Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z 1 a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L 900
Letna naročnina..................L	1.800
Letna inozemstvo.................L	2.800
Poštno čekovni račun:	8tev.	24/12410
{
Leto XV. - Štev. 9 (731)
Gorica - četrtek 28. februarja 1963 - Trst
Posamezna številka L 35
Štiristoletnica Marijinih družb Zastoj v mednarodni politiki
Letos obhaja krščanski svet še eno pomembno obletnico, in sicer 400-letnico u-stanovitve prve Marijine družbe. Ker so bile Mar. družbe zelo pomembne za prerod krščanskega življenja med Slovenci in ker so še vedno ohranile svojo važnost pri nas na Primorskem v Italiji, je prav, da se ustavimo tudi ob tem jubileju.
Prva Mar. družba ali kongregacija je bila ustanovljena v Rimu v tedanjem rimskem jezuitskem kolegiju, ki je imel svoje prostore ob cerkvi sv. Ignacija. Tu je učil rimsko mladež tudi flamski jezuit p. Janez Leunis. Ta je prišel na misel, da bi najboljše fante iz svojega razreda zbiral v posebnem krožku, kjer bi se še posebej vadili v krščanskem življenju in pa se poglabljali v študij tudi izven šolskih stvari. Zbirali so se enkrat na teden, skupno molili, brali iz kake nabožne knjige in poslušali nagovor p. Leunisa. To se je začelo leta 1563.
Skromen je bil ta začetek. Toda že naslednje leto je štel krožek teh dijakov o-krog p. Leunisa že 70 članov. Ker je bila navada takrat, da je vsako versko združenje imelo svojega nebeškega zavetnika, so si tl fantje izbrali Mater božjo, ker so se zbirali v zavodski kapeli, ki je bila posvečena Marijinemu oznanjenju. Od tod se je njih udruženje začelo imenovati Marijina kongregacija ali Marijina družba.
Uspehi, ki so jih pokazali ti dijaki, so bili nadvse zadovoljivi. Bodisi v lepem življenju bodisi v študiju so prednjačili pred drugimi. Zato je p. Leunis zanesel svojo idejo še v druge zavode, kamor ga je klicala pokorščina. Tudi drugi patri so sledili njegovemu zgledu in tako so v nekaj letih zrastle Mar. kongregacije v večini jezuitskih zavodov po vsej Evropi in tudi v španskih kolonijah v Južni Ameriki. Seveda pa ni šlo brez težav. Posebno spočetka so imele kongregacije veliko število nasprotnikov tudi med duhovniki in redovniki. P. Leunis, ki je pozneje u-stanovil kongregacijo v Parizu, je dejal, da sam satan ščuva ljudi zoper kongregacijo. Saj je bilo napovedano: »Ti boš zalezovala njeno peto...« Toda prav tako je bilo tudi napovedano: »In Ona bo tebi glavo strla.« Zato pa so Mar. kongregacije v poznejših časih zaznamovale tak porast In tako cvetje kot morda nobena druga verska organizacija. Zrastle so po številu kongregacij in po številu članov ter prebolele vse viharje do današnjih dni. Računajo, da je danes na svetu nad 50 tisoč kongregacij, ki štejejo okrog pet milijonov članov. To je res velika armada Marijina, ki se more meriti s katero koli drugo.
Kako pa je uspelo Mar. kongregacijam se ohraniti skozi 400 let in ohraniti vso nekdanjo življenjsko delavnost?
Odgovor najdemo v zgradbi kongregacije same. Ustanovitelji so namreč dali kongregacijam namene, ki ostanejo vedno veljavni za vse čase; poleg tega so jim dali taka pravila, da se morejo prilagoditi katerim koli razmeram; končno so jim Izbrali zaščltnico, o kateri je dejal Pij XII., da je zmagovavka v vseh božjih bojih. V teh treh sestavinah Mar. družb se mi zdi, da moramo iskati njih trajno življenjskost.
Namen Mar. kongregacij je predvsem lastno posvečenje članov. To je trajen namen vsakega človeka, saj: »Če ne boste popolni, kakor je popoln vaš Oče nebeški, ne boste prišli v nebeško kraljestvo.« Kdo si med svetom želi doslednejšega krščanskega življenja, ta bo našel v Mar. kongregacijah vedno zelo uspešno pomoč. Drugi namen Mar. družb je apostolat ali skrb za življenje bližnjega. Krščanska popolnost bi bila zelo okrnjena, ako bi človek gledal le na lastno zveličanje. Poleg tega si želi posebno mlad človek tudi dela, aktivnosti. V tem oziru so bile Mar. kongregacije vedno zelo napredne In širokogrudne. Nobena vrsta apostolata Jim ni ostala tuja, kajti njih pravila tega ne omejujejo. Prav zato so se Mar. kongregacije v teku časov posvetile vsemu mogočemu apostolskemu delovanju, kakor so nare-
kovale potrebe časov, članov in njih zmožnosti ter gorečonst. Vse, kar je dobrega, najde mesto v apostolskem delovanju kongregacij. Tretji razlog njih trajne življenjskosti je pa češčenje Marije Device. V vseh kongregacijah se to češčenje na poseben način goji. Izkušnja sv. Cerkve pa priča, da vse, kar je pod posebnim Marijinim varstvom, najbolj vztraja in kljubuje časov silam.
* * *
Na teh temeljih zgrajene Mar. kongregacije so še danes najbolj primerne verske organizacije za vse in povsod, da se le goji v njih pravi marijanski duh. To vidimo tudi pri nas na Primorskem v Italiji, kjer so Mar. družbe še vedno najbolj delavne in najbolj številne organizacije, da jim le voditelji posvečajo zadostno skrb. Prestale so viharje prve in druge vojne, zmedo povojnih let in sedaj kljubujejo vserazjedajoči uživanjaželjnosti naših dni. Zato pa je prav, da se mislijo vse naše Mar. družbe spomniti svojega jubileja z veliko skupno manifestacijo, ki bo najbrž v goriškem Katol. domu prihodnji mesec junij.
K. H.
Po razburkanih in napetih zadnjih mesecih minulega leta je v razvoju mednarodnega položaja prišlo do zastoja, ki se javlja na vseh področjih, ki so v sedanjem trenutku aktualni v načetem dvogovoru med obema največjima protagonistoma mednarodnega dogajanja, to je med ZDA na eni in Sovjetski zvezi na drugi strani. Nerešenih vprašanj med Vzhodom in Zapadom je mnogo ter izvirajo bodisi iz zadnje vojne (Berlin in nemško vprašanje), bodisi iz za tem sledečega razdobja hladne vojne (pogajanja za razorožitev in prekinitev atomskih poskusov, vprašanje sovjetskega pronicanja na Kubo, problem pomoči nerazvitim deželam in končno splošni odnosi med vzhodnim in zapad-nim taborom na področju kulturnih, prosvetnih in turističnih izmenjav). Pa ne samo to. Tudi specifična notranja vprašanja vsakega tabora niso še urejena, čeprav se voditelji tako ene kot druge strani trudijo, da bi se te med-
Priprave na volitve
Vse politične stranke v Italiji se zelo živahno pripravljajo na parlamentarne volitve, ki bodo v nedeljo 28. aprila. Po razpustu obeh domov parlamenta imajo sedaj poslanci, senatorji ter predstavniki političnih strank ves čas na razpolago za pripravo volilne kampanje. Do prejšnjega ponedeljka so morale vse stranke in politične skupine predložiti na notranjem ministrstvu v Rimu svoj volilni znak. Za sedanje volitve je bilo predloženih skupno 73 volilnih znakov, od glavnih državnih strank pa do najmanjših gibanj lokalnega značaja.
Uradna volilna kampanja se sedaj vrši predvsem po televiziji, kjer v oddaji »Volilna tribuna« nastopajo tajniki vsedržavnih političnih strank. Ciklus teh oddaj je pričel notranji minister Tavia-ni, ki je obrazložil razne značilnosti sedanjih volitev. Od tajnikov strank se je prvi oglasil poslanec Moro za KD, ki je predvsem poudaril ljudski značaj Krščanske demokracije ter branil dosedanjo politiko vlade levega centra. Sledil mu je komunistični prvak Togliatti. Ta je vse svoje napade koncentriral na KD, ni pa mogel mimo zgovornih dejstev, ki govorijo o pozitivnosti poskusa sedanje vladne formule. Za socialiste je govoril njihov tajnik Nenni, ki je prikazal stališče socialistične
Britanska kraljica v Avstraliji
Na potovanju po deželah svojega imperija je britanska kraljica z edinburškim princem Filipom dospela v Adelaide v Avstraliji. Pričakala jo je ogromna množica ljudi, med njimi 85 tisoč otrok, ki so prišli v Adelaide iz najbolj oddaljenih krajev dežele in rabili za pot več dni. Naporno potovanje in silna vročina ter dolgourno čakanje na kraljičin prihod je na otroke slabo vplivala. Na stotine otrok se je onesvestilo. Na srečo ni bilo hujših primerov, le silna zmeda, ker so bili navzoči tudi starši otrok.
stranke do Fanfanijeve vlade, katero njegova stranka od zunaj podpira. Misovski voditelj Miche-lini je zopet skušal svojo stranko pobarvati z demokratično barvo, dočim je liberalni prvak Malago-di ostro kritiziral dosedanji poskus levega centra in pozval volivce, naj se odločijo za tako zva-no liberalno alternativo. — Poleg teh morajo še govoriti po vrstnem redu voditelji PSDI, PRI in monarhistov.
Kot vse kaže, se bo sedanja volilna borba v glavnem osredotočila na politiko levega centra, ki jo po eni strani skrajna levica kritizira kot neuspelo, desnica pa prikazuje kot izvajanje socialkomu-nističnega programa. Sredinsko levičarske stranke pa so v bistvu odločene to politiko nadaljevati tudi po volitvah.
Jugoslavija namerava uvesti brezplačni vizum
Jugoslovanske oblaisti nameravajo za letošnjo poletno sezono uvesti brezplačni vizum na potne liste. S tem skušajo olajšati dohod turistov iz tujine.
TELEGRAMI
PARIZ: Francoska policija je ujela polkovnika Argouda, ki je bil znan kot voditelj nekdanje OAS. Ni pa še popolnoma jasno, kako je do senzacionalne aretacije prišlo.
DUNAJ: V Avstriji še vedno ni prišlo do sestave nove vlade po novembrskih volitvah. Glavno oviro predstavlja vprašanje zunanjega ministrstva, ki bi ga hoteli sedaj imeti zastopniki ljudske ■stranke, čemur pa socialisti odločno nasprotujejo.
BUDIMPEŠTA: Na Madžarskem so imeli preteklo nedeljo parlamentarne volitve. Volivci so imeli izbirati samo za eno listo z uradnimi kandidati komunistične stranke, ‘ki je seveda odnesla popolno zmago.
PEKING: Kitajski ministrski predsednik Cuenlaj je izjavil, da misli komunistična Kitajska v vsem nadaljevati svojo dosedanjo politiko. To potrjuje tudi uradno glasilo »Ljudski dnevnik«, ki prinaša ostre napade na sovjetsko politiko do Kitajske in obrazložuje razvoj medsebojnega spora. To kitajsko zadržanje je toliko bolj zanimivo po navideznem zbližanju prejšnjih dni in sprejemi kitajskega veleposlanika v Moskvi ter sovjetskega pri Maocelungu. — Tudi v vprašanju vojne se Kitajci postavljajo na stališče, da oiso vse vojne neupravičene, kot trdi Hruščev.
sebojne razprtije čimprej uredile. Tako vidimo, da oba tabora v medsebojni tekmi težijo notranji spori, ki se potem neizbežno odražajo pri počasnem postopku medsebojnega zbliževanja, ki se ne razvija premočrtno, ampak zelo previdno, negotovo, s pogostimi zastoji in po dolgih ovinkih.
ODNOSI
MED OBEMA TABOROMA
Najbolj pereče mednarodno vprašanje je problem nuklearnih poskusov in jedrskega oboroževanja sploh, o katerih že dolge mesece in leta, s krajšimi presledki odmora vmes, tečejo pogajanja v Ženevi v okviru razorožitvenega odbora OZN. Razgovori se že od vsega početka sučejo okrog temeljnega vprašanja splošne in popolne razorožitve, katere prvi korak naj bi predstavljala jedrska razorožitev, ki je najbolj nevarna in tvegana in ki tudi sorazmerno največ stane. Jedro spora je do pred kratkim predstavljalo načelno odklon j e vanj e vsakega mednarodnega nadzorstva nad izvajanjem morebitnega sporazuma o razorožitvi odnosno o prenehanju jedrskih poskusov. Ozračje se je pred tedni opogumljajoče razsvetlilo, ko je Hruščev v osebni poslanici predsedniku Kennedyju sprejel tri inšpekcije na kraju samem (na o-zemlju Sovjetske zveze). Vsi so upali, da je s tem premagana glavna ovira za sporazum. Zahodni a-tomski velesili (ZDA in Anglija) sta ta sovjetski korak vzeli blagohotno na znanje, obenem pa izjavili, da je za sporazum potrebno še nadaljnje zbližanje obojnih stališč. Od svoje strani sta od prejšnjih deset inšpekcij popustili na sedem. Toda na sovjetski strani ni bilo nobenega pozitivnega odziva. Moskovska vlada je nenadoma odpoklicala domov svojega predstavnika Kuznecova in na njegovo mesto imenovala namestnika. V zahodnih krogih si to potezo razlagajo, da hoče Kremelj zavlačevati pogajanja. Pred odhodom v Moskvo je Kuznecov, da bi odvrnil pozornost mednarodne javnosti od bistva problema, uradno predlagal sklenitev nenapadalne pogodbe med Atlantskim in Varšavskim paktom. Toda nevtralne države so se temu manevru uprle, zahtevale in dosegle, da mora vprašanje prenehanja jedrskih poskusov imeti prednost med vsemi ostalimi. — V ponedeljek so se pogajanja v tem smislu nadaljevala.
Kuba je prav tako le na pol rešeno vprašanje. Po dolgih diplomatskih pogajanjih in izmenjavi številnih osebnih poslanic med Hruščevom in Kennedyjem je sovjetska vlada prejšnji teden naznanila, da bo do 15. marca t. 1. umaknila s Kube določeno število svojega vojaškega in tehničnega osebja, ne da bi namigovala na kakšno protiuslugo od strani ZDA. Nato je kmalu sledil incident med dvema kubanskima letaloma Mig -15 in neko ameriško ribiško ladjo v mednarodnih vodah med Kubo in Florido. Ameriška vlada je preko švicarskega veleposlaništva poslala v Havano protestno noto, v kateri grozi z represalijami, če bi se podobni dogodki ponavljali. To je bilo dovolj, da se je Sovjetska zveza preko obrambnega ministra Malinovskega spet zavzela za Fi-del Castra z ostrimi grožnjami »ameriškim imperialistom«.
Politični opazovavci si sedaj be-
lijo glavo, odkod tako nasprotje med spravljivim tonom Hruščeva ter napadalnim maršala Malinovskega. Mnogi to dvojno taktiko spravljajo v zvezo s poskusi poravnave spora s Pekingom ob istočasni ohranitvi dobrih odnosov z ZDA.
ODNOSI
V NOTRANJOSTI TABOROV
Druga pomembna značilnost sedanjega mednarodnega položaja so spori oziroma nesoglasja v notranjosti obeh taborov (in po napadu Kitajske na Indijo tudi v taboru nevtralcev). Vsak ima pač svoje posebne probleme in težave.
V	zapadnem taboru dela ostalim zaveznikom največ preglavic francoski predsednik De Gaulle, ki hoče hoditi svoja pota tako na obrambnem kot na političnem področju. Posebno mučno je odjeknil francoski veto proti vstopu Velike Britanije v SET ter odločitev ustvariti si lastno udarno jedrsko silo kljub ameriški ponudbi po ustvaritvi večstranske jedrske sile v okviru NATO. Ostale atlantske države, med njimi v prvi vrsti Italija in tudi Zahodna Nemčija, so ameriški predlog sprejele. Da bi zadevo spravil nekoliko naprej, je predsednik Kennedy poslal v Evropo svojega posebnega odposlanca Merchanta, katerega naloga je podrobneje razložiti evropskim vladam ameriški načrt o atomski oborožitvi NATO-ja.
Značilna za zastoj v procesu evropskega zedinjevanja je tudi odklonitev podpisa pogodbe med SET-om in osemnajstimi afriškimi državami od strani Italije in Holandske.
To so glavne težave, ki tarejo zahodni svet.
Toda tudi komunistični tabor ni brez njih, čeprav Marx pravi, da samo kapitalizem nosi v sebi klice lastnega uničenja. Danes pa je dejstvo, da tudi komunistični tabor ni več tako monoliten blok, kakor so ga v preteklih letih prikazovali. Vzemimo na primer samo težak ideološki (ki v resnici ima zelo stvarno ozadje) spor med Moskvo in Pekingom, ki danes razdvaja ves komunistični svet.
Dokler je živel Stalin, si kaj takega sploh ni bilo mogoče predstavljati. Toda komunizem je lahko zgodovinske sile zaviral nekaj časa, večno pa jih ne more. Ker pa je v svojih metodah in postopanju skrajno trd in nepopustljiv, je spore v njem dosti teže poravnati kakor v skupnosti svobodnih narodov. Znani ameriški časnikar Sulzberger je v »New York Ti-mes«-u to ugotovitev takole izrazil : »Svobodni svet res razdvajajo nacionalistični spori, toda na drugi strani je bolj prožen v kompromisnem reševanju istih. Mi smo navajeni popuščati, ne da bi se zlomili, komunisti pa ne. Marx je imel prav, ko je trdil, da nosi kapitalizem v sebi klice lastnega uničenja. Toda po sedanjih okoliščinah sodeč, se zdi, da so klice lastnega uničenja bolj vidne v komunističnem kot v svobodnem svetu.«
V	Planico brez potnega lista
Jugoslovanski turistični urad v Rimu sporoča, da bodo v dnevih mednarodnih smučarskih tekem v Planici, od 22. do 24. marca, italijanski in avstrijski državljani lahko prešli mejo brez potnega lista in brez plačila kakršne koli pristojbine. Vstopnina k skakalnicam pa bo znašala 22. in 23. marca 200 din, 24. marca pa 300 din.
IZ PASTIRSKEGA PISMA JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV
Apostolsko delo svetih bratov
KRŠČANSKI NAUK \
    ♦
TRETJA BOŽJA ZAPOVEI)
Ker so vsi dnevi našega življenja božja last, je Gospod določil, naj mu vsaj en dan v tednu posvetimo v njegovo čast.
A. Udeležba pri službi božji ob nedeljah in praznikih.
Na nedeljo je Jezus vstal od mrtvih, na nedeljo je poslal Svetega Duha. Zato praznujemo kristjani že od apostolskih časov nedeljo in ne več soboto kot Judje. — Nedelja nas tudi spominja na novo stvarstvo, ki se je začelo z Gospodovim Vstajenjem. Sv. Janez naziva nedeljo kratko »Gospodov dan«. (Raz 1,10).
O praznikih se spominja Cerkev posameznih skrivnosti našega odrešenja, najstarejši in največji praznik je Gospodov praznik : Velika noč. V prvi cerkveni zapovedi nam Cerkev zapoveduje, da moramo posvečati tudi praznike.
Ob nedeljah in zapovedanih praznikih se kristjani zberemo pri daritvi si', maše. Druga cerkvena zapoved se glasi; »Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sv. maši.« Ta zapoved veže vsakega, ki je dopolnil 7 let. Od nje opraviči le važen vzrok: bolezen, skrb za bolnike, neodložljivo delo, velika oddaljenost od cerkve, posebno ob slabem vremenu.
Kdor brez važnega vzroka opusti sv. mašo ob nedeljah in zapovedanih praznikih, smrtno greši. Greši pa tudi, kdor sv. mašo po lastni krivdi znatno zamudi, ali če je pri sv. maši prostovoljno raztresen, ali če moti službo božjo. — Če poslušamo sv. mašo po radiu ali televiziji, ne izpolnimo nedeljske dolžnosti.
Ob nedeljah moramo poslušati tudi pridige, da se bolj poučimo v naši sv. veri. »Kdor je iz Boga, božjo besedo posluša. Zaradi tega jih vi ne poslušate, ker niste iz Boga.« (Jan 8,47). — Prav je, da se udeležujemo tudi popoldanske pobožnosti.
Nedeljska sv. maša je višek tedna. Župnijsko občestvo in posamezniki pri sv. maši po Kristusu počastijo troedinega Boga in prejmejo milost, moč in veselje za delo prihodnjega tedna.
Nedeljska sv. maša naj nam bo najvažnejša ura vsega tedna, ki šteje 168 ur. Ako niti ene ure ne maramo posvetiti službi božji, s tem pokažemo, da nas Bog prav nič ne briga.
Jr življenja Ctrl«
___________________'ssiagntr
Lepo priznanje sv. očetu
Pred božičem je obiskal sv. očeta japonski ministrski predsednik Ikeda, ko se je mudil v Evropi. O svojem srečanju je odnesel zelo lepe vtise, ki jih je tudi razodel v novoletni poslanici japonskemu narodu po radiu in televiziji. Med drugim je dejal: V svetem očetu so poosebljene vse tiste lastnosti, ki jih v življenju najbolj cenim. Oseba, ki je napravila name najgloblji vtis pri obisku Evrope, je papež. Ob srečanju s svetim očetom sem imel vtis, kot da nisem pred človekom tega sveta. Smatram ga za zelo plemenitega moža. Njegove osebne lastnosti niso podobne tistim, ki jih imata predsednik De Gauilte in predsednik angleške vlade Macmillan, oba izkušena državnika. Papež prihaja iz delavske družine. Njegova naravna preprostost se razodeva v rahločutnosti in domačnosti, s katero je govoril z našimi časnikarji.
Japonskemu kardinalu pa je Ikeda takole izrazil svoje vtise o svetem očetu: Pred več kot dvajsetimi leti sem zgubil očeta, danes pa sem ga ponovno srečal.
Priznanje sv. očetu pri Združenih narodih
Ameriški stalni zastopnik pri Združenih narodnih Stevenson je dejal, da je med vsemi svetovnimi osebnostmi sveti oče tisti, ki kaže naj večjo skrb za usodo človeštva. Odlikuje ga prav skrb za vse človeštvo. Bratstvo med ljudmi zanj ni prazna beseda, ampak živa in topla resnica.
700-letnica sv. Antona
Prod sedem sto leti so prenesli telesne ostanke svetega Antona v Padovo. V spomin na ta dogodek se letos vršijo razne slovesnosti. Začele so se 15. februarja, zaključile pa se bodo 16. junija.
Pastoralna skrb za turiste
V Italijo prihaja vsako leto na milijone tujih turistov. V preteklem letu jih je prišlo na primer 21 milijonov. Tudi v notranjosti dežele je mnogo potovanja v izletniške kraje tako poleti kot pozimi. Nastaja vprašanje, kako poskrbeti za dušne potrebe teh ljudi. Zadnji čas so začeli v Italiji sistematično proučevati ta problem. V Rimu se je zbralo na posvet 500 župnikov iz letoviških krajev'. Zborovavce je sprejel tudi sveti oče, ki je podal jasne smernice za delo med turisti in izletniki.
Časnikarji pri svetem očetu
V petek 22. februarja je sveti oče sprejel v posebni avdijenci člane Narodnega sveta italijanskega tiska. V nagovoru je poudaril veliko odgovornost časnikarjev, da sodelujejo pri širjenju resnice in ljubezni. Ce hoče časnikar prav vršiti svoje poklicno delo, je potrebno, da si ustvari pravi odnos do Boga in da pri njem išče smernic za pisanje.
Med drugim je sveti oče tudi dejal: Dragi gospodje, za vsakogar pride trenutek, ko se mora pripraviti za potovanje iz enega kraja v drugega zlasti pa iz zemske-ga bivanja in dati odgovor o svojem delu. Želim, da bi vsak izmed vas takrat mogel reči: nisem povzročal razcepljenosti in nezaupanja, nisem žalostil nikogar s sumničenjem. Vedno sem bil odkritosrčen, iskren in zaupen. Z bratsko simpatijo sem gledal tudi na tiste, časnikarje, bi nimajo istih idealov z menoj, da ne bom preprečeval načrtov' božje Previdnosti, ki bo ob svojem času, čeprav polagoma, uresničila Jezusov nauk Ln zapoved: Da bi bili vsi eno!
Ob koncu je sveti oče časnikarjem razodel, da zanje vsak dan mfeli in sicer peto skrivnost veselega dela rožnega venca: ki si ga Devica v templju našla.
Proti razlikovanju v Ameriki
Nadškof iz Cikaga kardinal Meyer je izdal poziv na katoličane v ZDA, naj se upro rasnim diskriminacijam. Kardinal je govoril v teku televizijske debate, ki so jo prenašali ob koncu narodne konference o veri in rasi, katere so se udeležili predstavniki različnih veroizpovedi. Konferenca, tako je dejal kardinal, je podčrtala verske vrednote, ki so osnova medrasne pravičnosti. Potem ko je omenil povabilo, ki ga je večkrat izdal duhovščini svoje škofije, naj se udeležuje sestankov med predstavniki različnih ras, je nadškof povabil vse Amerikance, naj se trudijo, da odstranijo rasno ločitev v Ameriki.
Zanimiva izjava protestanta
Na sorbooski univerzi v Parizu je profesor Oskar Culi man, ki se je udeležil koncilskih del kot gost tajništva za zedinjenje kristjanov, govoril o temi: Izkušnje in upanje protestantskega opazovavca v presledku med dvema obdobjema koncila. Govornik je najprej poudaril, da cilj koncila ni zedinjenje cerkva, marveč notranja obnova katoliške Cerkve. Nato pa je pojasnil nalogo opazovavoev, ki morajo obvestili svoje veroizpovedi o sedanjih stališčih katolicizma. Profesor je nato poudaril, da je prišlo v teku različnih koncilskih sej do nekaterih usmeritev, ki so bile protestantom posebej naklonjene. Med temi je govornik omenil namen koncilskih očetov podeliti svetemu pismu večjo važnost -liturgiji, pospeševati aktivno udelež-bo vernikov pri liturgičnem življenju in mnenja, ki so bila izražena v zvezi z osnutkom o virih razodetja. Razlike med katoličani in protestanti o tem vprašanju so še globoke, je dejal predavatelj in prikazal raznolikost obeh pojmovanj. Govornik je ob zaključku izrekel zahvalo delu, ki ga vrši Jenez XXIII. v namenu zbližati različne cerkve in iskren ter lojalen napor s katerim je tajnik za zedinjenje kristjanov kardinal Bea povečal stike z opazovalci v teku koncila.
MED SLOVANI
Leta 860 je hazarski vladar (kain) prosil bizantinskega cesarja, naj mu pošlje učenega moža, ki bi v javnih verskih razgovorih zavrnil judovske in muslimanske pridigarje. Tako bi bile odstranjene ovire za zavezništvo -med Hazari in Grki zoper skupne neverniške sovražnike. Po želj-i bizantinskega cesarja sta sv. Ciril in Metod odpotovala na čelu cesarskega poslanstva v hazarsko državo. Pred odhodom je Metod v družbi svojega brata junaško izjavil : »Pripravljen sem za krščanstvo umreti.« Oba sv. brata je vnemala ljubezen Kristusova, ki je za nas umrl (prim. 2 Kor 5, 14). Po napornem potovanju -sta dospela v hazarsko prestolno mesto pod Kavkazom ob Kaspijskem morju. Na huzarskem državnem dvoru je Ciril s sveto zgovornostjo in z vzorom svoje krščanske kreposti zavrnil judovske in muslimanske pridigarje. Hazare je pridobil za krščansko vero -in za zavezništvo s Carigradom. Hazarski vladar je carigrajskemu cesarju pi-
Dan družinskega posta
Angleški katoličani bodo organizirali 8. marca dan družinskega posta. Prihranke bodo darovali fondu narodne kampanje proti lakoti. Pobuda bo izvedena v pripravo na svetovni teden za osvoboditev ljudi od lakote, ki se bo vršil od 18. do 24. marca pod pokroviteljstvom svetovne organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO.
Vzhodne maše
na vatikanskem radiu
Vatikanski radio od 10. februarja dalje izmenoma prenaša običajno nedeljsko sveto mašo v latinskem obredu in v nekaterih drugih najstarejših in najvažnejših orientalskih liturgijah. S tem želi tudi latinskim katoličanom prikazati . vzhodne obrede. Tak nedeljski prenos se bo pričel ob 9.30 in ga bodo oddajali v nedeljo 3. marca, 21. aprila, 5. in 26. maja, 30. junija in 14. julija.
Odlikovana drama
Odlikovanje za teto 1962 je poklonila zveza Tomas Moor založniškemu podjetju Random House v New Yorku za publikacijo gledališkega dela Roberta Bolta, ki ima naslov: A man for Ali Seasons (Človek za vse letne čase). Delo je doseglo izredno velik uspeh v gledališču v Broad Way. Zajeto je iz življenja sv. Tomaža Moora. Odlikovanje so podelili 17. februarja v Čikagu. Zveza Tomaža Moora, ki vsako leto podeljuje to odlikovanje, ima namen pospeševati razvoj katoliškega tiska.
Sestanek v Atenah
Katoliški tisk je dal velik poudarek ekumenskemu sestanku, ki se je vršil v grški prestolnici med predstavniki katoliške Cerkve in drugimi veroizpovedmi, na katerem so izmenjali ideje o problemu zedinjenja kristjanov. Sestanek je organiziral glavni tajnik pravoslavne mladine diakon Stylion.
Mali koncil v Monakovem
Okrog 80 škofov povečini nemškega jezika se je zbralo v Monakovem, kjer so proučevali osnutek o Cerkvi za pripravo na drugo obdobje koncila. Ti sestanki se bodo vršili tudi v prihodnjih mesecih. U-deležili so se ga škofje iz Nemčije, Avstrije, Holandske, Belgije, Švice in iz misijonskih dežel.
Nagrade katol. društva za televizijo
V teku šestega mednarodnega katoliškega sestanka za televizijo, ki se je vršil v Montecarlu na pobudo mednarodnega katoliškega društva za radio in televizijo, so ocenili 31 običajnih in televizijskih filmov. Za kategorijo Izobrazba so nagradili ameriški film Child of Light (Otrok luči), ki prikazuje dobrodelne pobude v korist slepih, za kategorijo Koncil so nagradili film francoske televizije, ki ga je oskrbel pater Guichard in ki se imenuje Les obser-vateurs au concile in nemški dokumentarni film o Vzhodnih obredih z naslovom Viele Kirohen, eine Kirche (Mnogo cerkva, ena sama Cerkev); za kategorijo Re-portages so nagradili dve deli, in sicer Navzočnost Cerkve med revnimi in duhovno potovanje Simona Weile. Nagrado za kritiko in tisk so podelili delu zapadno-nemške radijske postaje, ki je posvečeno osebi nemškega kaplana Franca Stocka z naslovom Franz Sfock, Priester ztvischon den Fronten.
sal: »Poslal si nam takega moža, ki nam je z besedo in z deli dokazal, da je krščanska vera sveta... Vsi smo tovariši in prijatelji tvojemu cesarstvu.«
Med potjo k Hazarom je Ciril na Krimskem polotoku odkril moči ali svetinje (relikvije) sv. Klementa, rimskega papeža, ki je tam okoli leta 100 umrl mučeniške smrti. Svetinje rimskega papeža mučenca so misli svetih bratov obračale na zahod in v Rim ter ju živo opozarjale na vesoljno cerkveno edinost. Sveta brata sta v hazarski državi srečevala tudi Slovane. Razumljivo je, da so Slovani bizantinske države in zahodnih dežel slišali o misijonski gorečnosti svetih bratov in njunem znanju slovanskega jezika. To je slišal tudi moravski knez Rastislav.
NA MORAVSKEM
Moravska kneževina je bila že pokristjanjena, pa le površno. Ostali so še mnogi poganski običaji in nekaj trdovratnih poganov, ker so bili nemški in latinski misijonarji v službi nemške države in niso znali slovanskega jezika. Rastislav je v prizadevanju za državno in cerkveno neodvisnost od Nemcev poslal v Carigrad poslance s pismom bizantinskemu cesarju: »Naše ljudstvo se je odreklo poganstvu. A mi Slovani smo preprosti ljudje in nimamo nikogar, ki bi nas razumljivo poučil. Pošlji nam torej takega moža, ki bi nas razumljivo poučeval v krščanski veri.«
Cesar Mihael je poklical Cirila, m>u povedal, kaj prosi knez Rastislav. Ciril se je utrujen vrnil iz hazarske države, a njegova apostolska gorečnost je biila neutrudna. Pismo moravskega kneza mu je bilo klic božji. Poslušal je opomin sv. apostola Pavla: »To je všeč Bogu, našemu odrešeniku, bi hoče, da bi se Vsi ljudje zveličali in prišli k spoznanju resnice.« (1 Tim 2, 34)
Pred odhodom k Moravanom je sv. Ciril sestavil slovanske črke ter nedeljske evangelije in poglavitne mašne molitve prevedel na slovanski jezik za temeljni verski pouk Slovanov.
Spomladi 1. 863 sta sv. brata v spremstvu nekoliko slovanskih učencev prišla v kneževino Moravsko. Pod pokroviteljstvom kneza Rastislava sta zbrala izbrane učence in jih pripravljala za duhovniško službo. Glavni učbeniki so bile bogoslužne knjige, ki sta jih sproti prevajala na slovanski jezik. Tako sta svoje učence vadila v slovanskem bogoslužju. Obenem sta s sodelovanjem svojih učencev poučevala ljudstvo, ga utrjevala v krščanski veri in doslednem krščanskem življenju. V treh letih sta izbrane učence pripravila za duhovniško službo in z njimi odšla v Rim, da bi jih papež posvetil v duhovnike. S seboj sta vzela svetinje sv. Klementa Rimskega, ki so ju že v Korzonu in potem v Carigradu venomer opozarjale na Rini.
PRI KNEZU KOCLJU
Med potjo v Ri.m sta se ustavila v Pa-
lz Rima smo prejelj pismo dr. Fr. Šegule, iz katerega objavljamo naslednje: »Gotovo ste ie slišali, da je škofijski postopek za beatifikacijo škofa /1. M. Slomška končan. Prevzv. dr. M. Držečnik, škof mariborski, je ob začetku II. vatikan. koncila lastnoročno predložil Slomškove spise sv. kongregaciji obredov v Rimu.
Takoj za tem je imenoval pospeševat el j a (postulatorja) v Rimu, katerega je omenjena kongregacija meseca januarja potrdila. (Ta postulator je ravno dr. Šegu/«.) Postulator je takoj vložil prošnjo za otvoritev postopka in 19. januarja ie prejel odgovor, da je sv. kongregacija obredov otvoritev postopka o pregledu spisov milostno ugodila.
V zvezi z otvoritvijo apostolskega postopka za prištetje blaženim škofa A. M.
j ..Katoliški glas" v vsako j slovensko družino!
Slomška je potrebno, da o tem obvestimo in pritegnemo k sodelovanju naše ljudi razkropljene po vsem svetu. Sodelovanje vsakogar obstaja:
I. v molitvi: moliti za uspešno napredovanje postopka; priporočati se služabniku božjemu Slomšku v vsaki težki zadevi (nesreči, bolezni itd.), morebitna
na zahodu segala daleč v sedanjo južno-vzhodno Štajersko, na jugu pa v Srem. Panonija je bila podrejena nemški državi. Panonski knez Kocelj je bil nemški mejni grof, izvrstno izobražen v tedanji latinski izobrazbi, nadarjen državnik, pobožen kristjan in velik dobrotnik ne samo domačih, ampak tudi nemških cerkva. Pridobil si je vdano ljubezen slovenskega ljudstva, pa tudi zaupanje nemške države. Po srečanju s sv. Cirilom in Metodom se je Kocelj notranje ves prenovil. Sv. Cirila in Metoda je tako vzljubil in jima bil tako vdan, da je bil za njuno delo pripravljen na vsako žrtev. V družbi vzornega panonskega kneza sta se sv. brata več mesecev mudila v Panoniji in poučevala okoli 50 izbranih panonskih učencev.
V RIMU
Iz Panonije sta sv. brata s svetinjami sv. Klementa odpotovala v Rim. Tam sta bila slovesno sprejeta. Papež Hadrijan II. jima je na čelu rimske duhovščine in ljudstva prišel naproti pred rimsko obzidje in počastil svetinje sv. Klementa. V slovesnem sprevodu s svečami in kadilnicami so svetinje sv. Klementa prenesli v njemu posvečeno cerkev sredi Rima. S temi svetinjami in svojim svetniškim nastopanjem sta sv. brata pridobila papeževo zaupanje dn ljubezen rimskega ljudstva. To poudarja tudi apostolsko pismo sedanjega sv. očeta ljubljanskemu nadškofu, ko pravi, da so svetinje sv. papeža Klementa, ki sta jih z vsem spoštovanjem prinesla v Rim, njun posebni dar, ki druge njune kreposti dela še dragocenejše.
Papež Hadrijan II. je videl, da ima pred seboj učena in sveta moža vzhodne, cerkve. Z veseljem je blagoslovil slovanske bogoslužne knjige, potrdil slovansko bogoslužje in izbrane Cirilove učence posvetil za duhovnike. Ti so v glavnih rimskih cerkvah v blagoglasnem slovanskem jeziku peli svoje nove maše.
SMRT SV. CIRILA
Bolehni Konstantin je v Rimu zbolel; dne 14. februarja 869 je umrl. Pred smrtjo je napravil slovesne redovne obljube in si privzel redovno ime Ciril. (V Carigradu se še ni mogel zavezati s slovesnimi obljubami, ker je moral biti državi na voljo za versko diplomatsko poslanstvo.) Na smrtni postelji je brata Metoda nagovarjal, naj se ne vrača nazaj v samostan, marveč naj nadaljuje slovansko misijonsko delo. Kakor se je Metod v domovini nekoč umaknil v samostan, da bi svojo dušo zveličal, tako naj zdaj vztraja v misijonskem delu, da se bo laže zveličal. Umirajoči Ciril je molil za svoje učence, za svojo čredo in za edinost vesoljne Cerkve, da bi vsi složno hvalili in Slavili Boga Očeta in Sina in Svetega Duha.
Ciril je bil v Rimu slovesno pokapan v cerkvi sv. Klementa. Papež, rimski duhovniki in verniki so ga takoj po smrti častili kot svetnika. S tem je bil Ciril po tedanjem pravilu slovesno priznan za svetnika vesoljne Cerkve.
(se nadaljuje)
uslišanja pa preko pospeševat el j a sporočili škofijskemu ordinariatu v Maribor, Slomškov trg 19. RABIMO ČUDEŽEV! Trenutno molimo vsi za ozdravljenje dr. A. Vovka, nadškofa ljubljanskega;
2. v d ar o v i h : znano je, da so s procesom za proglasitev blaženim in svetnikom združeni veliki stroški. Postopek v Rimu zahteva celo vrsto ljudi, ki morajo sodelovati in jim je za njih delo treba dati zasluženo plačilo. Darove naj bi pošiljali postulatorju v Rim, Via Urbano Vlil, 16.«
Poleg tega dr. Šegula napoveduje, da bodo začeli izdajati poseben informacijski list in pa da so dali tiskati Slomškove podobice.
Železniška nesreča
na progi pri Novi Gorici
V četrtek zvečer je prišlo na progi Nova Gorica - Jesenice do železniške nesreče, ki pa ni zahtevala človeških žrtev. Zemeljski plaz, ki se je utrgal raz Sabotin, je pokril železniško progo, česar pa strojevodja osebnega vlaka, ki je prvi privozil mimo, ni opazil. Na vlaku je bilo 20 potnikov. Vlak je zavozili v plaz in iztiril, vendar na srečo proti bregu. Iz Ljubljane so morali pripeljati velik žerjav, da so vlak spot postavili na mesto.
noniji pri slovanskem knezu Koclju ob Blatnem jezeru. Panonska kneževina je
iiiitHHitliiiiiiiliiiiiiiiiiimidiniiiiitmiiiiiiiHiitiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimMiHiiHimimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiitiiimiHiiimmtilintiiiiiiiHmtiminiitiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiim
Za Slomškovo beatifikacijo
Po razgovoru urednikov na radiu
111111111111 m mi nun 111111111111
Urednik literarne strani v Novem listu je v predpretekli številki napisal na račun slov. časopisov na Primorskem tudi naslednje: »Naš tisk ne izraža mnenja ljudstva, ampak mnenje nekaj ljudi pri uredništvu. Pisanje je starokopitno, ne odgovarja današnjim potrebam, ne sledi toku časa. Stanje časopisa je tako, kot je bilo pod fašizmom.«
V zvezi s tem člankom je tržaški radio pripravil anketo med uredniki vseh slovenskih časopisov v Italiji. Slišali smo jo v nedeljo med rubriko Kdo, kaj, zakaj. V imenu KG je nastopil g. Stan-ko Zorko, podurednik v Trstu. Dal je naslednji odgovor :
»Mislim, da ne smemo iskati glavne krivde, da naši ljudje tako malo berejo slovenske liste, pri časopisih samih, ampak izven njih. Če bi bila krivda pri listih samih, da niso prav pisani in urejevani, potem tega pojava ne bi smeli opažati tudi pri Italijanih, ki imajo na razpolago vsemogoče dobro urejevane časopise. Kljub množici časopisov statistike izkazujejo, da ljudje sorazmerno malo berejo.
Zdi se mi, da je glavna 'krivda v naglem tempu sedanjega življenja. Mnogi ne najdejo časa za branje. Površno preberejo naslove .novice jim pove radio ali televizija.
Potem je kriva še idejna razdeljenost med nami Slovenci. Dalje pomanjkanje ljudi in sredstev, da bi mogli časopise s slikami narediti bolj prikupne. In končno nimamo ilustriranega tednika, kajti ljudje danes veliko rajši gledajo slike, kakor pa da bi brali članke.«
Kar je g. Zorko povedal, gotovo vse drži. Toda na račun članka v NL bi na uredništvu v Gorioi imeli še kaj dostaviti, in sicer:
1. Kje na svetu je časopis, ki ga piše ljudstvo, da bi moglo to v .njem izražati svoje mnenje? Kolikor je nam znano, so na vseh uredništvih listov posebni ljudje, ki jim pravimo uredniki, in ti v časopisih pišejo navadno vsak svojo rubriko. Poleg tega so še dopisniki, ki se v časopisih oglašajo ali stalno ali pa v presledkih. Vrh tega vemo, da vsi časopisi dobivajo svoja poročila tudi od časopisnih agencij. Kje je torej prostor »za mnenje ljudstva«? To mnenje pač prihaja do izraza preko ljudi, ^ v Časopisih pišejo, ker so ti ljudje v stiku z ljudstvom, pa naj bodo to pravi uredniki ali dopisniki ali sestavljavci poročil za agencije.
V tem smislu menimo, da KG dovolj dobro izraža mnenje vsaj večjega dela katoliško mislečih Slovencev na Primorskem. Kajti dovolj je znano, da naš tednik nima plačanih urednikov in da zato piše vanj bolj ali manj lep del slovenskih duhovnikov, lepo število laikov obeh spolov ter razni člankarji po vsem svetu, od Tokia do Argentine in Kanade. Upamo, da vsi ti spadajo tudi med ljudstvo im da zato vedo, kaj čuti in hoče slov. katoliški človek. Seveda bi KG lahko še bolj izražal mnenje slov. katoliških množic, ako bi pri njem hoteli sodelovati še nekateri njegovi kritiki, ki se pa najbrž boje božje in narodne -tlake za božji Ion. Zato je v veliki zmoti, 6e kdo meni, da tudi KG izraža mnenje »nekaj ljudi pri uredništvu«. Ako pa je potrebno vpeljati posebno rubriko: Bravci pišejo, bomo naredili tudi to. Samo če bodo bravci res pisali.
2. »Pisanje je starokopitno...« Tudi ta le lepa! Ali naj pišemo v slogu nekaterih slovenskih revij, katerih bravce prešteješ na prste obeh rok? Zdrava pamet nam po-Ve, da bo človek drugače pisal za univer-
zitetne profesorje in za umetnike, drugače pa za kmetskega in delavskega človeka, ki je morda dovršil le ljudsko šolo.
3. »Pisanje ne odgovarja današnjim potrebam, ne sledi toku časa.« Katere so potrebe današnjega človeka? Radi bi, da bi nam jih člankar v NL navedel, da vidimo, o čem naj še pišemo, da bočno sledili toku časa. Vsak nasvet je dobrodošel, da je le izvedljiv.
4. »Stanje časopisja je tako, kot je bilo pod fašizmom.« Gospod, ki je ta stavek napisal, in tisti, ki ga ni črtal, sta oba gotovo pri tem spala. Ali je kdo, ki buden ne ve, da od leta 1928 nismo imeli več slovenskih časopisov na Primorskem? Mali list in prvi Novi list sta bila tako bežen
pojav, da se nista mogla niti razviti niti dobiti pravi obraz. Kako torej primerjati naše sedanje časopisje tedanjemu, ki ga niti ni bilo?
Pri KG smo že veliko kritike slišali, neugodne več kot ugodne. Toda eno zavest imamo: da ne izražamo mnenja nekaj ljudi pri uredništvu, ker tako zvani uredniki pišemo samo, kadar smo prisiljeni, ker drugi ničesar ne napišejo. Če bi razni kritiki hoteli biti tako pridni in pošiljati na uredništvo dovolj člankov in dopisov, bodite uverjeni, da bo urednik samo pike in vejice stavil, kjer manjkajo, vse drugo bo pa vaš glas in vaše mnenje.
Tako, pa brez zamere!
Tako zvani urednik
Misijonsko delo 1962
v krščanskih deželah
Glede misijonskega deda v letu 1962 v krščanskih deželah moramo najprej poudariti vedno večjo razširitev ustanove narodnih misijonskih tednov med narodi.
Na Portugalskem so na primer zaključili prvo vrsto teh tednov z velikim uspehom. V drugih krajih so ti tedni dobili različna imena, kot študijski tečaji, sestanki in podobno. Drugod jih imenujejo kongrese. Tak kongres so imeli v Španiji v okviru misijonske zveze duhovščine, ki so se ga udeležili številni predstavniki različnih narodov. Omeniti moramo tudi velik kongres misijonskih ustanov, ki so ga imeli v ZDA. Med vsemi pa moramo posebej omeniti prvi mednarodni misijonski kongres v Lionu. V tistem času je poteklo 100 let od smrti Pavline Jaricot, ustanoviteljice Družbe za širjenje vere. Na kongresu so obravnavali temo »Za nove čase nov misijon«. Kongres je bil velik zgodovinski dogodek. Omenjeni stoletnici moramo dodati 40-tetnico objave Motu proprio Romanorum Pontificum. Obe obletnici sta bili poudarjeni tudi z dvema papeževima pismoma. Papež Janez XXIII. je komentiral Motu proprio kot pravo ustanovno listino sedanje Družbe za širjenje vere. V obeh pismih je papež spodbujal vse, naj povečajo svojo misijonsko delavnost.
Na kongresu v Lionu je bilo navzočih po svojih zastopnikih nad 45 narodov. Velika skupščina je bila mogočen uvod za kongres ravnateljev papeških misijonskih ustanov, ki se je vršil v Rimu in ki so ga zaključili z nepozabno avdienco, v teku katere je papež večkrat blagoslovil obširen program akcije, ki so ga določili za misijone za leto 1963.
MISIJONSKA BILANCA V RIMU
Misijonski akciji pripadajo tudi listine in poslanice, ki jih je poslal sveti oče misijonom in misijonskim ustanovam. Scheu-tovi misijonarji, to so -redovniki brezmadežnega Marijinega Srca, so v letu 1962 proslavili prvo stoletnico svoje ustanovitve. Sveti oče je blagoslovili njihovo delovanje in jih pozval k novim, še višjim pobudam.
Poleg poziva k miru, ki ga je papež naslovil na Alžirijo v težkih urah te dežele, so tudi številna druga ozemlja bila predmet pastoralne vneme svetega očeta. 9. oktobra, ob oklicu neodvisnosti Ugande, so katoličani te nove države prejeli voščilno poslanico svetega očeta po intemunciju iz Etiopije. 27. novembra, ko so odprli novi oddajnik vatikanskega radia, ki so ga
Zelande, je Kristusov namestnik izrekel svojo očetovsko besedo obema tema dvema narodoma. 9. decembra 1962, ko je Tanganjika prejela popolno neodvisnost, je kardinal Rugambwa lahko javno prebral papeževo pismo z njegovimi voščili in blagoslovi.
NA PROPAGANDI
Velik pomen za misijonski svet je imela v letu 1962 tudi blagoslovitev temeljnega kamna za nov filozofski kolegij Zavoda za širjenje vere. Papež je blagoslovil temeljni kamen dne 17. maja ob avdienci, ki jo je dovolil ravnateljem papeških 'misijonskih ustanov. Sveti oče Janez XXIII. je pokazal svojo očetovsko skrb za misijone tudi s podelitvijo naslova univerze dosedanjemu ateneju Zavoda za širjenje vere z Motu proprio F.idei Propaganda«, ki nosi datum 1. oktobra. Posebno ljubezen, ki jo goji sveti oče do Zavoda za širjenje vere, je papež pokazal tudi dne 25. novembra 1962, ko je za svoj rojstni dan daroval sveto mašo med gojenci tega zavoda. To dejanje papež obnavlja vsako leto in je polno velikega pomena in ganljive ljubezni do bodočih misijonarjev.
V teku lata 1962 je papež sprejel v slovesni avdienci štiri državne poglavarje, ki so prišli k njemu iz 'misijonskih dežel: Yameoga iz Visokega Volta, Maga iz Da-homeya, Senghorja iz Senegala in Mwam-buca iz Burundije.
Svetovni misijonski dan teta 1962 je bi pri mnogih narodih povezan s koncilsko idejo. V Rimu so ta dan lahko proslavili na izreden način, ker se je v njem zbralo v Zavodu za širjenje vere nad sto misijonskih nadškofov in škofov, ki so prisostvovali sveti maža, ki jo je daroval kardinal Agagianian. Na razstavi Cerkve, ki so jo organizirali ob priložnosti koncila od 18. novembra do 9. decembra, je misijonska Cerkev imela izredno vlogo, saj je na njej prikazala ne samo svoje stoletno delo, marveč tudi silovit razvoj v zadnjih desetletjih z vsemi gibanji za misijonsko sodelovanje, predvsem preko papeških misij oniskiih ustanov.
KONCIL IN MISIJONI
Predvsem pa je treba poudariti za leto 1962 koncilsko zasedanje. Stik hierarhije starih katoliških dežel s hierarhijo misijonskih dežel je omogočil razgovore, informacije in nasvete, katerih pomena ni mogoče dovolj oceniti. Sam papež Janez XXIII. je ob blagoslovitvi temeljnega
kamna bodočega filozofskega kolegija Zavoda za širjenje vere dne 17. maja 1962 lahko dejal: »Na tem temeljnem kamnu se bo dan za dnem dvigalo pred našimi očmi novo poslopje. Naj bo podoba notranje in organizacijske obnove, ki naj bi dala poudarek, ton in veljavnost ter u-speh ekumenskim proslavam. Prvič v zgodovini Cerkve bodo med koncEskimi očeti zastopane v številu, ki doslej še nikoli ni bilo doseženo, vse dežele sveta. To bo bleščeče pričevanje vesoljnosti ene, svete, katoliške in apostolske Cerkve. V tem gledanju, ki je pobarvano z veselimi izgledi za misijonsko vnemo, ki jo bodo koncilski očetje posebej poudarili in bolj opogumljali, nam je drago izreči našo očetovsko zahvalo za dalo, ki ga vsakdo vrši.«
11. oktobra 1962, ob veličastni otvoritvi koncila, pa je dodal kot; izraz svojega sr ca, ki je polno misijonske vneme, tole: »Z bridkostjo ugotavljamo, da največji del človeškega rodu, navzlic temu da so bili vsi ljudje odrešeni s Kristusovo Krvjo, še vedno ne zajema iz teh virov božje milosti, ki so v katoliški Cerkvi.« Papež je nato znova ponovil besede: Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi vse te je treba privesti v Kristusov hlev.
R. Rus
Malo dobrih igravcev v italijanskem kinu
Velik problem, ki ga bo morala italijanska kinematografija rešiti v tem letu, je tisti, ki zadeva dobre in kvalificirane igravce. Tako zvana sedma umetnost ima v Italiji vse: kapital, filmska tržišča, kolose, neskončne debate o cenzuri, dobre režiserje, scenariste, tehnike, kritike; kar pa pogreša v absolutni meri, so dobri igravci. Kljub znanemu »CentrO Speri-mentale«, kljub raznim igravskim šolam po vzorcu znamenitega »Actor’s Studio« je v Italiji število resničnih igravcev kaj pičlo. Od 270 filmov, ki jih je italijanska kinematografija izdelala v letu 1962, je le malo tistih, v katerih so nastopali italijanski igravci. Italijanski producenti in režiserji so namreč prisiljeni zatekati se vedno pogosteje k tujim igravcem, ki najdejo zato skoro vedno 'tu zaposlitev. Res ima italijanski kino vse polno mladih igravk in igravcev, ki so pripravljeni nastopati v katerem koli filmu in v kateri koli vlogi, le da ustrežejo svojim dolgim sanjam o bleščeči karieri. Toda kadar se ustvarjavci filma odločijo za snemanje, kadar pregledajo vse dolge vrste znanih in manj znanih imen, se znajdejo pred ugotovitvijo, da pravzaprav ni nobenega, ki bi jim ustrezal in so zato prisiljeni iskati pomoči izven Italije.
Kriza v Hollywoodu je odslovila mnoge odlične igravce, Pariz in London delata v omejenem ritmu; ostane torej Rim, kamor se je zateklo v zadnjih letih vse polno slavnih igravcev, kakor so David Ni-ven, Anthony Quinn, Thomas Milian, A-lain Delon, Jack Palanoe, Anie Girardot, Anouk Aimee in še mnogo drugih. Toda vse to še ne bi imelo velikega pomena in ne bi še dokazovalo dejstva, da primanjkuje igravcev. Kar potrjuje -to resnico, je namreč najbolj to, da tisti italijanski i-gravci, ki so porok za uspeh filma, zaslužijo ogromen denar.
Naj tu navedemo samo nekaj številk v zvezi s tem: Alberto Sordi dobi za vsak film 120 milijonov, Marcello Mastroiannd 100, Ugo Tognazzi 50, Toto 40. Nino Manfredi 30, Renato Salvador! 25. Še bolj a-stronomske so plače igravk: Sophia Lo-
Radio Trst A
Spored od 3. do 9. marca
Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Huan Siao«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor od Sv. Jakoba. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 14.45 Vokalni duet Kos-Pertot ob spremljavi tipičnega tria. — 15.20 Portret v miniaturi: Ugo Calise. — 17.00 Za smeh in dobro voljo. — 18.30 Obisk v naši diskoteki: (5) »Anton Mihelič«.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«. — 18.00 Basist Danilo Merlak.
— 18.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah: (6) »Odkod prva zamisel«. — 19.00 Radijska univerza: Avtomobil: (5) »Motor - projektiranje in izkustva«. — 19.30 Postni govori: (2) dr. Franc Šegula: »Načela mesijanskega kraljestva«.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušavkami.
— 18.00 Italijanščina po radiu - 46. lekcija. — 18.30 J. S. Bach: Kantata št. 106, »Actus tragicus«, »Gottes Zeit ist die aller-beste Zeit«. — 19.00 Pisani balončki. —
21.00 Roman v nadaljevanjih: Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Taras Bulba« - 5. oddaja.
— 21.30 Koncert pianista Claudia Gher-bitza. — 22.00 Znanost in tehnika: »Kaj nas čaka na Marsu in Veneri?«
Sreda: 12.00 Brali smo za vas. — 18.00 Z zborovskih natečajev »Antonio Illers-berg«. — 18.30 Italijanski sodobni skladatelji: Orazio Fiume. — 19.00 Higiena in zdravje. — 20.30 »štiri redovnice pod obtožbo«, drama v treh dejanjih. — 22.00 Iz ital. glasbenega ustvarjanja: »Glasba v Rimu v 17. in 18. stoletju«, (7) »Rimski glasbeniki in slikarji«.
četrtek: 12.00 Roman v nadaljevanjih. N. V. Gogolj: »Taras Bulba« - 5. oddaja.
— 18.00 Italijanščina po radiu. Spopolnj. tečaj - 49. lekcija. — 18.30 R. Schumann: Kvintet v Bs-duru, op. 44. — 19.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. —
Petek: 12.00 Pomenek s poslušavkami.
— 18.30 Tržaški skladatelji: (10) »Pavle Merku«. — 19,00 Radijska univerza: (7) »Pravica in človeška usoda«. — 19.30 Postni govori: (3) Jože Kunčič: »Kristus uči moliti«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. —
21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Iz pesniških gajev: »Marija Mijot«.
Sobota: 12.00 Po širnem svetu. — 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke. — 15.30 »Sveti Birokracij« - Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake. Burka v enem dej. — 16.40 Mladi solisti: pianistka Elvia Merlo. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkv. zbora. — 18.00 Sodobna slovenščina. —
19.00 Družinski obzornik. — 20.40 Zbor »Slava Klavora« iz Maribora.
ren 400 milijonov, Gina Lollobrigida 150, Silvana Mangano 100, Claudia Cardinale 80, Manica Vitti 40. Toda producenti trdijo, da te številke pravzaprav ničesar ne pomenijo in ne predstavljajo nobenega poroštva za uspeh filma. Samo imena kot so Sordi, Mastrodanni, Loren in Lollobrigida nekaj pomenijo. Samo ta kvartet zagotavlja filmu trgovski uspeh.
To je torej stanje v italijanski kinematografiji, kljub raznim igravskim šolam, kljub mnogo obetajoči filmski karieri, kljub vsem slikam v časopisih in revijah, kljub mnogim — premnogim — nagradam, ki jih vsako leto razdelijo, če se bo hotel italijanski kino obdržati na stopnji, ki jo je dosegel in na kateri tekmuje z ameriškim, bo moral rešiti veliki problem priprave na igravski poklic, poklic, za katerega ne zadostuje naslov »Miss«.
Mira
Msgr. G. VELCI:
do 5 udoosfcifi goca
poklonili katoličani iz Avstralije in Nove
   .......................................      umnimi;:.................ininiinin.....n....nmmmnmnmmi...umi....
a brez brade, in tri fante, ki se priprav- Na Bolgarskem kot tudi v Turčiji ima- se vozili, ne da bi videli kako hišo ali	Istanibul
ljajo, da postanejo duhovniki. V Bolgariji jo navado, da v velikih hotelih gostom drevo. Kamor so prišli Mohamedovi pri-
med obedom igra orkester. Samo klasična glasba, ki so jo izvajali pravi virtuozi na gosli. To, kar se je zgodilo v največjem hotelu »Balkan« v Sofiji, me je pa res iz-nenadilo. Med raznimi glasbenimi točkami, ki jih je krasno igral na gosli nek Madžar, je zapela neka španska pevka »Ave Maria«. Vsi gostje so tako navdušeno ploskali, da jo je morala ponoviti.
V veliki hotelski obodnici, ki je bila vsa zasedena, ta slavospev Mariji, sredi komunističnega sveta, gotovo ni bil brez sadov. Bil je med vso to množico spomin na nebeško Mater, kateri je bila pod križem izročena v varstvo.
Ko je Hruščev pred poldrugim letom zadnjič obiskal bolgarsko prestolnico, je Podaril katedrali zlato, da pozlatijo osrednjo, naj večjo kupolo, ki je bila poškodovana v vojni. Notranjost stolnice je izredno ■lepa, polna mozaikov in fresk najboljših ruskih in bolgarskih slikarjev v moderniziranem bizantinskem slogu, ki se izraža zlasti v živih barvali. Iz kupole visi velik svetilnik iz pozlačenega brona, dar nekega Dunajčana. Temeljni kamen te stolnice je Hi položen že 1. 1879, a zgradba je bila dovršena komaj 1. 1924. Ko je bila Bolgarska pod turško oblastjo, so imeli pravoslavni bogoslužje v podzemeljski cerkvi sredi velikega trga.
Katoličani pa imajo za stolnico zelo revno in majhno cerkev. Lepa katoliška cerkev je bila porušena med drugo svetovno Vnjno. V majhni zakristiji sedanje skromne stolnice smo našli dva patra kapucina,
nimajo semenišča in se morajo zato fantje privatno pripravljati na težki in vzvišeni duhovniški poklic. Ob slovesu so mi boječe rekli: »Molite za nas.«
Nadaljnja pot po Bolgariji
iz Sofije smo prišli v Plovdiv, nekdanje mesto Fdlippolls, tako imenovano po makedonskem kralju Filipu. Rimljani so Plovdiv imenovali Trimontium. Tu živi največja katoliška naselbina vse Bolgarije, ki ima tudi naj lepšo katoliško cerkev na Bolgarskem. V njej sem tudi maševal. Pred menoj je maševal duhovnik, ki je bil, kot so mi povedali, prejšnji dan izpuščen iz ječe. V ječi je še pet duhovnikov.
V muzeju smo videli znamenit tracijski zaklad. Tako lepo je izdelan, da bi delal čast še Benvenutu Celliniju. Našli so ga pred par teti, ko so kopali temelje za neko hišo. Obsega grško zlatnino iz IV. stol. pred Kr. Videli smo tam tudi nasade vrtnic, saj Bolgarska je znana zlasti zaradi dišečega olja, ki ga pridelujejo iz njih. Povedali so nam, da je treba za en liter tega olja tri tone cvetov.
V Turčiji
Prehod meje med Bolgarsko in Turčijo je bil brez težav. Turčija ima danes 28 milijonov prebivavcev, dočim jih ima Bolgarska !e 8 milijonov in Jugoslavija 18 milijonov.
Peljali smo se skozi vso Tracijo, ki je bila nekoč žitnica Evrope, zdaj pa je brezplodna in malo naseljena. Po cele ure smo
vrženoi, tam je prenehalo delo po poljih in so grmovje uničite koze. Zato bi lahko rekli, da smo našli pustinjo od Tracije do Palestine, izvzemši nekaj predelov Mate Azije med Istambudom in Ankaro. Adana, Antiohija, Damask in Jeriha so kot oaze v teh pustinjah. Gore so bite puste, nepo-raščene, ravnine prazne, le tu pa tam kak šop trave, ki ga požrejo številne črede o vac in goveda. Nikdar še nisem videl v svojem življenju tako suhih krav in ko n jev kot v Turčiji, Siriji in Jordaniji. Pravi okostnjaki, odeti v zgrl?ančeno kožo. Uboge živali! Spomnil sem se na suhe krave v sedmih letih lakote za časa egiptovskega Jožefa. Zato je bilo tudi meso, ki so ga nam dajali za hrano, zelo trdo in malo okusno.
V Turčiji smo obiskali mesto Edirnc — nekdanji Hadrianopodis, ki je bilo 1. 1187 glavni stan cesarja Friderika Rdečebrad-ca za časa križarskih vojn. V 14. stol. je bilo to mesto prestolnica sultana Muirata I. vse do zavzetja Carigrada 1. 1453. V njej je krasna kraljevska mošeja »Selemive«, ki jo je zgradil odpadli kristjan Sinan.
Iz E dime smo se peljali ob penečem se Marmarskem morju in dospeli sredi popoldneva v Istambul. To mesto je bilo imenovano drugi Rim, ker je kot Rim zgrajeno na sedmih gričih. To je edino mesto, ki sega na dve celini, Evropo in Azijo. Leži ob Bosporu in ima dva milijona prebivavcev. Zaradi lege ga imenujejo biser Orienta in je res eno najlepših mest na svetu. Pravijo, da za njim prideta takoj Salzburg in Napoli.
Istambul ima za seboj pottisočlelno zgodovino. Najprej se je imenovalo Semistira, nato Bizanc, potem Augusta Antonina, Konstantinopolis aili Carigrad in sedaj Istambul.
Konstantin Veliki je dal temu mestu sloves velikega in mogočnega mesta. Skozi tisoč tet je bilo sedež cesarstva in vodilo usodo tedaj znanega sveta. Vsi sovražniki rimskega cesarstva so se pojavili pred njegovim obzidjem in so ga napadali: Goti, Huni, Slovani, Perzijci, Avari, Arab-oi, Bolgari, Rusi, Madžari, Normani, Srbi in dvakrat Benečani in Križarji.
(se nadaljnje>
Politično stanje na Tržaškem
□ RIŠKE
NOVICE
Prva obletnica blagoslovitve in otvoritve nove dvorane pri Katol. domu v Gorici se bo v nedeljo 3. marca slovesno obhajala. Ob 9. uri dopoldne bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku sv. maša za vse dobrotnike Doma, žive in mrtve. Pri maši bo pel zbor »Lojze Bratuž«. — Popoldne pa ob 4.30 v dvorani
KULTURNI
VEČER
Na sporedu je poročilo o Domu, enodejanka iz Čehova in pa nastop pevskega zbora »Lojze Bratuž«, ki bo zapel nekaj narodnih pesmi.
K jutranji sv. maši in k popoldanskemu kulturnemu večeru so na poseben način vabljeni vsi dobrotniki Doma.
Sporočilo Trgovinske zbornice
Trgovinska zbornica je sporočila, da je pričela postopek za uvoz 2.500 stotov sladkorja, ki ga bodo razdelili med potrošnike goriške proste cone. Sladkor bodo prodajali po 160 lir kg. Trgovinska zbornica obljublja, da bo skušala najti sladkor na mednarodnih tržiščih po ugodnejših cenah. Obrnili se bodo v ta namen tudi na vzhodnoevropske dežele, na Madžarsko in Češkoslovaško. Prodaja sladkorja se bo zaključila 30. marca, prodaja kave pa 5. aprila.
S seje pokrajinskega sveta
V četrtek 21. februarja je zasedal goriški občinski svet. Razpravljali so o proračunu, ki je bil dan na glasovanje in odobren z 12 glasovi proti 8. Nadalje so razpravljali o vprašanju pokrajinskih cest ter o tem, da bi se po šolah poučevala zgodovina odporniškega gibanja. Slovenska svetovalca sta predlagala, naj bi bil ta pouk objektiven tor omenil tudi vse krivice storjene Slovencem v času fašizma ter vse neizpolnjene obljube na šolskem polju. Vsem je odgovoril odbornik Peco-rari, ki je glede pouka o odporniškem gibanju na šolah dejal, da je še prezgodaj uvajati tak pouk, ker to ni še prišlo v zgodovino.
Odpovedana delovna pogodba
Vsedržavno tajništvo UILIA je odpovedalo vsedržavno pogodbo za slaščičarje, ki bi morala zapasti meseca junija. UILIA predlaga, naj bi se pogajanja začela na podlagi predlogov, ki se tičejo delavskih mezd, delovnega urnika, počitnic in odpravnine.
Obvezni tedenski počitek javnih lokalov
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da je z odlokom goriškega prefekta od 22. t. m. določen obvezen tedenski počitek za javne lokale na Goriškem.
Odlok stopi v veljavo 'dne 1. marca. Do tedenskega počitka imajo pravico kavarne, bari, restavracije, gostilne, krčme; trafike in igralnice pa smejo od dnevih počitka opravljati samo tista dela, ki so dovoljena. Pokrajinska zveza trgovcev bo uredila koledar za tedenski počitek vseh lokalov v mestu. Ti predpisi pa ne veljajo za občino Gradež v času sezone od 1. aprila do 30. septembra.
Državni prispevek 316 milijonov za ureditev cest
Minister za javna dela SuMo je brzojavno obvestil pokrajinskega predsednika dr. Chientarolija, da je določil vsoto 316 milijonov Idir za ureditev cest v naši pokrajini. S tem prispevkom bo krito 80 procentov stroškov za ureditev cest. Ostalih 20 procentov (73 milijonov lir) bo krila pokrajina.
Športna sezona se začenja
Odbojkarsko prvenstvo »Serie C« se nadaljuje. 01ympia je igrala v Gorici proti Gasilcem iz Trsta in je izgubila 1:3 (16:14, 11:15, 13:15, 9:15). Goričani niso igrali preveč dobro; v odločilnem setu so zgrešili preveč servisov in nerazpoloženosti glavnega tolkača se je pridružila še neka čudna ohromelost obrambe. Prihodnjo nedeljo bodo Olvmpijoi spet igrali doma, in to proti Gasilcem iz Gorice (v telovadnici v ul. Orzoni ob 10.30).
Začel se je tudi odbojkarski turnir med goriškimi gimnazijami. Udeležujejo se ga štiri šole. V soboto je Industrijski zavod premagal Tehnično šolo z 2:0; v četrtek se bosta pomerili Slovenska gimnazija in Realna gimnazija; v soboto pa bodo tele tekme: Industrijski zavod proti Realni gimnaziji in Slovenska gimnazija proti Tehnični šoli.
V petek popoldne bo Športni odsek slov. šol imel notranje prvenstvo v teku čez drn in strn.
RZASKE
NOVICE
Msgr. Matija Škabar — 87-letnik
Dne 1. marca bo msgr. Matija Škabar obhajal 87. rojstni dan. Slavljenec, ki je poznan slehernemu tržaškemu Slovencu, je še vedno čil in zdrav na duhu in na telesu. Pred leti je postal častni kanonik tržaškega kapitlja in papežev komornik.
Momsignorju čestitamo in želimo še dosti zdravih let!
Novi prošt v Kopru
V	nedeljo 24. februarja je bil v Kopru ustoličen novi koprski prošt in župnik msgr. Leopold Jurca.
Novi prošt se je rodil leta 1905 v Ri-hembcrku. Svoja mlada leta je preživel na Opčinah. Leta 1929 je postal duhovnik. Od tedaj je vedno služboval v hrvatski Istri. Najprej do leta 1945 kot župnik v Trvižu, nato kot prvi ravnatelj semenišča v Pazinu in končno kot župnik in prošt v Pazinu.
Gospodu proštu želimo v novi službi veliko božjega blagoslova.
Dolina
Kakor že več let zaporedoma v preteklosti, se je dolinski Mladinski krožek tudi letos potrudil, da bi ob koncu pustnega časa nudil vaščanom par uric prijetnega razvedrila.
Preteklo nedeljo sta bila v župnijski dvorani kar dva nastopa. Popoldne za mladež, zvečer za odrasle. Razne točke, seveda ve-
Zaradi razpisa parlamentarnih volitev, ki bodo 28. aprila, se je politično življenje spet razgibalo. Z veseljem lahko ugotovimo, da je svetovavec Skupne slovenske liste dr. Simčič zelo delaven v tržaškem občinskem svetu. Prav dogodki v tržaškem občinskem svetu so potrdili, kako prav je imela Skupna slovenska lista, ko je oktobra in novembra med volilno borbo našim ljudem jasno povedala, da je edino ona zastopnica slovenske narodne manjšine na Tržaškem in da oblastva edino njo kot takšno upoštevajo. Samo naš svetovavec dr. Simčič je neustrašno poudaril načelo, da imamo pravico do našega jezika tudi v občinskem svetu ter je spregovoril v slovenščini. Slovenci, izvoljeni na listah Italijanske komunistične partije in Italijanske socialistične stranke, so morali molčati, inž. Pečenko pa je moral celo odstopiti svoj mandat, ki so mu ga dali slovenski glasovi, italijanskemu socialistu. Naš predstavnik v občinskem svetu je izposloval imenovanja poljskih čuvajev, vložil več intervencij, na primer za Bazovico, za razsvetljavo ceste Bazpvica - Pesek. Skupna slovenska lista se je zavzela za popravilo pokrajinske ceste Domjo-Mač-kovlje in Mačkovije - Osp.
Danes lahko vsakdo na osnovi dejanj vidi, kako pravilno so ravnale slovenske demokratične skupine, ki so skupno z ne-strankarji ustanovile močno slovensko skupnost v znamenju edinosti vseh tukaj živečih Slovencev in se združile na Skup-
ni slovenski listi. Naša dolžnost je paziti, da ne izgubimo nobene priložnosti, kjer lahko pokažemo ter izpričamo naš narodni obstoj z lastnim političnim zastopstvom in predstavništvom .Komunisti in socialisti so slovensko manjšino le mimogrede omenili ali pišejo o njej iz propagandnih razlogov, da bi dobili naše glasove. Ne nastopijo pa tam, kjer je potrebno, ker se morajo pač tudi njihovi slovenski pristaši pokoriti vodstvom vsedržavnih strank, ki imajo drugačne namene in cilje kakor slovenska narodna manjšina, za katero velja stari pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. To si morajo dobro zapomniti vsi naši ljudje, ko bodo začeli misliti, komu naj oddajo svoj slovenski glas pri parlamentarnih volitvah. Uradno je bilo že sporočeno, da bo na listi Italijanske komunistične partije kandidirala Marina Ber-netič, na listi Italijanske socialistične stranke pa bo baje nastopil kot kandidat inž. Pečenko, ki je tržaške Slovence že enkrat potegnil za nos, ko je drugim odstopil njemu zaupane glasove.
Skupna slovenska lista je v nedeljo 24. februarja vložila v Rimu na notranjem ministrstvu svoj znak in opravila vse druge formalnosti. Toliko našim ljudem v vednost. O nadaljnjem razvoju bodo pravočasno obveščeni. Za zdaj valja, da moramo ohraniti in povečati tisti zagon, ki smo ga pokazali 11. novembra pri volitvah v tržaški občinski svet.
Strahoten potres v Libiji
V četrtek 21. februarja ob 19.15 se je na področju Barce, 90 km od Bengazija zamajala zemlja in 15 sekund potem je bilo mestece Barce samo še kup razvalin. Hiše iz kamenja in blata so bile izravnana z zemljo. Le poslopja iz žalezobetcna so ostala pokonci, a še ta močno poškodovana. Preživeli so vso noč prebdeli na prostem, kljub silnemu nalivu. Libijski vojaki in prostovoljci neprestano kopljejo med ruševinami iin iščejo mrliče. Doslej so potegnili izpod ruševin 260 trupel, vendar sodijo, da jih še mnogo leži pod ruševinami. Točnega števila žrtev ne bo mogoče ugotoviti, ker niso bili vsi prebivalci Barce zabeleženi na anagrafskem uradu. Libijska vlada je proglasila po vsej državi izjemno stanje in tridnevno narodno žalovanje. Začel je delovati tudi letalski most, ki prevaža na stotine ranjencev v Bengasi in potrebno hrano in sanitetni material tako hudo prizadetemu prebivalstvu. Po zadnjih vesteh so opustili iskanje nadaljnih mrtvih pod ruševinami.
Zelo močan potresni sunek, ki je povzročil velikansko škodo, so zabeležili v soboto v Albaniji na področju Tepeleni, Argirocastro in Colona. Porušilo se je več desetin hiš, vendar smrtnih žrtev ni bilo.
Za Zavod Sv. Družine: N. N. 3.000; druž-benica 1.000; gdč. F. 2 . 2.000; družina Bratina v počastitev spomina pok. g. Dominika Logar 2.000 lir.
Vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj!
se je ta skupina pojavila na prosvetnem polju.
Nastopili so s svojim ansamblom, s pevci in pevkami ter z Vankom in Drejčkom. Nudili so nam slovenske modeme popevke, dalmatinske in španske. Vanek iin Drejček sta v črnih šolskih predpasnikih zabavala občinstvo s svojimi dovtipi in nerodnostmi. Ljudje so se nasmejali. Rekli pa so, da je bilo veliko lepše, ko so Boljunčani nastopili »na Gorenjskem«.
Zakaj?
Moje osebno mnenje: slovenski človek najraje posluša slovenske pesmi! Hrvaške so lepe, a naše so še lepše. Nikar ne porivajmo preveč v ospredje tuje bogastvo! Na prvem mestu bodi naše! Saj smo Slovenci na tem polju silno bogati. Razkrivajmo to bogastvo našim mladim ljudem.
Ansambel lepo igra. Od pevcev sem pričakoval kaj več. Boljunčani! Vedno nam boste dragi! Vrata v našo župnijsko dvorano in na oder vam bodo vedno odprta, če boste gojili čisto Slovensko prosveto. Postavljamo pa en pogoj: bodite samo vaška skupina, ki se ne veže nikamor! Nastopajte samostojno in ne pod okriljem raznih politično pobarvanih festivalov. Samo tako boste imeli povsod prosto pot.
Hvala vam za veselje, ki ste ga nam nudili.
Župnik
V
Mošeja v Edirne - Hadrianopolis
O cerkvenem petju
sele, so se vrstile skoraj brez odmora celi dve uri. Na sporedu je bila burka v dveh dejanjih: »Kmet Herod« in pa razni prizori iz vaškega življenja, ki so jih fantje sami pripravili.
Fantom gre čast in pohvala, saj so v zadnjih mesecih že tolikokrat nastopili na domačem odru in drugod. Pri zadnjem nastopu pa sta imela levji delež Egidij Pečar in Slavko ta, ki sta nam jih toliko zabavnih povedala, da smo se morali res od srca nasmejati.
Edino, kar je motilo, je bila nezakurjena dvorana. Res čudno se nam zdi, da uprava župnijske dvorane ni do sedaj še nič storila, da bi prostor vsaj deloma segrela.
Obilna udeležba vaščanov', ki so v nedeljo kljub ostremu, mrzlemu vremenu dvakrat skoraj napolnili dvorano, je dokaz da je med našimi ljudmi še zanimanje za prosvetno in kulturno delo.
Vaščan
Bazovica
Glasbena skupina iz Boljunca je pri nas nastopila kar dvakrat, in sicer v nedeljo 17. in v torek 19 t. m. Pripravila nam je dva prijetna večera. K veseli prireditvi je prihitelo veliko vaščanov in sosedov. Pri drugem večeru je bilo manj ljudi kot prejšnje leto. Morda je bilo krivo mrzlo vreme.
Letošnje gostovanje je že tretje, odkar
V	zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno je »Cerkveni glasbenik« ponovno priporočal, naj se med sveto mašo pojo pesmi, ki spremljajo daritev. — Tako je bilo na Slovenskem že od nekdaj, kar pričajo tudi cerkvene pesmarice izdane v prejšnjem stoletju in v začetku tega. To resnobno glasbo so po prvi svetovni vojni zelo izpodrinile bolj privlačne in moderne Marijine pesmi, katerih je tudi večja izbira. — V ljubljanski škofiji so na splošno upoštevali navodila Cerkvenega glasbenika, ki je nudil v glasbenih prilogah tudi več novilt slovenskih maš in še posebej darovanjskih pesmi. Razni skladatelji so še posebej prispevali k tej obnovi.
Zaradi takratnih razmer smo na Primorskem v tem oziru precej zaostali. Naši idealni skladatelji so tudi v tistih kritičnih časih precej ustvarjali. Največ je prispeval V. Vodopivec, ki je zložil več slovenskih maš in pesmi za darovanje in pred povzdigovanjem, primernih za naše zbore, a vse to je le malo zaleglo. Razen pesmi cerkvenega leta so na mesto darovanjskih še vedno v navadi Marijine pesmi, ki bi bile bolj na mestu pred vstopnimi molitvami in ob koncu maše, le za Marijine praznike tudi pri darovanju. Pred po\’zdigovanjem je pa bolj primerna pesem Srca Jezusovega ali evharistična.
Da nas ne najdejo tozade\’ne odredbe cerkvenega koncila nepripravljene, moramo nekaj ukreniti: Predvsem je treba zbrati, kar je po naših farah raztresenih tovrstnih skladb in jih razmnožiti. V ta namen naj bi se čim prej srečali naši pevovodje in sklicali sestanek vseh organistov, ki bi poročali, s kakšnimi pesmimi razpolagajo in prinesti tudi pokazati,
kar se jim zdi primernega. Temu bi bilo treba dodati nekaj novejših skladb in zbirka bi bila popotna. Seveda nastanejo še druge težave, ki jih bo treba premostiti, a z združenimi močmi in dobro voljo bomo uspeli. Podobne načrte je imel prerano umrli prof. M. Filej. Posnemajmo ga v požrtvovalnosti in po svojih močeh nadaljujmo njegovo delo. Bog daj srečo!
Jože Cotar
OBVESTILA
ZA MARIJANIŠČE IN SEMENIŠČE. V
Trstu se prireja v naslednjem kvatrnem tednu običajna škofijska zbirka po vseh cerkvah in kapelah. Naše tržaške dobrotnike vabimo, naj berejo novo »Poročilo Marij anišča«, naj vzamejo v svoji domači cerkvi novo kuverto, v kateri naj prihodnjo nedeljo prinesejo ali pošljejo svoj dar. Zbirka se redno vrši v kvatrnem tednu ali kakor gg. duhovniki v posameznih krajih oznanjajo.
Hvaležno »Marij ani.šče«
Temelji mirnega sožitja
V »L'Avvenire dltalia«, dne 18. 2. 63. se neka dobra, italijanska gospodična učiteljica, ki je nastavljena v Gornjem Poa-dižju (Južno Tirolsko) v nekem jezikovno mešanem kraju, bridko pritožuje, kako težko je sožitje med dvema narodoma (namreč italijanskim in nemškim), ker imata različni kulturi. Sprašuje, kaj narediti.
Uredništvo na dolgo razpravlja in daje navodila za mimo sožitje. Ne vidi pa glavnega, namreč, da je vzrok težkega sožitja strah manjšinskega naroda pred večinskim, namreč strah, da ga večinski, kljub raznim pravicoljubnim izjavam, hoče raznarodili.
V Švici žive trije narodi v miru. Ni atentatov ne sovraštva. Zakaj? Vsak narod se čuti varnega.
Pritisku (raznarodovanju) sledi odpor, (sovraštvo ali celo atentati, ki se jih poslužujejo skrajni levičarji ali desničarji)-
V Južni Afriki ni pravega sožitja, ker vladujoči narod izvaja rasizem. Prava demokracija rasizem zavrača. Kjer je prava demokracija, tam je mimo sožitje.
DAROVI
Za Alojzijevišče: Družbenica 2.000; N. N. Gorica 5.000; C. N. 5.000; N. N. 600; po S. G. 10.000; S. R. 2.000; F. Kamenšček v spomin po pok. Milki Kamenšček (Argentina) 3.000 lir, — Bog povrni obilo vsem dobrotnikom, pokojni Milki pa naj nakloni večni mir!
Za Katoliški dom: L. S. v spomin blago-pokojne mame g. nadškofa 1.000; N. N. družbenica 7.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 500; N. N. 500; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; M. K. 5.000; N. N. 500; N. N. 500; N. N. 1.000; N. N-družbenica 5.000; N. N. družbenica 10.000 lir — Vsem Bog povrnil
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 796 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici