// a jtctC A 3 rc d PRIMORSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini r,A «, Abb. postale I gruppo - (jgjja (jj* Leto XIX. Št. 155 (5530) TRST, torek 2 . juli ja 1963 VČERAJ V SENATU IN POSLANSKI ZBORNICI PRVO ZASEDANJE ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ Programska izjava Leonejeve vlade zavrača glasove «totalitarni» strank Prva stališča političnih voditeljev : Parlamentarci KPl v opoziciji - Sara-gat: «Bomo videli» - De Martino (PSI) in Reale (PRI) čakata na sestanek vodstev - Michelini (MSI): «Letoviščarska vlada... politična diskriminacija» RIM, 1. — Danes je predsednik vlade Giovanni Leone prebral najprej ob 18. uri pred senatom, nato pa ob 19. uri pred poslansko zbornico svojo programsko izjavo, ki je bila zelo kratka, saj je trajala komaj četrt ure. Leone je najprej povedal, da ni imel po Morovem neuspehu druge poti, kot da izjavi, da ne more «opraviti ti- stega posvetovanja z voditelji političnih strank, s katerim bi dosegel vnaprej določeno večino» za svojo vlado «na podlagi dogovorjenega programa». «Neposredna posledica te ugotovitve je bila in je, da se ta vlada predstavlja parlamentu kot vlada z nalogo, ki ima določeno vsebino in določen rok,» je dejal Leone. Naloge svoje vlade je nato razdelil na tri dele; 1- Poskrbeti v določenem roku za odobritev proračunov, ki jih je pripravila prejšnja vlada in ki iih bo nova vlada ponovno predložila. 2. Jamčiti v notranji politiki svobodo vseh v «skladnem ustavnem ravnovesju» in «braniti institucije italijanske republike» ter «zavračati poskuse, ki nasprotujejo demokratičnemu sistemu». 3. Reševati, vsa vprašanja, ki jih ni mogoče odlagati, «v pričakovanju obnovitve razgovora med političnimi silami, ki naj bi pripeljal do sestave večine za novo vlado». Nato je Leone prešel na zunanjepolitični del programa in dejal, da se namerava njegova vlada držati tistih stalnih smernic prejšnjih vlad, za katere misli, da so bile «na volitvah ponovno p ' . jene». Najvišji, smoter vlade j mednarodnem področju osta-! mir, «ki ga čutimo kot Italiani in kot katoliki», je dejal Leone ter poudaril, da je «nenadomestljiv pogoj te naše politike zvestoba atlantskemu zavezništvu v njegovem obrambnem značaju, ki jamči našo varnost in svetovno ravnotežje ter nam dopušča, Sedaj je torej znana tudi programska izjava Leonejeve vlade: vlada ho trajala samo do odobritve proračunov, pristaja pa na vse glasove razen tistih, ki pripadajo strankam s «totalitarnimi tendencami»; to se pravi da zavrača na levi glasove KPI, na desni pa glasove MSI. Danes se bodo vodstva strank sestala in sklepala o zaupnici, toda za KPI so parlamentarci že včeraj sklenili, da bodo glasovali proti zaupnici. No, najvažnejše je vprašanje, kaj bodo storili socialisti, ki so se doslej glasovanja vzdržali. O tem bo sklepal njihov centralni komite danes. Tudi za socialdemokrate še ni gotovo, da bodo glasovali — kot doslej — za Leonejevo vlado, ker kaže, da Saragat ni zadovoljen s «formulo»; razumljivo je namreč, da mu ne ugajajo glasovi liberalcev, ki so se doslej vzdrževali in nimajo razloga, da ne bi glasovali za zaupnico. Toda Leone je nekoliko zagrozil v svojem zelo kratkem govoru — morda najkrajšem programskem govoru katere koli dosedanje italijanske «lade — z možnostjo razpustitve Jiarlamenta in novih volitev. Glede zunanje politike je Leone ha kratko potrdil vse atlantske In evropske obveznosti ter poudaril mir in pomiritev predvsem med Vzhodom in Zahodom, pri temer je omenil znani Kennedy-jev govor od 15. junija. Kaže, da je bil v tem dosleden tudi v včerajšnjih prvih razgovorih z ameriškim predsednikom, saj uradno sporočilo omenja le, da je italijanska vlada pristala samo na an-gloameriško stališče glede bližnjih moskovskih pogajanjih o prekinitvi jedrskih poskusov. Od Kennedyjcvih izjav v Rimu je brez dvoma najbolj spodbudna tista, ki jo vsebuje njegov odgovor Scgniju: da so ZDA prepričane ,da je svet samo eden; da se morata Vzhod in Zahod privaditi, da živita skupaj ob spoštovanju zakonov; da vojna ni neizbežna in da bi učinkovito prenehanje oboroževalne tekme nudilo večja jamstva varnosti. V vzhodnem Berlinu tudi med nadaljevanjem bivanja Hruščova in med njegovimi razgovori z Ul-brichtom, Kadarjem, Gomulko, Novotyjem in Zivkovom ni bilo nikakšnih polemik s Kenncdyjem. Verjetno so v teh razgovorih predvsem govorili o stališču, ki ga bo sovjetska delegacija zavzela v razgovorih s kitajsko delegacijo 5. t.m. v Moskvi. Za te razgovore je CK KP Kitajske objavil včeraj smernice, ki so jih prejeli kitajski delegati, ki so že odpotovali v Moskvo. V Jugoslaviji je zvezna skupščina v nedeljo ponovno izvolila Josipa Broza-Tita za predsednika SFRJ, Aleksandra Rankoviča pa za podpredsednika; za predsedni-ka izvršnega zveznega sveta je bil izvoljen Pelar Stanbolič, dosedanji predsednik skupščine; za namestnika vrhovnega poveljnika JLA pa gen. Ivan Gošnjak. da opravljamo del aktivnega i-skanja trajnega miru na podlagi svobode in pravice, kakršna lahko rezultira samo iz pogajanj za reševanje mednarodnih vprašanj». «Nadaljevali bomo z napori za tisti razvoj, ki v okviru zahodne solidarnosti prispeva k miroljubnemu mednarodnemu sodelovanju s pomočjo pomiritve odnosov med vsemi narodi zlasti pa med Vzhodom in Zahodom. Zaradi tega pozdravljamo s posebnim zadovoljstvom Kennedyjeve izjave od 10. junija » Nato je Leone dejal, da bo njegova vlada «nadaljevala z akcijo za uresničenje evropske gospodarske in politične enotnosti ter v tem okviru še nadalje smatrala, da je britanska udeležba v tej Evropi nujna». «V tem okviru bo vlada sodelovala na mednarodnem področju in konstruktivno nadaljevala s pogajanji z ZDA z izvajanjem «Trade expansion act». Hkrati pa bo vlada čimprej podpisala sporazum med evropsko gospodarsko skupnostjo in pridruženimi afriškimi državami. Leone je nato poudaril, da bo vlada nadaljevala z gospodarsko ekspanzijo, da bo poskrbela za nadaljnje povečanje narodnih dohodkov ter za dvig potrošnje in investicij. Se prav posebej je poudaril svojo skrb za jug in vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi predvsem pa za preseljevanje delovne sile iz južne Italije v inozemstvo in v severno Italijo. Obljubil je nato, da bo vlada skrbela za monetarno stabiLnost in branila liro. Pozval je podjetnike na nove investicije, delavce pa, naj se nadalje prispevajo k večji proizvodnji. Obljubil je, da bo vlada poskrbela, da bo komisija za gospodarsko načrtovanje nadaljevala s svojim delom, kar velja tudi za proučevanje reorganizacije javne uprave. Javnim uslužbencem je obljubil, da bo posebno pažnjo posvetil poenotenju plač, da bi se to vprašanje postopno rešilo ob upoštevanju potreb državnega proračuna, pri čemer bodo prve prišle na vrsto pokojnine državnih uslužbencev. Leone je očitno mislil na zadnje številne škandale okrog kraje denarja znanega carinskega inšpektorja in okrog nepravilnosti monopola za banane, ko je strogo «opomnil vse tiste, ki vlečejo dobičke na svojih položajih» ter obljubil preventivne ukrepe zlasti pa učinkovito nadzorstvo ter takojšnji poseg oblasti. Nato se je Leone izgovarjal, da pomanjkanje ministrstva za znanstvene raziskave v njegovi vladi še ne pomeni «pomanjkanje zanimanja za to osnovno panogo». Glede zakonov, ki jih je predložila Fanfanijeva vlada pa je Leone obljubil le «svojo pažnjo» ter da jih bo «potem ko bo njegova vlada prejela zaupnico, proučil, da bi v njih našel tiste argumente, na podlagi katerih bi bili nekateri zakonski predlogi lahko odobreni». Pri tem je omenil, da gre zlasti za tiste zakonske osnutke, ki so bili odobreni samo v senatu ali pa samo v poslanski zbornici. «Ko bo parlament odobril proračune, bo vlada smatrala, da je r.jen mandat opravljen,» je poudaril Leone in dal nato nadvse važno izjavo glede glasov, ki v parlamentu lahko tvorijo večino za njegovo vlado: «Čeprav izhaja vlada iz situaci, je v kateri manjka s pogajanji dosežen sporazum s strankami — je dejal predsednik vlade — se kljub temu smatra kot izraz določene demokratične koncepcije — svoboda, dostojanstvo človeka, socialna pravičnost, suverena funkci.a parlamenta, večstrankar-ski sistem, toleranca, preziranje nasilja: vse to so stebri te naše koncepcije, iz katere izhaja ločitev od strank s totalitarnimi ten-uencami. Iz tega izhaja — ob ponovni potrditvi enakosti vseh državljanov glede njihovih pravic in dolžnosti — da ni mogoče isto. časno ne priznati upravičenosti, da vlada ne pristaja na formiranje parlamentarne večine s pomočjo tistih političnih sil, ki na take koncepcije ne pristajajta» Ni nobenega dvoma, da je s, to izjavo Leone zavrnil tako glà»o-ve KPI kot MSI pri glasovaitju o zaupnici. Zaradi tega je logičiv. da je takoj po tem Togliatti izjavil: «Izjava je pravi triumf ob«, rabljenih besed, katerih so bile polne vse demokristjanske vlade. Očitna je želja, ki izhaja tudi iz nekaterih trditev ali predlogov — ki pa so vse prej kot obvezni — da se hočejo pridobiti od PSI vzdržani glasovi. Zelo je očitno in celo nesramno, bi dejal, izsiljevanje z razpustitvijo obeh zbor. nic in z novimi volitvami. Čudno it, da se more spravljati v dvom življenjska sposobnost parlamenta, v katerem ni bilo še nobene politične debate in nobenega političnega glasovanja. Kar pa se tiče poskusa določanja demokra-lične koncepcije, ki bi dala strankam potrebno parlamentarno dostojanstvo, odločno zavračamo poskus vlade, da bi diktirala na tem področju pravila. Za nas o-staja dejstvo, da so prišli doslej vsi poskusi, s katerimi se je hotel zadati udarec naši demokratični parlamentarni ureditvi, samo in izključno s strani voditeljev KD, iz katere izhaja tudi sedanja vlada.» Takoj po govoru so se sestali komunistični parlamentarci obeh domov in na ločenih sejah izrazili negativno stališče do vladine program- ske izjave. Senatorji KPI so določili sen. Terraccinija, naj v senatu to stališče obrazloži. Podtajnik socialistične stranke De Martino ni hotel novinarjem povedati svojega mnenja, temveč je dejal, da se bo jutri sestal CK PSI in sprejel ustrezne sklepe. Saragat: «Zdi se, da gre za odgovoren govor. Predsednik vlade je brez dvoma prepričan demokrat. Toda formula je taka, da nam povzroča neodločnost. Bomo videli» — Jutri bodo o Leonejevem govoru razpravljali na skupnem sestanku vsi socialdemokratski parlamentarci. Reale (PRI): «Ne morem dajati izjav, ker se jutri sestane vodstvo moje stranke.» Voditelj MSI Michelini je rekel: To je letoviščarska vlada za upravne poshle, ki je od dediščine prejš- njih vlad pobrala najslabše: politično diskriminacijo in voljo, da bi dosegla večino levega centra » V senatu se bo debata o programskih izjavah vlade začela v sredo, v poslanski zbornici pa šele v ponedeljek 8. t .m Operacije proti Kurdom BAGDAD, 1. — Po zasedbi Koi-sandžaka je prišlo do pomembnih borb med iraškimi silami in kurdskimi uporniki, ki so se utrdili na goratem področju Hibat Sultana. Kljub težavnemu terenu, ki je v prid upornikom, so iraške sile, tako izjavlja uradno sporočilo, zasedle utrjene položaje, ki jih je branilo več kot 600 upornikov; uporniki so utrpeli hude izgube. Tito ponovno MU» za predsedniha SFRJ Za podpredsednika SFRJ je bil izvoljen Aleksander Rankovic, za predsednika izvršnega sveta Petar Stambolič, za namestnika vrhovnega komandanta JLA gen. Ivan Gošnjak, za predsednika zveznega ustavnega sodišča Blažo Jovanovič, za zveznega javnega tožilca pa dr. Franc Hočevar BEOGRAD, 1. — Včeraj je zvezna skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije ponovno izvolila za predsednika republike — na predlog zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije — Josipa Broza Tila, za podpredsednika pa A-leksandra Rankoviča, dosedanjega podpredsednika izvršnega sveta zvezne skupščine. Na predlog predsednika Tita je bil nato izvoljen za predsednika izvršnega sveta Petar Stambolič, dosedanji predsednik zvezne skupščine, za podpredsednike izvršnega sveta pa so bili nato izvoljeni Boris Kraigher, Miloš Minič in Veljko Zekovič, a za člane Jakov Bla-ževič, dr. Joža Brilej, Fadil Ho- dèa, Avdo Humo, Radojka Katic, Milutin Morača, Svetislav Stefanovič in Borko Temelkov-ski. Zvezni izvršni svet je včeraj imenoval zvezne sekretarje in druge zvezne funkcionarje. Za namestnika vrhovnega poveljnika Jugoslovanske ljudske armade je bil imenovan armijski general Ivan Gošnjak. Na predlog predsednika Tita je bilo izvoljeno zvezno ustavno sodišče pod predsedstvom Blaže Jovanoviča. Zvezni izvršni svet pa je imenoval za zveznega javnega tožilca dr. Franca Hočevarja. Za predsednika odbora za zunanje zadeve in mednarodne odnose je skupščina izvolila Vladi-mira Popoviča; podpredsedniki o. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllliiiiiiiHllllllllllllllinillllllllllllllllllllMIlimillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllIllllllliilMIII VČERAJŠNJI KENNEDY JE VI RAZGOVORI V RIMU Leonejeva vlada podprla angloameriško stališče za razgovore o prekinitvi jedrskih poskusov Razgovori pa so vsebovali tudi vprašanja NATO in vprašanja gospodarskega značaja - Kennedy: «Vojna ni neizbežna; Vzhod in Zahod se morata privaditi, da živita skupaj ob spoštovanju zakonov» - Saragat: «Če bi bili na mestu Ken-nedyja, bi šli po površnem pregledu uradov NATO, predvsem med ljudstvo» RIM, 1. — Tiskovni urad predsednika Kennedyja je izdal danes naslednje sporočilo o razgovorih, ki jih je Kennedy imel danes v italijanski prestolnici: «Današnji razgovori so zadevali NATO, vprašanja gospodarskega značaja in bližnje razgovore v Moskvi o prekinitvi jedrskih poskusov. Italijanska vlada je podprla anglo-ameriško stališče o tem zadnjem vprašanju.» . . Kennedyjev tajnik za tisk Salinger pa je na svoji tiskovni konferenci povedal le, da bo Kennedy odpotoval jutri iz Neaplja v Washington in da se bo ustavil med potjo le na A-zorskih otokih. Kennedy je prispel danes dopoldne z letalom na letališče Fiumicino, kjer so ga dočakali predsednik republike Segni, predsednik vlade Leone, podpredsednik vlade in zunanji minister Piccioni, državni tajnik Rusk in drugi ameriški in italijanski diplomatski funkcionarji. Predsednik Segni mu je izrekel dobrodošlico, Kennedy pa mu je na kratko odgovoril, nato pa so se odpeljali na Kvirinal, kjer je bil prvi zasebni razgovor med Segnijem in Kennedyjem, zatem pa se je razgovor nadaljeval ob udeležbi predsednika vlade Leoneja, zunanjega ministra Ficcionija in drugih visokih funkcionarjev zunanjega ministrstva; z ameriške strani pa so bili prisotni: Rusk, William-som, Mc George Bundy, svetnik Sorensen, pomožni tajnik za evropske zadeve Tyler in svetnik William N. Fraleigh. ša od vsake druge oblike, ki so jo preizkusili. Kennedy je nato govoril o notranjih vprašanjih ZDA in naštel, kar je bilo storjenega, da bi izboljšali življenjske pogoje ljudstva, hkrati pà je dodal, da s tem borba za pravičnost še ni zaključena v ZDA, ker je ostvaritev pravičnosti «proces brez kraja». Podčrtal je, da skušajo ZDA izkoreniniti enkrat za vselej plemenske krivice in neenakosti in da je on odločen doseči javen in zasebni poseg, da bi odpravili plemensko diskri- minacijo. Na koncu je Kennedy podčrtal, da si zahodni zavezniki prizadevajo zgraditi trdno hišo svobode; «zgradbo, ki bi jo mogel ves svet občudovati in si jo vzeti za zgled. To delo pa ne bo lahko in ne bo brez bolečin». Kènnedy v je zaključil, da «duh Garibaldija in Mazzinija, Jeffersona in Lincolna kliče danes na ves glas vse tiste, ki ljubijo svobodo, da bi se odzvali pozivu na trpljenje, tveganje, požrtvovalnost, da bi posvetili ponovno naši dve deželi in, kot končni cilj, ves svet, smotru človeške svobode». Kennedy je danes zvečer sprejel na ameriškem veleposlaništvu predsednika Brazilije Goularta in se z njim razgovarjal dobre pol ure. Socialdemokratsko glasilo «Giu- stizia» objavlja komentar Sara-gata o protokolu Kennedyjevega obiska v Italiji, češ da so ga «natrpali z raznovrstnimi političnimi in vojaškimi sestanki». Saragat pravi, da je «diplomacija resna stvar, atlantski pakt pa je stvar, ki zadeva vojake, ne pa ljudi, ki se ha to ‘ne razumejo. Toda v demokracijah so prav ljudje, „ki se ne razumejo”, tisti, ki odločajo, in že stoletja imamo dokaz, da nestrokovnjaki niso končno tako naivni v svojih odločitvah, kot to domnevajo strokovnjaki». Saragat zaključuje glede obiska Kennedyja v Neaplju: «Ce bi bili na mestu Kennedyja, bi po površnem pregledu uradov NATO — protokol pred vsem ' — šli med tako človeško in inteligentno množico tega mesta in bi bili gotovi, da ne izgubljamo svojega časa». Po tem razgovoru sta bila Kennedy in Segni na kosilu pri predsedniku vlade Leoneju, med katerim so se nadaljevali politični razgovori Po kosilu so Kennedy, Segni, Leone, Rusk, Piccioni in drugi sodelavci odšli na vrt, kjer so se razgovori nadaljevali. Kennedy je bil s svojimi spremljevalci na večerji pri predsedniku republike Segniju, po kateri je Segni podčrtal v svoji napitnici trdne vezi prijateljstva med Italijo in ZDA in skupno težnjo obeh dežel, da branita svobodo. Segni je tudi dodal, da tako Z/DA kot Italijo navdihuje želja, da bi v svetu vzpostavili pravični mir, ki si ga želijo vsi narodi; «toda resničnega in trdnega miru ne bo moč ustvariti in niti ohraniti, če ne bi ohranili zvestobe demokraciji in svobodi. Prepričani smo — je dejal Segni — da sta mir, kakor obramba miru, neločljivi; zaradi tega si sicer želimo, da se sprejmejo ukrepi, ki bi mogli odstraniti nevarnost vojne, ki bi pomenila katastrofo za človeštvo, vendar smo po drugi plati prepri-č..ni, da le pripadnost Italjje at" lantskemu zavezništvu, jamči naš obstoj svobodne in demokratične dežele». Italija želi iskreno prispevati k okrepitvi atlantskega zavezništva, tako da bi postopno ostvarili pravo atlantsko skupnost. Tudi zaradi tega je Italija vztrajno’ naklonjena idealu evropske e-notrtosti, ki se ji zdi nujen pogdj za tak razvoj. V svojem odgovoru je Kennedy podčrtal med drugim, da ZDA verujejo v mir; prepričane so, da je svgt samo eden in da se morata Vzhod in Zahod priv.uliti na to, da živita skupaj ob s;n> štovanju zakonov; da vojna ni neizbežna in .da bi učinkovito prenehanje tekme v oboroževanju nudilo večja jamstva varnosti, kakor pa nedogledno nadaljevanje v oborožitvi. Kennedy je nato še dejal, da obe deželi verjanneta v dosego socialne pravičnosti in napredka za vse; obe verjameta v demokracijo s tem. da postavljata «posameznika pred državo, skupnost pred frakcijo in javne koristi pred koristi zasebnikov». Ko je govoril o demokraciji, je dejal, da demokracija ni brez problemov; nasprotno, kot je nekoč dejal Churchill, demokracija Razgovori Hruščova v Berlinu Kitajske smernice za razgovore 5.t. m. Ulbrichtov predlog o «novi rapalski politiki» - Kadar, Novotny in Gomulko odpotovali BERLIN, 1. — Ko je odgovoril Hruščovu na sinočnjem sprejemu v «Dynamo Sporthalle», je Ulbricht zahteval «novo rapalsko politiko», ki bi mogla prispevati k rešitvi nemškega vprašanja. Ko je dejal, da so po letu 1918 «tudi nemški konservativci priznali, da dobri odnosi med Nemčijo in ZSSR služijo koristim narodov teh dveh dežel», je Ulbriht dodal, da bi po njegovem mnenju «novi Rapallo» mogel «postaviti besedo 'konec’ pod drugo sve- tovno vojno. Ta politika bi predstavljala predhoden pogoj za miroljubno rešitev nemškega vprašanja in bi odprla pot k soglasju med obema nemškima državama». Nato je Ulbriht obrazložil svoje znane teze o sklenitvi nenapadalnega pakta med NATO in varšavskim pak-tc>m; o udeležbi zvezne republike pri «napadalnih vojaških zvezah naperjenih proti ZSSR in drugim socialističnim državam»; o sklenitvi mirovne pogodbe; o ukinitvi hladne vojne in revanši-stične politike ter normalizaciji odnosov na političnem, gospodarskem in kulturnem področju; o priznanju rezultatov druge svetovne vojne in o razvoju položaja v Nemčiji in Evropi. Na tem sprejemu je govoril tudi Gomulka, ki je med drugim izjavil, da je za Poljake velikega pomena, da imajo za soseda vzdolž meje Odra-Nisa miroljubno in prijateljsko nemško državo. «Smatramo obstoj in razvoj NDR za enega glavnih pogojev miru v Evropi in varnosti Poljske». Gomulka je odpotoval danes iz vzhodnega Berlina v Varšavo. Danes se je vrnil v Prago tudi predsednik CSSR Novotny. Prav tako Se je vrnil v domovino tudi Kadar, Živkov pa je v Leipzigu, kjer si je ogledal kmetijsko razstavo. Na sprejemu je Hruščov odlikoval Ulbrichta z zlato zvezdo «heroja Sovjetske zveze» zaradi njegovih zaslug v borbi proti nacizmu, nato pa je imel krajši govor, v katerem je dejal med drugim, da «tretjina nemškega o-zeml.ia že živi pod socialističnim režimom, kar ostvarja sen generacij nemških komunistov. Bilo je razdobje, v katerem so, pred Dullesa, hoteli potisniti v nič socializem. No, le poskusite ga potisniti. Socializem se dviga kot koč dejal Churchill, demokracija potisniti. Socializem se dviga kot je verjetno najslabša oblika via-1 granitna skala in nihče! se ga ne de na zemlji, toda je vedno bolj- more dotakniti. Tisti, ki bi to poskusili, bi bili uničeni». Ko je pohvalil napore nemških komunistov Vzhoda in Zahoda za dosego nemške združitve, je N. Hruščov dejal: «V Zahodni Nemčiji izraža komunistična stranka voljo nemškega ljudstva; je sicer v ilegali, toda ko gre za to, da se postavi po robu imperializmu ali rasizmu, ki se od časa do časa prebuja v zvezni republiki, je KP v prvi vrsti. Vsa dejavnost nemških komunistov teži za tem, da bi nova zarja, zarja komunizma, zasijala nad Nemčijo». Centralni komite KP Kitajske je objavil v oddaji agencije «Nova Kitajska» izjavo, v kateri potrjuje, da se bo kitajska delegacija sestala s sovjetsko delegacijo 5. julija v Moskvi. Tej delegaciji je centralni komite dal naslednja navodila: «Vztrajati na načelih in na enotnosti; obrazložiti stališča KP Kitajske o splošni liniji mednarodnega komunističnega gibanja in o določenih načelnih vprašanjih, skladno s pismom KP Kitajske od 14. junija; zavarovati enotnost socialističnega tabora in mednarodnega komunističnega gibanja; braniti stvar osvoboditve zatiranih narodov in držav, stvar nasprotovanja v imperializmu in stvar borbe za svetovni mir in za svetovno proletarsko revolucijo. V tej zvezi se hkrati obžaluje, da CK KP SZ ni objavil v svojem časopisju pisma CK KP Kitajske in ni dopustil članom svoje stranke in prebivalstvu, da bi spoznali stališče KP Kitajske. V izjavi je tudi rečeno: «CK KP Kitajske je prisiljen proglasiti slovesno. da so ukrepi, ki jih je sprejel CK in voditelji KP SZ predstavljajo resni ukrep, ki v še večji meri poslabša kitajsko-sovjetske odnose in ustvarja možnost razkola v mednarodnem komunističnem gibanju. Ker bodo v kratkem razgovori med sovjetsko in kitajsko komunistično partijo, CK KP Kitajske ne bo odgovoril’ za sedaj na napade CK in voditeljev KP SZ na KP Ki- tajske, toda pridržuje si pravico odgovora». MOSKVA, 1. — Romunska vojaška delegacija, ki jo vodi o-brambni minister general Leon- tin Salajan, je prispela danes na . _ _ . , - • - uiadni obisk v Moskvo. Na leta- Od zgoraj navzdol: Tito, Rankovič in Stambolič stalih odborov pa bodo: Vojin Nikolič za družbeno varnost in mednarodno obrambo; Maks Bače za organizacijsko-politična vprašanja: dr. Slavko Komar za družbe, ni plan in finance, Sergej Kraigher za družbeno-ekonomske odnose; Hajro Kapetanovi^ za industrijo; Geza Tikvicki za kmetijstvo; Ivica ’ Gr&tič za blagovni promet; Voja Lekovič za promet; Josip Horvat za vprašanja dela; Anton Pavlinič ' za komunalna vprašanja; Stanka Veselinov za prosvetno-kultunna vprašanja, Ve. ra Ateva za socialno-zdravstvena vprašanja ter Vicko Krstulovič za proračun. Na predlog predsednika Izvršnega sveta je zvezni zbor imenoval zvezne državne sekretarje, ki . . , , , , ... I brambo. Koča Popovič za zuna-liscu jo je dočakal obrambni mi- nje za(jeve, Filip Baikovič za in-rister ZSSR maršal Malinovski. 1 dustrijo, Marij Cetinii za promet iiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiinmiimitiuuuiiiiiiiiiiitiniiiiitiiiiiiiiiiHiiiitnnMiiiiiiMiii PO KENNEDY JE VEM ODHODU IZ LONDONA Danes v spodnjem domu razprava o razgovorih Kennedy-Mac Miliari Nekateri konservativci vztrajajo, da mora Mac Millan. odstopiti, toda njegov položaj se zdi sedaj bolj trden LONDON, 1. — Po razgovorih s Kennedyjem je možno, da bo Mac Millan spremenil svoje načrte in odločil, da se udeleži razprave o zunanji politiki, ki bo jutri in pojutrišnjem v spodnjem domu. Tak sklep bi dobro sprejeli poslanci vseh strank, ker bi Mac Millan i-mel tako priložnost za poročanje o razgovorih s Kennedyjem v Birch Grovu. V Londonu pripominjajo, da je danes zelo jasno, da na teh razgovorih niso našli rešitve glede vprašanja o konferenci na najvišji ravni med vzhodom in zahodom, dasi so v Birch Grovu razpravljali o tem vprašanju. V nekaterih krogih pa sploh dvomijo, da bi bilo to vprašanje na dnevnem redu razgovorov. Precejšnji pomen pripisujejo tistemu delu sporočila o razgovorih, ki govori o «napredku v drugih smereh» po morebitni pogodbi o prekinitvi jedrskih poskusov. Kasneje se je izvedelo, da se bo Mac Millan udeležil razprave o zunanji politiki in jo zaključil v sredo zvečer v imenu vlade. Mac Millan bo poročal spodnjemu domu o razgovorih, ki jih je imel s Ke-nedyjem. Razpravo bo otvoril lord zasebnega pečata Heath, za njim pa sta govorila Wilson in Brown. Po zaključku razprave ne bo glasovanja. Razprava bo obravnavala sporočilo, ki so ga objavili po razgovorih v Birch Grovu. Medtem se je izvedelo iz dobro obveščenih virov. da je Mac Millan izrazil svoje zadovoljstvo nad rezultati razgovorov s Kennedyjem, ker so ti razgovori okrepili njegov notranji položaj. Mnogi časopisi, tudi oni, ki nasprotujejo Mac Millanu, so pohvalili njegovo «odločnost» glede angleškega stališča kar zadeva nameravano ustanovitev mešane jedrske sile NATO. V Londonu se nadaljuje dejavnost konservativnih poslancev ki nasprotujejo temu, da bi Mac Millan ostal na vladi. Po nekaterih vesteh nameravajo ti nasprotniki poslati odprto pismo Mac Millanu in zahtevati njegovo ostavko v upanju da bodo tako sprožili verižno reakcijo proti njemu. V splošnem pa smatrajo, da je položaj Mac Mil-lana, po obisku Kennedyja in zaradi vedno bolj osebnega značaja napadov proti njemu, vedno bolj trden in da ni več v nevarnosti, vsaj do jeseni, ko bo blizu kongres konservativne stranke. Hkrati pa so nasprotniki Mac Mlllana med seboj inacuiicu« um »/cani, an ujmi pa. »promiiu .vi a c Muianft med sebo! bo spregovoril laburistični posla- sprti in se ne morejo sporazumeti nec Gordon-Walker; v sredo pa bo-1 glede Mac Millanovega naslednika in zveze, Rista Džunoti za delo, Nikola Djuverovič za zunanjo trgovino, Kiro Gligorov za finance, Jote Ingolič za kmetijstvo, Draputin Kosovac za trgovino, Vojin Lukič za notranje zadeve. Afonia Markovič za zdravstvo in socialno politiko, Zoran Polič za proračun in organizacijo upra-tf, Arnold Rajh za pravosodje, Vilko Vinterhalter za informacije, Janez Vipotnik za prosveto in kulturo. Po krajšem odmoru oo volitvah predsednika republike, ki je prejel vseh 665 glasov prisotnih pu-s'ancev in potem ko je predsed. nik sicupičine Edvard Kardelj slovesno proglasil ponovno izvoljenega Josipa Broza Tita za predsednika JotRJ, je maršal T.to prebral slovesno izjavo in jo podpisal ter se zahvalil za visoko čast in nato obširno govoril o vprašanjih iz notranje politike. M ato se je dotaknil mednarodnih vprašanj in med drugim dejal: «V Združenih narodih in drugih mednarodnih forumih ter sploh na svetu je Jugoslavija zna. na kot dežela, ki se iskreno m dosledno zavzema za zboljšanje mednarodnih odnosov, za mirno ureditev spornih problemov, za utrditev načela enakopravnosti ir. nevmešavanja v notranje zadeve drugin in za napredni razvoj» «Kazen tega, da se nam je v minulih letin, zlasti zadnje čase, z vztrajnim zavzemanjem posrečilo znatno izboljšati in navezati prijateljske stike z večino sosednih dezei, imamo zdaj sKoraj z vsemi neodvisnimi državami na vseh kontinentih, močno razvite gospodarske, kulturne in politične odnose, sloneče na načelih e. nakopravnosti, nevmešavanja in obojestranske koristi, ii svojim sodelovanjem z deželami Azije in Afrike smo dosegli razumevanje in prijateljstvo na novo osvobojenih dežel, ki ga zelo cenimo.» «Kakor vam je že znano, so noši odnosi, razumevanje in vsestransko sodelovanje s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi deželami, razen Kitajske in Albanije. čedalje boljši. Naša politika mora biti tudi v prihodnje u-smerjena na čim boljše sodelovanje in krepitev prijateljskih odnosov s temi socialističnimi deželami. To je potrebno tem bolj, ker je povsem logično, da ima Jugoslavija, ki gradi socializem, čim boljše odnose z drugimi socialističnimi deželami, a dosedanja praksa je pokazala, da so sodelovanje in prijateljski odnosi s socialističnimi deželami zelo važni tudi v boju za mir in za krepitev naprednih sil v svetu nasploh.» «Tudi z večino dežel Zahoda ima naša dežela normalne odnose, z nekaterimi celo prijateljske. Tudi v prihodnje moramo gojiti dobre odnose z vsemi deželami, ki to žele na enakopravni podlagi. ker je to v skladu z našimi načeli miroljubne koeksistence in sodelovanja z vsemi deželami.» Nato je predsednik SFRJ poudaril trdno prepričanje, da daje politika miroljubne koeksistence in aktivnega mednarodnega sodelovanja možnost za ureditev raznih problemov v mednarodnih odnosih. «Koeksistence med deželami z različnimi družbenimi sistemi ne smatramo za abstraktno načelo ali za vegetiranje v hladni vojni, temveč za realno pripravljenost pri iskanju konstruktivnih rešitev v svetovnih sporih,» je dejal Tito. Nato je poudaril nujnost, da se napravi konec brezperspektivni in skrajno nevarni oboroževalni tekmi «Spričo obstoja vseuničujočih vojnih sredstev, pomeni vsak poskus, da bi nasilno uredili sporna mednarodna vprašanja, nevarnost za vse narode sveta,» je dt-jal Tito in nadaljeval: «Po našem prepričanju, ki smo ga že večkrat poudarili, bi sklenitev sporazuma o prepovedi a-tomskih poskusov omogočila uveljaviti nadaljnje ukrepe na širokem in kompleksnem torišču razorožitve Menimo, da so zlasti po privolitvi ZSSR v inšpekcijo na mestu ustvarjeni nujno potrebni objektivni pogoji za sklenitev takšnega sporazuma. Z upanjem pričakujemo sestanek v Moskvi letos v juliju med sovjetskimi, ameriškimi in angleškmi predstav, niki. To je dobra pot za iskanje izhoda iz sedanjega položaja. Zadnji govor predsednika ZDA tudi vzbuja upanje, da je svet ubral j 11 k pomiritvi položaja in k iskanju izhoda iz sedanje zagate, ki je za mir na svetu čedalje bolj nevaren» «Mi prav tako mislimo, da je za vzpostavitev ozračja zaupanja in zboljšanja mednarodnih odnosov možno m potrebno storiti še več drugih ukrepov, ki bi pripomogli k zmanjšanju napetosti in odstranitvi vojne nevarnosti, istočasno pa olajšali uresničenje o-snovnih ciljev glede splošne razorožitve. Tu mislim predvsem na vzpostavitev brezatomskih con in na prepoved prenašanja atomske-orožja na nova področja in dežele, kjer ga doslej še ni bilo. Mi odločno podpiramo pobude in akcije za vzpostavitev brezatomskih con na določenih področjih, na primer v Afriki, Latinski A-mtriki, centralni Evropi, na Balkanu, v Skandinaviji, na Sredozemlju in drugod. Vzpostavitev takšnih con ne bi motila sedanjega odnosa med silami, njen politični in psihološki učinek pa bi bil velik. Zato bi bilo potrebno, da te predloge sprejmejo vse države.» «Vzporedno z napori za razorožitev je treba nadaljevati tudi vztrajno iskanje in uveljavljenje ukrepov, ki bodo pripomogli k (Nadaljevanje na 2. strani) gledalci ce L Kut jl „ , ..ji r A L JŽASSiilm?^ ; Ì1IIIIH Vzdušje pred ((vrhom» Moskva-Pehinjf V petek 5. t.m. s« ‘bodo v Moskvi zadeli razgovori med kitajskimi in sovjetskimi partijskimi; vaditelji, da bi se morda našla mirna pot za ureditev nekaterih ideoloških razlik. Sestanek bo vsekakor zelo pomemben, kajti ozračje je precej «vroče», rekli hi lahko tudi napeto, kar se kaže tudi iz vrste dogodkov zadnjih nekaj mesecev. Morda ne bo odveč prav v zvezi s tem navesti nekaj pomembnejših dogodkov, ki označujejo vzdušje ki vlada med kitajsko partijo mi, predvsem, seveda, sovjetsko mi, predvsem, seveda, sovjetoko partijo. 16 januarje je Hruiščov na kongresu enotne socialistične stranke v Berlinu predlagal Maoce-tungu, naj bi se javna polemika prenehala. Obilen mesec pozneje, 2] je-hruarja, je CK KP Sovjetske zveze predložil bilateralne razgovore najvišjih predstavnikov o-beh strank in hkrati ponovno spomnil na predlog Hruščova, maj bi se javno razpravljanje o ideoloških razlikah prenehalo. Ze naslednji dan je Liu Piao v nekem pozivu Rdeči armadi ob proslavi iste poudaril, da je glavna naloga komunizma borba proti ameriškemu imperializmu. Istega dne pa je pekinški «Narodni list» ponatisnil pomirljiv članek, tki ga je moskovska «Pravda» objavila že dvanajst dri prej. «Narodni list» pa je 27. februarja, pod izgovorom, da odgovarja Mauriceu Thorezu, pojasnil bistvo kitajsko- sovjetskih sporov in pri tem obtožil Hruščova la njegove sodelavce. V Začetku naslednjega meseca — 1. marca — je moskovski časopis «Komunist» oranti sovjetsko koncepcijo koeksistence, seveda v nasprotju z dogmatičnimi kritiki kitajske. Tri dni pozneje — 4. marca — pa je «Rdeča zastava» iz Pekinga v nekem članku odgovorila na To-gliattijevo kritiko in pri tem z ostrimi izrazi napadla «revizionizem Hruščova in italijanskih partijskih voditeljev». Deseta obletnica Stalinove smrti — S. marec — je šla v Moskvi mimo popolnoma neopažena. Nad Pekingom in. DR Kitajsko nasploh pa je bila senca pokoj ne^ ga generalissima zelo vidna Ideološka ofenziva, pretkana z lastnimi interpretacijami raznih dogodkov in s falsificiranjem dejstev, postaja čedalje bolj ostra. 7. marec: Moskovska «Pravda» kritizara «levičarstvo» Maoce-tunga. Istega dne «Narodni list», v odgovoru na neko izjavo komunistične partije ZDA, omenja možnost, da se ponovno začne diskusija o «neenakopravnih» sporazumih, ki so bili od imperialističnih sil vsiljeni Kitajski. Med temi pogodbami je tudi neka pogodba, ki jo je Kitajski vsilila carska Rusija. Dan pozneje — 8. marca «Narodni list» napada v članku pod naslovom «Ogledalo revizionizma» indijske komuniste, ki so naklonjeni sovjetskemu stališču. Naslednjega dne, 9. marca, praški list «Rudo pravo» piše o afriško-azijski konferenci m brani sovjetske koncepcije o razorožitvi, ki so v nasprotju s kitajskim stališčem. Istega dne pa centralni komite KP Kitajške odgovarja na poziv sovjetske partije, naj bi Maoeetung prišel v Moskvo na bilateralna razgovore, s tem, da poziva Hruščova, naj on pride v Peking. 11. marca objavlja sovjetska «gencija Tass poročilo o izmenjavi pisem med kitajsko in sovjetsko partijo. Naslednjega dne Jacques Duclos pa v glasilu francoska partije «Humanite» e-nergicno odgovarja na kitajske rapade. 12. marca Moskva in Peking hkrati objavljata pismi med centralnim komitetom KP Sovietske zveze in' CK UP Kitajske. Sprejemajoč sevjetrici predlog o bilateralnih razgovorih Peking postavlja pogoje, ki jih Moskva, cčitno, ne more sprejeti. IS. marec: Pekinška «Rdeča zastava» vztraja na temi o propadanju kapitalizma in s tem poudarja trditev Maocetunga, češ da je imperializem «papirnati tiger». Istega dne pa moskovska «Pravda», ob obletnici pariške komune, hvali Jacquesa Duciosa. Tri dni pozneje — 21. marca — pekinški «Narodni list» nadaljuje z objavljanjem protiki-tajskih člankov komunističnih partij, ki so naklonjene Moskvi in pri tem poudarja, da se je od 90 obstoječih komunističnih partij 44 opredelilo za Moskvo. Naslednji dan Enver Hodža ostro napade sovjetskega sekretarja partije in predsednika vlade Ni-kUo Hruščova. 27. marca Albanska partija ponovno podčrta, da med revizionističnimi tezami in tezami «revolucionarnih mark-sitičnih pisateljev» ni in ne more biti pomirjenja. 30. marca Moskva objavlja sklep, da Hruščov ne bo šel v Peking, hkrati pa v Moskvi objavljajo, da bo v Moskvi sestane’« sovjetskih in kitajskih partijskih voditeljev 15. junija in da je bil na ta sestanek povabljen tudi Maoeetung. 3, april: CK KP SZ predlaga 15. maj kot datum za sestanek na visoki ravni predstavnikov KP SZ in KP Kitajske. Kot vidimo, je Moskva sestanek preložila za mesec dni naprej. 9, maj: Peking sprejema predlo- ženi datum za »«stan e k ln določa tudi svoje predstavnike, vendar pa brez Maocetunga. Pet dni pozneje pa je prišlo do sporazuma, naj bi se sestanek odložil do 5- julija. 14. maja je v Moskvi objavljena odložitev petega plenuma CK KP SZ na 18. junij. Po prvotnem sklepu bi bil moral biti plenum 28. maja. Istega dne CK KP Kitajske zahteva odložitev sestanka na visoki ravni med predstavniki KP SZ in KP Kitajske za mesec dni. Hkrati in istega dne centralni komite KP Kitajske sprejema predlog CK KP SZ, naj bo sestanek na najvišji ravni med KP SZ in KP Kitajske 5. julija v Moskvi. Naslednjega dne je v Moskvi objavljena vest, da bo na razgovorih 5. julija delegacijo KP SZ vodil Mihail Suslov, sekretar CK KP SZ in da bodo delegacijo sestavljali še Jurij An-dropov, Leonid Iličev in Boris Panomariov, vsi trije sekretarji CK KP SZ. Teden pozneje — 23. maja — premier Hruščov v nekem svojem govoru v Moskvi ob zaključku državnega obiska kubanskega premiera Fidela Castra Sovjetski zvezi izjavlja naslednje: «Treba je sprejeti ostro borbo proti vsaki cepitvi revolucionarnih sil pod kakršnim koli izgovorom». Tri dni pozneje — 26. maja — član vodstva KP Italije Pietro Ingrao pa je rekel: «Sedanje razmere zahtevajo nove oblike e-notnosti delavskih strank». In že smo v juniju: S. junija Georgij Dej, prvi tajnik romunske delavske stranke, ob koncu obiska sovjetske partijske delegacije LR Romuniji izjavlja: «E-notnost delavskih strank je glavni pogoj za zmago socializma in miru». Deset dni pozneje — 15. junija — glavno glasilo KP Kitajske objavlja klevetniški komentar proti petemu plenumu CK Zveze komunistov Jugoslavije. I-stega dne glavno glasilo albanske partije «Zeri i populit» grobo napada peti plenum CK ZK Jugoslavije. Istega dne centralni komite KP Kitajske odgovarja na pismo CK KP Sovjetske zveze od 30. marca 1983. leta. To pismo vsebuje 30.000 kitajskih znakov in obsega stališča CK KP Kitajske na petindvajset različnih vprašanj. Tri dni pozneje se je v Moskvi začel plenum CK KP SZ, 22. junija pa je isti plenum sprejel resolucijo o bližnjem sestanku predstavnikov CK KP Sovjetske zveze in predstavnikov KP Kitajske. V resoluciji so določena stališča, ki naj bodo vodilo pre-zidiumu centralnega komiteja KP Sovjetske zveze na sestanku s Kitajci. V tej resoluciji se kategorično odklanjajo neutemeljeni in klevetniški napadi CK KP Kitajske. In v tem vzdušju smo prispeli do sestanka, ki se bo začel v petek v Moskvi in kjer naj bi se razčistili problemi, ki tako mučno vplivajo na razmere v socialističnem svetu. Kardinal polaga papežu Pavlu VI. papeško krono na glavo Na moskovskem festivalu bo sodelovalo 53 držav TITO ( Nadaljevanje s 1. strani) Na tretjem mednarodnem film. skem festivalu v Moskvi, ki se bo začel 7. t.m., bo sodelovalo v konkurenci kar 53 držav. Od najbolj znanih režiserjev so potrdili svoj prihod v Moskvo Bil-ly Wilder, John Sturges, Francois Trufaut, Jerzi Kavalero-wicz in drugi. Od bolj znanih filmskih umetnikov pa so potrdili svojo navzočnost še italijanski filmski umetniki Claudia Cardinalp, Giulietta Masina, Marcello Mastroianni in Alberto Sordi, nadalje francoska umetnica Simone Signoret ter Natha-lie Wood, Jugoslovansko kinematografijo bo na moskorvskem festivalu zastopala Bulajičeva «Kozara». Folklorni festival v Koprščini Vsako leto se n Koprščini vršijo folklorni nastopi jugoslovanskih folklornih ansamblov. 28. t.m. bo začetna prireditev v Portorožu z otvoritvijo razstave jugoslovanskih narodnih noš. Naslednjega dne bo v Piranu iiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiioiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiitimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiii OB NAVZOČNOSTI MNOŽICE IN VRSTE TUJIH ZASTOPSTEV Svečano kronanje papeža Pavla VI. prvo izven katedrale sv. Petra Obredi, ki spominjajo na staro zgodovino Cerkve - Papeška krona z vgrajenim umetnim satelitom - Cerkev se smatra dolžno poseči v «sodobne probleme» V nedeljo popoldne je bilo v Rimu svečano kronanje papeža Pavla VI. Vsa kronanja, kar jih je bilo doslej, so bila v cerkvi sv. Petra. Ta pa je sedaj zasedena, ker je bil v njej še pred nedavnim II. vatikanski koncil, zato se je kronanje vršilo pred katedralo. Svečanost je bila vsekakor veličastna, polna rituala in obredov, kar si jih Je Cerkev nabrala v dolgih stoletjih svojega obstoja in ob tolikih kronanjih papežev. Ker pa je bilo tokrat kronanje na prostem in v zelo vročem vremenu, se je cerimonia! skrčil od običajnih šestih ur, kolikor je po navadi trajal, na same tri ure. In resnici na ljubo je treba povedati, da je v vsej vročini nedeljskega popoldneva le eni osebi' postalo slabo in vprav nekomu od tistih, ki bi jih ne smelo, namreč nekemu vatikanskemu častnemu stražarju. Nemogoče bi bilo opisati vso svečanost, začenši z ogromno množico, ki se je zbrala na Trgu sv. Petra, pa do krasnega gregorijanskega petja in svečanih oblačil papeža, kardinalov, škofov ter cele mno- žice predstavnikov in odposlanstev vlad in držav, ki so prišla v Rim na kronanje. Morda bi bilo najbolj zanimivo opisovanje samega obreda kronanja, ko najvišji predstavniki cerkve kardinali prisegajo novemu papežu svojo zvestobo in mu pri tem poljubljajo najprej roko, nato pa še nogo. Kdor je bil blizu papežu Pavlu VI., trdi, da ni dovolil, da bi mu kardinali poljubljali tudi nogo. Čeprav se je svečanost začela še ob soncu, se je zavvlekla vse do tedaj, ko so nad množico in nad najvišjimi predstavniki Cerkve ter zastopniki vlad in držav zasvetili žarometi. V celotno svečanost kronanja spada tudi mašni obred, in dober poznavalec cerkvenih obredov je mogel med raznimi svečanostmi o-pazitl tudi kak zelo star ostanek iz nič kaj preveč svetle zgodovine Cerkve. Tako je n. pr. po molitvi Vere, ki izhaja ze iz dobe nicejske-ga koncila, torej iz leta 325, prišel na vrsto sledeči za našo dobo nerazumljiv «prizor»: Strežnik je pripravil kelih in predmete za sveča- no daritev. Kardinal, ki je stregel pri | Ko je zbor zapel «Corona au-ca maši, je tri še neposvečene hostje | super caput eius» Palestine, je razporedil, eno izbral za posvetitev, ostali dve pa je strežnik z obrazom obrnjen proti papežu, pojedel. Hkrati je strežnik zaužil tudi nekaj še neposvečenega vina. Ta «ostanek» izhaja iz dobe, ko so se tudi med cerkvenimi dostojanstveniki dogajale zastrupitve. Drugi takšen «prizor» ki prav tako izhaja iz daljne zgodovine katoliške Cerkve, je tudi od «plačilo», ki ga dobi papež. Ko si je papež ob koncu maše ponovno postavil na glavo škofovsko mitro, Je stopil k njemu župnik katedrale svetega Petra in mu izročil mošnjo 25 starih kovancev «za dobro odpeto sveto mašo». Seveda ne ostane ta vsota last papeža, pač pa jo vrnejo spet katedrali, katere župnik jo bo spet dal bodočemu papežu, ko bo ta kronan ln bo ob tej priložnosti «dobro odpel sveto mašo». Mašni obred je bil že končan in papež se je vrnil spet na svoj začasni prestol. Začelo se je že mračiti in šele tedaj se je začela glavna svečanost Kronanja. iiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiitHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiimniiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiM-MiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiinfiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiitiiiiiiiii SICILSKA MAFIJA JE, KOT KAŽE, IZBRALA NOVO OROŽJE Dva stara avtomobila polna razstreliva sta eksplodirala in umorila devet oseb Prva «Giulietta» je terjata dve civilni žrtvi druga pa sedem policijskih funkcionarjev in karabinjerjev - Odmev dogodka v rimskem parlamentu PALERMO, 1. — Čeprav so tu zločini več ali manj na dnevnem redu, sta ona dva, ki sta bila izvršena v nedeljo, vzbudila splošno ogorčenje ne le v tukajšnjih krogih, pač pa v vsej deželi. Dva nevsakdanja atentata sta terjala v celoti 9 življenj. Prvi atentat se je zgodil v naselju Villabate v nedeljo zgodaj zjutraj, pred neko delavnico je neki neznanec zapeljal star avtomobil «Giulietta», ki je bil poln razstreliva. Ko se je razstrelivo razpočilo, je ostal na mestu mrtev čuvaj delavnice, dva peka bližnje pekarne pa sta bila huda ranjeni. Eden je pozneje podlegel poškodbam, tako da je atentat terjal dve žrtvi. Ko je policija prihitela na kraj, je ugotovila, da je bil «avtomobil-peklenski stroj» postavljen pred delavnico, ki je last nekega Gio-vannija Di Perija, ki je znan pri. staš, ali bolje voditelj ene struje znane sicilske mafije. Ko je policija vršila preiskavo, da bi ugotovila, kdo je «avtomobil-peklen-ski stroj» postavil tja, je okoli 14. ure na sedež policije nekdo telefoniral, da je nekje drugje in sicer v naselju Ciaculli neka druga «Giulietta». Policijski organi so takoj odhiteli na kraj, ki jim je bil sporočen, misleč da bodo morda odkrili tiste, ki so nastavili prvo «Giulietto», Se vsi neprespani policijski funkcionarji in stražniki, ki so bili vse od zgodnjih ur na nogah na lovu za storilci prvega zločina, so našli «Giulietto», v kateri je bila na zadnjem sedežu jeklenka za plin in iz nje je molela zažigalna vrvica, ki pa ni več gorela. Okoli avtomobila se je zbralo kar štirinajst policijskih stražnikov in funkcionarjev. Ker so slutili, da bi moglo biti kaj takega, kar je bilo z drugo «Giulietto», so poklicali strokovnjaka, da peklenski stroj razstavi. Jeklenka pa je bila le past. Ker zažigalna vrvica ni gorela, so računali, da ni več nevarna. In tudi ni bila. Na srečo se je medtem šest oseb oddaljilo. Toda nekdo je odprl prednji pokrov avtomobila in v tem trenutku je ves avtomobil eksplodiral. Na cesti je nastala luknja, kosi avtomobila so leteli na vse strani in z njimi tudi kosi teles in udi onih, ki so stali okoli njega in gledali. Na mestu je bilo kar 7 mrtvih. Edini preostali policaj pa je po vseh štirih zlezel do avtomobila in po radiu sporočil postaji, kaj se je bilo zgodilo. Zločina, posebno drugi, sta vzbudila splošno ogorčenje. Predsednik dežele Giuseppe d’Angelo, ki je vodil sestanek deželnega odbora Krščanske demokracije, je sestanek takoj prekinil. Policija pa se je vrgla na delo. in po najnove.jših vesteh je na sedežu karabinjerske postaje v Villaha-te nekaj oseb priprtih. Piezgoduj je še, da bi rekli, da se bodo ti pripori spremenili v aretacije, ker so ugotovitve šele v svoji začetni fazi. Vsekakor se ve, da gre za osebe, ki so ali v sorodnih ali prijateljskih zvezah z elementi mafije v krajih Cianciulli, Croce Verde, Giardini in drugih bližnjih krajih in to osebe, katerih imena so bila v zadnjih časih omenjena tako pri sodnih kot pri policijskih oblasteh. Za temeljitejšo preiskavo v zve-zi s tema dvema zločinoma sta prispela v Palermo generalna policijska inšpektorja dr. De Nar-dis in dr. Parlato, ki ju je poslalo tja notranje ministrstvo, da bi pomagala krajevnim policijskim oblastem. Koj po svojem prihodu sta De Nardis in Parlato odšla na kvesturo, kjer sta stopila v stik s kvestorjem dr. Mel-fijem, ki se je že prej lotil preiskave ob pomoči razpoložljivih" domačih policijskih sil. Pozneje se je zvedelo, da policijo obvestil o obstoju «Giuliette» eden izmed bratov Presta-filippo, na katerega lastništvo je «Giulietta» bila pripeljana. Koj zatem je na kraj odšel poveljnik karabinjerske postsaje Calogero Vaccaro, ki je pozneje bil umorjen pri eksploziji «avtomobila-peklenskega stroja». K že omenjenim funkcionarjem, katerim je poverjena naloga, da preiskujejo zločin, je treba dodati še dr. Martorano in dr. San-filippa, in sicer v vlogi preiskovalnih sodnikov. Ta dva sodna funkcionarja sta šla že večkrat na kraj zločinov in takoj stopila v stik s policijskimi organi. Na pomoč so bile poklicane tudi vojaške oblasti in sicer strokovnjaki za razstreliva. Pogreb sedmih žrtev eksplozije druge Giuliette bo jutri zjutraj na državne stroške in na svečan način. Trupla so položili na pare v vojaški bolnišnici. V zvezi s tema dvema atentatoma je obrambni minister Andreotti poslal sožalno brzojavko ustreznim oblastem in tudi načelniku vrhovnega štaba vojske, direkciji topništva v Palermu ter vrhovnemu poveljniku karabinjerjev in policije. Odmev tega zločina se je slišal tudi v rimskem parlamentu, kjer so poslanci Belotti, Conci, Biasut-ti, Radi in Restivo vprašali predsednika vlade ter notranjega ministra «kaj vesta v zvezi s hudimi dogodki, do katerih je prišlo iV Palermu ... in kaj nameravata storiti, da bi krivce tega zločina zadela primerna kazen». Iz Rima prav tako poročajo, da bo jutri zjutraj odpotoval na Sicilijo notranji minister Mariano Rumor v sprenistvu šefa policije Angela Vicaria. Minister bo prisostvoval svečanemu pogrebu. V zvezi z atentatoma v Palermu je komunistični poslanec In- je grao protestiral proti temu, da se parlamentarna preiskovalna komisija, ki bi morala proučevati problem mafije na Siciliji, ni še niti enkrat sestal«. Ingrao je zahteval, naj se komisija sestane v prhodnjih 48 urah. Tudi v senatu je bilo govora o žalostnih dogodkih v Palermu. Minister Rumor je poročal o dogodkih, vendar ni zadovoljil. Senatorja Terraccini (KPI) in Gatto (PSI) sta v svojih izjavah obsodila zločine in zahtevala, naj bi se komisija za proučevanje problema mafije čimprej sestala. kardinal Tisserant položil papežu Pavlu VI na glavo težko papeško krono, ki so mu jo darovali Milančani. Ob tem je kardinal izgovoril sledeče obredne besede: Sprejmi tiaro, okrašeno, s tremi kronami in vedi, da si oče vladarjev in kraljev in da si na zemlji vladar sveta. Glede papeške krone, ki jo je v nedeljo dobil Pavel VI, bomo povedali, da so mu jo darovali Milančani, in da je okrašena tudi s sateliti, znakom nove dobe in velikih znanstvenih ter tehničnih uspehov sodobnega sveta. Kako je to bilo kot domenjeno, se vidi tudi iz govora, ki ga je papež Pavel VI imel med svečanostjo, ko je v svoji poslanici o-menil tudi «dialog, v katerem je Cerkev danes zavzeta, dialog sodobnim svetom. Ta svet teži k pravičnosti, k napredku, ki ni le tehničnega značaja, pač pa tudi človečanskega, k miru, ki ni le prekinitev sovražnosti med narodi ali družbenimi razredi, pač ki maj končno vendarle omogoči razmah in sodelovanje med ljudmi in narodi v ozračju medsebojnega zaupanja». To misel je papež Pavel VI ponovil, pa čeprav v drugih besedah, včeraj v Rimu, na sprejemu, ki ga je priredil v Sikstin-ski kapeli posebnim odposlanstvom, ki so. prišla v Rim na kronanje. Papež Pavel VI je v francoščini nagovoril odposlanstva tako, da je poudaril pomen njihove navzočnosti v Vatikanu tako zaradi njih številčnosti, kot tudi zaradi pomembnosti, ki jo kot takšni predstavljajo. Papež je nato izrazil svoje obžalovanje, da ne more vsem predstavnikom spregovoriti' v njihovem jeziku, nato pa je nadaljeval: «Papež, kot tudi Cerkev nista sovražnika nikogar. Papež pozna le en jezi-k in ta je jezik prijateljstva in zaupanja. Vaša navzočnost tu je dokaz, da tudi vaše dežele hočejo uporabljati to govorico, ko bodo imele opravki s sveto stolico. To nas globoko gane in preko vas pozdravljamo vse vlade in narode, ki jih vi tu zastopate». , uradna otvoritev festivala pod naslovom «Dežela, človek, ples». Na tej prireditvi bodo nastopili izbrani folklorni ansambli iz Slovenije. 31. 7. bo v Portorožu nastop znanih jugoslovanskih ansamblov. Naslednjega dne pa bodo v Kopru imeli zaključno prireditev diletantski ansambli iz Jugoslavije. Prenos bo tudi po televiziji ih tega večera bo v Kopru nastopilo okoli 200 plesalcev. 1. 8. bodo imeli v Koprščini največjo letošnjo folklorno prireditev, ker bo v Kopru nastopil romunski ansambel «Rapsodi ja», v Izoli bo nastop skopskega ansambla «Taneč», v Portorožu nastop zagrebškega ansambla «Lado», v Piranu pa nastop beograjskega ansambla «Kolo». 3. 8. pa bo v Kopru zaključna revija četrtega jugoslovanskega festivala, ko bodo hkrati nastopili kar vsi trije poklicni jugoslovanski folklorni ansambli «Kolo», «Lado» in «Taneč». Prireditev bo v evroviziji. Nagrada Teramo dodeljena Di Giorgiu TERAMO 1. — Žirija za dodelitev pete literarne nagrade Teramo, ki so jo sestavljali Diego Valeri, Carlo Bertocchi, Carlo Bo, Giacomo De Benedetti, Enzo Di Poppa in Raffaele Passino, je dodelila letošnjo nagrado v znesku enega milijona lir Antoninu Di Giorgiu iz Chieti-ja za njegovo še ne objavljeno zgodbo «L'amico di mio fratello». Druga nagrada 100.000 lir je bila dodeljena pisateljici Rini Durante za njeno zgodbo «Tramontana». Album tunizijskih mozaikov V svoji kolekciji albumov svetovne umetnosti je UNESCO pred kratkim objavil tudi album umetniških reprodukcij v barvah ter v črnobelem, ki je posvečen tunizijskim mozaikom, ki izhajajo iz dobe med 11. in VIL stoletjem našega štetja. Od del te umetnosti iz dobe rimske oblasti so ohranjen i !e posamezni mozaiki, medtem ko so druga dela, ki so nekoč krasila stene, danes že uničena. Strokovnjaki poudarjajo, da je bogastvo Severne Afrike v mar. morju in drugih vrstah lepega kamna v najrazličnejših barvah omogočalo izdelovanje dekorativnih in hladnih kamnitih podov, ki so v vročih poletnih dneh ustvarjali v razkošnih rimskih domovih hlad. Pevski natečaj v Bologni zaključen BOLOGNA, 1. — Prvi državni natečaj mladih opernih pevcev, ki ga je organiziralo meddežel-no združenje opernih pevcev iz Emilije in Romagne C1ERAL, se je zaključil v občinskem gledališču v Bologni ob navzočnosti predstavnikov oblasti ter številnega občinstva. Do zaključne izbire je prispelo 19 pevcev, v celoti pa se je bilo prijavilo 37 pevcev. Ob zaključku so bili označeni kot zmagovalci naslednji pevci: v kategoriji lahkega soprana je prvo mesto odnesla Adina Ceriali iz Trevisa, med liričnimi soprani je prvo mesto odnesla Erminia Santi iz Rovi-ga, drugo pa Goričanka Marisa 7,otti. Prva nagrada za dramatični sopran sploh ni bila dodeljena, drugo nagrado pa je odnesla Jane t Pelizzari iz Bologne. Tudi prva nagrada za mezzosopran ni bila dodeljena. Kar se moških tiče, prve nagrade za lirični tenor sploh niso dodelili, drugo nagrado pa sta si «ex aequo» delila Guido Pedrali iz Ancone in Luciano Bindinelli iz Verone. Tudi prve nagrade za dramski tenor niso dodelili in je drugo nagrado dobil Sergio De Bari iz Barija. Prav tako je komaj drugo nagrado za bariton dobil Guido Fabbris iz Padove, dočim za basovsko vlogo nagrade sploh niso dodelili. Od druge «Giuliette» ni ostalo kot to postopnemu odstranjevanju potencialnih žarišč in preprečili nastanek novih. Menimo, da je nujno potrebno realistično gledati na progresivni proces sprememb v sedanjem svetu ter priznati njihovo družbeno upravičenost in zgodovinsko negibnost v mednarodnih- odnosih. Nepriznavanje teh sprememb v sedanjih razmerah je eden glavnih vzrokov hladne vojne. Tu gre za uveljavljenje socialističnega družbenega sistema v svetovnem merilu, za pastop velikega števila nanovo osvobojenih dežel, za konec vseh oblik neenakopravnosti, ki jih skušajo še zdaj obdržati, bodi kot posledico stoletnega kolonialnega guspodstva, bodisi kot rezultate politike, ki se naslanja na pravico močnejšega ali na privilegiran ekonomski položaj. To pomeni tudi neodložljivo in popolno likvidacijo vseh ostankov kolonialnih odnosov, ki ne samo nasprotujejo načelom ustanovne listine OZN, marveč tudi neposredno ogrožajo mir » «V ta namen je treba docela olstraniti iz mednarodnih odno. sov poskuse slehernega vmešava, nja v notranje zadeve drugih ter vsiljevanja oblik družbenega reda in razvojnih poti posameznih dežel in narodov. Ko je nato govoril o mednarodnih gospodarskih vprašanjih, je Tito med drugim dejal: «V mednarodnih ekonomskih odnosih še vedno obstajajo različne oblike neenakopravnosti in izkoriščanja. zaradi katerih pride tudi do nestabilnosti, do kriz in spopadov na svetu. Protislovja naše prehodne dobe se zrcalijo tudi v t-.ni, da vzporedno z naprednimi po.itičnimi spremembami na svetu in osvobajanjem narodov nevarno naraščajo razlike v stopnji razvoja, ekonomske moči ter bogastva posameznih narodov in dežel, Poglabljajo se protislovja in nastajajo nove oblike neenakopravnosti in diskriminacije, kar najbolj prizadeva prav nanovo osvobojene države in dežele v razvoju. K prizadevanju, da bi pospešile svoj gospodarski in družbeni razvoj, da bi razvile svoje proizvajalne sile in prešle na sodobni način proizvodnje, te dežele dostikrat zadevajo na nerazumevanje in težave, ki jim jih povzročajo visoko razvite industrijske dežele in njihove vase zaprte ekonomske organizacije, kar vnaš: v svetovno gospodarstvo in trgovino zakone hladne vojne, diskriminacijo in omejitve na političnih in drugih osnovah. Takšna negativna praksa včasih ogroža doseženo neodvisnost posameznih dežel, postavlja ene narode proti drugim in s tem izpodkopava same temelje mednarodnega sodelovanja in miru.» «Zato so napori, da se pospeši gospodarski razvoj dežel v razvoju, eden stalnih i,n bistvenih elementov naše zunanje politike in mednarodne dejavnosti. Mi smo bili med iniciatorji in zagovorniki sklicanja in zasedanja svetovne gospodarske konference, predlagane na zgodovinskih zbo-rih neangažiranih dežel in dežel v razvoju v Beogradu in Kairu s ciljem, da bi takšen avtoritativen zbor pod okriljem Združenih narodov poudaril načela enakopravnih odnosov v svetovnem gospodarstvu, sprejel ustrezen program konkretnih mednarodnih akcij in ugladil pot -novi vsebini in novim smerem mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Sklicanje takšne 'konference so soglasno sprejele vse članice ZN na lanskem zasedanju generalne skupščine, kar je dobro znamenje, da se je poglobila zavest o neposredni potrebi, da bi uredili gospodarske odnose med razviti, mi in nerazvitimi deželami, kakor tudi druge mednarodne eko. nomske probleme. Pričakujemo, da bo konferenca o trgovini in razvoju ZN sprejela v tem pogledu pomembne dokumente in konkretne sklepe. Upamo, da bo e-den izmed rezultatov konference tudi v tem, da se bodo Združeni narodi v prihodnje bolj im širše zavzeli za urejanje teh problemov.» «Želel bi s tega visokega mesta pozdraviti zrele in modre sklepe konference v Adis Abebi, ki je tako močno nastopila v prilog svobode narodov afriškega kontinenta, potrdila mesto Afrike v sedanjem svetu ter poudarila so-bdarno sprejetje politike neanga-žiranosti in čedalje večje aktivnosti afriških dežel v boju za okrepitev miru na svetu in za zmago miroljubne koeksistence. Ta pomembna poslanica neodvisnih afriških narodov, vsebovana v ustavni listini in drugih dokumentih konference, priča o spremenjenih razmerah v sodobnem svetu in o nujni potrebi, da gradijo izvenafriške dežele svoje odnose z novo Afriko s potrebnim razumevanjem» «Vzporedno s takšnim gibanjem v deželah Azije in Afrike prihaja čedalje bolj do izraza tudi konstruktivna mednarodna dejavnost čedalje večjega števila dežel Latinske Amerike.» «Mnoge neangažirane dežele,» je nadaljeval govornik, «med njimi tudi Jugoslavija, so po svojih možnostih že doslej mnogo prispevale k zboljšanju mednarodnega položaja.» «V tem pogledu tudi z zadovoljstvom opažamo čedalje večjo odgovornost državnikov velesil, ki se kaže tudi v njihovi odločnosti, da vzdržujejo stalne medsebojne stike z namenom, da nenehno izmenjavajo mnenja in iščejo pota za rešitev mednarodnih problemov. Jugoslavija bo, kakor doslej, radevolje podprla sleherno novo Iniciativo, ki prispeva k popuščanju mednarodne napetosti in iskanju poti za ureditev spornih problemov», je ob koncu svojega tovora dejal Tito in nadaljeval: «Ogromna večina narodov in dežel se je izrekla za politiko in načela miroljubne koeksistence. Potrebno je, da Združeni narodi tudi v prihodnje uveljavljajo to politiko in sankcionirajo načela koeksistence kot obvezne norme v odnosih med državami in narodi. To bi v veliki meri prispevalo k učinkovitosti Združenih narodov v njihovi miroljubni vlogi ter pripomoglo k širši in uspešnejši uporabi politike koeksistence v mednarodnih odnosih. To bi hkrati pomenilo tudi velik napredek v življenju svetovne skupnosti,» je zaključil svoj govor predsednik Tito. Predsednik republike Josip Bro-Tito je sprejel danes popoldne izrednega veleposlanika Sovjetske zveze v Jugoslaviji Aleksandra Pu-zanova. Po nekaterih ugibanjih je Puzunov Izročil predsedniku osebno čestitko predsednika vlade SZ Hruščova ob njegovi ponovni izvolitvi za predsednika republike. Po drugi verziji pa je bil ta obisk v zvezi z obiskom Hruščova, ki bi moral letos priti na zasebni o' 'k oziroma na počitnice v Jugoslavijoi PROCES URESNIČEVANJA KONFEDERACIJE VELIKE MALAJE P o izrednem diplomatskem uspehu predsednika Sukarna V času odmora indonezijskega premierja v Tokiu postavljeni novi temelji Ideja Indonezijca dr. Jamina in filipinskega leaderja Winzona, obrodila dober sad - Perspektive konfederacije, ki bo štela 130 milijonov prebivalcev D2ANKARTA, junija. — Vse je prišlo nekam nepričakovano ter iznenada. Skrajni azijski jugovzhod, do včeraj še od smodnika, ki je grozil, da bo na severnih obalah Kalimantana (Bornea) eksplodiral, se je spremenil v področje miru, kjer sta napetost in zaostrenost odnosov čez noč zamenjali politično razumevanje in sodelovanje« Manil-ski sporazum med Malezijo, Malajo ln Filipini je dober znak za uresničitev v dogledni bodočnosti konfederacije Velike Malaje, s čimer bi bili odpravljeni dosedanji nesporazumi in spori med omenjenima trema sorodnima nacijama. Začelo se je — kot tu poudarjajo — z nesrečno idejo, da se britanske kolonije severnega Kalimantana (Saravak, Brunei in Babah), kot tudi britanska samoupravna ozemlja Singapura, pridružijo neodvisni Malaji. Po zamisli njenih pobudnikov je nova federacija, pod imenom Malezija imela postati del «antiko-munističnega zidu», ki bi ga morala sestavljati še Tajlandija in Filipini. Toda pobudniki niso upoštevali nekatere važne elemente, med temi tudi to^ da ljudstva treh teritorijev pod britansko kolonialno upravo sploh niso imel.. prilike, da bi se izrazila, ali žele, oziroma ne žele biti priključena k Malaji. Zatem, da bi se južna soseda Indonezija nikoli ne mogla strinjati s tem, da bi nova državna tvorba z inozemskimi vojaškimi oporišči na sami indonezijski meji stalno ogražala varnost stomilijonsKega naroda, ln naposled, da še ni razčiščeno vprašanje meja. katere so bili kolonialni upravitelji umetno u-stvarili na teh področjih. Tu je predvsem beseda o- filipinski zahtevi, da bi se jim pridružil Sabati (sedanja kolonija v severnem Borneu). Sele ko je malajski premier Tunku Adbulrahman objavil dokončni sklep, sprejet glede ustanovitve Malezije v londonskem kolon alnem uradu, so začele priti jati na površje resne ovire v zvezi z njihovim «računom brez krčmarja». Najprej je predsednik Brunejski ljudske stranke, Azahari, d ignil' splošni ljudski obroženi opor in proglasil Severni Kali-mantan za neodvisno državo. Zatem je filipinski predsednik izjavil, da bi ustanovitev Malezije brez posvetovanja z južnimi sosedi p; menila «sejati seme večne-, ga sovraštva» v lem predelu sveta, Končno je Indonezija začela s politiko konfrontacije v odnosu na sam omenjeni načrt. Kriza odnosov teh treh držav je trajala nekaj mesecev, kljub poskusom, da bi se na osnovi tripartitnih razgovorov na ravni pomočnikov ministrov za zunanje zadeve našla neka rešitev. Do preobrata je prišlo šele zdaj, V tem ko se je nahajal na odmoru v Tokiu, je indonezijski premier Sukamo namreč pristal na ;o. da sprejme malajskega premiera Tunkuja, enega od glavnih zagovornikov in pobudnikov Malezije. Pod pritiskom zunanjih in notranjih težkoč, je premier Tun-lu bil primoran na — kot to tu, v Kuala I.umpurju pravijo — «strateški umik» Predvsem, ker londonski kolonialni urad, kot s? zdi, ni bil pripravljen investirati zahtevanih sredstev v tvorbo, ki z vojaškega vidika ni mnogo obetala. Zatem pa, ker so ZDA prav tako začele izražati določeno rezerviranost glede obsega predlagane Malezije, ki naj bi branila pozicije Zahoda na tem področju, V pogledu notranjih okoliščin, pa je oborožena vstaja zadosten dokaz o razpoloženju ljudstva, kakor je tudi naraščajoča opozicija v parlamentu grozila z resnimi zapletljaji. Pa tudi grožnje kitajske manjšine v krajih, ki bi jih bilo treba pridružiti, niso bile nedolžne. Do kakšnih oblik popuščanja je prišlo na sestanku v Tokiu morda niti ni tako važno. Važno pa je, da je Tunku v japonski prestolnici prvič pristal, da se Malezija vnese na dnevni red triskranskih razgovorov, nadalje, da se ljudstvom Severnega Kalimantana nudi možnost, da se izrazijo, ali žele to državno tvorbo, in končno, da se z južnimi sosedi, Indonezijo ter Filipini, začnejo razgovori o nekem širšem načrtu ohranitve varnosti na tem področju. Po tako izrednem diplomatskem uspehu predsednika Sukarna, ki je v Tokiu obenem rešil tudi vprašanje odnosov z ameriškimi petrolejskimi družbami, ministrom za zunanje zadeve treh dežel ni bilo težko priti do konkretnih in, kot tu zatrjujejo, zgodovinskih sporazumov Tako, je ideja indonezijskega politika dr. Jamina in filipinskega leaderja Winzina o ustanovitvi velike države malajskih narodov, države «treh M», po začetnih črkah glavnih mest velikih cesarstev: Mataram na Javi, Malacca na Malajskem polotoku in Malalos na Filipinih, letos ju- nija na sestanku Subandrija, Pe-laeza (Filipini) in Razaka (Malaja) obrodila dober sad. «Zgodovina naših narodov,» je rekel dr. Subandrijo,» je podobna zgodbi trojčkov Takoj po rojstvu so kolonialisti otroke ločili, zdaj pa so ti odrasli in se ponovno žele vrniti v skupno družino». Niti ni potrebno poudarjati, kakšne perspektive ima konfederacija Velike Malaje, ki bo, v naslednjih letih dokončno ustanovljena .štela nad 150 milijonov prebivalcev. S svojimi resnično neizčrpnimi naravnimi bogastvi ter izredno pomembnim strateškim položajem v tem predelu sveta, bi ta bodoča država — posebno, če upoštevamo, da bo njeno ogrodje predstavljala Indonezija, k; je znana po svoji miroljubni ter izvenblokovski politiki — utegnila tu postati pravcati steber miru Mnogi pa so celo mnenja, da se na jugovzhodu A-zije začenja neka nova revolucija miroljubnega značaja, oprta na duha prijateljstva, katera u-stvarja resnično velika upanja. Nekatere posameznosti, ki še niso rešene (npr. kdaj in kako se bo izvedel referendum v Severnem Kalimantanu, ali se bo in kdaj ustanovila Malezija, kako se bo rešilo vprašanje Saba-ha), pa ne morejo skaliti ustvarjenega duha sodelovanja in prijateljstva, ki je — kar je trenutno najvažnejše — odpravil napetost v odnosih med Indonezijo in Filipini na eni in Malajo na drugi strani. S. O. ANGLEŠKA ZNANSTVENIKA V DALMACIJI Njuno navdušenje nad deželo sonca Ob zakliučku daljšegu križarjenja po Jadranskem morju, sta se ustavili na heki dve zelo vidni osebnosti iz mednarodnega zdravniškega sveta: doktor ser Clament P rice-Thomas, najvažnejši živeči specialist za prsno kirurgijo, in profesor Selwyn Talar,. eden najslavnejših strokovnjakov za žlezna obolenja. Neki. jugoslovanski dopisnik je to priložnost izkoristil ter ju prosil za intervju. Kakšni so vajini vtisi o Jugoslaviji, ju je najprej vprašal. Odgovor: Odlični, dežela je o-čarljiva, ljudje dobri, vino izvrstno in morje prekrasno. Kateri kruii so vama najbolj ugajali? Odgovor: Nu to ni lahko odgovoriti, najdlje sva se ustavila v Splitu, na Korčuli in v Baški. Korčula naju je naravnost presenetila, Baška pa ima prekrasno obalo. SUa dobro potovala? Oagovor: Zelo sva zadovoljna z vsem, z ljubeznivostjo in vljudnostjo ljudi, a še posebno s prekrasnimi doživetji v zvezi s številnimi in sugestivnimi otoki, ki se zdi, kot da jih je naslikal umetnik. Vprašanje: kakšno je vajino mnenje o «našem» soncu? Sonca imate toliko, sta odgovorila, kolikor mi v Londonu megle, greje pa tako lepo, da mora vsakdo, posebno ob kozarčku vašega dobrega vina, postati izredno dobro razpoložen. In Reka, vama ugaja? Odgvor: Reka je zelo lepo mesto s svojim starim gradom, posebno ugodno pa naju je presenetila tudi medicinska fakulte- ta, zakaj skoraj neverjetno je, da ste v tako kratkem času dosegli takšne uspehe. Kaj pa vaju je najbolj navdušilo? Odgovor: Dioklecianova palača in Meštrovičeva galerija v Splitu. Vprašanje: Ali sta med najinim potovanjem odkrila kaj posebno zanimivega? Odgovor: Najino biuanje v Jugoslaviji je bilo zelo koristno tudi zaradi neke zanimive znanstvene ugotovitve. Pri vas se je že močno razširil način zdravljenja golše s pomočjo jodovih soli. Na tem področju ste vi prišli dlje od nas. Vprašanje: Ali mi lahko kaj poveste o medicini na Angleškem? Odgovor: Vprašanja so ista, kot pri vas. V našo deželo neprenehoma prihajajo številni jugoslovanski zdravniki, da bi se izpopolnili v svojem študiju in delu. Le-ti so, prav tako kot mi, seznanjeni z vsemi vprašanji moderne medicine. Vprašanje: Katera je bila najslavnejša osebnost, ki ste jo vi operirali? Odgovor sira dementa Brice-Thomasa: Nedvomno pokojni kralj Jurij V., oče kraljice Elizabete. Se zadnje vprašanje: Se bosta še kdaj povrnila v našo deželo? Sir Clement Brice-Thomas: Cukal sem petdeset let, da sem obiskal Jugoslavijo, obljubljam pa, da ne bom čakal na svojo stoto obl etnico, da bi se ponovno vrnil v to deželo sonca, gostoljubnih ljudi, očarljivega morja ter izvrstnega vina. iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMMivmitiiiiiiititiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiHiitiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittttimiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiuiiiiiiiHiiiniiiiitiiitn NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV IZ ŽIVALSKEGA SVETA Ravnatelj londonskega živalskega vrta o umetniški ustvarjalnosti opic Film profesorja Carfjentierja in njegovih sodelavcev - Bojni pohod opic po vseh pravilih vojskovanja - Pretresljiv primer upora opičje matere proti smrti svojega otroka - Na-gnenjek risanju, ki se ne more razvili do figurativnega izraza Ni temu dolgo, ko so v Londonu vrteli bšav zares’ zanimiv film. V njem pa niso nastopale ne Marylin Monroe, ne Brigitte Bardot, ne katera druga znana filmska zvezda. Film ni bil u-metniški, marveč dokumentaren, toda, kot že rečeno .nadvse zanimiv, poučen in tudi svojevrsten. Posnel ga je že leta . 1953 profesor Carpentier s pennsyl-vanske univerze, nastopajo pa v njem opice. Dotlej so bile opice, oziroma njihovo življenje in navade proučevani samo tako. da so predmet proučevanja bili le njihovi posamezni primerki, največ par ali družina. Nikoli pa se ni bilo poizkušalo proučiti določeno širšo skupnost teh štirinožcev v njeni celoti. Profesor Carpentier in njegovi sodelavci pa so dosegli nekaj, kar bi se marsikomu. in tudi mnogim strokovnjakom, zdelo skoraj neresnično, neverjetno. Sli so tako daleč, da so nedaleč od floridske obale kupili več otokov, kjer so zatem v študijske namene izkrcali pravcato majhno armado opic. Potem so tu mesec za mesecem z največjo potrpežljivostjo in skrbnostjo ter s pomočjo najpre-ciznejših fotografskih in filmskih aparatov ter naprav za snemanje na velike razdalje registrirali sleherni trenutek njihovega skupnega življenja. Film prikazuje naravnost presenetljive trenutke in prizore. Tako na primer, kako neki opičji poglavar organizira bojni pohod svojega krdela proti drugi skupini. opic. Natančno je v filmu razvidno, kako je svoje bojevnl ke razporedil v globino skora treh kilometrov, z rednim pre nosom povelj, ofekolitvenimi ma nevri na krilih, prodorom, škrat ka, kot v pravi bitki, ki jo vodijo ljudje. Opice, posebno šimpanzi, pa se ne omejujejo na to, da se vojskujejo, da se ljubijo in sovražijo, -da si snažijo zobe in posedajo v naslonjalih kot ljudje, opice' tudi slikajo. Tudi to je moč ugotoviti v tem filmu. Da so same bile neštetokrat slikane, in to celo o cT največjih slikarskih mojstrov, je znano. Toda kakšne so neki slike, ki jih same z lastno roko izdelujejo? Odgovor na to — in to na visoki strokovni ravni — dobite od Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.30; Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Mali ansambli; 13.15: Potovanje po IU-Uji; 12.30; Izbor iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po TOREK. 2. JULIJA 1963 Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: .. ... , ..ta..,.. nnh T,i; j i. n nn. fioohprii pitcr» 10,15. Zsbd'vni orkester BOTI Jutranji pozdravi; 8.30. Glasbeni Shsr’les, 10 35. m skladb Darvi,a Slovenija 8.05: Komične scene iz oper; 8,35: Malo Instrumentov — veliko glasbe ; 9.10: Mojstri simfonije W. A. Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru «Ju- oenin sptwcuw, - - jutranji pozdravi; o,ju: uriasuem Sat red; 17.20: Pesem in ples; 18.15: ^0^30? ’ Uterarna^daja ; ‘‘lLOo’lzà £uč£Da: ^XiaTprid umetnost, književnost m pr redil- sam orkester; 1130: Koncert; 14.55: pevka’ Poz.or- nimaš pred- ve; 18.30: Slovenska simfonična Vrerne na ital. morjih; 15.15: Li-., glasba; 19.00: Violist A'do Belli; Kovne umetnosti; 15,30: Nekaj no- 19.15: Po sončnih stezicah; 19.30: vosti; 1545: ital. pesmi in plesi; Solisti lahke glasbe; 20.00: Šport; igoo: Program za najmlajše; 16.30: 20.30: Znane melodije; 21.30: Giaco- Komorna glasba s plošč; 17.25: leopardi: Moralni spisi: (9) simfonični koncert; 18.45: Plesna «Razgovor med Trlstanom in prija- ^«ba; 19 i Kaj pa z uspehi? Odgovorimo lasno; od vseh oplc-slikark ni doslej še nobeni uspelo naslikati eno samo figurativno sliko. Vse opice so odločno na strani abstraktnega slikarstva. Njihove slike se po navadi sestoje iz osamljenih pik, z običajno dokaj Dokaj višji od Eifflovega Stolp - velikan v Tokiu V Tokiu so izgradili stolp, ki meri v višino nič manj kot 333 metrov, pa je zaradi tega bržkone eden najvišjih radiotelevizijskih stolpov na svetu. Pri njegovi postavitvi sq sodelovali najboljši japonski tehniki in znanstveniki, a njihov osnovni cilj je bil, da ga izgrade tako, da bi bil kar najbolj odporen proti potresom in tajfunom, ki pogosto divjajo na Japonskem. Na vrhu stolpa proučujejo kakovosti in odpornost železnega konstrukcijskega materiala, hitrost vetra, atmosferske temperature, električnost, moč bliskov in gromov, kakor tudi opravljajo najrazličnejša meteorološka in seizmološka opazovanja. Vse to š pomočjo najpreciznej-ših avtomatičnih instrumentov. Do izgraditve stolpa v Tokiu, je najvišja zgradba na svetu bil Eiffelov stolp v Parizu, ki so zanj pred 70 leti uporabili okrog 7000 ton železa. Za stolp v To-kiju pa je šlo samo 3600 ton istega materiala, tako da bi lažje mogel prenesti močne potrese m tajfune. Zaradi pogostih potresov in tajfunov je japonski zakon določil standardne zgradbe, kakršnih ni drugje na svetu. Sto metrov visoki železni stolp v Sen-riyami, na področju Osake, je n.pr. leta 1934 zdržal napad tako imenovanega «Muroto» tajfuna, katerega hitrost je znašala 7o metrov v sekundi. Železni stolp na vrhu radijske postaje v mestu Fakuibio pa je, ko je močan potres uničil malone vse mesto, ostal nepoškodovan. Na- por 330 m visokega stolpa, ki bi ga zajel močan tajfun, jasno prikazuje naslednji primer: če bi ta imel moč že omenjenega «Muroto» tajfuna, bi hitrost vetra na višini 333 m znašala o-krog 90 m v sekundi. Graditelji stolpa v Tokiiju so se morali spoprijeti s številnimi vprašanji, kakršna n. pr. so: merjenje zdržljivosti temeljev, kakovost gradbenega materiala in zavarovanje stolpa pred potresi. Najprej so izgradili model stolpa, s pomočjo katerega so izračunali njegovo zdržljivost ter kakovost odpornosti proti potresom. Ugotovljeno je bilo, da model zdrži moč vetra 90 m v sekundi, vtem ko njegova odpornost proti potresom znaša 931 galov. Za izgraditev tega objekta, ki je bil dokončan v vsega enem letu in pol, je bilo porabljenih okrog 1 milijon 974.000 delovnih ur. Njegova izredna trdnost pa je bila očitno potrjena 26. in 27. septembra 1959, ko je v Tokiu razsajal tajfun Isa Bay. Zaradi velike višine stolpa, ne morejo z njega opravljati bližnjih atmosferskih opazovanj. Podatki opazovanj, ki so jih bili na tem stolpu zbrali, so bili zelo velikega pomena pri graditvi nekaterih mostov, kakor tudi pri podaljševanju linij kablov visoke napetosti. Vsak mesec tiskajo tudi bilten pod naslovom «Mesečno poročilo o proučevanju atmosfere s stolpa v Tokiu», ki je na razpolago vsem, ki se za ta vprašanja zanimajo. rednimi presledki. Ali pa iz navpičnih in poševnih črt. Vodoravne črte so zelo redke (zdi se, da je opicam, kot otrokom, zelo težko risati vodoravne črte). Kaj nam še pove primerjava z otroki? Proučevalcem psihologije je znano, da se otrok, preden se loti risanja človeškega telesa, še pred tem postopno posveti risanju nekaterih likov, ki gredo od kroga ( ki je najlažji) do trikotnika (najbolj zapleten). Od teh se opicam ni posrečilo izdelati kot dva; krog in križ. Najljubša . barva, kot smo že povedali, Jim je bela, pa tudi rumena. Vsi doslejšnji poizkusi, da bi kaka opica uspela prerisati brez truda posreči tudi najbolj zaostalemu človeškemu bitju, pa so doslej ostali brezuspešni. Nasprotno pa so opice glede natančnosti 'in jasnosti svojih znamenj, vsaj v začetku, precej pred otroki. Otroci ustrezne starosti rišejo običajno zelo nejasne, malo natančne in negotove črte. Toda, vtem ko človek med svojim drugim in petim letom nezadržno teži za figurativnim izrazom, pa opice, tudi starejše, nikakor ne morejo iz svojih pik, madežev in črt. Opice silno rade rišejo, oziroma slikajo, Morris pravi, da vreščijo bolj, če jim kdo skuša odvzeti čopič, kot pa hruško ali banano. kvadrat ali pravokotnik, kar se OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Dan bo za s-affiHBHšgšHBsaag vas zelo uspešen, prekosili boste svoje nasprotnike. Udeležite se nekega načrtovanja v krogu svoje družine. BIK (od 21. 4. do 20. 3.) V vašem poslòvanju bo prišlo do nekaterih pravnih žapletljajeV. Neko novo prijateljstvo postaja čedalje bolj Interesantno DVOJČKA (od 21. 3. do 22. 6.) Da bi se povrnil mir med vaše sodelavce; Je potrebna samo vaša dobra vo-ljk. Odličnd razumevanje z drago osebo. RAK (od 23, 8. do 22. 7.) Ce imate v načrtu ustanovitev nekega združenja, upoštevajte tako koristi kot škodo, ki vam jo to utegne pnmestl. Popolna harmonija v družini, LEV (od 2J. T. do 22. 8.) Spremembe, ki ao JU) določili vaši pred HOROSKOP stojniki, se povsem skladajo z vašimi željami in načrti. Ogibajte se ljubosummnosti, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neko delo, ki zahteva umetniški smisel, vam bo zelo dobro uspelo. Srečno boste rešili neko čustveno vprašanje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Naučite se odkrivati dobre strani onih, ki žive blizu vas. Prišlo bo do nekaterih družinskih sprememb. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. II.) Nenadoma boste čutili, da bi mogli rešiti težavno vprašanje, Id k le nikdar ni postavilo pred vas. Presenetljivo odkritje na čustvenem pod. ročju. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dokajšnje zadoščenje za vse, ki se ukvarjajo s trgovino. Ne prisluhnite prillzovalcem. KOZOROG (Od 21. 12. do 20. 1.) Nastopil bo trenutek, da sprejmete nekatere zdrave odločitve. Nekatere osebe, ki imate z njimi tesne stike, nišo najbolj iskrene. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nekdo vas bo podprl v pravem času In tako omogočil uresničitev važnega načrta. V teku večera se boste prav dobro zabavali. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Jutro bo najbolj primerno za vse vrste potovanj. Ne bodite preveč zaupljivi do nekaterih dvoumnih prijateljev. Še ostale razstave na slovenskih šolah . Osnovna šola v Sempolaju V Nabrežini ÉÉf » . :*«£ -mi’’- ■ 1-.*“ - , 0 V Trebčah 111 ,ira h I ! i j m s k ' 's -jr V Ortpatll V Boljuncu « %. mm* ....... --p#-1 - ~ # Im - ^ mm ¥ » :K, - s- k s *** J ^ km Ju i , * - * i->* vV È | r i. • * " jj * ■i- ' %L Otroški vrtec v Gropadi in Sempolaju 2. julija 19G3 Vreme včeraj: na)v;šja temperatura 31, najnižja 21.5. ob 19. uri 28.2; zračni tlak 1012 stalen, vlage 57 odst., veter 4 km zahodnik, neb0 Jasno, morje mirno, temperatura morja 27.2. r I h r ž si L §] lii i dnevnik Danes, TOREK, 2. julija Marija Sonce vzide ob 4.19 in zaton« ob 19.58. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 15.44 In zatone ob 1.32 Jutri, SREDA, 3. julija Nada DAN ČEŠKOSLOVAŠKE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU v ' Češkoslovaški promet skozi Trst bi se lahko zelo občutno zvišal Obisk veleposlanika ČSSR inž. Busniaka in tiskovna konferenca trgovinskega svetnika inž. Ralcarja ja prijateljstva in razumevanja, Včerajšnji dan na tržaškem velesejmu je bil posvečen Češkoslovaški, Ob tej priliki je prišel v Trst in si ogledal velesejem veleposlanik CSSR v Rimu inž. Jan Bušnjak, ki so ga spremljali trgovinski svetnik pri poslaništvu inž. Jaromir Balcar, trgovinski podravnatelj podjetja «Pragoex-port», ravnatelj trgovinskega urada CSSR v Milanu Schwarz in svetnik tega urada Voprada. Goste so sprejeli predsednik vele-sejemske ustanove Suttora in člani ravnateljstva. Takoj nato so si podrobno ogledali razne paviljone in se dolgo zadržani v češkoslovaškem. Ob 11. uri je imel inž. Jaromir Balcar tiskovno konferenco, katere so se poleg novinarjev in članov vodstva velesejma udeležili tudi predsednik trgovinske zbornice Caidassi in razni gospodarstveniki. Predsednik velesejma Suttora je pozdravil češkoslovaške goste in dejal, da je vodstvo velesejma zelo zadovoljno, da so obiskali Trst. Poudaril je prijateljske odnose med obema državama, ki se krepijo in ki imajo velik pomen tudi za Trst, ki služi Češkoslovaški za tranzitni promet. Zatem je spregovoril inž. Balcar, ki je rekel, da je zadovoljen, da se po letu dni lahko zopet sestane s tržaškimi novinarji. Leto dni sicer ni mnogo, vendar je bilo polno važnih dogodkov za ves svet. Češkoslovaški zastopniki upajo, da bodo njihovi napori za razvoj trgovine med obema državama rodili plodne sadove, kar bo prispevalo tudi k novemu mednarodnemu vzdušju, ki ga bodo označevale razumevanje in plodovite trgovinske in kulturne izmenjave v vseh smereh. Tudi kar se tiče razvoja prometa skozi tržaško pristanišče, je bilo precej storjenega. Cehi so že v prvih petih mesecih letos dosegli že dve tretjini blagovnega tranzita skozi tržaško pristanišče, t.j. 260.000 ton od skupnih 350.000 ton, za katere se je CSSR obvezala za vse leto. Nadalje je treba poudariti, da se je Češkoslovaška v vedno večji meri posluževala italijanskih ladij za prevoz svojega blaga. Spričo dobrih trgovinskih, kulturnih in političnih odnosov med obema državama in spričo ozrač- ki sta ga pomagali ustvarjati obe strani, je inž. Balcar dejal, da si dovoli tudi konstruktivno kritično pripombo, ki teži po razvoju češkega blagovnega prometa skozi Trst. Trst ima v primeri z drugimi italijanskimi pristanišči nekaj posebnih značilnosti. Cehi želijo Tržačanom, da bi Se razvijalo njihovo krasno mesto, a da bi se razvijalo hkrati tudi njihovo pristanišče s povečanjem prometa. Toda da bi to dosegli, je treba o-hraniti in povečati v bodočnosti možnosti tržaške konkurence nasproti drugim pristaniškim mestom, kot so Hamburg, Reka, Rotterdam, Amsterdam, Gdynja, Marseille itd. To možnost konkurence je treba zaščititi bodisi glede pristaniških naprav bodisi glede organizacije dela bodisi glede cen. Pri tem pa je treba upoštevati, da so kljub vsemu prijateljstvu računi vendarle računi in kupčije kupčije. Cehi sicer ljubijo Italijo, zlasti pa Trst, vendar morajo upoštevati kaj se jim gospodarsko izplača in kaj ne. Nato je inž. Balcar na kratko omenil razvoj trgovine med obema državama. Trgovina se razvija precej dobro, toda s tem ni rečeno, da se ne bi lahko razvijala bolje. Podatki za prve tri mesece letos me morejo služiti kot pokazatelji, kajti treba je upoštevati hudo zimo. Kar se podatkov tiče, pa je vendar značilno, da se je lani zvišala trgovinska menjava v primeri z letom 1961 za 11 odst. ter da se je od leta 1956 do sedaj kar potrojila. Vsem je očitno, da je še mnogo možnosti, da se trgovinska menjava poveča, saj je obema državama v korist. Eno izmed sredstev, ki omogočajo razširjenje trgovine je važni tržaški velesejem, ki nudi priliko, da se češkoslovaški zastopniki pogovorijo o možnosti za razvoj prometa z oblastmi, trgovci, podjetji, ustanovami, brodarji, špediterji itd. Češki predstavniki se bodo zadržali v Trstu štiri dni in upajo, da bodo njihovi razgovori rodili uspehe. Inž. Jaromir Balcar je na koncu izrazil željo za čim več ji razvoj in blaginjo Trsta. Sledila so vprašanja novinarjev. Na vprašanje nekega novinarja, ali lahko potrdi vest, da bi lahko če- škoslovaška povečala svoj promet preko Trsta na en milijon ton je inž. Balcar dejal, da bi bila' to Občuten padec pristaniškega prometa V primerjavi z junijem 1962. leta se je promet blaga v Javnih skladiščih zmanjšal za 34.000 ton. l’o zadnjih, še nepopolnih podatkih, je bilo junija letos izkrcanih 69.000 ton in vkrcanih 54.000 ton torej skupno 123.000 ton / blaga, medtem ko je znašal promet v istem obdobju lani 157.000 ton. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v Javnih skladiščih pro- , . meta za 956.000 ton, medtem ko je Skupnl pr0‘ bil° v istpm udobju lani 1.034.000 ssw&ssr*3\ar rjKK*»r«»* * * «• milijonov ton na leto. Vendar ni o omenjeni vsoti enega milijona ton še ničesar slišal. Na vprašanje nekega drugega novinarja je trgovinski svetnik obširno orisal razvoj češkoslovaške industrije, katere indeks znaša kar 426 točk. Tako proizvaja npr. CSSR kar o-sem milijonov ton na leto. Trd oreh pa je kmetijstvo, k.i je ostalo glede pridelka na isti ravni kot leta 1937, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da je v njem zaposlenih 70 odst. manj ljudi, kakor jih je bilo leta 1937. Na vprašanje nekega drugega novinarja je svetnik odgovoril, da gre največ pristaniškega prometa skozi Gdynio. Veleposlanik Češkoslovaške socialistične republike inž. Jan Buš-mak je ob priliki dneva Češkoslovaške na tržaškem velesejmu priredil ob 18- uri v hotelu de la Ville sprejem, ki so se ga ude- za 7,6 odstotka manj prometa. /manjšanje prometa v letošnjem juniju (21,1 odstotka) v primerjavi z junijem 1962. leta je pripisati zvišanju služnostnih tarif, ki ga je pred nedavnim uvedlo vodstvo Javnih skladišč. Negativne posledice tega poviška pa bodo vidne šele v bodočih mesecih. UMESTNA IN KOK1STNA ZAMISEL OBČINSKE UPRAVE Izreden uspeh IL razstave domačih vin v Nabrežini Vzporedne prireditve - Tako živahno kot v nedeljo ni bilo v Nabrežini že dolgo casa . Kraško nogometno društvo kljubovalo gostom iz Tržiča - Sinoči ob 24. se je razstava zaključila . Razdelitev nagrad prihodnji teden Predvajanje jugoslovanskih filmov na velesejmu V sejni dvorani tržaškega velesejma bodo danes z začetkom ob 20. uri predvajali jugoslovanske ‘uristične filme s pestro in bogato vsebino. Filmi so v bar- Sinoči opolnoči se je zaključila II, razstava domačih vin v Nabrežini, ki je letos dosegla prav lep uspeh. Kakor smo že poročali, se je razstave udeležilo s svojimi vini 17 vinogradnikov iz raznih vasi devinsko-nabrežinske občine, posebna komisija pa je izbrala vina, tako da so na razstavo prišla res najboljša. Ocenjevalna komisija se bo sestala te dni in bo objavila oceno vin, prve dni prihodnjega tedna pa bodo zmagovalcem razdelili nagrade, ki so jih prispevale razne ustanove in podjetja, občinska uprava in pokrajinska uprava. Otvoritev razstave je bila v soboto ob 11. uri in so se je med drugimi udeležili predsednik pokrajine dr. Delise, ravnatelj urada za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu dr. Zatta, ravnatelj kmetijskega nadzorništva dr. Perco s strokovnjaki nadzorništva ter predstavniki raznih ustanov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Pozno popoldne je bil na trgu v Nabrežini koncert godbe na pihala iz ležili predstavniki oblasti, konzu- vah in prikazujejo lepote Dal- Trsta, zvečer pa so predvajali farnega zbora ter gospodarskega | macije, Bosne, Makedonije ter ju-1 barvni dokumentarni film o na-in javnega življenja v Trstu. I goslovansko folkloro. | ravnih lepotah našega področja. lllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||I|||||||||||||||||||||||||||||||||,,l|l,„|||||mm||M||r|||1||||||||||||||,|||||||||||||||M||||||||||||||||||||||||||||1||||||||||||||)||||M POROČILO PODŽUPANA PROF. CUMBATA Stališče občinskega odbora do prizivov proli razlaslilvam Proti razlastitvi zemljišč je bilo vloženih 75 prizivov - Občina je sprejela samo 4 prizive V nedeljo se je ob 17. uri na športnem igrišču začela nogometna tekma med kraškim moštvom in enajstorico ladjedelnice iz Tržiča, Tekmi je prisostvovalo veliko število domačinov, ki so navijali za domače moštvo, ki je v prvem polčasu vodilo proti močni nasprotni ekipi z 2:0, tekma pa se je zaključila z 2:2, ker so gostje iz Tržiča z vso silo pritiskali na domače moštvo. Ob 20.30 se je začel na trgu koncert domače godbe na pihala, ki je navdušila številno občinstvo in je morala ponoviti himno nabrežin-skih internirancev od «Slivnega do Križa». To himno so člani godbe igrali in obenem peli, peli pa so jo tudi domačini, ki so napolnili trg in navdušeno ploskali. Tako živahno in toliko gostov kot v nedeljo popoldne in zvečer ni bilo že dolgo časa v Nabrežini. Vinska razstava in vzporedne prireditve so privabile veliko število okoličanov in Tržačanov, ki so oblegali stojnico vinske razstave ter druge stojnice, pri katerih Zborovanje o analizi posrednih stroškov podjetij Včeraj zjutraj se je začelo v dvorani za zborovanja tržaške trgovinske zbornice vsedržavno zborovanje o metodah analize in zmanjšanju posrednih stroškov podjetij. Zborovanje so sklicali pod pokroviteljstvom predsedstva ministrskega sveta — državni odbor za produktivnost ter ga je podprla tržaška velesejemska u-stanova. Na srečanju je spregovorilo večje število govornikov, ki so obravnavali razne tehnične in znanstvene probleme, ki zadevajo o-mejitev stroškov posameznih podjetij, posebno na področju uradniške delovne sile. Inž. Pierluigi Malinverni iz Milana je med drugim trdil, da bo mogoče doseči so prodajali čevapčiče in «pido- znižanje neposrednih stroškov S tiskovne konference trgovinskega svetnika inž. Balcarja na tržaškem veles ejmu «iiuiilllililuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiimiiiiiuiiiiiiiimiiHillHmlllinililininiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii S SEJE OBČINSKEGA SVETA Vprašanja svetovalcev in odgovori odbornikov Dodeljena dela za popravilo ceste Lonjer - državna cesta za Reko - Odobren novi statut Skupnosti jadranskih pristanišč Na začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan sporočil svetovalcem, da je bil včeraj dopoldne na županstvu sestanek v zvezi z ustanovitvijo v Trstu medicinske fakultete. Ta sestanek je bil v zvezi s ponudbo občinske uprave, da je pripravljena dati univerzi zemljišče brezplačno za gradnjo prostorov nove fakultete. O tem je bilo obveščeno tudi ministrstvo za zdravstvo, ki je te dni. 'sporočilo, da želi vedeti, koliko bi stala nova fakulteta in koliko so pripravljene prispevati krajevne ustanove. Župan je poudaril, da so na sestanku govorili, naj bi najprej v Trstu omogočili delovanje prv;h dveh let študija medicine, s kratko perspektivo, da se ustanovi celotna fakulteta. Za p.'mer je navedel, kako so na Reki najprej ustanovili prvo dvoletnico kot oddelek zagrebške univer.se, sedaj pa imajo že popolno fak’ute i Na seji so svetovalci predložili tudi nekaj vprašanj. Socialist Pit-toni je opozoril župana, da je pristojno ministrstvo v preteklih dneh sestavilo «memoranduma o ladjedelnicah, ki ga mora italijanska vlada predložiti EGS do konca julija. Ta «memorandum» je zelo važen, ker se panaša na zmanjšanje proizvodne zmogljivosti italijanske ladjedelske industrije v zvezi s prenehanjem državne podpore tej industriji. Kar se tiče Trsta, vprašanje zanima nekaj tisoč delavcev ladjedelske industrije. Zato bi bilo nujno, meni svetovalec, da bi o tem razpravljali tudi s sindikalnimi predstavniki. Zaradi tega je svetovalec vprašal župana, ali se mu ne zdi primerno posredovati pri pristojnih oblasteh, da bodo delavci obveščeni o usodi tržaških ladjedelnic. Zupan je izjavil, da so mu na vse njegove intervencije v tej zvezi v Rimu vedno zagotovili, da tržaške ladjedelnice ne bodo prizadete. Sicer pa bo župan bolj podrobno odgovoril na prihodnji seji. Komunistični svetovalec inž. Cuffaro je zaprosil odbornika za industrijska podjetja naj se pozanima pri ravnateljstvu Acegata, da bodo čimprej zgradili potrebne naprave na področju med Obrežjem Grumula in Ulice Cadorna, da bo tamkajšnje prebivalstvo dobilo ustrezno električno napeljavo, ki je sedaj zelo pomanjkljiva. Odbornik je dejal, da se bo zanimal. Socialistični svetovalec dr. Pin-cherle je vprašal župana, kaj je odbor sklenil v zvezi z njegovo resolucijo, ki jo je svoj čas predložil, v kateri je predlagal, naj občinski svet zahteva od vladnega komisarja, da napravi preiskavo v zvezi z govoricami, da so bile nekatere osebe, ki so jih priprli, na policiji pretepene in so jih morali odpeljati v bolnišnico. Na seji so nekateri odborniki odgovorili na vprašanja, ki so jih svetovalci predložili na preteklih sejah. Tako je odbornik za javna dela inž. Colautti odgovoril socialističnemu svetovalcu Hreščaku v zvezi z zahtevo po ureditvi nekaterih cest na področju Lonjerja in Ulice dei Gravisi. Odbornik je dejal, da je bila že izklicana dražba za popravilo ceste, ki pelje iz Lonjerja na državno cesto za Reko in da se bodo dela začela v začetku jeseni; da bo občinska uprava poskrbela za popravilo poljske ceste, ki pelje proti Ric-manjem; da popravilo Ulice dei Gravisi za sedaj ni v načrtu. Svetovalec je izjavil, da je zadovoljen s prvima dvema odgovoroma, da pa ne more biti zadovoljen s tretjim, ker je omenjena ulica v tako slabem stanju, da je bolj podobna strugi potoka kot pa cesti za ljudi. Občinski svet je včeraj tudi odobril novi statut Skupnosti jadranskih pristanišč. Pred glasovanjem je zlasti komunistični svetovalec Cuffaro predlagal nekaj sprememb, med katerimi tudi, da se zagotovi zastopstvo v tej skupnosti vsem sindikalnim organizacijam. Ker župan ni dal zadovolji- Včeraj je na seji tržaškega občinskega sveta podžupan prof. Cumbat obrazložil stališče občinskega odbora do prizivov, ki so jih vložili vrtnarji in druge osebe v zvezi z načrtom, ki določa zemljišča na Rocolu-Melari, pri Spodnji Magdaleni in pri Spodnji Magdaleni pod Rovtami za zidanje ljudskih stanovanj. Podžupan je dejal, da so občinski strokovnjaki in juristi temeljito proučili vse predložene prizive na osnovi sledečih kriterijev: 1. prednost splošnim koristim nad koristmi zasebnikov; 2. upoštevanje tudi zasebnih koristi, kadar so te povezane s širšimi koristmi javnega značaja, čeprav pe splošnega (ko't“ je to primer podjetij, ki zaposlujejo delavce)'; 3. upoštevanje posebnih zasebnih koristi, kadar gre za koristi, ki prizadevajo obrobne točke področij, ki jih predvideva načrt in ki ne kompromitirajo izvedbo načrta; 4. upoštevanje gospodarske koristi občinske uprave (kot na primer previsoki stroški za razlastitve). Prof. Cumbat je sporočil, da je bilo predloženih skupno 75 prizivov, in sicer: 11 za področje Rocol-Melare, 2 za področje Spodnje Magdalene in 62 za področje Spodnje Magdalene pod Rotvami. Nato je dejal, da so sprejeli 4 od 11 prizivov s področja Rocol-Mela-ra. Trije sprejeti prizivi se nanašajo na kraje, ki ne zmanjšujejo gradbenih možnosti, s čimer so se lahko ohranile tri stanovanjske hiše (ena z mizarsko delavnico), ki so bile nedavno sezidane, v četrtem primeru pa se je preprečilo, da bi se omejila gospodarska dejavnost kmetijskega posestva. Na področju Spodnje Magdalene, kjer sta bila predložena 2 priziva, občinski odbor predlaga sprejem priziva kokošerejske farme, ki pa je bila vključena skoraj v celoti v zeleno področje načrta. Sprejetje tega priziva pa je pogojeno dejstvu, da se farma ne bo mogla razširiti. Hkrati pa je bilo upoštevano tudi dejstvo, da bi morala občinska u-prava plačati preveliko vsoto denarja za razlastitev velikega kokošnjaka. Vprašanje področja Spodnje Magdalene pod Rovtami, je dejal podžupan, pa je bolj resno. Skoraj v vseh predloženih prizivih se omenja, da so zemljišča, ki jih vključuje načrt, namenjena vrtnarstu. Na teh zemljiščih, po podatkih Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, vrtnarji pridelajo letno za 95-110 milijonov lir vrednosti povrt-nin. Na tem področju ni bilo mogoče sprejeti nobenega priziva, ker so. občinskemu svetu. V komisijo so vsa zemljišča v enakem položaju. Nato je podžupan poudaril, da je bilo to področje vključeno v novi regulacijski načrt kot področje S E (intenzivno rezidencialno področje brez višinske omejitve gradenj, z gradbenim indeksom 12 kub. metrov na kv. meter). Potem ko je pojasnil, da so v bližini tega področja že zgrajene in se gradijo visoke stavbe in razne javne zgradbe, je podžupan dejal, da ni težko predvidevati, če ne bodo ta zemljišča razlaščena za zidanje ljudskih stanovanj, da se bo celotno to področje v nekaj letih spremenilo v gosto naseljeno središče v izključno korist zasebne špekulacije. Po njegovem mnenju, se s tem ne bi v nobenem primeru rešil vrtnarski značaj tega področja in bi bila hkrati kompromitirana vsaka možnost načrtne in vsklanjene gradnje v socialne koristi. Pri tem, je dejal podžupan, ne gre za mojo osebno oceno ali pa za nerazpolo-ženje do vrtnarjev, kot je to napisal neki časnik. O tem vprašanju je treba jasno govoriti. Koristi, ki jih nekateri v tej zvezi branijo, so v določenih mejah lahko tudi upravičene v skladu z obrambo zasebne nepremičninske imovine, ki je tudi povezana s tradicionalno dejavnost. Hkrati pa podžupan pravi, da ni mogoče ignorirati, da so ti interesi v nasprotju z drugimi interesi splošnega in prvenstvenega značaja, ker se nanašajo na področje, proti kateremu se mesto širi. Podžupan je svojo obrazložitev takole zaključil: Razumljivo je, da če se bo hotelo črtati področje Spodnje Magdalene pod Rovtami iz načrta, bo treba tudi spremeniti novi regulacijski načrt in spremeniti omenjeno področje iz «B-E» v «F» (polkme-tijsko področje, z maksimalno višino gradenj 10 metrov in z gradbenim indeksom 0,5 kub. metra na kv. meter. Samo tako, čeprav ta način kompromitira socialni smoter načrta, se bo omenjeno področje odtegnilo vsaki obliki gradbene špekulacije in se mu bo zagotovil tisti kmetijski značaj, ki nekateri trdijo, da ga je treba ohraniti. Zato mora biti ta značaj dejansko o-hranjen in ne sme v nobenem primeru predstavljati prikrit namen za dosego drugih smotrov. Po prečitani obrazložitvi je občinski svet na predlog svetovalcev Traunerja in Lonze sklenil sestaviti posebno komisijo občinskega sveta, ki bo to vprašanje podrobno proučila in ga nato predložila bili določeni sledeči svetovalci: Vi-senti, Cumbat, Muslin, Tolloy, Lonza, Morelli, Trauner in Hreščak. Objavljamo gornjo obrazložitev podžupana prof. Cumbata, da bodo prizadeti vrtnarji obveščeni o stališču občinskega odbora do njihovih prizivov. K obrazložitvi za sedaj ne dodajamo nobenega komentarja, ker bomo o tem še pisali, potem ko bo sestavljena komisija predložila svoje sklepe občinskemu svetu. Poziv tržaškega odbora za mir Tržaški odbor za mir je imel 30. junija izredno sejo, na kateri je proučil pobude v korist miru v okviru 15. tržaškega velesejma, ki že po svojem značaju predstavlja priložnost za koristno srečanje predstavnikov raznih narodov. Odbor je sklenil, da bo pozval dobrodošle goste, naj pri svojih vladah tolmačijo željo po miru, ki preveva tržaško prebivalstvo. Odbor tudi meni, da ni bilo potrebno, da je vlada poslala v naše pristanišče vojne ladje, s čimer je pač hotela oživiti velese-jemsko vzdušje v mestu. če». Mnogi gostje so si ogledali tudi razstavo slik slovenskih slikarjev, ki je bila v prosvetnem društvu «Igo Gruden». Omeniti je tudi treba, da so imeli v nedeljo pozno popoldne v Nabrežini birmo, zaradi česar je bilo dosti botrov in birmancev. Razstava se je v nedeljo zaprla ob 24. uri, toda vesele družbe so se vračale domov_ šele ob zori. Kljub temu ni prišlo do neredov in nesreč, prijatelje dobre kapljice pa ni bolela glava po poštenem vinu, tako da se je veselica brez «mačka» nadaljevala včeraj. Kot običajno, so včeraj prišli bolj na svoj račun domačini, na trgu pa je bilo živahno ves popoldan in zvečer do uradnega zaključka razstave. Včeraj popoldne je F. Fran-ceschin tudi odprl svoj nov trgovski prostor za prodajo gospodinjskih strojev, radio aparatov itd. v občinski hiši, kjer je bila nekdaj šola, na nabrežinskem trgu. Otvoritve so se udeležili med drugimi nabrežinski župan, nekateri odborniki, poveljnik karabinjerske postaje in financarjev ter številni domačini, ki so France-schinu čestitali in mu želeli u-speha. Zraven tega trgovskega lokala bodo v kratkem odprli drugo novo trgovino, v gornjem nadstropju pa bodo imele svoje sedeže razne politične in sindikalne organizacije, ki so se udeležile natečaja za dodelitev prostorov. Sklep občinske uprave, da se II. vinska razstava priredi v Nabrežini, je bil popolnoma upravičen in umesten, kar dokazuje u-speh, ki ga je ta razstava dosegla. Prav tako je bilo zelo umestno, da so vzporedno z razstavo organizirali tudi športne in kulturne prireditve. Nabrežinci in okoličani so s tem zelo zadovoljni in upajo, da se bo po tej poti tudi nadaljevalo. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK vsaj deloma z izboljšanjem strokovne izobrazbe uradnikov. Na zborovanju so obravnavali tudi razna tehnična vprašanja. Pomemben pa je bil tudi govor dr. Nassiguerre, ravnatelja tržaškega podjetja SATA, ki je obravnaval vprašanje odnosov med podjetji in davčnimi oblastmi. Prijave za tečaj za popravne izpite sprejemamo še nekaj dni. Možnost prijave bodo imeli tudi mali maturanti po razglasitvi izidov malih matur. Pozivamo starše, da s prijavami pohitijo. Uprava Slov. dijaškega doma v Trstu SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU Ul. Ginnastica 72 — tel. 93167 ima v juliju URADNE URE vsak delavnik od 11. do 13. ure; ob ponedeljkih in petkih pa še od 17. do 18. ure Darovi in prispevki Ob 15. obletnici smrti brata Ivana-Dušana daruje Jože Gorkič 5000 lir za Dijaško Matico. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 30. junija in 1. julija se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 19 oseb UMRLI SO: 71-letni Umberto Pug-gelii, 82-letni Giuseppe Gajo, 77-letni Giuseppe D« Marchi, 72-letni Giovan-j ni Michelini, 6-letna Litin Crevatin, 73-letni Emanuele Paulon, 41-letni Alfonso Dodič. 58-letna Maria Lenas-si por. Osvald, 75-letna Emma De- it linam h mini 11 n n lian i n i iiiiii iiiiiHittiiiiiiiiiiiiiiiii nam m m iiiiiiiiiii mi n m lin n ni ni iiiiiiiiinii milit mi OBISK A. RIFAIIIJA NA TRGOVINSKI ZBORNICI Razgovori o trgovini med Libanonom in Trstom Možno je tudi sodelovanje v industriji Predsednik Bejrutske trgovinske zbornice g. Abdel Wahab Ri-fahi, ki je ob priliki tržaškega velesejma obiskal naše mesto, je včeraj vrnil obisk tukajšnji trgovinski zbornici. Ob tej priliki ga je spremljal libanonski konzul v Trstu g. Emile Karam. Na srečgnju, kateremu sta prisostvovala tudi generalni ravnatelj tržaškega velesejma dr. Chia-ruttini in generalni tajnik zbornice dr. Carlo Steinbach, so razpravljali o številnih gospodarskih in zemljepisnih razlogih, ki pogajajo razvoj trgovskih stikov med Libanonom in našim mestom. Posebno pa so poudarili, da Bejrut odigrava na Bližnjem vzhodu podobno vlogo kot Trst v pogle-vega odgovora, so se svetovalci 1 du srednjeevropskega trgovinske-KPI vzdržali glasovanja, Ostali | ga prometa. Tudi Bejrut pred-svetovalci so glasovali za statut stavlja izhodno točko za trgovi-razen indipendentista Marchesicha, I no številnih pokrajin Bližnje-ki je glasoval proti. 1 ga vzhoda. Promet med Trstom in Libanonom je na vsak način narasel od 1961. leta za 20.000 ton. Čeprav so na sestanku priznali, da ladje številnih. tržaških družb redno pristajajo v Libanonu, ali bolje rečeno v Bejrutu, je predsednik bejrutske trgovinske zbornice poudaril, da druga jadranska pristanišča ostro konkurirajo s Trstom. Tu gre predvsem za Reko, ki je zadnje čase pritegnila k sebi številne tranzitne pošiljke za Libanon. Na sestanku so tržaški predstavniki in libanonski funkcionarji proučili možnosti sodelovanja na industrijskem področju. O tem vprašanju pa bodo še razpravljali, ker je treba prej ugotoviti splošne pogoje, ki bi morebiti nudili tržaškim, ali na sploh italijanskim podjetjem, dobičkonosne pogoje za njihovo dejavnost v Libanonu. pangher por. Lovisatto, 78-letni Do- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iii,iii,iiiiii,i,ii,iiil||,||iiu„M|l||l|,,|IMi|im„„„„iii,iii,iii|l||„|l„|„Ma„IMInlllllmlll| menico Dieandi a, 39-letna Maria Ran- zatto por. Bon, 75-letna Geza Bu- ZASEDANJA V OKVIRU VELESEJMA jj" letna Andreina Mersioh, 73-letna Maria Jakomin por. Ludòvisi, 81-letnl Giovanni Viola, 82-letna Elena Romancio por. Querini, 94-letna Maria Palese de Grettaberg vd. Enenkel. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od jutri, ponedeljka dal Je J INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salu- K1no?: • - Nazionale 16.00 «La grande guerra» Alberto Sordi, Vittorio Gassman, Silvama Mangano. Arcobaleno 15.3o «La nave matta di mister Roberts» Henry Fonda, James Cagney, William Powell, Jack Lemmon. Technicolor. Fenice 16.00 «Vento di terre lontane» Technicolor Excelsior 16.00 «Notti nude» East-mancolor. Prepovedano mladim. Grattacielo 16.00 «H cow boy col velo di sposa» Technicolor. Mau-reen O'Hara. Supercinema 15.30 «9 ore per Rama» Cinemascope. Technicolor. Alabarda 16.30 «Il passo del diavolo» Western. Robert Taylor. Filodrammatic0 16.30 «Il fantasma dei mari della Cina» Pustolovski film. David Brian, Lyhn Bernay. Aurora 17.00 «7 donne dall’inferno». Cristallo 16.30 «100 ragazze e un marinaio» Elwis Presley. Technicolor. Capitoi 16.30 «La banda degli inesorabili» Daniel Getln. Garibaldi Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Operazione Cicero» James Masom. Massimo 16.30 «Bandiera di combattimento» Film o pomorski vojni. Sterling Hayden. Impero 16.00 «Mamma Roma» Prepovedano mladini. Moderno 16.30 «Tom e Jerry nemici per la pelle» Barvne slikanice. Astoria 17.00 «Tutti a casa» Alberto Sordi. Astra 15.30 «M ritorno di Texas John» Vittorio Veneto 16.15 «Agente 007 licenza di uccidere». Technicolor. Abbazia Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «I nuovi angeli» Prepovedano mladini. Marconi 16.30 «Il mistero dello scorpione verde» Adriana Hoven, Renate Ewert. Ideale 16.30 «I fuorilegge del Far West». kino na prostem Satellite (Naselje S. Sergio) 20.30 «La mia terra» Technicolor. Rock Hudson, Jean Simmons. Marconi 20.15 «Ij mistero dello scorpione verde» Adriana Hoven, Renate Ewert. Pedagoški odsek sindikata slovenske šole vabi na RAZSTAV« NAJBOLJŠIH RISB učencev naših šol od 6. do 15. leta starosti. Izdelki bodo razstavljeni v osnovni šoli v Ul. sv. Frančiška 42 samo še danes 2. julija od 9. do 13. in od 17. do 2Ò. ure. Člani izbirne komisije so bili: Lojze Spacal, akademski slikar Marija Corsini, didaktična ravnateljica Ksenija Diracca, profesorica risanja Anica Kalan, učiteljica Mali oglasi ŠTUDENT arhitekture iz Trsta išče sobo v Ljubljani, po možnosti blizu fakultete. Ponudbe na AD1T, Ljubljana, — Stritarjeva 3-1. Razprava o zaščitnih ukrepih proti nezgodam na delu Izboljšati je treba razne naprave in poučiti delavce o nevarnosti Včeraj zjutraj se je pričelo sejni dvorani velesejma medde-želno zasedanje o varnosti na delu pri gradnji ladij in v kovinarski industriji. Zasedanje sta priredili ustanovi BNPI in CIAS z namenom, da se poudari važnost zaščite proti nezgodam na delu. Zasedanja so se udeležili tudi razni 'kvalificirani predstavniki podjetij, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, in sicer ravnatelj INAIL v Trstu dr. Grandi, predstavnik inšpektorata za delo inž. Bonetti, načelnik oddelka za borbo proti nezgodam pri Aquili O-sanna, ravnatelj inšpektorata za delo dr. Augelli. Zasedanje se je pričelo s pozdravnimi besedami dr. Ferluge ravnatelja tržaškega ENPI, -ki je rekel, da je namen zasedanja tudi v tem, da se na njem srečajo razni funkcionarji, ki odgovarjale1 ,^a, ,Y®rn°st na delu pri raznih podjetjih. Poleg tega pa bodo na njem proučili razne sodobne metode za izboljšanje varnosti na delu v podjetjih. Nato je spregovoril dr. Augelli, za njim pa predstavnik videmskih industrijcev inž. Panzeri, ki je poudaril pomanjkanje prave zavesti o nujnosti zaščite proti nezgodam Sleklo Je prvo poročilo inž. Enza Picottija iz družbe Montecatini «o prispevku človeškega činite-tja v vzrokih nezgod». Dr. Picot-ti je poudaril, da je treba za preprečevanje nezgod predvsem dobro poučiti delavce, hkrati pa tudi izboljšati razne naprave. Kar se samih delavcev tiče, se dogaja največ nezgod ravno v prvem letu njihove zaposlitve, to je okrog 50 odst. Zato bi morali že v šolah poučevati otroke o vzrokih nezgod na delu, kakor jih sedaj poučujejo o vzrokih cestnih nezgod. Sledilo je nato poročilo inž. Maurizia Bevilacque podjetja SAFAU iz Vidma, ki je govoril o «klasifikaciji in oceni v izbiri zaščitnih naprav». Popoldne je imel poročilo inž. Antonio Cergna iz podjetja CRDA o temi: «Nevarnosti in problemi električnega varjenja z uporabo zaščitnih plinov» ter je pri tem navedel razne oblike zaščite ta omenil nekatere metode ki so jih preizkusili v Nemčiji. Izžrebane nagrade na tržaškem velesejmu 1. nagrada 2 naslanjača — Romana Lubiana, Ul. Ponzanino 9; 2. nagrada zbirka ženskih nogavic in kravat — Luciano Bunz, Ul. Bonomea 6; 3. nagrada letni almanah — Maria Germani, Trg Stare mitnice 8; 4. nagrada 20 kg riža — Umberto Zoppelli, Ul E. Toti 1; 5. nagrada — Liliana Verginella. Ul. Buonarroti 50/III. te Ul. Giulia 1; Serravamo, rrg Ca- vana 1; G. Papa, Ul, Felluga 46. LOTERIJA BARI 41 48 28 3 25 CAGLIARI 49 31 6 33 48 FLORENCA 74 80 63 3 36 GENOVA 36 52 31 10 74 MILAN 66 42 84 88 80 NEAPELJ 55 15 59 14 3 PALERMO 66 79 23 1 21 RIM 61 62 73 56 32 TURIN 71 27 29 72 4 BENETKE 62 44 82 47 71 ENALOTTO X X 2 X 2 X 222 2 12 «Skupna vsota, določena za do- bitke Enalotta 1. julija znaša 61.382 995 lir. Dvanajstice ni bilo nobene. Enajstič je bilo 27 in dobe po 1.136.700 lir vsaka, desetic pa je bilo 657 in dobe po 46.700 lir vsaka KOPALNE OBLEKE, perilo, poletne bluzice iz pletenine, nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške in otroke p0 najnlžjih cenah v Trstu dobite pri «MAGLIABELLA» na Kor-zu Garibaldi li (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Postreženi boste v vašem Jeziku. MEHANIKE-kolarje (aggiustatori) kovače išče mehanična delavnica. Trst, Ulica Ronco št. 10. POKRIVANJE podov In podi lz plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje, preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst, žimnice za kopanje od 3900 Ur dalje, žimnice iz platna spremenljive v naslanjač za morje od 5500 lir dalje dobite pri «ITALPLAST», Trst, Trg Ospedale 6, tel. 95-919. 14. Julija bo priredilo Prosvetno društvo «Matjašiča Iz Barkovelj izlet k izviru Soče. Odhod ob *30, povratek okrog 23. ure. Za izlet je potrebna prepustnica. Za osebe, ki nimajo prepustnice, a so pripravljene plačati stroške za kolektivni vizum, le možna vključitev v Izlet s skupnim potnim lutuin. Vpisovanje vsak dan razen nedelje od 20 do 21.30 na sedežu pri Rumeni hiši. Ob po-vratku se bodo izletniki ustavili za dve uri v Noyi Gorici. Odlhod bo Izpred Rumene hiše. Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 28. julija 1963 izlet v Gozd Martuljek in v Vintgar. Vpisovanje v prostorih prosvetnega društva, Via di Servola št. 124/1, vsak dan od 20.30 do 21.30 razen ob sobotah in nedeljah. OBIŠČITE RAZSTA VA SPECIALIZIRANE OPREME ZA HIŠO Med obiskovalci se žrebajo krasne nagrade, med katerimi avto FIAT 500 in osem televizorjev — 5 — 2. julija ms VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA V Kopru je bilo do konca junija 300 tisoč ton pristaniškega prometa Obisk Agostina Novelle - Nova gostinska šola v Izoli - Popravila cest - Razne nesreče V Strunjan je prispel za nekaj dni generalni tajnik italijanske Generalne konfederacije dela Agostino Novella. V imenu republiškega odbora Zveze sindikatov ga je pozdravil ob prihodu v Jugoslavijo Branko Babič, v imenu okrajnega sindikalnega sveta v Kopru pa predsednik tega sveta Marijan Božič. V vili Tartini, kjer se bo zadrževal italijanski sindikalni funkcionar, bo imel več razgovorov s predstavniki republiškega sindikalnega vodstva, možno pa je tudi, da se bo razgovarjal s predstavniki Zveze sindikatov Jugoslavije. * * * Koprska luka je dosegla do konca junija že 300 tisoč ton prometa. Ker znaša letni plan 340 tisoč ton prometa, ga bodo predvodoma dosegli že 15. julija. Lani so v koprski luki pretovorili okrog 240 tisoč ton blaga.. . * * * V Izoli so svečano odprli poslopje, v katerem bo začela v kratkem delovati nova gostinska šola. Stroški za gradnjo so znašali okrog 230 milijonov dinarjev. V šoli bodo organizirali najrazličnejše tečaje za gostinsko-turistično osebje. Teoretični pouk bodo združevali s praktičnim, saj se bo šola v poletnih mesecih spremenila v nekakšen hotel, ki bo tudi sprejemal goste. V sklopu šole je internat za 80 slušateljev, nadalje restavracija, kuhinja in razni prostori za praktičen pouk. Vsekakor gre za nujno potreben objekt, saj danes ustvarjata turizem In gostinstvo v koprskem okraju letno 5 milijard prometa, to vsoto pa je možno še orecej povečati. * * * Na cestah koprskega okraja nadaljujejo s popravili cest, ki jih je močno poškodovala letošnja zima. Zdaj so popravili že dobršen del poškodb, ki so nastale na cesti med križiščem Ankaran in Valdoltro. Prav tako so v teku številna rekonstrukcijska dela med Planino in Postojno. Na tem odseku nasipavajo debelo plast kamenja, ki jo potem prevlečejo s hrapavim asfaltom. Proti koncu gredo tudi dela na cesti Postojna-Reka, ki je bila prav tako močno poškodovana. » * M Na železniški postaji v Divači se je pripetila huda železniška nesreča. Ekspresni vlak London-Reka je namreč podrl 8-letno Slavico Pavlin. Nesreča se je pripetila ob 17.30. Slavica je v spremstvu strica Edvarda potovala iz Pulja in je čakala vlak za Sežano. Stala je skupaj z drugimi potniki na tiru pred peronom. Ekspresni vlak je vozil zelo hitro in ni mogel pravočasno ustaviti. Deklica se je huje poškodovala na levi roki in na drugih ■delih telesa in so jo odpeljali v izolsko bolnišnico. * * * Lepa nedelja je privabila na koprsko'obalo na tisoče avtomobilistov iz raznih krajev Slovenije in s Tr- proti večeru so bile, cestu nabito polne vozil in v glavnem je bilo treba voziti v koloni. Da p* je pri tem potrebna primerna doza previdnosti je moral v bližini Imexa občutiti Tržačan Nicolo Chiurco iz Ul. Ponziana 50. Pred njim je namreč vozila v koloni Ljubljančanka Gizela Bravničar in ker so druga vozila zaustavljala, je tudi ona pritisnila na zavore. Tržačan bržkone tega ni opazil, ali pa je opazil prepozno in se je zaletel v njen avto. K sreči so zabeležili le gmotno škodo. * * * S hujšimi posledicami pa se je končala nesreča na nevarnih planinskih serpentinah. Vozniki nam reč vse premalo upoštevajo svarilne napise in prometne znake, ki opozarjajo na previdno vožnjo na tem nevarnem odseku ceste med Trstom in Ljubljano. Nekateri si prav radi dajo duška z neprimerno brzino na ostrih ovinkih, ki jih potem ne morejo speljati. Tako se je zgodilo tudi Matiji Simčiču z Reke. Iz ovinka ga je vrglo v obcestne kamne, kjer je tri kamne podrl in se zvalil pod nasip. Poškodovan je bil tako voznik kakor sopotnika Jože Simčič in Roza Simčič. * * * Brez telesnih poškodb pa se je kbnčala nesreča, ki bi lahko imela hude posledice. Avtomobilistu Mar- biro tri naloge. janu Dorsonu so namreč odpoveda li zavore. Bil je na poti z Vršiča proti Trenti, zavore pa so mu odpovedale na odcepu ceste k izviru Soče. Zavozil je na levo in se prevrnil na bok. Na avtomobilu le škode za okrog 200 tisoč lir dinarjev. Z vespo povozil deklico Včeraj okrog 17. ure se je v Se-sljanu zgodila prometna nesreča, katere žrtvi sta bili mala 9-letna deklica Lorena Urdich iz Staran-cana, Ul. 6. junija 17 ter 41-let-ni Giuseppe Stabile iz Ville Vicentine. Mala Lorena je v spremstvu neke gospe hodila ob glavni cesti v Sesljanu. Nenadoma se je izvila iz rok spremljevalke in prekoračila cesto. V tistem trenutku je privozil v smeri proti Devinu Stabile na vespi UD 56771. Stabile je takoj pritisnil na zavore, toda ni se mogel izogniti Urdichevi, trčenje je bilo neizbežno in podrl je deklico. Oba ponesrečenca so prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so Ur-dichevo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desne noge. Ozdravela bo v 30 dneh. Stabile pa se je ranil po desnem ušesu in ima verjetni zlom desne rame. Tatovi na delu Avtomobilske miši in razni tatovi si ne privoščijo trenutka počitka. Na komisariatu pri Sv. Soboti je 25-letni Mario Patrono iz Ul. Flavia 22/2'prijavil, da so mu neznanci odpeljali motorno kolo TS 8031, ki ga je pustil v bli- žini doma. 19-letni Mario Per-tot pa j« pustil motor TS 12852 v Ul. Molino a Vapore. Tam pa ga ni več našel. Tatvino je prijavjl na komisariatu na Trgu Stare mitnice. Gianf-rancu Bergantiniju so neznanci s silo odprli deflektor njegovega avta Roma 542638, ki ga je pustil v bližini svojega stanovanja v Ul. Lazzaretto Vecchio št. 6. Iz avtomobila so mu odnesli transistor, vreden 35.000 lir. Tatvino je prijavil na komisariatu Starega mesta. 41-letnemu Antoniu Papagnu iz Ul. Caravaggio 14 ter Giorgiu Matteliniju iz Ul. delle Docce 3/1 so neznanci odpeljali prvemu motor «Laverda», ki ga je parkiral v bližini doma, drugemu pa lambreto TS 26037, ki jo je pustil na ulici, kjer stanuje. V jezi je udaril žensko s pestjo Te dni so policijski agenti prijavili sodnim oblastem zaradi žalitev, groženj in udarcev 49-letne-ga Alda Komela iz Ul. Petronio 6. Nedavno tega je Komel prisostvoval televizijskemu programu v nekem lokalu. Nenadoma, vsaj tako se je njemu zdelo, so ga zmotile nekatere osebe, ki so sedele zraven njega. Komel se je razjezil in s pestjo udaril 50-let-no Albo Marsiglianovo por. Pi-sacane iz Ul. T. Luciani 18. Poleg tega je grozil tudi njenemu možu. Lastnik lokala je poklical policijske agente, ki so Komela prijeli. Od tod prijava. POTRJENA ODLOČITEV MINISTRA ZA FINANCE MARTINELLIJA Rabeljski rudnik pod začasno zaupno upravo državnega podjetja ANMI Zadovoljstvo delavskih strank - Ugoden odmev na Sardiniji, kjer razpolagajo z napravami za predelavo svinčene svetlice ■ Nezadovoljstvo furlanske Krščanske demokracije Uradna italijanska tiskovna a-gencija ANSA je dokončno potr-dila odločitev ministra za finance Martinellija, da se rajbeljski rudnik preda v začasno zaupno upravo rudarskemu podjetju z dižavno udeležbo ANMI. Odločitev je bila sprejeta za poldrugo leto trajajočo dobo, da bi se s tem ne postavila pred izvršeno dejstvo bodoča deželna vlada, kateri po statutu pripada pravica odločanja o izkoriščanju zemelj. sVih bogastev. Odvzem koncesije belgijski družbi in dodelitev sicer začasne koncesije družbi z državno udeležbo je povzročila zelo ugoden odmev med demokratičnimi silami naše dežele. Socialistični senator Bonaccina je izrazil zadovoljstvo nad takšno rešitvijo vprašanja, ko je izvedel za sklep ministra Martinel-1;ja, ker se povsem stelada z nje. iiiiiiiliiiliilliliiiniiiiliiiliiiliiiliiiilliiiiiiiilliiiiillllimimiiililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiMUiiiiiiniiilMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED POROTNEGA S0DISCA Za skupino mladih tatov predlaganih 32 let zapora Državnemu pravdniku se obtoženci smilijo, a stroga kazen naj bi pripomogla, da se poboljšajo Dvaintrideset let in dva meseca zapora je zahteval včeraj javni tožilec dr. Visalli na procesu proti skupini mladih tatov, ki je sedaj v teku pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli, o-bramba: Amodeo, Ghezzi, Anto- nini, Morgera, Nardi, Masucci, V. Bologna, Sferco in Severi). «Gre za mladeniče — je dejal javni tožilec — ki niso še dorasli ter je treba zato, da porotniki pokažejo do njih določeno raz umevanje, toda pod pogojem, da jih bo kazen napotila na pravo pot». Javni tožilec je v svojem govoru večkrat poudaril potrebo, da se pomaga zavedenim mladeničem, da se poboljšajo in u-stvarijo novo življenje, toda dej-styo je, da so bile njegove zahteve-zelo stroge: 1 - ’ Ba pLogtejmu,-. fcsi-Je*, 38&L?val za pošameznike. Porotniki—je dejal — naj proglasijo Paola Riz-zija za krivega ropa in hudih telesnih poškodb, nezakonitega prisvajanja tuje lastnine in tatvine ter naj ga' obšodjlo na 6 let in 6 mesecev zapora ter na 300.000 lir globe. Pri vsem tem naj bi upoštevali olajševalne okoliščine, ker obtoženec ni popolnoma zmogel pravilnega presojanja in hotenja. Po prestani kazni bi moral zato za določen čas v kazen- sko zdravilišče. Javni tožilec je še zahteval, naj porotniki prekličejo pogojnost kazni, na katero je bil obtoženec obsojen pred časom. Za Luciana Crevatina je dr. Vi-salii zahteval 4 leta zapora in 150.000 lir globe. Prekrški zadevajo tatvine, pomoč kršiteljem zakona in odkup ukradenega blaga. Porotniki pa bi morali preklicati pogojnost kazni z dne 7. junija 1961. Crevatinu pa pritiče pomilostitev enega leta zaporne kazni in celotne denarne kazni. V pogledu cestnih prekrškov velja nedavni odlok o amnestiji. Posebno težko kazen je tožilec zahteval za Casagrandeja : pet let zapora in 200.000 lir globe in preklic pogojnosti kazni z dne 15. januarja lani. Pritiče pa mu pomilostitev enega leta zaporne kazni in globe, medtem, ko je amnestija zbrisala prometne prekrške. Za Pulina so zahteve naslednje: 6 let in 2 meseca zapora ter 260 tisoč lir globe. Po tožilčevem mnenju je Pulin zakrivil rop, telesne poškodbe in tatvine. Glede ropa pa naj veljajo olajševalne okoliščine, ker je bilo njegovo sodelovanje pri dejanju malenkostno, a prekršek telesnih poškodb je zbrisala amnestija. Obtožencu na vsak način pritiče pomilosti- VČERAJ NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Pismene naloge iz slovenščine za zrelostni izpit dijakov Danes bodo dijaki prevajali iz latinščine v slovenščino Včeraj so dijaki na slovenskem klasičnem in znanstvenem liceju, na učiteljišču in trgovski akademiji pisali za zrelostni izpit nalogo iz slovenščine. Objavljamo besedilo vseh nalog. Kakor pri italijanščini so kandidati imeli na iz. Kino na UfiESMk-i predvaja danes 2. t. m. ob 18. in ob 20.30 uri na prostem film: 7PARALLEL0 TIERRA BRAVA ELIA MARCELU ultrascope ! EASTMANCOLOR (7. vzporednik Tierra Brava) KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 2 t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni m. LA CAVALCATA DE! DODICI (Ježa dvanajstih) En program «Cartoons» — za male in odrasle. KLASIČNI LICEJ 1. Slovenska dramatika v okviru evropskega razvoja. 2. Vsak čas ima svoje vodilne ideje. Nekatere vplivajo dolgo, druge se izgubljajo v kratkem času. Kandidat naj analizira mogočne ideje, ki so razgibale evropski duhovni svet v 19. stoletju. 3. «Pregelj je po duhovni podobi tip prehodnega človeka ,ki sicer instinktivno čuti novost, ki prihaja, vendar je po svoji telesni in duhovni podobi zvezan s časom, v katerem živi. Kljub temu ga ume v svojih delih poustvarjati tako, kakor da bi ze Uvel s svojim duhom v bodočnosti, a v resnici je ostal najtesneje zvezan z neposredno časovno okolico», (Anton Slodnjak) ZNANSTVENI LICEJ 1. «Ponosno smemo reči, da tudi naš Prešeren je eden izmed tistih izvoljenih organov, po katerih se na zemlji razodeva rajska lepota, nebeška poezija. Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkačejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti, kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike, smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi: «Prešer- nove poezije’». (Josip Stritar) 2. Doprinos velikih italijanskih o-sebnosti (pesnikov, znanstvenikov, skladateljev) h gibanju za Risorgimento. 3. «Ostanite doma, ko ial vam je zlata! A kdor tujine videl ni, očine ceniti ne zna.» (A. Aškerc) TRGOVSKA AKADEMIJA 1. Pomen Prešernovega dela v prejšnjem stoletju ln danes. 2. Kandidat naj oriše, katera temeljna misel mu je ostala najbolj živo v spominu iz študija sodobne zgodovine. 3. Kaj pospešuje in kaj zavira gospodarski razvoj Trsta. Besedila nalog na učiteljišču nismo dobili. Na klasičnem in realnem liceju ter na učiteljišču bodo danes kandidati imeli za nalogo prevod iz latinščine v slovenščino, na trgovski akademiji pa nalogo Iz trgo-vinstva. tev enoletne zaporne kazni in globe. Tudi v njegovem primeru je dr. Visalli zahteval preklic pogojnosti neke prejšnje obsodbe. Za ostaie obtožener so bile tožilčeve zahteve naslednje: za Antonia Maccarroneja 2 leti in 2 meseca zapora ter 85.000 lir globe, za Carmela Scvccimarro 1 leto in 8 mesecev zapora ter 80.000 lir globe, za Rolanda Zoka 3 leta in 1 mesec zaporn ter 110.000 lir globe, za Gianni a Balbija 2 leti in en mesec zapira, za Mario Ca-strignano (Casagrande;ievo mater) 1 leto in 50.000 ir globe in končno za Francesca Cossija 10 mesecev zapora ir« 40.000 lir globe. Z druge stran' je tožilec zahteval, naj porotniki odpustijo kazen Edoardu I ilizzi zaradi njegove mladoletnesti ter naj oprostijo Alda Rustj-i, ; ker. ni zagrešil deji-nja, ki so mu ga naprtili. V svojem govoru je dr. Visalli poudar i, da so vsi obtoženci zelo mladi. «Ce hočem biti iskren — je dejal — moram reči, da se mi smilijo». V tem primeru pa gre 'a dve skupini obtožencev: na "ni strani so Rizzi, Pulin in merda Crevatin, ki so sestavljali skupino veljakov, a na drugi so ostali, razen Casagrandeja, ki so dvorili prvim. Gre pravzaprav, je oripdmnil tožilec, za dva procesa: prvi je pred porotnim sodiščem, a drugi je podtalen ter se vrši v krogu obtožencev samih. Potek formalnega procesa je do kazal, da so mnogi obtoženci pri-msovali več pomena podtalnemu procesu, kakor formalnemu pred človeško pravico. Zanje je bilo «ažnejše, da jih dobro ocenijo njihovi pajdaši, kakor pa porotniki. Primer zase je Casagrande, ki je vsaj do gotove mere predstavljal pred časom najtrdnejšo oporo obtožnici glede ropa, ki sta ga baje zagrešila Pulin in Rizzi v škodo Capoline Veglia, lastnice neke tobakarne. Zgodilo pa se je, da je Casagrande pozneje preklical prejšnje trditve ter izjavil, da se je hotel maščevati nad omenjenima mladeničema. Včeraj je javni tožilec zatrdil, da se obtožba opira v tej zvezi predvsem na druge dokaze. Pri tem 1* omenil pričevanja drugih soobtožencev in končno še pričevanje neke zaprisežene priče. Ker Pa so Casagrandejeve prvotne izpovedi na las popolnoma podobne izpovedim drugih prič, to pomeni, da je Casagrande povedal resnico na svojih prvih zaslišanjih in ne potem, ko jih je preklical. V začetku svojega govora je dr. Visalli orisal porotnikom ■jri^Vseri? 'inskim sodnikom) ju-ridlčno plat celotnega procesa. Delovni tovariši obtožili delavca tatvine Agenti komisariata pri Sv. So-bot. so te dni izročili sodnim oblastem zapiske o preiskavi, ki so jo uvedli proti 27-letnemu Nicolu Belvedereju iz Genove, ki začasno stanuje v Trstu na gradbišču tovarne «Vetrobel» v Žavljah. Belvedereja so prijavili zaradi večkratnih tatvin z obteževalni-m' nkoliščinami na podlagi prijav treh delovnih tovarišev, in sicer lommasa Blandina, Orlanda D'Amata ter Tullia Zortea, katerim je v presledkih, tekom tega meseca, zmanjkalo prvemu 43.000 lir, nrugemu 12.000 in Zorteu 5000 llr lz omar v sobah, kjer spijo. Belvedere vztrajno taji, da je kradel, toda vse okoliščine so pro-ti njemu. Kljub zanikanju pa so ga policisti prijavili. Belvedere je na začasni svobodi. Nesreči dveh deklic Ob 18.15 so nudili prvo pomoč Patrizii Rossi, stari 3 in pol leta. doma iz Podgore. Dekletce si je pri padcu v stanovanju ranilo levo nogo, V bolnici so j| rane obvezali ter jo poslali domov. Zdravila se bo sedem dni. Petletna Stella De Filipis iz Ul. LungTsonzo H pa je na dvorišču padla na kamen ter si ranila desno bedro. V bolnici so ji nudili prvo pomoč ter jo poslali domov, kjer se bo zdravila osem dni. g evo teorijo, pojasnjeno na sestanku karnijske skupnosti, o po-trebi «hitrih industrijskih investi-cij v Furlaniji še prav posebno v Karniji». Komunisti so v svojem stališču, k: ga je sprejel izvršni odbor federacije, še odločnejši. Uvodoma poudarjajo razloge, ki so jih gnali v opozicijo proti prejšnji del-niški družbi, nato pa zahtevajo uresničitev želj rajbeljskih rudarjev, naj se ministrstvo za državne udeležbe obveže, zgraditi v Furlaniji naprave za predelovanje cinkove svetlice kakor tudi sekundarne naprave, ki naj bi v okviru državnega načrtovanja o-mogočile industrijski razvoj de-žele. Odločitev ministra Martinellija so pozdravili tudi na Sardiniji. Kako važna je ta odločitev za o. tok, dokazuje tudi dejstvo, da je celo deželna skupščina med razpravo o tem vprašanju izrazila upanje, da bo koncesija za izko-riščanje rajbeljskega rudnika za-upana ANMI. Povsem naravno je, da so na Sardiniji zadovolj ni z Martinellijevrm sklepom in da je zato tudi župan neke občine poslal ministru telegram, v katerem se izraža zadovoljstvo občanov, da bo na takšen način prišla svinčena svetlica v njihove predelovalne naprave, ki so bile zaradi pomanjkanja rude skoraj popolnoma neizkoriščene. S sodelovanjem rajbeljskega rud. nika, ki je med najbolj bogatimi rudniki v Evropi, se bo stanje tega sektorja na Sardiniji popolnoma spremenilo. Vse' drugače je sardinska dežel, na uprava sprejela na znanje prejšnjo Trabucchijevo zamisel o podaljšanju koncesije družbi «Raibl». Predsednik deželne vlade Corrias je posredoval celo pri osrednji vladi, naj nikakor ne podeli koncesije prejšnji družbi. Furlanska Krščanska demokracija se je zavzemala za podaljšanje koncesije družbi «Raibl», ker je bila prepričana, da bo na taksen način najbolje zaščitena pravica bodoče dežele o samostojnem odločanju, komu naj se do-deli izkoriščanje rudnega bogastva v Kanalski dolini- Sedaj se prvaki furlanske Krščanske demokracije bojijo, (ja se je z začasno sedanjo rešitvijo oddaljila od uresničitve težnja, da bi se večina svetlice predelovala v Furlaniji. Po njihovi sodbi bi se morali naši kraji zadovoljiti s samo sekundarnimi napravami. Kakor je razvidno iz tega kratkega prikaza, so stališča največ-jin furlanskih strank v nekem smislu deljena. Ali bo mogoče na takšen način bolj koristno braniti interese teh krajev, ki so zaradi revščine potrebni izrednih ukrepov za nadaljnji industrijski razvoj? Uspeh fiorieankc na tekmovanju v Bologni V Bologni so priredili vsedržavni natečaj liričnih pevcev. Komisija je od 37 prijavljencev pripustila k izpitom samo 17 kandidatov. Na izvrstno drugo mesto se je uvrstila Marisa Zotti, dramatični sopran iz Gorice. Tekmovanja se je udeležilo številno občinstvo ob prisotnosti predstavnikov oblasti. MEDTEM K0 St HIPRAVUt SPLOSNA STAVKA Àio vedno se nadaljuje bela stavka v Podpori Tudi gradbeni delavci podjetja «Medeot», ki delajo v tekstilni tovarni, zahtevajo proizvodno nagiado Bela stavka v podgorski predilnici še traja. Delavci in delavke redno ob začetku izmene prihajajo v tovarno, kjer navadno ostajajo do konca delovnega časa. Ko zapustijo delovno mesto, pridejo drugi, in tako se stvari ponavljajo že več dni. V Ronkah pa stavka vsaka izmena samo po nekaj ur na dan. Razlog za stavko je zahteva po izplačilu proizvodne nagrade, a-kordih in drugih zahtevah mezdnega značaja, ki jih veleindustri-jec Tognella noče sprejeti, dasi-ravno najodločneje pritiska nanj okoli 4000 delavcev. En dan v tem tednu bo po sklepu pokrajinskega sveta Delavske zbornice splošna stavka vseh industrijskih delavcev v goriški pokrajini. Nanjo so pristale tudi druge sindikalne organizacije, ki se že pogtžvarjajo, kateri dan naj izberejo. Po nekaterih vesteh naj bi bila v sredo ali četrtek. CISL v včerajšnjem tiskovnem poročilu poudarja, da bela stavka traja že od 24. junija, ko je ravnateljstvo zapustilo obrat. Včeraj se je sestal izvršni odbor Feder-tessili-CISL, ki je pozval pokra- jinsko tajništvo CISL, naj skliče pokrajinski izvršni odbor org» nizacije, da sprejme stališče o splošni solidarnostni stavki industrijskih delavcev. Sindikalne organizacije so včeraj proglasile solidarnostno stavko delavcev gradbenega podjetja «Italo Medeot», ki opravlja dela v tovarni. Delavci tega podjetja zahtevajo izplačilo proizvodne na-grade, ki naj bo takšna kot za tekstilne delavce. Nesreča priletne ženske Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so včeraj ob 19.30 odpeljali v goriško civilno bolnišnico 81-letno Mileno Kunlu iz Ul. Pa-rini 6. ki je padla v Ul. Codelli ter se udarila v čelo in si zlomila levo ramo. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju. Nezgoda v kleti Prvo pomoč so v civilni bolnišnici nudili 33-letnemu Giusep-pu Culotu iz Ulice Generale Papa 23 v Gorici. V kleti mu je padla deska na glavo ter mu prebila ko- žo. MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiIIUHIH (u,|1||||M|,||M||OTmmM||||||||(|(||(||(|M(||(m|H(|||)||||1)|||||(|||(||(||(||m(mi|||(|11||||1||(|(1|m|||(|t||I||||#f4||(||( RLACOVNA MENJAVA V MESECU MAJU Uvoz iz Jugo s la vile dosegel vrednost 400 mllifonov lir V istem obdobju smo izvozili samo za 52 milijonov Ur raznega blaga Na podlagi videmskega sporazuma o mali blagovni izmenjavi med obmejnima področjema je goriška trgovinska zbornica izdala v mesecu maju 40 dovoljenj za izvoz blaga v vrednosti 109 milijonov lir. «S carino* so uvozili za nadaljnjih 282 milijonov lir blaga. S 30 dovoljenji pa so izvozili blaga za 52 milijonov lir. Z obrtnicami so uvozili govejo klavno živino (59 milijonov lir), nasoljeno in prekajeno svinjsko meso (800.000 lir), ter mleko (6,3 milijona lir). «S carino» so uvozili delovne in klavne konje (31 milijonov), jajca (3,8 milijona), češnje (300.000 lir), kraški kamen (1,3 milijona), kurivo (43 milijonov), neobdelan les listavcev (8 milijonov), žagan les listavcev (33 milijonov), parkete (3 milijone), leseno maso za izdelavo sintetičnih vlaken (99 mili- goveje meso (21 milijonov), sve-.jonov), cementne izdelke (19 mili-že svinjsko meso (22 milijonov), | jonov), idrijske čipke (7 milijo- Prosvetno društvo SKALA priredi tridnevni PLES V GABRJAH v soboto, nedeljo in ponedeljek 7. in 8. julija V nedeljo s pričetkom ob 16. uri bo tekmovanje v « briškoli » TOČILI BODO IZVRSTNA VINA IN PRODAJALI ČEVAPČIČE Ples bo nad «škarpato» med P avletičevo in Tomaževo gostilno ...........m..............................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiHitninnii, ZAKADI PADCA Z MOTORJA V UL. CAMPI Jožef Hvalica umrl v bolnici kjer se od sobote ni voč osvestil Vse svoje življenje je delal v belgijskem rudniku, od ko-der se je leta 1958 vrnil v Gorico uživat zasluženi pokoj Hvalica Jožef, ki se je v soboto zvečer z motociklom zaletel v ograjo, katero so postavili čez cesto delavci, zaposleni pri kopanju kanalizacije v Ul. Campi, je zaradi posledic umrl včeraj zjutraj v goriški civilni bolnišnici. Nesreča se je zgodila v soboto zvečer okoli 20.30. Hvalica je večer prebil v družbi prijateljev v gostilni «Pri Kralju» na Livadi. Sedel je na motocikel, da bi se odpeljal domov na večerjo. Ko se je pripeljal do tistega dela ceste, kjer kopljejo kakšnih pet metrov globok jarek za kanalizacijo, mu je veter premaknil klobuk na glavi. Da bi ga ne izgubil, ga je zagrabil z eno roko. Vtem pa je že bil pred zapornico in se zaletel vanjo. Padel je tako nesrečno, da je s tilnikom udaril ob kamen. Izgubil je zavest in začel močno krvaveti. Razen šipe na žarometu, ki se je razbila, je motocikel ostal nepoškodovan. Nesrečnega moža so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico, kjer se je vso nedeljo boril s smrtjo. Krvavitev so sicer ustavili, zavest pa se mu ni več povrnila. Pokojnik je zapustil ženo, s katero je živel v Ul. Giustiniani. Rodil se je v vasi Srednje nad 'i » * Kanalom. Ze zelo mlad, imel je komaj kakih 23 let, je odšel v Belgijo, kjer se je zaposlil v nekem rudniku. Tamkaj je s kratkim presledkom med vojno delal vse do leta 1958, ko je stopil v zaslužen pokoj. Potem se je preselil v Gorici. Vsi so ga poznali kot zelo dobrega človeka. Njegova radodarnost skorajda ni poznala meja. V njegovi hiši je bil dobrodošel vsak gost. Zaradi tega je imel veliko število iskrenih prijateljev. Pokojni Hvalica, ki so ga prijatelji klicali Pepi, je imel tudi dva brata; eden živi v Argentini, drugi pa v Gorici. Prizadeti družini izrekajo sožalje sorodniki, prijatelji in znanci. nov) itd. Izvozili pa so tkanine (17 milijonov), tehnične filtre (2,2 milijona), električni in elektromeha-nični material (2,5 milijona), kolesa in nadomestne de]e (4.6 milijona), avtomobilske nadomestne dele (6,6 milijona), razna zapirala (7 milijonov), plastično maso za gramofonske plošče (3,8 milijona) itd. Trgovinska zbornica je nadalje izdala potrdila o izvoru še za blago, ki so ga izvozili v druge države. V Kanado so izvozili za 691.000 lir keksov, v Grčijo za 8,4 milijona furnirja, v ZDA za 1.6 milijona salonskih stolov, v Turčijo za en milijon, v Venezuelo pa za 954.000 lir nadomestnih delov za statve, Natečaj za mesta na srednjih šolah Šolsko skrbništvo nam je poslalo obvestilo, da je v navadnem dodatku Uradnega lista št. 152 od 8. junija 1963 objavljen razpis natečaja na podlagi spričeval za 1065 mest na srednjih šolah. Besedilo natečaja je na vpogled tudi na šolskem skrbništvu v Gorici, Ul. Carducci. Danes v Števerjanu pogreb zavednega Slovenca Včeraj je v Števerjanu (Britof) umrl 89-letni Pavel Skorjan. Pred kakšnim mesecem se je zdravil v bolnišnici, pozneje pa doma, kjer je tudi preminil. Pokojni’* je bil zelo zaveden Slovenec. Ženo so mu ubili Nemci ob prvem pohodu v Brda. Vsi njegovi otro» ci, trije sinovi in ena hči. so bi-li v partizanih. Enega izmed sinov so Nemci ujeli in ga poslali v taborišče, od koder se ni več vrnil. Pokojnik je bil kolon in se ja preživljal s kmečkim delom. V vasi so ga imeli vsi zelo radi. Pogreb bo danes proti večeru. So-žalju vaščanov se pridružujeta tudi prosvetno društvo «Briški grič» in naše uredništvo. JOžet Hvalica, žrtev prometne nesreče ..............■il'liiiMitMii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>imiin«nniiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiMl VČERAJ ZJUTRAJ NA TRŽAŠKI CESTI Tovornik podrl kolesarko ki se je peljala na delo V bolnišnico so jo pripeljali z zlomljeno nogo in udarcem v glavo Na Tržaški cesti poleg tovarne SILEs je včeraj ob 7.45 tovornik oplazil kolesarko in jo prevrnil. Ženska si je pri padcu zlomila levo nogo in se udarila v glavo, kjer si je povzročila tudi globoko rano. Z nekim avtomobilom, ki se je po naključju pripeljal mimo, so jo odpeljali v bolnišnico. Kjer se bo zdravila 30 dni. Fides Zombar, stara 15 let. se je s kolesom pripeljala iz Fare na delo v Gorico. Ko se je voltila po Tržaški cesti, jo je ora- hitei tovornik fiat, last podjetja Aldo Fabrini. ki ga je vozil 27-letni Franco Sgarbi iz Ul. Ballila 17 v Gorici. Oplazil jo je z desno stranjo karoserij» in jo podrl. Vzroki nesreče \ tem trenutku, ko pišemo še niso znani. Morda je tovornik peljal preveč blizu nje. lahko pa Je tudi ona zavozila proti središču ceste, ko jo je vozilo prehitevalo. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, da je sestavila zapisnik. Štipendije za trgovinsko prakso v inozemstvu Goriška prefektura »poroča, da je natečaj za dodelitev 25 štipendij za trgovsko prakso v inozemstvu podaljšan in da zapade rok za vložitev prošenj dne 8. julija tega leta. Vse podrobnejše infoia macije dobijo prizadeti na prefekturi. Otrok padel s kmečkega voza Včeraj okrog 10.30 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 4-letnega Romana Renerja iz Standreža. Ul. sv. Mihaela 273. Pri pregledu so mu zdravniki u-gotovili .več prask in udarcev po raznih delih telesa, ki si jih je prizadejal pri padcu s kmečkega voza. Okreval bo v 8 dneh. Udarec v koleno Ob 12. uri so v goriški civilni bolnišnici nudili prvo pomoč 60-Jetnemu Jožetu Trampužu iz Gorice, Drevored 20. septembra štev. 118. Trampuž se je v soboto potolkel po kolenu. Ker bolečine niso bile tako hude, je sklenil se zdraviti doma. Včeraj pa so postale neznosne. Odšel je v bolnišnico, kjer so mu rane obvezali ter ga poslali domov. Zdravil se bo 10 dni. VERDI. 17.00: «I lancieri neri», M. Merrer in I. Furneaux. Ameriški cinemascopski barvni film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.00: «Un appuntamento per uccidere», Chiarles Aznavour in Giovanna Ralli, italijanski čmobeli film. VITTORIA. 17.30: «Noi siamo le colonne», Stan Laurei in Oliver Hardy. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00- «I fratelli dl Jess il bandito», W. Morris in J. Paige. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. Požar v Štandrežu uro so v Stan- Sinoči nekaj pred 21 poklicali goriške gasilce , urez, kjer so se nenadoma vnele saje v dimniku zgradbe št 86 v Ul. sv. Mihaela, ki j* last Josipi-ne Hvala por. Pesenti. V eni uri so gasilci požar pogasili. Škodo cenijo na okoli 5.000 lir DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE, Korzo Italia St. 88, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperature 31,8 stopinje ob 15. uri, najnižjo 17,8 stopinje ob 4. zjutraj. Povprečne dnevne vlage Je bilo 63 odstotkov. VELIKI IN MALI «TOUR» PO FRANCIJI Cerami (Belg.) in Melikov (SZ) prva v etapi Bordeaux-Pau (202 km) V «Tour de France» vodi še vedno G. Desmet (Belg.), v «Tour de Tavenir» pa Melikov (SZ) PAU, 1. — 41-letni Italijan, naturalizirani Belgijec Cerami, je zmagal v 9. etapi «Tour de France». V sprintu je presenetil svojih sedem spremljevalcev in med njimi tudi sprinterja Darrigada, ki že nekaj etap zaman zasleduje zmago. V Bordeauxu je startalo 112 kolesarjev, med katerimi tudi Carlesi, ki je neposredno pred startom podrl neki avtomobilist in mu povzročil znatne poškodbe, tako da ni zanesljivo, če bo lahko nastopil tudi v jutrišnji etapi, s katero se bodo začeli naporni pirenejski vzponi. Do odločilnega trenutka je prišlo pri 140. km, ko je že prej pobegla skupina osmih kolesarjev povečala svoj naskok pred glavnino na 3*35’’ ln 20 km naprej na 4'25”. Toda na pobudo rumene majice in Pauwel-sa je glavnina ostro reagirala in 20 km pred ciljem se je njen zaostanek zmanjšal na 2’40”. Toda vodeča osmerica, med katero je bil posebno aktiven Darrigade, ni popustila in je v zadnjih km ponovno povečala svojo prednost. V finalnem sprintu je Cerami presenetil vse ostale, v sprintu glavnine, ki je zaostala za 3T5”, pa se je uveljavil Van Looy, sporni zmagovalec 3. etape v Bordeaxu. VRSTNI RED V 9. ETAPI Bordeaux - Pau (202 km); 1. Cerami (Belg.) 4.41*57” z odbitkom 4.40*57”, 2, Darrigade (Fr.) 4.4V58” z odbitkom 4.4F28”, 3. J. Groussard (Fr.), 4. Everaert (Fr.), S. Simon (Belg.), 6. Lelangue (Belgija), 7. Beuffeuil (Fr.), 8. Graczyk (Fr.), vsi z istim časom, 9. Van Looy (Belg.) 4.45T2”. SPLOŠNI VRSTNI RED: 1. G. Desmet (Belg.) 48.1F51”, 2. Anglade (Fr.) z zaostankom 06”, 3. Elliot (Irs.) F02”, 4. Van Tonger-loo (Belg.) 1'44”, 5. Otano (Šp.) 2T3”, 6. Stablinski (Fr.) 5’57”, 7. Darrigade (Fr.) 6'04”, Anquetìl (Fr.) in Suarez (Šp.) 61”, 10. Van Looy (Belg.) 6\54”. PAU, 1. — V drugi etapi «Dirke bodočnosti» so sovjetski kolesarji želi dvojni uspeh; etapno zmago in osvojitev rumene majice prvega v splošni lestvici. Ta podvig je uspel Melikovu, ki je prevozil 202 km dolgo progo v izrednem tempu s povprečno hitrostjo 42,076 km na uro. Prvi pobeg pri 39. km ni uspešen in se je zaključil pri 87. km ko je zaradi mehaničnih okvar moral odstopiti Jugoslovan Boltežar. Takoj ko se je formirala glavnina pa je znova pobeglo 12 kolesarjev, od katerih je zaostal kasneje samo Poljak Kowalski. Pri 126. km so imeli ubežniki že 2’05” naskoka pred glavnino, iz katere pa je ušlo še 6 kolesarjev, ki so ujeli ubežnike. Toda v zadnjih 30 km je prišlo spet do popolne združitve. V določenem trenutku so nenadoma ušli Melikov, Maino, Kulibine, Harings in Cotman ter si priborili r naskoka. V zaključnem sprintu je bil najhitrejši Melikov pred Cotmanom in Mainom. •VRSTNI RED I. ETAPE (128 km); 1. Van Kreuningen (Niz.) 3.3’43” (za lestvico 3.3T3”), 2. Sagarduy (Šp.) 3.3’28”, 3. Cerepovič (SZ), 4. Melikov (SZ), 5. Schulz (Nemčija), Quesada (Šp.) vsi isti čas, 7. Ilobati (VB) z zaostankom 16”, 8. Hae-seldonkx, 9. Shejbal, 10. Cotman, 11. Snepvangers, 12. Kulibine, 13. Petrov, 14. Schroeder, 15. Danceli (It.), 16. Vyncke, 17. Zandegu (It.), 18. El Gourch, 19. Fabbri (It.), 20. Haast, 23. Valenčič (Jug.), Z5. Baj-lo (Jug.), 40. Ukmar (Jug.), 51. Živ-kovič, 64. Cubrič, 80. Škerlj vsi s časom prve skupine. VRSTNI RED II. ETAPE (Bordeaux-Pau 202 km); 1. Melikov (SZ) 4.48’03” (z odbitkom 4.47*83”), 2. Cotman (Belg.) isti 1. SZ 23.37’21”, 2. Nizozemska 23.39’24”, 3. Belgija in Italija 23 ur 39’40”. Dirka po Abrueih SULMONA, 1. — V drugi poletapi druge etape kolesarske dirke po Abucih je zmagal Luciano Cappelli, Jugoslovan Bilič pa je bil četrti z zaostankom 19 sekund za zmago-velcem. V drugi poletapi pa je bil uspešen Colombo Ambrogio, Jugoslovan Valčlč pa je bil šesti z zaostankom 1*09”. V splošni lestvici vodi po drugi etapi Albano Negro, najboljši Jugoslovan Levačič pa je na šestem me stu z zaostankom 1*52”. čas (z odbitkom 4.47*48”), 3. Maino (It.), 4. Kulibine (SZ), 5. Harings (Niz.) vsi s časom 4.48*03”, 6. Said-schushim (SZ) 4.49*50”, 7. Fabbri (It.) in z istim časom skupina z vsemi Italijani Odstopil je Jugoslovan Boltežar. VRSTNI RED PO II. ETAPI: 1. Melikov (SZ) 7.51 *16, 2. Cotman (Belgija) 7.51*47” z zaostankom 31”, 3. Kubiline (SZ), Harings (Nizozemska) in Maino (It.) z zaostankom 46”, 6. Van Kenningen (Niz.) 1*47”, 7. Saguardy (šp.) 2*02”, 8. Cecepo-vič (SZ), Schulz (Nem.), Quesada (Šp.) 2T7”. Ekipni vrstni red po 2. etapi je naslednji: •iiiiniiiiiiiniiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiMiiiMifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii VELIKA MEDNARODNA REGATA NA BLEJSKEM JEZERU Rezultati evropske vrednosti in zmaga Jugoslavije v troboju Slab plasma italijanskih čolnov: skittist D’Ambrosi šele četrti, dvojec s krmarjem Nettuno pa komaj 6. MEDNARODNI ODBOJKARSKI TURNIR V CISTERNI BOR na drugem mestu za gosti iz Ljubljane Naši fantje s« premagali domačo Polisportivo Friuli Preteklo soboto je bil v Cisterni pri Vidmu odbojkarski turnir s sodelovanjem moške vrste Bor iz Trsta, kluba Črnuče iz Ljubljane in domače Polisportive Friuli. Organizacija je bila zelo dobra in slovesna. Najprej so občinstvu predstavili nastopajoče ekipe, nato pa sta župan in jugoslovanski vicekonzul iz Trsta razdelila vsem igralcem spominske kolajne. Zaigrali so tudi italijansko in jugoslovansko himno. Prvo tekmo sta odigrali ekipi Bora in Črnuč. Igra je bila v začetku mrtva, kar velja posebno še za igralce Bora, zaradi cesar so gostje iz Ljubljane, kljub medli igri zmagali s 15:7. Tudi drugi set ni bil za borovce boljši. Igra se ni razživela, čeprav so se posamezniki tu pa tam potrudili. Tudi drugi set se je končal z zmago Črnuč z izidom 15:8. V drugi tekmi so zopet nastopili Borovci, tokrat proti Poli-sportivi. Ta igra je bila precej BLED, 1. — V soboto in v nedeljo je bilo na Bledu veliko mednarodno veslaško tekmovanje, katerega so se poleg Jugoslovanov udeležili še zahodni Nemci, Avstrijci, Cehoslovaki, Romuni, Bolgari, Grki in Italijani. V soboto je bil na progra mu tradicionalni troboj med reprezentancami Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Prvo mesto je osvojila Jugoslavija z 19,5 točke, 2. Avstrija 17,5 točke, 3. ZRN 17 točk. Jugoslavija je v sedmih disciplinah osvojila dve prvi mesti, Zahodna Nemčija 3 prva mesta, Avstrija pa 2. Tehnično najpomembnejša je' bila zmaga jugoslovanskega osmerca z Bleda, ki je dosegel čas evropske vrednosti. Tudi zmaga jugoslovanskega četverca s krmarjem zagrebške Mladosti je bila dosežena z odličnim rezultatom. REZULTATI: ČETVEREC S KRMARJEM Jugoslavija 6'39”2; Avstrija 6’ in 01 ”5; Zahodna Nemčija 8’09”9. DVOJKA BREZ KRMARJA Zahodna Nemčija (Bender in Guenther - svetovna prvaka) 7’ in 34 ”7 ; Avstrija 7*38”1, Jugoslavija 7’49”4. SKIFF Nemčija 7*57”; Avstrija 8’01”3; Jugoslavija 8’16”6. DVOJKA S KRMARJEM Avstrija 7’57”2; Jugoslavija 8' iiiiiiiiiHimii nimi m imiim ■iiimn iimniiiM iman ■■Miiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiimtiii milim nn LAHKA ATLETIKA Priprave balkanskih atletov za dvoboj s skandinavskimi Atletska sezona je že v polnem razmahu, vendar pa vsaj v Evropi za sedaj še niso bili doseženi novi. rekordi z iajemo v sko« ku s palico. I . q Atleti balkanskih držav se pripravljajo na dvoboj s Skandinavci, ki bo ta mesecev v Helsinkih. Tako so imeli v soboto in v nedeljo izbirno tekmovanje v, Sofiji za sestavo reprezentance, na katerem so se posebno odlikovali Jugoslovani, ki so dosegli tudi dva nova državna rekorda v troskoku in v štafeti 4x100 m. Zal v tem trenutku še ne razpolagamo z rezultati tekmovanja drugega dne. Nekateri rezultati prvega dne: 100 m: 1. Trajkov (B.) 10”5, 4. Pavlovič (J.); 400 m: 1. Stanovnik 48”3, 2. Grujič (oba J.) 48”6; 110 m ovire: 1. Petrušič (J.) 14”3, 2. Makolev (J.) 14**5, 3. Rukavina (J.) 14”7; 1500 m: Vamos (R.) 3’ 47”1, 2. Važič (J.) 3’47”2; troskok: 1. Cokina (R.) 16,13, 2. Pa-tarinski (B.) 16,01, 3. Gurgušinov (B.) 15,74, 4. Njaradi (J.) 15,73; kopje: Miletič (J.) 72,85; krogla: Barišič (J.) 17,09, 2. Jocovič (J.) 16,56; 4x100 m: 1. Jugoslavija 41”2. * * * Tudi v Italiji je bilo v nedeljo več atletskih prireditev. Najvažnejše je bilo v Bocnu, kjer so dosegli najboljše rezultate: v disku Rado 54,70, Della Pria 53,98, v skoku v daljino Bortòlozzi 7,21, v teku na 400 m • Bianchi 48”5, v teku na 400 m ovire Malacalza 52”6. Zenske pa so nastopile v Astiju, kjer je najboljši rezultat dosegla v skoku v daljino Vettorazzo, ki je s 6,01 m izenačila državni rekord. V teku na 100 m je presenetila Tacciaria z 12” pred Mecoccijevo 12”4. in 01**5; Zahodna Nemčija 8’09”9. ČETVEREC BREZ KRMARJA Avstrija 6*42”8; Jugoslavija 6’ in 48**5; Zahodna Nemčija 6’58”4. DOUBLÉ SCOULL Zahodna Nemčija 7’00”9; Jugoslavija 7’07”5; Avstrija 7’18”7. OSMEREC Jugoslavija 6’15”3; Zah. Nemčija 6’26”9 ; Avstrija 6’39”6. * * * V nedeljo pa je bila velika mednarodna regata, pri kateri je sodelovalo nad 350 veslačev. REZULTATI: četverec s krmarjem Jugoslavija 6’29”8; Zah. Nemčija 6’30”2; Avstrija in Romunija 6’35”7. DVOJKA BREZ KRMARJA Zahodna Nemčija 7’03”3; Avstrija 7’07”8 ; Romunija 7’10”2. SKIFF Romunija 7’15”8; Zah. Nemčija 7’18”5; Trešnjevka (Zagreb) 7*34 ”3. DVOJKA S KRMARJEM Trešnjevka 7*32”; Partizan 7’ in 35”9 ; Romunija 7’36”2. DOUBLÉ SCOULL Berlin 6’40”5; Zahodna Nemčija 6’40”6 ; Mornar 6’49”5. OSMEREC Mornar 5’47”6; Bled 5’49”7; CS SR 5’50”4; Vzhod. Nemčija 5’58”1; Zahodna Nemčija 5*59” in Avstrija 6’14”8. drugačna od prve. Borovci so hoteli na vsak način popraviti slab vtis, ki so ga pustili v prvi tekmi. Zaigrali so odlično in nasprotnika dobesedno pregazili ter ga ob navdušenem ploskanju gledalcev premagali s 15:5. Tudi v drugem setu so Tržačani takoj prevzeli vodstvo, proti koncu pa so nekoliko popustili in dovolili nasprotniku, da si je nabral 10 točk. Borovci so tako, kljub okrnjeni postavi (ker imajo nekateri igralci maturitetne izpite) premagali moštvo, ki jim je bilo v C ligi vedno hud nasprotnik. Zadnjo tekmo turnirja sta odigrali Polisportiva in Črnuče. Zmagali so Ljubljančani, čeprav so se morali precej potruditi. Ob zaključku turnirja je vsako moštvo prejelo pokal ter zahvalo organizatorjev in župana za udeležbo. REZULTATI: Crnuče-Bor 2:0 (15:7, 15:8); Bor-Polisportiva Friuli 2:0 (15:5, 15:10); Crnuče-Polispor-tiva Friuli 2:0 (15:12, 15:10). RUDI ŠKRINJAR Presenečenje v VVimbledonu Emerson izločen Zmaga Jugoslovanov Poraz Italijanov LONDON, 1. — Za doslej naj večje presenečenje turnirja je poskrbel Nemec Bungert, ki je izločil nosilca serija št. 1 Avstralca Emersona, presenetila pa je tudi zmaga jugoslovanske dvojice Jovanovič-Pilič nad nosilcem serije št. 4 Dancema J. in T. Ulrichom Posamezni (četrtfinale): Bungert (Nem.) - Emerson (Avst.) 8:6, 3:6, 6:3, 4:6, 6:3; MacKinley (ZDA)-Wil-son (VB) 8:6, 6:4, 6:2; Stolle (Avst.) • Froehling (ZDA) 9:7, 7:5, 6:4; San-fcana (Šp.) - Kuhnke (Nem.) 6:3, 6:4, 6:4. Moške dvojice: Jovanovič-Pilič (Jug.) - J. in T. Ulrich (Dan.) 6:4, 6:3, 2:6, 8:6; Lejus-Lihačev (SZ) -McKinley-RVston (ZDA) 2:6, 6:3, 6:3, 7:5, Knight-Sangster (V.) - Beust-Content (Fr.) 3;6, 6:2, 5:7, 7:5, 6:1, Esuna-Palafox (Meh.) - Pie-trangeli-Sirola (It.) 3:6, 2:6, 6:3, 6:3, 13:11, Emerson-Santana (Avst.-Šp.)-Barnes-Fernandos (Br.) 6:8, 2:6, 6:4, 6:3, 6:3. Mešane dvojice: Forbes-Van Zyl (J. Afr.) - Lejus-Gordiani (SZ-It.) 6:3, 6:4, Lihačev-Dimitrijeva (SZ) • Ulrich-Rise (Dan.) 6:4, 6:4 Veliko presenečenje v igrah moških dvojic predstavlja tudi zmaga sovjetskega para nad ameriškim, in delno poraz Pietrangelija in Si-role . PRIJATELJSKI MEDNARODNI NAMIZNI TENIS Ljubljančana sta pokazala vse odlike namiznega tenisa Crechici in Cambissa kljub prizadevnosti nista bila kos Kernu in Vecku Na pobudo znanega športnika, namiznoteniškega igralca in obenem voditelja tukajšnje plavalne zveze, inženirja Cambisse, je v soboto prišlo do prvega uradnega srečanja med tržaško-italijanskimi in jugoslovanskimi klubi. Kljub raznim oviram tehničnega značaja, ki so v zadnjem trenutku okrnile spektakularno stran dvoboja med Soffitto in Olympijo, jg dvoboj vendarle popolnoma uspel, posebno če gledamo na to iz vidika pionirjev, ki razbijajo debelo plast ledu, ki je doslej onemogočala podobne prireditve. Vecko in Kern na eni strani, Crechici in že omenjeni inž. Cambissa so v zaigranih tekmah pokazali najboljše kar nam danes na tem torišču lahko nudita Ljubljana in Trst. Iz dvoboja je bilo dokaj jasno spoznati razliko, ki 'trenutno loči nivoja tamkajšnjega in tukajšnjega namiznega tenisa, vendar sta tudi domačina včasih izvala nekaj povsem zasluženih aplavzov. Najbolj uspešen je bil Crechici, ki je dal slutiti, da bi s smotrnim vodstvom,, ustreznim treningom in številnimi srečanji s* kvalitetnimi nasprotniki kaj naglo lahko napredoval in se v kratkem obdobju povzpel do najvidnejših mest V italijanski namiznoteniški areni. Najbolje je kljubóval Kernu, kateremu je iztrgal drugi set, potem ko je sodnik moral nadaljevati s štetjem do devetindvajsete točke. V odločilnem nizu je Kern pospešil tempo igre ter odločnost' udarcev in Tržačan se mu je moral vdati .čeprav je tudi v tem setu večkrat branil zelo težke žoge. Ne Crechici ne Cambissa pa nista mogla zajeziti Veckovega napada. V igri dvojic sta Tržačana nabrala še dokaj veliko število Od leve proti desni: Crechici, Kern, Cambissa, Vecko točk vendar se nas loteva sum, da sta Ljubljančana zaigrala bolj ležerno in nista pokazala vsega kar v resnici zmoreta. Gledalci so ob zaključku dvoboja še s posebnim zadovoljstvom sledili eksibicijskemu nastopu gostov, v katerem so lahko videli marsikatero fineso Izidi posameznih tekem: Vecko - Crechici 2-0 (21-11, 21-18) Kern - Cambissa 2-0 (21-16, 21-10) Vecko - Cambissa 2-0 (21-13, 21-9) Kem-Crechici 2-1 (21-10, 27-29, 21-17) Vecko, Kem ■ Cambissa, Crechici 2-0 (21-14, 21-16), P.zio limiiinimiimimiiiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiHiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii POLETNI NOGOMET Vsa italijanska moštva zmagovita za pokal «Rappan» Toda vstop v tinaie si je doslej matematično zagotovila le Sampdoria Nedeljsko kvalifikacijsko kolo v nogometnem tekmovanju za pokal Rappan je bilo izredno uspešno za italijanska moštva, ki so vsa srečanja odločila v svojo korist. Najizdatnejša je bila zmaga Samp-dorie, ki je premagala Lousanne kar s 5:0. S to zmago si je genovska enajstorica praktično zagotovila prvo mesto v svoji sku- Osmerci se približujejo cilju. Sledijo jim kontrolni čolni pini in s tem vstop v finale. Prav tako si je verjetno že zagotovila vstop v finale Modena z zmago nad Young Boy’som in morda tildi Venezia z zmago nad La Chaux de Fonds. Izločena bo tako samo Fiorentina kljub zmagi nad Zue-richom. Rezultati: L skupina: Fiorentina - Zuerich 1:0; Sedan - Standard Liege 2:2; II. skupina: Sampdoria-Lousanne 5:0, Nimes - Antwerpen 3:2; lil. skupina; Modena - Young Boy’s 3:1, Toulouse - La Gantoise 5:3; IV. skupina: Venezia - Chaux de Fonds 2:1, Rouen - Lierse 2:0. LESTVICE: I. skupina: Sedan (5 tekem, 6 točk): Standard 5, 6; Fiorentina 5, 5; Zuerich 5,3; II. skupina: Sampdoria 6, 9; Nimes 5, 7; Antwerpen 6, 4; Lousanne 5, 2. III. skupina: Modena 6,8; La Gantoise 5, 6; Toulouse 5, 6; Young Boy’s 4, 0. IV. skupina: Lierse 6,7; Venezia 6, 7; Rouen 5, 6; La Chaux de Fonds 5,2. EVROPSKI POKAL KOPENHAGEN, 1. — V osmini finala nogometnega tekmovanja za evropski pokal je Danska premagala Albanijo s 4:0 (3:0). Povratna tekma bo v oktobru v Tirani. Ganski nogometaši premagali italijanske polprofesioniste ACRA, 1. — Nogometna reprezentanca Gane je premagala italijansko polprofesionalno reprezentanco s 5:2 (1:0). Domačini so prevzeli vodstvo v 14’ z golom levega krila Mohameda Salisuja. Isti igralec je povečal vodstvo v 14’ drugega polčasa in takoj nato je desna zveza Wiiberfofce dosegel še tretji gol za Gano. Dve minuti kasneje je srednji napadalec dosegel četrti goi, v 25’ pa so dosegli gol Italijani po 11-metrovki. Vratar Dodo.» je žogo sicer, odbil s pestjo, toda pritekel je Riva in jo porinil v mrežo.' Gana je dosegla svoj peti in zadnji gol 2’ pred konečm po zaslugi kapetana moštva Aggrey-fynna in le nekaj sekund pred zaključkom je bil drugič uspešen za Italijane Perini. JOŽE VERGA N: OrfMAREZIG do MADRIDA 2. Bili smo obupani. Tedaj se je mati spomnila na kravo in me zaprosila, naj grem v Koper po mesarja. Rada bi kravo prodala. Ko je prišel mesar in si je ogledal kravo, Je kar pobesnel : «Kaj, to mrhovino naj bi kupoval? Ne vzamem je, pa če mi jo daste zastonj!» Tedaj so planili otroci v jok. Ko sem videl vse tako obupane, sem predlagal mami. da kravo sami zakoljemo ;n meso deloma razprodamo sovaščanom, deloma pa posušimo. Tako smo tudi storili. Kasneje smo prodali še konja in kupili junico, ki nam je kmalu začela dajati po nekaj litrov mleka na dan. Tako smo se za silo izkopali iz najhujšega: pili smo mleko in otepali močnik in krompir. Leto 1916 je bilo še hujše. V strahu pred lakoto smo sklenili obdelati čimveč polja. Preorati ga nismo mogli, ker nismo imeli več konja. Lotili smo se dela kar z motikami. Delali smo vsi in kopali tako rekoč noč in dan. Sestrice in bratci so komaj vzdigovali težke motike in krampe ter omahovali pri delu. Zvečer smo na smrt utrujeni nekaj časa počivali, navsezgodaj pa smo bili spet na polju. Toda ves trud je bil brez haska. Polje je bilo slabo obdelano, slabo pognojeno in ni dalo zaželenega pridelka. Vsi nečloveški napori so bili zaman. Lačni, izgarani otroci so komaj še stali pokonci ter so bolehali in polegavali. Kmalu je prišla nad nas še nova nadloga; španska mrzlica. Bila je to huda bolezen, ki je terjala mnogo žrtev. V naši družini so bolehali drug za drugim in kmalu so obležali vsi razen mene. Drugi so se počasi izmazali, le trinajstletno sestrico, ki se je najbolj gnala pri delu, je pobralo. To je bil za nas hud udarec. To leto je umrla tudi moja stara mati. Imela je že 97 let, in ker je bila izredno trdoživa, bi jih bila učakala bržkone tudi sto. Toda tedaj že celih šest mesecev nismo videli ne kruha ne polente, otroci pa so se neprestano cmerili, da so lačni. Ona pa ni hotela skoraj nič jesti, da so le otroci dobili nekaj več. Lahko rečem, da je umrla od lakote. Glede delovne moči se je v drugi polovici leta spremenilo pri nas na bolje. Vsi trije, oče in oba brata, so prišli drug za drugim domov. Vsi trije so sovražili vojno in so skušali na vse načina, da bi se rešili vojaške suknje. Najprej je prišel najstarejši brat Ivan. Kako smo ga bili veseli! Tako sijajno je simuliral blaznost, da niso vedeli, kaj početi z njim, in so ga iz blaznice poslali domov. Kmalu nato je prišel še oče. Nekaj časa je ležal bolan v vojaški bolnišnici v Vacu na Madžarskem. Ko je ozdravel, so mu dali vse dokumente, da jih osebno izroči pri kadru v Radgoni, kjer bi se moral javiti. Oče pa je dokumente skril in se previdno priklatil domov. V bolnici so mislili, da je pri kadru, pri komandi pa so mislili, da je v bolnici. Tako je izginila za njim vsaka sled. Pri vojakih je bil zdaj samo še Karel. Bil je na romunski fronti. Ko je tam ruski in romunski protisk popustil, so poslali nekaj čet na italijansko fronto, kjer so pripravljali Avstrijci veliko ofenzivo. V Trstu pa je Karel zbežal, da bi še enkrat obiskal družino, preden ga pošljejo na fronto. Ivan mu je svetoval, naj še on simulira blaznost in se tako reši. Karel ga je ubogal. Na Goldonijevem trgu v Trstu se je vrgel na tla in začel na ves glas besneti in tuliti. Kmalu se je zbrala okrog njega velika množica ljudi, ki ga je pomilovala: «Revček! Zmešalo se mu je!» Poklicali so bolniški rešilni voz in ga odpeljali v blaznico k Sv. Ivanu. Pol leta so ga tam zdravili, nazadnje so obupali nad njim in ga poslali domov. Za Istro je bilo leto 1917 najhujše. Še ko je dobra letina, ne pridela dežela več kot za nekaj mesecev hrane. Tisto leto pa je bila povrh še suša in izredno slaba letina. Vsi dela zmožni moški so bili pri vojakih, še tista redka polja, ki jih Istra ima, so bila zanemarjena in neobdelana. V Rusiji je izbruhnila revolucija. Vojaki so se umaknili s fronte. Boljševiki v Rusiji so se pripravljali, da prevzamejo oblast. Že so se širila komunistična gesla. Disciplina je na vseh frontah počasi popuščala. Aprovizacija ni več redno delovala ne v vojski ne v zaledju. Za civilno prebivavstvo v Istri je prenehala vsaka preskrba. Stari ljudje in otroci so dobesedno umirali od lakote. Vojaki so množično dezertirali in se zbirali v zelenih kadrih. Povsod se je poznala naveličanost. Zaradi bližine fronte je trpela posebno Istra. Dezerterji in vojni ujetniki so se klatili po vaseh. Čez dan so prosjačili, ponoči pa kradli in napadali. Prebivavcem so pobrali še listo malo, kar so hranili za najhujše dni. Da niso pomrli, so si morali ljudje kako pomagati. Na vsem Primorskem nisi mogel dobiti tudi za velik denar trohice hrane, če so si hoteli nakupiti kaj moke, koruze in fižola, so se morali Istrani voziti na Štajersko ali na Hrvaško. To je pa bilo strogo prepovedano, in če so orožniki dobili koga z zalogami hrane, so mu vse pobrali. Lahko si mislite, kakšna žalost je bila to za družino, ki je komaj čakala, da dobi kaj za pod zob. Bijo je v maju 1917, prav dobro se še spominjam. Oče ! je odpravljal z najstarejšo sestro na Štajersko po kruh. K sta se pred odhodom pogovarjala, sem slišal, da je padla b seda «kruh». Napel sem ušesa in slišal, da se odpeljeta z vi kom do Dobove. Do tedaj še nisem potoval z vlakom in spie nisem vedel, kje je ta postaja. Imel sem 13 let, bil sem su ko trlica in sem tehtal komaj 35 kilogramov. Ko sta se o pravljala v Rakitovec na postajo, sem prosil očeta, naj n vzame s seboj. Oče me ni pustil, češ da sem preslaboten ! jima bom na poti samo v nadlego. Ker sem le silil za njim me je mama zaprla v sobo in me izpustila šele po treh ura ko bi moral biti vlak že nekje blizu Ljubljane. Toda lakota strašna stvar! Rad bi se vsaj še enkrat pošteno najedel kruh Bal sem se pa, da se oče in sestra vrneta brez njega domov. Nisem dolgo pomišljal in sem sklenil, da jo mahnem : njima. Nobenemu nisem črhnil niti besedice, naskrivaj se frknil iz hiše in jo ucvrl proti zagorski postaji. Tam sei čakal skoraj dve uri na puljski vlak. Ko je prišel, sem pr vidno smuknil v vagon in se stisnil v kot. Vendar nisem im sreče. V Divači me je sprevodnik zasačil brez voznega listk me za uho potegnil iz kota in sunil iz vlaka. Bil sem raz čaran, toda pogum mi še ni upadel. Nekaj časa sem krož po postaji, nato pa obšel vlak in čakal na novo priložnos Tedaj je pridrvel dunajski brzovlak iz Trsta. V trenutku se; bil v vagonu in se skril v stranišče. Ko je šel sprevodni mimo, sem se splazil previdno v kupe, kjer so bile san ženske. Te so brž uganile, da sem brez voznega listka, in s mi pomagale. Zlezel sem pod sedež in žene so me zakrile krili. Ko ni bilo nevarnosti in sem prilezel izpod kril na da; se je vse zakrohotalo. Smejal sem se tudi sam, saj sem srečn prispel do Zidanega mosta. Tam sem čakal na vlak pro Zagrebu, spretno smuknil v vagon, se previdno umikal spr vodniku in orožniku ter srečno prišel v Dobovo. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO’ TRST — UL MONTECCH1 8 ■ XI. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 659 — PODRUŽNICA GORKA: Ulica S PelllCO 1-11, Tel 33-82 - UPRAVA: l'R.31 — UL SV FRANČIŠKA Št. 20 — Tel. Št 37-338 — NAROČNINA: meseCna 651 ur — Vnaprej: čelrt, letna 1800 lir polletna 3600 lir, celoletna 640«) lir - FLRj v tednu 20 din, mesefno 420 din - Nedeljska: posamezne 40 din. letno 1920 din, polletno 960 din, Četrtletno 480 din - Poštni teko« raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT DZS, Ljubljana. Stritarteva ulica 3 1 telet 21-928 teko« ra,'un pri Narodni banki » Ljubljani 600 14 603-86 - OGLASI: One oRiasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ul. — Man oglas, 80 Ul beseda. — Vsi oglasi se naročajo prt upravi - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst