana delovna mesta za invalidske ter notranje zadeve, katerih pristojnost je prešla na občinski ljudski odbor. Materialne izdatke tajništva smo predvideli kljub novim nalogam v višini lanske realizacije, ker se zavedamo, da je potrebna tudi v državni upravi maksimalna šted-nja. Povečane izdatke predvideva oddelek za gospodarstvo in sicer 5,900.000 din kot 5-dinarski regres na liter mleka kmetijskim pose- stvom. Po predpisu dobe kmetijska posestva oziroma organizacije enak regres iz zveznih sredstev in se bo tako povečala možnost financiranja investicij v kmetijstvu. VI. del — Komunalna dejavnost — predvideva izdatke za vzdrževanje komunalnih naprav. Povečanje izdatkov je sicer 35 %, vendar so prešle z novimi predpisi vse okrajne ceste v pristojnost naše občine in je zato to povečanje minimalno. Okrajnih cest je 45 kilometrov in so v zelo slabem stanju. Pregled izdatkov za vzdrževanje komunalnih naprav je sledeč: 1. vzdrž. cest 60,000.000 2. kanalizacija 5,000.000 3. čiščenje cest 9,000.000 4. vzdrž. vodov, omrež. 6,900.000 5. vzdrž. parkov in nas. 2,000.000 6. javna razsvetljava 6,500.000 7. vzdrž. pokopališč 700.000 8. razna geod. dela 12,600.000 9. spomeniško varstvo 800.000 10. zeleni pas 500.000 Skupaj 104,000.000 VIII. del — Dotacije — se dele na dva dela: 1. Dotacije sam. zav. 65,795.000 2. Datacije družb. org. in društvom 50,091.000 Skupaj 115,886.000 Ti izdatki proračuna se v primerjavi z letom 1961 najbolj povečujejo, saj izkazujejo povečanje za 201 %. Dotacije samostojnim zavodom so sledeče: 1. Zavod za izmero in kataster zmljišč 2. Okrajno sodišče I, Ljubljana 3. Zavod za socialno delo Moste-Polje 4. Zdravstveni dom Moste — preventiva 5. Zdravstveni dom Polje — preventiva 6. Ljudska knjižnica Moste 7. Ljudska knjižnica Polje 8. Zavod za urbanizem, Ljubljana Skupaj 7.000. 000 15.000. 000 10.655.000 14.000. 000 8.000. 000 3.800.000 1.600.000 5,740.000 65.795.000 S 1. januarjem je ljudski odbor skupno z občino Center in Litijo ustanovil Okrajno sodišče I, katerega stroške moramo financirati v višini 30%. Pereč problem financiranja nastaja tudi pri preventivni zdravstveni službi v Mostah in Polju, ker se te službe širijo in kvalitetno dvigajo, sredstev za financiranje pa je premalo. V lanskem letu je več kot polovico stroškov preventivne dejavnosti kril Zavod za socialno zavarovanje Ljubljana, v letošnjem letu pa celotni stroški bremene občinski ljudski odbor. Dotacija Zavodu za urbanizem in Zavodu za kataster se nanaša na že izvršena dela izmere katastra in preklasifikacije zemljišč in pa dotacijo za dela, ki so sklenjena s posebnimi pogodbami med obema zavodoma ter ljudskim odborom. Dotacije družbenim organizacijam in društvom so sledeče: 1. Občinski odbor SZDL 2. Občinski komite ZK 3. Občinski sindikalni, svet 4. Občinska gasilska zveza 5. Stanovanjske skupnosti 6. Poravnalni sveti 7. Občinski odbor RK 8. Občinski odbor ZROP 9. Občinski odbor ZB 10. Občinski odbor ZVVI 11. Obč. zveza prijateljev mladine 12. Občinski odbor ljudske tehnike 800.000 13. Občinski komite LMS 2,560.000 14. Društvo inženirjev in tehnikov 50,000 15. Počitniška zveza 200.000 16. Avto-moto društvo Moste 300.000 17. Telesno-vzgojna društva 13,000.000 18. Kulturno-prosvetna društva 1.100.000 Skupaj 50.091.000 6.785.000 4.875.000 1.159.000 2,000.000 4,000.000 350.000 1.350.000 800.000 2.522.000 273.000 7.967.000 Te dejavnosti se v glavnem povečujejo zaradi razširjene dejavnosti posameznih družbenih organizacij ter profesionalnih kadrov, ki delajo v teh organizacijah in društvih. Dotacija Občinski zvezi prijateljev mladine se povečuje na račun prenešenih pristojnosti letovanja otrok in organizacije počitniških kolonij. Dotacije telesno vzgojnim društvom znašajo 13,000.000 'din. Podrobno razdelitev sredstev bosta sestavila Svet za telesno vzgojo ter Občinska športna zveza. Poleg sredstev dotacij iz proračuna bodo telesnovzgojna društva razpolagala še s sredstvi gospodarskih organizacij. Po priporočilu občin- skega Zbora proizvajalcev sprejemajo v teh dneh naše gospodarske organizacije sklepe o plačevanju dotacij za telesno vzgojo. Ta dotacija naj bi znašala 3000 din na zaposlenega v posamezni gospodarski organizaciji in predvidevamo, da bomo iz teh sredstev zbrali v letu 1962 ca 25 milijonov dinarjev. Skupna sredstva za telesno vzgojo se bodo trošila za funkcionalno dejavnost posameznih klubov in društev ter za nadaljevanje investicijskih del pii športnem parku Kodeljevo. IX. del — Obveznosti in garancije — se nanašajo na plačilo dospelih anuitet za najeta dolgoroč- V tekočem letu bo veliko več boljšega papirja kot v minulem letu na posojila negospodarskih investicij naše občine. Skupne anuitete znašajo po razporedu 123,800 tisoč dinarjev. Od teh anuitet smo odstopili anuiteto posojila za gradnjo zdravstvenega doma v Mostah v znesku 12,500.000 din v izplačilo Zdravstvenemu domu Moste, ter anuitete v skupnem znesku 11,500.000 din šolskemu skladu občine Moste-Polje. Ostanek anuitet v skupnem znesku 99,800.000 din je potrebno kriti iz proračuna ljudskega odbora. Ta postavka se v proračunu ne more nižati. X. del — Proračunska rezerva je predvidena v višini 47,098.000 dinarjev, kar znaša 8 % celotnih izdatkov proračuna. Po sklepu Mestnega sveta bo potrebno v letu 1962 prispevati iz proračunskih sredstev 18 milijonov din, kot delež naše občine k gradnji nove bolnice v Ljubljani. Ta izdatek smo predvideli v proračunski re- zervi, poleg tega pa smo v plan proračunske rezerve zajeli še stroške jesenskih volitev, zamenjave osebnih izkaznic ter sredstva za nepredvidene in premalo predvidene izdatke posameznih služb in organizacij. Občinski stanovanjski sklad Občinski stanovanjski sklad kot eden najvažnejših in najmočnejših skladov bo v letu 1962 razpolagal s sredstvi v skupnem znesku 851,468.000 din. Povečana sredstva sklada se nanašajo predvsem na stanovanjski prispevek, kateri se po novem sistemu pla' čuje 50 ji; po bivališču, 50 % P:l po zaposlitvi delavca oziroma uslužbenca. Sredstva stanovanjskega sklada bodo v letu 19®2 znašala bruto 460,700.000 din in so povečana za 64 % napram rfc' alizaciji leta 1961. Predračun dohodkov stanovanjskega sklada za leto 1962 je sledeč: Neizkoriščena sredstva 1961 Sproščena obvezna rezerva 1961 75% iz gospodarstva 75 % izven gospodarstva 20 % stanovanjskega prispevka ŽTP in PTT Hišnina Amortizacija stanovanjskih zgradb Poslovne najemnine Obresti od kreditov Dohodki prodanih hiš SLP Anuitete Posojila republiškega sklada Plačila za nakup stanovanj Skupaj 10 % obvezna rezerva Razpoložljiva sredstva 1962 724.000 19.402.000 252.300.000 93.225.000 5,300.000 31.800.000 10,000.000 20,000.000 13.200.000 1,000.000 67.200.000 5,000.000 375,000.000 894.151.000 42.683.000 851.468.000 Razpoložljiva sredstva v skupnem znesku 851,468.000 bodo poplačilo anuitet Provizija banke Režija in nadzor Soudeležba gradnje tovarne Posojila po natečajih Gradnja stanovanj Skupaj: trošena za sledeče izdatke, ozirO' ma posojila: 12,000.000 10,000,000 2,000.000 5,400.000 171.603.000 650.465.000 851.468.000 Stanovanjski sklad bo tudi letos kot prješnja leta potom natečaja kreditiral sredstva za izgradnjo stanovanj. Okvirne kvote Za gospodarske organizacije Za ustanove (Bolnica Polje) Za stanovanjske zadruge Za državljane — . individualna Skupaj sredstev natečaja naj bi bile predlogu Upravnega odbora sklada sledeče: 81,000.000 40.000. 000 30,600.000 20.000. 000 171,600.000 Seveda bodo pri tem natečaju upoštevani prosilci, ki bodo imeli zahtevane pogoje in sicer: IV. fazo gradnje, kreditno sposobnost, zadostno lastno udeležbo ter urejeno dokumentacijo. Natečaj bo predvidoma koncem meseca aprila po sprejetju družbenega plana in proračuna. Na področju stanovanjske gradnje se predvideva dokončanje 944 stanovanjskih enot, ki bodo pred- vidoma vseljive v letu 1902 sicer v stanovanjskih blokih 0 Kajuhovi, Rožičevi, Povšetovi, Jaršah, na Studencu in v >ia.ni gu; stanovanja v zadružni X.1'5, gradnji na področju Jarš, . Ijevega in v Polju ter indivicm^ ne gradnje na področju dokončanje teh gradenj je P0:,1. if), no vložiti 1 milijardo 720 h*11 • ja nov dinarjev, ki se bodo zbi iz naslednjih virov: Občinski stanovanjski sklad in drugi skladi 420,000.000 Prispevki gospodarskih organizacij 950,000.000 Lastni pologi oz. udeležba 350,000.000 Predvideva se pričetek gradnje novih stanovanjskih objektov, i