delegatska tribuna O, ŠTEVILKA XII. LETO 3. MAREC 1986 ^SILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-1 VSEBINE: feu^beno varstvo in vzgoja predšolskih otrok v občini Ljubljana l°ste-Polje za obdobje 1982-1985 ■POLJE str. 3 stanje naravne in kulturne dediščine v občini Ljubljana Foto: A. Zupan Na podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 52. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo v sredo, dne 26. marca 1986 ob 15.30 v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljub-•Ijana, Proletarska c. I. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 51. seje zbora združenega dela z dne 26. februarja 1986 in ugotovitev stališč in usmeritev sprejetih ob obravnavi analize delovanja delegatskega skupščinskega sistema 3. Predlogi in vprašanja delegatov » 4. Družbeno varstvo in vzgoja predšolskih otrok v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1982-1985 5. Varstvo in stanje naravne in kulturne dediščine v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Osnutek odloka o spremembi odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo 7. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 8„ Osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov, urbanističnega reda in prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 9. Predlog sprememb družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji 10. Poročilo o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine za obdobje julij-december 1985 11. Kadrovske zadeve Predsednik zbora združenega dela Bojan KOVAČIČ, I. r. GRADIVO: - za del 2., 4., 5., 6.. 7., 8., 9., in 10. točke je objavljeno v Delegatski tribuni št. 3/86 - za del 2. in 11. točke bodo prejeli vodje konferenc delegacij v ciklostilu Na podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubija113 Moste-Polje sklicujem 51. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOST1 ki bo v sredo, dne 26. marca 1986 ob 15.30 v sejni dvorani KULTURNEGA DOMA ŠPANSKI BOR(l Ljubljana, Zaloška c. 61 (kletni prostori). Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imuh>tetl1 zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 50. seje zbora krajevnih skupi10*,, dne 26. februarja 1986 in ugotovitev stališč in usmeritev 6P jetih ob obravnavi analize delovanja delegatskega skupščin6 ga sistema 3. Predlogi in vprašanja delegatov ,)tv 4. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste- Ije za leto 1986 .-.joi 5. Varstvo in stanje naravne in kulturne dediščine v o° Ljubljana Moste-Polje 6. Osnutek odloka o spremembi odloka o kulturnem »t meniku in naravni znamenitosti Kodeljevo 7. Osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidai načrtov, urbanističnega reda in prostorskih ureditvenih P%( jev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom o0* Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 ,j,ii 8. Družbeno varstvo in vzgoja predšolskih otrok v Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1982-1985 ^ l 9.' Poročilo o uresničevanju sklepov in stališč obč"1 skupščine za obdobje julij-decembcr 1985 .-ui 10. Predlog sprememb družbenega dogovora o štipcm°J politiki v SR Sloveniji 11. Kadrovske zadeve Predsejj! zbora krajevnih skup",;, Marica RIHAR- GRADIVO: 9. in - za del 2., 4.. 5., 6., 7.. 8 Delegatski tribuni št. 3/86 - za del 2. in 11. točke bodo prejeli vodje delegacij v ° tilu 10. točko je objavljL,u ikk^ Delegate obveščamo, da se sej zborov občinske skupščine, čeprav so sklicane po volitvah, udeležijo delegati, izvoljeni za mandatno obdobje 1982-1986 in ne novoizvoljeni. DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Ljubljana, Proletarska c 1 Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERLICA, Anka JOŠT -DOMA, Erika RAČIČ -ŠIFT in Janez RUDOLF Glavni in odgovorni urednik Erika RAČIČ -ŠIFT. Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel št. 441-660 in 441-544. Priprava za tisk: Dnevnik —BEP. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421 172 z dne 8 6 1977 Tiskano v nakladi 5000 izvodov. V M osi eP ^*ena Poslovnika skupščine občine Ljubljana sklicujem 50. SEJO družbenopolitičnega zbora, kl bo v sredo, dne 26. marca 1986 ob 15.30 l^Uar^bip1, Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Odlagam naslednji DNEVNI RED: 4. Družbeno varstvo in vzgoja predšolskih otrok v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1982-1985 5. Varstvo in stanje naravne in kulturne dediščine v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Osnutek odloka o spremembi odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo 8. Predlog sprememb družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji 9. Poročilo o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine za obdobje julij-december 1985 10. Kadrovske zadeve Predsednik družbenopolitičnega zbora Franjo VINKO. 1. r. 2 pg019vitev sklepčnosti dne2fi°prL*tev zaP'sr>ika 49. seje družbenopolitičnega zbora z ritey ' ‘e?ruarja 1986 in potrditev ugotovitev, stališč in usme-$kuDx.PreJetih ob obravnavi analize delovanja delegatskega finskega sistema redlogi in vprašanja delegatov GRADIVO: - za del 2. in 9. točke bodo delegati prejeli kasneje v ciklostilu, - za vse ostale točke je objavljeno v Delegatski tribuni št. 3/86 GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE DRUŽBENO okx?Vo in vz9°ja predšolskih otrok v .?cini Ljubljana Moste-Polje za Ddobje 1982-1985 i. n^kihnt0 analizo z oceno stanja družbenega varstva in vzgoje predla ] Qo,k v naši občini so zbori obravnavali pred tremi leti. 26. ja-iri^Ča *ela’ ko so bile v 16 točkah izoblikovane tudi ugotovitve, i”'37 -J1 sklepi ter objavljeni v Delegatski tribuni št. 2/83 na straneh h^im sna i sPrcjete usmeritve so bistveno prispevale, da smo z ak-A kj “delovanjem nosilcev nalog obravnavanega področja v obdo-n r°čii ,Za-lema to poročilo, v naši občini napredovali in se na večini Alenja tadi s pridobitvijo novih zmogljivosti približali možnostim L0blem^ritev na$*b VVO drugim občinam Ljubljane. Stanje in nAbenp |k° socialne varnosti družin z otroki, ki so upravičene do nk^Vtiai, vnarne pomoči (t.i. »otroškega dodatka«) smo podrobneje cim °ročn na sejah vseh zborov občinske skupščine dne 26.9. 1985 b i eVarr,U °.uresničevanju socialne politike in o zagotavljanju so-V Štev8St's Področja socialnega varstva v občini (Delegatska tri-vefitA' strani 4-15), zato tega sedaj ne ponavljamo. 6,2 V A sprejetih sklepov z dne 26. 1. 1983 smo uresničili. s^eneK:novanjski soseski MS 4,5 Nove Fužine smo poleg takrat že ta ^Prun^T^stojnega objekta VVE iz sredstev zunaj programa lil. hZgoj0 ; vka pridobili in uredili v 10 stanovanjskih enotah prostore tj,,° termi1 \arstvt> 280 otrok. \Aja Hvl|?skem planu oziroma še nekaj pred roki je realizirana h\e lartA, objektov iz sredstev III. samoprispevka, m sicev v KS ž?MUPan^;x ^ Mojca za 120 otrok in v KS Kodeljevo za VVO Oto-itn v°nom a VVE Na peči za 48 otrok v jasličnih oddelkih. Skladno 0 'nvesticijski dokumentaciji (Uradni list SRS št. 35/79) 'klizn velikega zaostajanja osebnih dohodkov, ko je vsem VVO odobre^ 15 % povečanje mase sredstev za te namene. Zato predsedstvo ščine občinske skupnosti otroškega varstva naše občine PRIPOROČA: jjjf - naj bo tudi naprej to področje deležno usmeritve in Por11^i» legatov zborov naše občinske skupščine, njenega izvršnega s občinskega komiteja za družbene dejavnosti; c0$c^ - da se s pospešenim prizadevanjem in odgovornostjo vseh, P jf no še pristojnih organov in strokovnih služb, čimprej izdela P0'^' dokumentacija, zagotovi potrebna sredstva ter začne gradnja ^

problematike tega področja, za kar ji izvršni svet Z(<*a vse priznanje, in še posebej njenemu predsedniku, ki je Sobno zavzetostjo veliko prispeval k pozitivnim uspehom. je. • v poročilu so dane usmeritve za uvgjanjc novih oblik vzgo-ne d Vars,va predšolskih otrok ter približevanje vzgojnovarstve-l^ojavnosti potrebam uporabnikov-staršev. Izvršni svet pred-(jj"'niši se v ugotavljanje potreb po teh oblikah aktivno vklju-bod krkicvne skupnosti in organizacije združenega dela, s čimer vpel" '/Kojnovarstvene organizacije lahko hitreje in kvalitetneje ‘Jale nove oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok. iwj. *zvršni svet zadolži Občinski komite za družbene dejavnem' 1,8 sc Pravočasno vključi v razreševanje pričakovane pro-v*«ike prostih zmogljivosti v vrtcih ter s tem povezanega a,,ja zagotavljanja uspešnega ekonomskega poslovanja in vidi? nc varnosti delavcev VVO. Pri tem naj komite upošteva ob‘j samega delovanja, kot tudi objekte na obrobju občine -Sin,,,*" s c'Uem, da bi bila vložena družbena sredstva čimbolj 4 in° uporabljena. kefil*Zvr^ni svet podpira priporočila Občinske skupnosti otroš-88 varstva in Občinskega komiteja za družbene dejavnosti. ' Predsednik Izvršnega sveta Milan JELENC in stanje naravne in kulturne dediščine v občini Ljubljana Moste-Polje v__________________________________> I. UVOD Oktobra 1983 je Ljubljanska kulturna skupnost pripravila poročilo o problematiki varovanja naravne in kulturne dediščine na območju mesta Ljubljane (Delegatsko gradivo SML 15/83). V poročilu so bila podana temeljna izhodišča Zakona o naravni in kulturni dediščini (v nadaljnjem besedilu: ZNKD) (Uradni list SRS 1/81), naloge, organiziranost in odprta vprašanja strokovnih organizacij za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani, kratek pregled stanja po posameznih področjih premične in nepremične naravne in kulturne dediščine v Ljubljani ter način in problematika planiranja na tem področju. V začetku leta 1985 je Skupščina mesta Ljubljana obravnavala realizacijo sklepov (Delegatsko gradivo SML 31 /85 - Priloga), pri čemer je ugotovila, da seje podružbljanje naravne in kulturne dediščine po sprejetju ZNKD razmahnilo in se problematiki s tega področja posveča večja skrb, da pa bo potrebno še veliko dela in sodelovanja s pristojnimi upravnimi organi s področja varovanja okolja, planskimi službami in drugimi strokovnimi organizacijami. Posebej so bili izpostavljeni problemi glede materialnih obveznosti imetnikov spomenikov ali znamenitosti ter obveznosti družbenopolitične skupnosti, ki je dediščino razglasila. Izvršni svet skupščine mesta Ljubljane je že v svojih stališčih 1983 in nato ponovno 1985 izpostavil potrebo po konkretnih opredelitvah nalog, kijih morajo opravljati posamezni upravni organi in pooblaščene organizacije oziroma službe, in o njihovi usklajenosti. Poročilo in sklepe skupščine mesta Ljubljane je obravnavala in podprla tudi naša skupščina, zato je Občinski komite za družbene dejavnosti Ljubljana Moste-Polje želel ugotoviti, kako se obveznosti in naloge v skladu z ZNKD ter sklepi in priporičili skupščine mesta Ljubljane uresničujejo v naši občini. II. OBVEZNOSTI DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI V 8. členu ZNKD je določeno, da družbenopolitične skupnosti: - v sistemu družbenega planiranja določajo in uveljavljajo politiko varovanja naravne in kulturne dediščine in opredeljujejo svoje pravice in obveznosti, posebej v zvezi z varovanjem kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti v skladu z aktom o razglasitvi; - zagotavljajo strokovno, upravno in drugo dejavnost, potrebno za varstvo naravne in kulturne dediščine v družbenopolitični skupnosti; - izdajajo akte in opravljajo druge ukrepe, ki jih določa zakon za varovanje delov naravne in kulturne dediščine; - spodbujajo samoupravno sporazumevanje in sodelujejo pri družbenem dogovarjanju o vprašanjih varstva naravne in kulturne dediščine. Nosilci družbenega planiranja določajo in usmerjajo varstvo naravne in kulturne dediščine v planskih aktih, pri čemer morajo upoštevati strokovno osnovo, ki jo pripravijo strokovne organizacije (9. člen ZNKD). Na podlagi teh določil pa so v 75. členu ZNKD opredeljene naloge, za katere so družbenopolitične skupnosti dolžne zagotavljati sredstva v svojem proračunu, in sicer: \ - za vodenje registra spomenikov in znamenitosti ter evidence arhivskega gradiva za izdajanje predpisov in potrdil na podlagi dokumentov iz arhivskega gradiva; -za druge upravne naloge, kijih v skladu s tem zakonom opravljajo strokovne organizacije kot javno pooblastilo. V Ljubljani so za varstvo nepremične in premične dediščine ter arhivskega gradiva ustanovljene strokovne organizacije: Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Mestni muzej Ljubljana in Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki opravljajo naloge za vseh 5 občin. III. NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA Leta 1983 je Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (nadalje: zavod) izdelal spomeniško-varstveni elaborat, fazo B, za območje občine Ljubljana Moste-Polje. Elaborat vsebuje seznam in karto naravne in kulturne dediščine z opredeljenim režimom varstva. 1. Vrste naravnih in kulturnih spomenikov v naši občini A. Naravna dediščina V naši občini tvorijo naravno dediščino spomeniki oblikovane narave, naravni spomeniki, krajinski parki in naravni rezervati. a) Med spomenike oblikovane narave, ki jih je 51, sodijo parki, parkovne ureditve in drevoredi. Le-ti so urejeni predvsem v mestnih krajevnih skupnostih. b) Naravni spomeniki pa so posamična ohranjena starejša drevesa ali skupine dreves (lipa, macesen, divji kostanj, bukev, breza, murva, vrba žalujka itn.), izgonski potoki, tokova Save in Ljubljanice ter soteska Besnice. V občini je 96 naravnih spomenikov. c) Krajinska parka sta Reber pri Križevski vasi in Janče, medtem ko je d) naravnih rezervatov 9 (poplavna ravnica Savskih bregov, poplavna ravnica in prodišče ob sotočju Save in Ljubljanice v Zalogu, Slapniški potok, nižinski gozd Zajčja dobrava, nižinski gozd v Spodnji Zadobrovi, poplavna ravnica terasa in vegetacija poplavne ravnice -Sp. Kašelj, brezov gozd s hrasti na Tujem grmu, dolina potoka Križ-lovke v Besniški dolini, nižinski gozd pri vodarni Hrastje) B. V kulturno dediščino štejemo: a) umetniške spomenike-ki jih je v naši občini 107, mednje pa sodijo gradovi, cerkve, kapele, znamenja, župnišča, vodnjaki, posamične stavbe in poslopja b) O naši prvobitnosti in zgodnjem naseljevanju priča 31 arhecM kih spomenikov - arheološki tereni od Dolskega, Zadobrove, Zal or Polja do Sostrega, Janč, Molnika in drugod v izvenmestnih predel' medtem ko v samem mestu ta zvrst spomenikov ni evidentirana', c) Imamo tudi bogato bero etnografskih spomenikov, o čemer p'1 čajo stare kmečke hiše, hlevi, kozolci, kašče. . | Zaradi sodobnejšega načina življenja žal marsikje preurejajo podirajo stare hiše in namesto njih gradijo nove, sodobnejše. V obe' imamo kar 33 kmečkih hiš, hlevov in poslopij, ki so etnografski sp meniki. . . f, d) Kjer so se formirala naselbinska središča, so danes zanimivi' banistični spomeniki, ponekod celo cele vasi: Zg. Kašelj, Javor, v lavlje, Veliki Lipoglav, Pance, Studenec. . & e) Tehniških spomenikov je v naši občini malo, le dva, fužifs most in fužinska elektrarna s pripadajočimi objekti. 0 Med najštevilnejše pa sodijo zgodovinski spomeniki, ki jjh^j mo v občini 114, večinoma padlim borcem in žrtvam NOV. ^ borcem I. svetovne vojne in eden označuje zgodovinsko osebnost Seznam in karta varovanja dediščine sta le del strokovnih osno' varovanje v urbanističnem načrtu občine in služita pasivnemu v stvu dediščine. Pri vsakem konkretnem ureditvenem načrtu za P°V mezna območja je zato potrebno izdelati še strokovne osnove za3 tivno varstvo nepremične dediščine s konkretnimi predlogi varst' sklopu celotne kulturne krajine ter glede na nameravane spremcPL v prostoru. Tako je potrebno izdelati strokovne osnove in dolo' I varstva naravne in kulturne dediščine pri izdelavi posameznih P A storskih urbanističnih planov v občini, strokovna določila in mnC pri posameznih adaptacijah oziroma nadomestnih gradnjah ozirUj,. določila pri obnovah oziroma sanacijah spomenikov oziroma de čine. j|o Ugotavljamo, da seje že v času od izdelave faze B stanje in šte». celotne dediščine na območju občine močno spremenilo oziroma o ^ nilo, predvsem v varovanih območjih in zaselkih oziroma v va» naseljih v meščanskem hribovju. Številne adaptacije objektov, j. domestne gradnje in celo obnovitvena dela posameznih sakralni11 vf. jektov (npr. obnova podružnične cerkve Sv. Pavla v Šentpavlu) se, šijo brez vednosti Zavoda ali občinskega sekretariata za urbani* gradbene zadeve in varstvo okolja Ljubljana Moste-Polje, kije ne1'|tl čen, saj ga imetniki naravne in kulturne dediščine v veliko pr"11,',^ sploh ne obveščajo o spremembah, posebno če gre le za prcureU'^ in adaptacije. Še posebno to velja za vaška območja. Zato žal Prl, j;-tudi do nedovoljenih in neustreznih adaptacij in prenov zaščiten' diščine. . Jr Menimo, da bi morale inšpekcijske službe mestne inšpekcije N ljana bolj aktivno delovati na tem področju in sproti opozarja* nepravilnosti in prepovedane posege in tudi ustrezno ukrepate Na področju naše občine še vedno niso upoštevana nekatera ^ membna spomeniško varstvena območja urbanizma in arhite , 19. in 20. stoletja (npr. značilna industrijska naselja v predmestij; starejše urbanizirano področje - v Zeleni jami; tehnični spome!j,|ii • ■ .......... (jfOkl žage, papirniška predelava - v Vevčah; id.), zato bo tem po' potrebno posvetiti večjo pozornost. 2. Varovanje nepremične kulturne dediščine Da bi ohranili nekatera območja in dele naravne in kulturne** vJf-čine, ki ima posebno kulturno vrednost, čeprav drugih naravo 7^ stveno opredeljenih znamenitosti ne smemo zanemarjati ah njevati, je občinski komite za družbene dejavnosti v skladu z ^pv. nom o naravni in kulturni dediščini in na podlagi strokovnih ^if ki jih je pripravil zavod v 1. 1983 in 1984 pripravil tri odloke- ^1 je sprejela občinska skupščina in s katerimi so bili razglašeni z^f turne oziroma zgodovinske spomenike: fužinski grad z okolico^ Ijevski grad z okolico in 13 spomenikov oziromp obeležij Nt- .^iP Pri vseh postopkih v pripravi za razglasitev in sanacijo raZljLj i?-spomenikov sta Občinski komite za družbene dejavnosti in za'' |U' no sodelovala, v postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenj3 žinski grad pa tudi Sekretariat za urbanizem, gradbene zadeve U/ stvo okolja Ljubljana Moste-Polje. Slednji mora v skladu z urediti še zemljišKO-knjižno stanje razglašenih kulturnih in zg'w skih spomenikov in znamenitosti. . Razglasitev kulturnih in zgodovinskih spomenikov obvezuj nikc k bolj intenzivni skrbi zanje. _4^ Tako je skupščina na podlagi Odloka o razglasitvi kulturne^,'-menika Fužine, katerega imetnik je, imenovala nov odbor za -j |ojj fužinskega gradu. Novi odbor seje še intenzivneje kot doted-'^^ zastavljene naloge. Izdelani so idejni projekti za nadaljnjo n ost gradu in v celoti je prenovljena streha. Grad naj bi bil1111 ejil' predvsem za gostinsko in obrtno dejavnost, en del pa bi PrcU muzej in Trpinčcvo galerijo. ,jevot*hna!krb bo n? P°dla8' odloka o kulturni znamenitosti Kode-nik oL.l.. ena urcdltvl 8radu- kapele in parka na Kodeljevem. Imct-Vlagativl°ujc v gla,vl?em GP Figovec, ki je I. 1984 začel intenzivneje redeljeno(tclno0sandrŽ"VanJCdin 'mU VSV0Jlbsrednjeročnih planih op- ^na>n?Va kapele °b gradu poteka že več let in bo predvidoma zaklju-iHoid^J: '^86. Ob tem je ves čas izpostavljeno vprašanje kulture mi-stane°Č1 ■ Ugotavljamo, da nobeno beljenje zunanjosti cerkve ne ob-iejo areJeno dolgo, kajti neznani storilci jo bodisi popišejo ali obme-Hadzn a-°m' ^orilcev ni mogoče direktno odkriti, pa tudi poostren n)režj.r m,lice ni zalegel. Potrebna je bila tudi dodatna investicija - za-bijanj v °*(cn z gosto mrežo, ker so bile šipe stalno izpostavljene raz-Ja, s tem pa je bil omogočen tudi vstop v kapelo. ''inski Vsem' spomeniki je še največja pozornost posvečena zgodo-Števjiam sP°mepikom, čeprav tydi tu ponekod šepa. Razen manjšega Vz(jrj sPomenikov, imajo vsi skrbnike, ki naj bi skrbeli za njihovo 2ad?nje " *a* Pa vedno premalo. «l.i . e*o na področju ohranjanja zgodovinskih spomenikov v občini kKan ___ .. ___: I- 1.. »*l. 1 • •• Z-X II n°sti p ,. skupnosti ni zadovoljiv. Najbolj aktivne so krajevne skup-Due.. ?jJe- Zalog, Stepanja vas, Hrušica, Klopce, Bizovik, Dolsko, Pa ip „i!iveder*Tomaž, Jože Moškrič-Ciril, Vcvče-Zg. Kašelj, druge občasno ali pa sploh ne. sPomTn^||a Pozornost med zgodovinskimi spomeniki je posvečena nie8ovn°SCbcn odb°r 10 podpisnikov sporazuma, ki so zagotavljali cerkev rcd.n.° delovanje. H kompleksu sodi poleg same grobnice tudi 8o?(jaV'-^učilnica, gospodarsko poslopje, večji del zelenic ter nekaj Preceij^arad' obsežnosti terja vzdrževanje takega kompleksa stalna 'og_ da n^ sredslva’ zato je bil v letu 1985 na skupščini sprejet pred-nančn0Prist°P' k sporazumu več organizacij združenega dela, ki bi li Mn*no ^ sporazumu v ec organizacij zciruzencga ueia. Ki m n-°dzjVaj P°magale Pr* vzdrževanju Urha. Organizacije sc na predlog že * t itjo s snarov?n4a kulturnih in zgodovinskih spomenikov se uresniču-5rePoveiej^t-in' Pruskimi akti in varstvenimi ukrepi, določenimi s doVjnskan^> in omejitvami v odlokih in zakonu. Za kulturne in zgo-1"o{ja ® sPomenike bo potrebno še nadalje razglašati arheološka ob-^o^etniške in arhitekturne spomenike (gradove, meščansko in ^Oriai lekluro’ sakralne spomenike), etnološke, zgodovinske in "'ožriost' nc spomenike ter spominska območja, seveda v okviru 11 zagotovljenih finančnih sredstev. ^OVANJE premiCne KULTURNE iNE 'Va J.an' Je za varstvo premične kulturne dediščine, z. izjemo ar-NlUz .'°lžen Mestni muzej Ljubljana. hAuvI' Cv'dent*ra> dokumentira, ureja in hrani premično dediščino, ^diščjn 8 razs*avc 'n druge oblike predstavljanja kulturne in naravne V?’ vodi register premičnih spomenikov in znamenitosti. “ve p0 ‘ru teh nalog opravlja Mestni muzej Ljubljana za našo občino ^Wam,bnejšl nalogi: 'rbi ?a ‘avija kustosa - pedagoga, ki je vodič po razstavi na Urhu in j. - daje ^ustavitev razstave in druga opravila v zvezi z njo k rah] OkA'Cnja 23 'zdajo dovoljenj za izvoz, premičnc-dcdiščinc. ki iz(ia- finski komite za družbene dejavnosti v upravnem poslopij oki? takega dovoljenja. rt ^ttteo A na*°g- kijih muzeju nalaga ZNKDin Odlok o ustanovitvi Jj°8pvofj! tT'UZeja Ljubljana (Ur. I. SRS 14/83) pa bi sc bilo potreftno jy.'i občj Za.akcijski program razglaševanja predmetov in zbirk v jj'h mu n'.' ki niso razglašeni za kulturno dediščino v okviru obsto-Ij-lttti 0iT?Jskih zbirk. Na podlagi akcijskega programa bi v dogovor-d u^ih or ° • razglasili premično dediščino, kije last družbenopo-Ija-no v ^Hizacij, organizacij združenega dela. pa tudi premično de-Janje Zasebni lasti, s čimer bi muzej prevzel to dediščino v uprav- 'VARst VO ARHIVSKEGA GRADIVA Ahiv dol^toAp^adivo je izvirno in reproducirano pisano, risano, tiska-ro > ^eru * *rano, Rimano, fonografirano ali kako drugače zapisano diit varsirno Sradivo, ki ima trajen pomen za znanost ali za kultu-okJv° arhivskega gradiva, kije proglašeno za kulturni spoine-Yalji- ljubljanskih občin skrbi Zgodovinski arhiv Ljubljana /Ujtkoj' Ah'v). n'v zaf/J 'zidu Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine je 1 s Postopkom za razglasitev arhivskega gradiva za zgodo- vinski spomenik. Februarja 1982 je bila v Uradnem listu SR št. 10/82 objavljena Odredba o družbenopravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana. V naši občini je določenih 24 družbenopravnih oseb, ki so dolžne urediti arhiv, vendar 9 doslej še ni izpolnilo svoje obveznosti kljub večkratnim urgencam. Trenutno teče prevzemanje arhivskega gradiva skupščine naše občine, kar bo kmalu zaključeno. Obdelano arhivsko gradivo je dostopno uporabnikom za raziskovalne in študijske namene, pravnim osebam in občanom pa za uradne in poslovne namene. VI. FINANCIRANJE NALOG S PODROČJA VAROVANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE Dejavnosti vseh treh organizacij za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani financira v pretežnem delu Ljubljanska kulturna skupnost, del sredstev, predvsem za tiste naloge, ki so opredeljene v 75. členu Zakona o naravni in kulturni dediščini, pa mora zagotavljati družbenopolitična skupnost. V letu 1985 je bilo iz proračuna naše občine za vsako od navedenih dejavnosti predvsem za potrebe nalog v zvezi z upravnim postopkom zagotovljenih po 256.000 din, kar je skupno 768.000 din. Poleg tega je bilo za razna strokovna dela, ki jih je izdal zavod, izplačanih 188.190 din (do konca novembra 1985). V lanskem letu smo za strokovne osnove za razglasitev znamenitosti Fužine in Kodeljevo namenili 169.020 din, v letu 1983 smo za strokovne osnove za razglasitev spomenikov NOV zavodu nakazali 102.000 din, za izdelavo evidence naravne in kulturne dediščine v letu 1982 pa 450.000. VIL UGOTOVITVE IN SKLEPI 1. Ugotavljamo, da seje po izidu Zakona o naravni in kulturni dediščini v naši občini zanimanje in dejavnost na tem področju močno povečala. Posebno Občinski komite za družbene dejavnosti je upošteval določila zakona in takoj pristopil k.razglašanju naravnih in kulturnih znamenitosti za naravno in kulturno dediščino, na podlagi česar je vključil v planske akte obnovo in vzdrževanje razglašenih spomenikov, za katere pa morajo biti poleg proračunskih sredstev zagotovljena tudi sredstva kulturnih skupnosti. 2. Občinski komite za družbene dejavnosti bo še naprej sodeloval z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine in pripravljal odloke o razglasitvi naravne in kulturne dediščine, vendar le v okviru finančnih možnosti. 3. Občinski komite za družbene dejavnosti bo obvestil vse imetnike naravne in kulturne dediščine o vrednosti naravne oz. kulturne znamenitosti, katere imetniki so in navedel režime varstva. 4. Mestni muzej Ljubljana pripravi akcijski program za razglasitev nepremične kulturne dediščine, ki naj bo speljan v 6 letih. 5. Mestne inšpekcijske službe morajo bolje spremljati stanje gradenj in adaptacij in ob ugotovljenih neprijavljenih in neusklajenih delih takoj ustrezno ukrepati. Predsednica Občinskega komiteja za družbene dejavnosti Marijana ŠTURBEJ Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na s 190. seji 18. februarja 1986 obravnaval zgoraj navedeno poro- i čilo in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme Poročilo o varstvu in stanju naravne in i kulturne dediščine v občini Ljubljana Moste-Polje ter ga pred- | laga v obravnavo skupščini občine hkrati z naslednjimi ugoto- | vitvami in predlogi sklepov: 1. Ugotavljamo, da sta se po izidu Zakona o naravni in kul- § turni dediščini zanimanje in dejavnost na tem področju v naši E občini močno povečala. Občinski komite za družbene dejavnosti je na podlagi določb zakona takoj pristopil k razglašanju na- E ravnih in kulturnih znamenitosti za naravno in kulturno dediš- I čino in na tej osnovi vključil v planske akte obnovo ter vzdrže- E vanje razglašenih spomenikov, za katere pa morajo biti poleg I proračunskih sredstev zagotovljena tudi sredstva kulturnih skupnosti. 2. Občinski komite za družbene dejavnosti bo še naprej sodeloval z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine ter v okviru finančnih možnosti postopno pripravljal odloke o razglasitvi naravne in kulturne dediščine arheoloških območij, umetniških in arhitekturnih spomenikov, etnoloških, zgodovinskih in memorialnih spomenikov ter spominskih območij, pri čemer bo spoštoval prioriteto glede na pomembnost spomenika. 3. Občinski komite za družbene dejavnosti bo tako, kot je storil v okviru že sprejetih odlokov o razglasitvi, obvestil tudi ostale imetnike naravne in kulturne dediščine o vrednosti njihove naravne oziroma kulturne znamenitosti ter jih hkrati seznanil z režimi varovanja. 4. Program razglasitve premične kulturne dediščine, ki naj bo speljan v šestih letih, pripravi Mestni muzej Ljubljana. 5. Občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja je dolžan v skladu z že sprejetimi odloki urediti zemljiško-knjižno stanje razglašenih kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter znamenitosti. 6. Mestna uprava za inšpekcijske službe mora v večji meri kot doslej spremljati stanje gradenj in adaptacij objektov naravne in kulturne dediščine ter ustrezno ukrepati, če ugotovi, da so dela neprijavljena. Predsednik izvršnega sveta Milan JELENC OSNUTEK Na podlagi 18. člena o naravni in kulturni dediščini (Ur. 1. SRS, št. 1/81) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. I. SRS, št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne ..................... in na seji zbora KS dne ...................... sprejela ODLOK o spremembi odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo v,__________________________) ! E i 1. člen Spremeni se 4. člen Odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo (Ur. 1. SRS 26/84 in 28/84) tako, da se glasi: Spomenik obsega naslednje parcelne številke v k.o. Udmat: 824, 825, 826, 827, 828, 831, 832/1, 841 in delno: 837, 839, 840, 842, 847/1. Meja območja spomenika poteka na jugu po robu parcele 837 ob Gruberjevem prekopu, prečka jugozahodni del parcel 837, 839, 840 ter 842 in poteka naprej po notranjem robu parcele 847/1, z odmikom 3 metrov od vzhodnega roba te parcele, do severne meje te parcele in po njej do železniške proge. Od tod se nadaljuje ob železniški progi po zahodnem robu parcel 841 in 827 ter severnem in vzhodnem robu parcele 828, vzhodnem robu parcel 831, 832/1 in 837, kjer se ob prekopu zaključi. 2. člen Spremeni se 5. člen in se glasi: Parcele iz 1. člena tega odloka in objekti na njih so družbena last nina z naslednjimi imetniki pravice uporabe: Pare. Št. Kultura Imetnik pravice uporabe št. vložka 840 - delno 520 gozd Občina Ljubljana Moste-Polje 841 956 gozd Sklad za financ, razvoja družbenega standarda 842 -delno 1088 824 885 837 - delno 638 825 826 827 828 831 832/1 885 885 885 520 520 885 839 - delno 520 847/1 - delno 956 pot šest zgradb, dvorišče, sadov, travnik sadovnjak pot zgradba, travnik pot sadovnjak delno travnik delno pot vrt in travnik travnik, gozd Uprava cest, Vilharjeva 14, Lj. Gostinsko podjetje Figovec Občina Ljubljana Moste-Polje Gostinsko podjetje Figovec Gostinsko podjetje Figovec Gostinsko podjetje Figovec Občina Ljubljana Moste-Polje Občina Ljubljana Moste-Polje Gostinsko podjetje Figovec Občina Ljubljana Moste-Polje Sklad za financ, razvoja družbenega standarda 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR5*' Predsedn* skupščine obči11, Niko LUKE^ OBRAZLOŽITEV Ob razglasitvi kulturnega spomenika in naravne znamenitosti deljevo z odlokom 27. junija 1984je bila pri pripravi tega odloka up05 tevana rekonstrukcija Litijske-Poljanske ceste na odseku od Kajim ve do Roške ceste. Z GUP-om je bila tudi definirana trasa novega' konstrukcijskega odseka, izdelana lokacijska dokumentacija in na lokacijska odločba. . V letu 1985 se naj bi začela II. faza rekonstrukcije ceste, vendafj, se s strani soglasodajalcev pojavile dodatne zahteve, ki so zahtev novo lokacijsko dokumentacijo z novimi soglasji. Te zahteve so P°h, jevale od cestišča ločene kolesarske steze in v zvezi s tem preprog, tiranje križišč, železniškega prehoda ter mostu preko Grubarjevi prekopa, kar pa ima za posledico spremembo Odloka o kultur' spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo, saj zmanjšuje za&llt no površino za 5257 m2 od skupne zaščitne površine 30.167 m1 Glede na nujnost rekonstrukcije Litijsko-Poljanske ceste je Ob1? ski komite na seji dne 20. 1. 1986 obravnaval in se strinjal s Pre‘L gano spremembo odloka ter s tem za zmanjšanje zaščitene povr..,e. Pozitivno mnenje za spremembo odloka je izdal tudi Ljubljanskir. gionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, zato preuj. gamo zboroma skupščine, da odlok o spremembi odloka sprejn1(1 Občinski konj za družbene dejavfl0 RAZDELILNIK za predparcelacijo Poljanske - Litijske ceste OBČINA: Ljubljana Moste-Polje k.o. Udmat Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 188. seji 4. februarja 1986 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti skupščine občine, da odlok o spremembi odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo, te nanj ne bo bistvenih pripomb, sprejmeta po enofaznem postop- *tu" Predsednik izvršnega sveta Milan JELENC kVv Vi ia V/," ’ tv''?* '■;T ’r'! tvj^S S6:SStl#I msmi S;::- y I ;V; V '■' V" \?:'\v/\\ \|;/% \ vV\\ X W, ' ' \ X> \ X \ S'- X \ \ \ I tiSS"?::s,! \ 'r* \ \ \ T.w^i ,4.: i . / v \ X--------------------h Sftv &r'A' ^r- ■ ! y, i k| x ,U1/ i-i-i o O to* ,*v O 0 X ? o o >C4* c 00 D _q o C ^w o h .Karlovško oredmesVje PREDLOG Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS, štev. 39/74 in 4/78) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. I. SRS, štev. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne ................. in seji zbora krajevnih skupnosti dne .................sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 l. člen S proračunom občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1986 znašajo 1,564.837.000 din in se razporedijo: - za razporeditev v posebnem delu proračuna 1,093.967.000 - za tekočo proračunsko rezervo 11.365.000 - za združevanje sredstev v Ljubljani 459.505.000 3. člen Občina Ljubljana Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Ljubljana, kijih mesto na podlagi Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana v letu 1986 razporedi s svojim proračunom. Občina Ljubljana Moste-Polje pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta Ljubljana 36,02 % od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 459.505.000 din. 4. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izka: zujejo v občinskem proračunu in se združujejo po načelu solidarnosti in vzajemnosti na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali pri SML. 5. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se I % izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna, razen od prihodkov, ki so odstopljeni Skupščini mešta Ljubljana. 6. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: - občinskim upravnim organom in strokovnim službam, mestnim upravnim organom in upravnim organizacijam. - pravosodnim organom, - krajevnim skupnostim, -družbenopolitičnim organizacijam in društvom, - skupnosti slovenskih občin in skupnosti občin ljubljanske regije, -organizacijam združenega dela in zasebnikom za opravljene storitve, - drugim pravnim osebam na podlagi zakonskih določil. 7. člen Upravni organi in strokovne službe ter upravne organizacije pridobivajo sredstva za delo primerno načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega letnega programa dela. 8. člen Uporabniki morajo sredstva, kijih prejemajo iz. proračuna občine, uporabljati za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemali obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto 1986. razen, če je s posebnim aktom skupščine občine določeno drugače. 9. člen Prihodki, kijih občinska uprava za družbene prihodke ali drug UP ravni organ doseže s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega Pr računa. Toda del sredstev, kijih ustvari občinska uprava za družbe prihodke pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in lZt java ni osnovna funkcija upravc.se uporabi za modernizacijo dela UP Za prihodke v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo priho^^ prejeti kot povračilo dejanskih stroškov uporabe občinske stavbe p drugih uporabnikih, od razmnoževanja in fotokopiranja, prodaje i kovin in obrazcev, nadomestila od prodaje taksnih vrednotnic mn domestila za opravljena strokovna opravila SIS-om. Za zakonito in smotrno izvrševanje občinskega proračuna je voren Izvršni svet Skupščine občine, ki skrbi, da se med letom ‘,e prihodki skladno z njihovim dotokom. 11. člen a. Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne mene razporejena sredstva ne bouo uporabljena, lahko Izvršnis Skupščine občine prenese neporabljena sredstva v tekočo prorav sko rezervo. 12. člen n*' O uporabi nerazporejenih prihodkov-tekoče proračunske reze ^ ki so namenjeni za pokrivanje splošnih družbenih potreb, kij'n j. sprejemu proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena s stva ne zadoščajo, odloča Izvršni svet Skupščine občine. ! 3. člen . .na. Izvršni svet Skupščine občine je pooblaščen, da sme spremen"' ( men in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posam namene, v okviru glavnih proračunskih namenov. 14. člen :dstcy; Izvršni svet Skupščine občine lahko začasno omeji porabo srcu- ^ ki so v proračunu razporejena na posamezne namene, če ugoto^'- a|j realizacija prihodkov ne priteka po planu, vendar največ do ly y pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporeja1 posebne namene. Izvršni svet Skupščine občine je določen, da odloča o uporabili štev rezerv za namene iz I. točke 39. člena Zakona o financii^. splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do ka 4,000.000 din. r$ni O uporabi sredstev iz. 2. točke tega zakona prav tako odloča 'z svet Skupščine občine. 16. člen . j|( W Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predseun ^ vršnega sveta Skupščine občine, pomožni odredbodajalec PaJesVet» Izvršnega sveta, ki ga na podlagi predloga predsednika Izvršnega» imenuje Izvršni svet. 17. člen . se0b' Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka,'8 * * 11 javi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem l'siu uporablja pa se od I. januarja 1986 dalje. Številka: Datum: PREDLOG BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LETO 19 8 6 PRIHODKI Plan 1986 Grupa kontov ODHODKI Plan 1986 72 73 74 75 77 78 Prihodki od davkov od oseb- 4o nih dohodkov Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic Prihodki od davka na prihodek 43 od premoženja in premoženj - skih pravic ter drugih davkov 46.533.ooo Prihodki od taks 67.86l.ooo 44 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organi- 45 zacij DPS in drugi prihodki 62.21o.ooo Prihodki od drugih DPS 2o8.57o.ooo 833.773.ooo 345.89o.ooo S|( u P A J PRIHODKI 47 48 1,564.837.000 Sredstva za delo upravnih organov 395.495.5oo Sredstva za posebne namene in druge namene upravnih organov 8o.746.ooo Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 7.483.ooo Sredstva za spodbujanje razvoja intervencije v gospodarstvu in spod.hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih območij lo.763.ooo Sredstva prenesena drugim DPS in SIS 773.8ol.ooo Sredstva za družbene dejavnosti 51.539.ooo Sredstva za druge splošne družbene potrebe 21o.o28.5oo Izločanje sredstev rezerv 25.3o5.ooo Drugi odhodki 9.676.ooo SKUPAJ ODHODKI 1,564.837.ooo PREGLED PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE za LETO 1 9 8 6 IN REALIZACIJA PRORAČUNA ZA LETO 19 8 5 Pr I H O D K I VRSTA PRIHODKOV PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV 1 2 3 4 5 Realizacija 31.12.85 Osnutek 1986 Predlog 1986 Ind. Razlika/3-2/ 720 ?2l 721 722 ?23 73 >3$ Davek od osebnega dohodka delavcev Davek od dohodka Iz gospodarske dejavnosti od sam.oprav.gos.dej. Davek od sam.opr.poklic.storitev Davek od doh.lz avtorskih pravic Davek od doh.lz kmetijske dejavnosti 110,535.381 224.5oo.497 60,253.367 31,411.076 7,787.178 310.500.000 293.075.000 88.310.000 44.100.000 15.100.000 351.700.000 330.418.000 89.800.000 47, loo.ooo 14.755.000 114 113 lo2 lo7 98 ♦ ♦ ■f ♦ 41.400.000 37.343.000 1,490.000 3 ,000.000 345.000 SKUPAJ 72 434,487.499 75o,885.ooo 833,773.ooo 111 ♦ 82,888.000 PRIHODKI OD DAVKA OD PROM.PROIZV.IN STORITEV TER OD DAVKA OD PROM .NEPREMIČNIN IN PRAVIC Posebni občinski davek od prometa proizvodov Odstopljeni del pos.rep.dav. 28,6o3.719,5o 29,96o.ooo 39,534.000 132 ■f 9,574.000 od prometa proizvodov 39,227.314 29,6o6.ooo - - - 29,606.000 Davek od prometa alkoholnih pijač Posebni občinski davek od plačil za l6o,344.242.5o 231,060.000 239,266.ooo lo4 ♦ 8,206.000 storitve lo,966.34o,5o 15,4oo.ooo 15,42o.ooo lol ♦ Davek od prometa nepremičnin 53,23o.724,5o 55,oo5.ooo 51,67o.ooo 94 - 3,335.000 SKUPAJ 73 292,574.341 36l,o31.ooo 345,89o.ooo 96 - 15,141.ooo 74 PRIHODKI OD DAVKA NA PRIH.OD PREMOŽ.IN PREMOŽ.PRAVIC TER PRIH.OD DRUGIH DAVKOV 74o Davek na prih.od premož.ln premo- ženjskih pravic 74o-o Davek na dohodek od premoženja 4,240.298 8,98o.ooo lo,87o.ooo 121 ♦ l,89o.ooo 74o-l Davek na dohodek od stavb 6,957.2o5 - ^ - - 741-o Davek od premoženja 3,913.253 4,92o.ooo 5,17o.ooo lo5 ♦ 25o.ooo 741-1 Davek na dediščine in darila 6,962.4ol,5o 6,38o.ooo lo,39o.ooo 163 + 4,olo.ooo 743 Davek od skupnega dohodka občanov 15,153.797 17,82o.ooo 13,35o.ooo 75 4,47o.ooO 748 Davek od iger na srečo 4,5o2.345 2,34o.ooo 6,753.ooo 289 ♦ 4,413.000 SKUPAJ 74 41,729.299,5o 4o,44o.ooo 46,533.ooo 115 + 6,o93.ooO 75 PRIHODKI OD TAKS 75o-o Upravne takse 3,474.o49 5,65o.ooo 4,73o.ooo 84 920.000 75o-l Pristojbine za vet.sanit.preglede 27,254.6o3 43,43o.ooo 4o,883.ooo 95 2,547.ooo 751 Komunalne takse 2,388 lo.ooo - - lo.ooo 752 Sodne takse 16,249.oo5,5o 22,54o.ooo 22,248.000 99 292.000 SKUPAJ 75 46,98o.o45,5o 71,63o.ooo 67,861.ooo 95 3,769.000 77 PRIHODKI PO POS.PRED.,PRIH.OD ORG .IN ORG.DPS, PRIH.IZ NASLOVA INVESTICIJ V GOSP. PRIHODKI IN DRUGI 77o Prihodki po posebnih predpisih 77o-o Denarne kazni 15,673.922 21,69o.ooo 21,46o.ooo 99 23o.ooo 771 Prihodki od org.in org.DPS 771-o Prihodki upravnih organov 3o,591,oo4,5o 26,43o.ooo 39,8oo.ooo 151 ♦ 13,37o.ooo 778 Drugi prihodki 700.425,20 9oo.ooo ■ 95o.ooo I06 + So.ooo SKUPAJ 77 46,965.351,70 49,o2o.ooo 62,21o.ooo 127 + 13,190.00° 78 PRIHODKI OD DRUGIH DPS 78o8 Drugi prispevki iz proračuna rep. So.ooo 781 Prispevki iz pror.občin mesta Ljubljane 147,169.453 278,143.ooo 2o8,57o.ooo 75 - 69,573.ooo 783 Posebni rep.davek za leto 1984 3,828.000 - - - S K UPAJ 78 151.o47.453 278,143.ooo 2o8,57o.ooo 75 - 69,573.000 SKUPAJ PRIHODKI 1 ,ol3.783.989,7o 1,551.149.000 1, ,564.837.000 lol + 13,688.000 B-ODHODKI 1 2 3 4 a Konto VRSTA ODHODKOV Realizacija 31. 12.85 Osnutek 1986 Predlog 1986 Ind. Razlika/3'2/ A - SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 4 00 4oo-oo Sredstva za dohodek delovne skupnosti Sredstva za OD del.upr.org. I6o,451.ooo 229,99o.ooo 229,99o.ooo loo 4 00-/a le* sredstev za usklajevanje - 22,068.000 22,o68.ooo loo - 4oo-ol Sredstva za OD del.sek.skupščine 7,622.000 lo,925.ooo lo,925.ooo loo - 4oo-ol/a la* sredstev za usklajevanje - 1,o48.ooo 1 ,o48.ooo loo • 4oo-o2 Sredstva za OD del.OŠTO 11,441.000 16,4oo.ooo l6,4oo.ooo loo - 4oo-o3 Sredstva za skupno porabo 4,975.ooo 6,975.ooo 6,975.ooo loo - SKUPAJ SREDSTVA ZA DELOVNO SKUPNOST 184,489.000 287,4o6.ooo 287,4o6.ooo loo 4ol 4ol-oo Sredstva za materialne Izdatke Sredstva za materialne izdatke skupščine 8,060.000 12,o9o.ooo 12,o9o.ooo loo 4ol-ol Sredstva za materialne Izdatke IS 12o.ooo 2oo.ooo 2oo.ooo loo 4ol-o2 Sredstva za materialne izdatke upravnih organov 43,137.ooo 53,799.5oo 53,799.5oo loo 4o2-oo Sredstva amort.upr.organov 7,519.ooo 17,ooo.ooo 17,ooo.ooo loo 4o2-ol Sredstva za razširitev rač. opreme 12.482.ooo 3o,ooo.ooo 25,ooo.ooo 83 - 5,ooo.°°^ SKUPAJ A 2SS,8o7.ooo 4oo,495.Soo 395.495.5oo 99 - 5,ooo.°°^ im B - SREDSTVA ZA POSEBNE NAMENE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 41o ' Sredstva za OD in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov V' na predlogu Dogovora o oblikovanju in razporejanju h,!01 Je rH.ne Porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986. d0 *vidno iz zgornjih razpredelnic se občinski proračun od os- za leto orejanju Podloga povečuje za 13,688.000 din ali za ca. I %■ Ocena prihodkov v predlogu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 temelji na: - realizaciji prihodkov v letu 1985, - stopnji rasti cen in osebnih dohodkov v letu 1985 in planirani rasti po resoluciji za leto 1986, - dogovoru o usklajevanju davčne politike v obdobju 1986-1990 in dogovora o splošni porabi na ravni občin v letu 1986, -predpisih, ki so bili sprejeti v letu 1985: Zakon o davkih občanov, Zakon o davku na promet nepremičnin. Zakon o uvedbi republiških davkov in taks (republika odstopa občinam prihodke od davka na dediščine in darila in davka od skupnega dohodka občanov, ki so sieer republiški davki), občinski odloki, ki vplivajo na prihodke od davkov v letu 1986, - predpisanih akontacijah v letu 1985 pri davkih, ki se odmerjajo po preteku leta. Indeksi rasti so se v posameznih primerih od osnutka do predloga različno spremenili, ker je ocenjen vpliv zgoraj navedenih dejavnikov deloval različno. Indeksi rasti pri davkih po odmeri so sieer grajeni v vseli ljubljanskih občinah na enotnih izhodiščih, vendar so zaradi različne realizacije, akontacij in strukture med občinami razlike. Davek od dohodka iz kmetijstva se bo povečal zaradi valorizacije katasterskega dohodka, ki je osnova za odmero tega davka. Davek od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, se povečuje v odvisnosti od rasti dohodka v letu 1985 glede na leto 1984, predpisanih akontacij v letu 1985, sprememb Zakona o davkih - vsi obrtniki plačajo davek-in od planirane rasti dohodka v letu 1986. Davek od dohodka iz premoženja doseženega pri prodaji nepremičnin je ukinjen in ostane le davek od dohodka iz premoženja pri dajanju prostorov v najem in ho tega davka v letu 1986 nominalno celo manj kot leta 1985. Davek od «'kupnega dohodka občanov se v globalu zaradi povečanja neobdavčenega zneska od 2,5 kratnega na i-kratni poprečni OD in valorizacije osnov v letu 1986 po dosedanjih ocenah na osnovi oddanih napovedi ne bo povečal. Na ravni leta 1985 ostaja zaradi na novo sprejetih zakonskih oprostitev in olajšav davek od prometa nepremičnin. Pri drugih davkih je, zaradi ugotovitev, daje rast bila tudi v preteklosti zelo izenačena, planirana v vseli ljubljanskih občinah enaka rast. Spremembe na strani odhodkov še nanašajo pretežno na spremem- be odhodkovnih postavk iz 16. člena mestnega dogovora. Tako radi reorganizacije službe IN DOK, katere dela in naloge se prenU*. na Mestni zavod za informatiko, in Zavoda za družbeno planitw; iz katerega se izloča Urad za cene in priključuje k Mestnemu kf. leju za preskrbo, trgovino, gostinstvo in turizem, prenaša ustrezni{ sredstev v mestni proračun, iz katerega se bodo te nadloge jinancth, Zavodu za družbeno planiranje se dodeljujejo dodatna sredstva■ opravljanje nalog projekcijsko-planskih bilanc in za informatik1^ za materialne stroške, vzdrževalna dela in popravilu v prostorih -voda. Prav tako se povečujejo sredstva za Bibloško središče Ljubih' in zagotavljajo sredstva za Mestno geodetsko upravo. Izvršnemu svetu predlagamo, da sprejme predlog Odloka o Prl> • Čttnu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 ter ga posn Skupščini občine v obravnavo in sprejem. (0 V Vodja fj Brane MATJA* Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 189. seji 11. februarja 1986 sprejel naslednji . SKLEP Izvršni svet posreduje zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti skupščine občine v obravnavo in sprejem predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986. Predsednik Izvršnega sveta Milan JELENC OSNUTEK Na podlagi 44. in 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS 18/84) ter v skladu s 194. členom Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS 16/82), je skupščina občine ljubljana Moste-Polje na ............ seji zbora združenega dela dne ............in na........seji zbora krajevnih skupnosti, dne....sprejela ODLOK o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov, urbanističnega reda in prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 V_______________________________________ I. člen S tem odlokom se ugotovi, katere sestavine zazidalnih načrtov, urbanističnega reda in prostorskih ureditvenih pogojev so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 in se ne morejo izvajali. L ZAZIDALNI NAČRTI 2. člen Srednjeročni plan občine Ljubljana Moste-Polje je v skladu z usmeritvami v prostorskem delu dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane. zazidalne otoke preimenoval v ureditvena območja z novimi oznakami. Zato so v tem členu navedeni zazidalni načrti, ki ostanejo v veljavi za novo poimenovana območja: - Zazidalni načrt za območje MS 3/I Selo (Uradni list SR^' 1350/80) velja za MS 5/I - Selo - Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in ^ lenega otoka MS I I2/I - del - Stepanjsko naselje (Uradni listS"5'ji' 209/73,št. 17-l 126/77 in št! 30-1767/78) velja za MS6/I ŠtcgJJ&j naselje, MS 6/2 - del - Stepanja vas in MS 6/3 - del Zgornja r1',^ - Programski in tehnični del zazidalnega načrta za del zazid^Uj’1 otoka MS 112/1 -Stepanjsko naselje (Uradni list SRS št. 21 velja za MS 6/3-del - Zgornja Hrušica . , pk - Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območJ^.,,5' da In ega otoka MS 6 Polje-Slapc (Uradni list SRS. števika 6-41 veljajo za MS 8/1 Slape ,, |1’ - Zazidalni načrt za MS 8/4 Zgornji Kašelj (Uradni list SRS s' 1274/77) velja za MS 8/5 - Zgornji Kašelj a,/1 - Zazidalni načrt za sosesko MS 12 - Nove Jarše s sp rent e nU ;i in dopolnitvami (Glasnik St. 7/1965, Uradni list SRS 15-41; 39-1133/74 in št. 11-486/76) velja /a MS 1/3 - del - Nove M |,,i - Zazidalni načrt Nove Jarše MS 12/2 z dopolnitvijo (Ura. SRS, št. 5-218/75, št. 16-1178/78) velja za MS I /3 - del NoVU - Zazidalni načrt za območji zazidalnih otokov MS 103-gtef 103/2 - Sncbcrje (Uradni list SRS, št. 28-633/72 in št. 2-76/1y št. 21-1061/79) velja za MS 3/3 - Sncbcrje .>J.Č - Tehnični del zazidalnega načrta v Obrijah G6, ki leži na o11 (;# občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list št. 20-995/76) velja7* 3-del. Srednjeročni plan občine Ljubljana Moste-Polje je v skladu/ rit vami v prostorskem delu dolgoročnega plana občin in med4 j 0r Ijane zazidalne otoke preimenoval v ureditvena območja / J10'1'-jo ’ nakanii. Zato so v tem členu navedeni zazidalni načrti, ki od* veljavi za novo poimenovano območje. jhfl’ Ti zazidalni načrti v posameznih delih ne določajo podr0U.^ncf1, šile v za realizacijo navedenih posegov, predvidenih v sredinem/' planu in bo potrebno te obravnavati v upravnem postopku p# še oblike od zazidalnih načrtov. V delih, kjer niso skladni s P|C .. nimi posegi v prostor, pa sc ne morejo izvajali. (1|iiS|,'| - Zazidalni načrt za vzhodni del soseske MS I v Mostah o m , št. 7-19/65) velja za ureditveno ghmočje MS 2/1. Zazidali11 jcj;l' skladen s predvideno gradnjo dveh objektov obrtno servisih (rft’ nosti, trgovine za osnovno preskrbo in neživilske trgovine ter , pred njihovo realizacijo sprejeti prostorsko ureditvene P°8C,J., e|(,|. - Tehnični del zazidalnega načrta za območje zazidalnem ;i MS 4,5 Fužine z dopolnitvijo (Uradni list SRS, št. 20-996 7^, 67/82). ki velja za ureditveno območje MS 5/2 - Nove Fužu11'fll;i loča podrobnih rešitev za planirano gradnjo zdravstvenega 1 ~ Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 8/3 Zgornji Kašelj (Glasnik št. 30-130/68 in Uradni list SRS, št. 11 -246/74) velja a ureditveno območje MS 8/5 Zgornji Kašelj. Zazidalni načrt ne določa podrobnih rešitev za gradnjo druge faze '■'“Zgornji Kašelj in manjšega gostinsko obrtnega objekta. Zazidalni uacrt ni skladen s predvideno družbeno usmerjeno enodružinsko 8radnjo in gradnjo nove trgovine. Ncvelaeija zazidalnega načrta za MS 10 Novo Polje (Uradni list p"?' 18-1004/81), ki velja za ureditveno območje MS 7/2 Novo ' 9'Je ne določa podrobnih rešitev za predvideno izgradnjo trgovine in Pri|uarnega vodovoda. - Novelacija zazidalnega načrta za MS 11 Zalog in MS 105 Stari i(^‘°g (Uradni list SRS, št. 25-1204/79), ki velja za ureditveno območ-»I KIS 7/6 Zalog in MS 7/7 del Stari Zalog se uskladi tako, da se 20. en pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta spremeni in dopolni ko. da se glasi: j ->>Na delu zazidalnega otoka, ki ga na severu, vzhodu in jugu omeji Je Agrokombinatska cesta, na zahodu pa nezazidljivi zeleni pas, so ovoljenc prizidave montažnih stanovanjskih hiš tipa Marles, v skla-u s predhodno izdelano strokovno presojo posegov v celotnem nadenem območju. Strokovno presojo potrdi Izvršni svet skupščine C|ne Ljubljana Moste-Polje, po predhodni obravnavi v KS Zalog.« ~ Regulacijsko zazidalni načrt za območje industrijske in servisne 0une v Mostah MP2 (Glasnik, št. 10-23/1969), ki velja za ureditveno ni uiočje M P 1/2 Javna skladišča, ne določa podrobnih rešitev za pla- __ e posege v prostor. , (i.~ Regulacijsko zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka in-Ustnjske in servisne cone v Mostah velja Mostah MP 3 (Glasnik št. 10-23/69), ki pl- - za ureditveno območje MP4, ne določa podrobnih rešitev za n,rane posege v prostor. d,~ “egulacijsko zazidalni načrt za območja zazidalnih otokov in-m Jnjske in servisne cone v Mostah MM 2/1, MM 2/2, MP l/l, , (Glasnik, št. 10-23/1969), ki velja za ureditvena območja rešit M P '"MS 1/2-det-Zelena jama, ne določa podrobnih _J ^ za planirane posege v prostor. Slfe « idalni na^rt za območje zazidalnega otoka MM 4 (Uradni list Mm komunalno opremljenost, nadaljnje možnosti razvoja lrajp0 ter glede na druge prostorske pogoje, zlasti pa na razvrstitev vih DruVa)r0Vanih kmetijskih zemljišč. Lega. obseg in namen zazidljivih drT-'n so 8ra("'^no prikazani v M I : 5000 v prostorskih sestavi-®86^in« nega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje le8a Prikaz zazidljivih površin v merilu 1:5000jc sestavni del Zazidljive površine iz prvega odstavka tega člena so ureditvena območja z oznakami: Oznaka otoka: Namembnost Površine v ha MS 9/9 - Sostro stanovanjska 4,2 MS 9/10 - Kodrovec stanovanjska 3,3 MS 9/11 - Podmolnik stanovanjska 5.6 MS 9/12 - Sadinja vas stanovanjska 9.1 MS 9/15-Češnjice stanovanjska 3.4 MS 9/16-Zagradiščc stanovanjska 6.1 MS 9/17 - Šentpavel stanovanjska 4,3 MS 9/18 - Podlipoglav stanovanjska 5,5 MS 9/19- stanovanjska 2.7 MS 10/1 - Vinje, Žabja vas stanovanjska 12.0 MS 10/2 - Vinje stanovanjska 1,1 MS 10/3 - Vinje stanovanjska počitniška 3.9 MS 10/4 -Vinje stanovanjska 4.3 MS 10/5 -Vinje stanovanjska + spremljajoče dej. 6.5 MS 10/6 - Dolina stanovanjska 4.1 MS 10/7 - Hrib stanovanjska počitniška . 5.1 MS 10/8 -Osredki stanovanjska 1.7 MS 10/9 - Klopce stanovanjska počitniška 10.3 MS 10/10- Vrh stanovanjska 2.4 MS 10/11 - Zagorica počitniška 0.5 MS 10/12 - Zagorica stanovanjska 4.5 MS 10/13 - Križevska vas stanovanjska + centralne dejavnosti 9.6 MS 12/1 - Besnica stanovanjska + spremljajoče dejav. 8,6 MS 12/2 - Vnajnarje stanovanjska 5.0 MS 12/3 -Gabrje stanovanjska 8,9 MS 12/4 - Tuji grm, Janče stanovanjska + počitniška 13,3 MS 12/5 - Dolgo brdo stanovanjska 2.2 MS 12/6 - Volavlje stanovanjska počitniška 20,2 MS 12/7 - Na Lamšču počitniška 9.5 MS 12/8 - Javor stanovanjska 6.9 MS 12/9 -Javorški vrh stanovanjska počitniška 3.1 MS 12/10 - Ravno brdo stanovanjska 2.7 MS 12/11 - Zgornja Besnica stanovanjska spremljajoče dej. 19.5 MS 12/12 - Prežganje stanovanjska 4,0 MS 12/13 stanovanjska + spremljajoče dej. 4.6 MS 12/14 - Malo Trebeljevo stanovanjska počitniška 8.3 MS 12/15 - Malo Trebeljevo stanovanjska počitniška 1 1.7 MS 12/16 - Malo Trebeljevo stanovanjska 4.6 MS 12/17 - Veliko Trebeljevo stanovanjska + spremljajoče dej. 8,1 MS 12/18 - Veliko Trebeljevo počitniška 3.8 MS 12/19 - Mali vrh stanovanjska počitniška 5.1 MS 12/20 - Kožereja počitniška 5,6 MS 13/1 -Brezje počitniška 1.8 MS 13/2 -Brezje stanovanjska počitniška 4.8 MS 13/3 - Rcpče stanovanjska 4.2 MS 13/4 - Mali Lipoglav stanovanjska + spremljajoče dej. počitniška 20,3 MS 13/5 - Veliki Lipoglav stanovanjska 3.1 MS 13/6 -Selo stanovanjska počitniška 9.4 MS 13/7 -Senožeti počitniška 2.5 MS 13/8 -Pance stanovanjska počitniška 10,6 Pare. št. Št. Kultura vložka Imetnik pravice uporabe 840 - delno 520 gozd Občina Ljubljana Moste-Polje 841 956 gozd Sklad za financ, razvoja - družbenega standarda 842 - delno 1088 pot Uprava cest, Vilharjeva 14, Lj. 824 885 šest zgradb, dvorišče, sadov. Gostinsko podjetje Figovec 837 - delno 638 travnik Občina Ljubljana Moste-Polje 825 885 sadovnjak Gostinsko podjetje Figovec 826 885 pot Gostinsko podjetje Figovec 827 885 zgradba, travnik Gostinsko podjetje Figovec 828 520 pot Občina Ljubljana Moste-Polje 831 520 sadovnjak Občina Ljubljana Moste-Polje 832/1 885 delno travnik delno pot Gostinsko podjetje Figovec 839 - delno 520 vrt in travnik Občina Ljubljana Moste-Polje 847/1 - delno 956 travnik, gozd Sklad za financ, razvoja družbenega standarda III. PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI Srednjeročni plan občine Ljubljana Moste-Poljeje v‘skladu z usmeritvami v prostorskem delu dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane preimenoval ureditvena območja z novimi oznakami. Zato so v tem členu navedeni prostorski ureditveni pogoji, ki ostanejo v veljavi za novo poimenovana območja: - Prostorski ureditveni pogoji za del območja MS 9 Polje (Uradni list SRS, št. 33-1418/85) veljajo za ureditveno območje MS 8/3 - del Polje. IV. KONČNE DOLOČBE 8. člen Razveljavijo se naslednji odloki o sprejetju zazidalnih načrtov: - Odlok o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah MM 2/1, MM 2/2, MM 4, MP1/1, MP 1/2, MP 2 in MP 3 (Glasnik 10-23/69) za območje zazidalnega otoka MM 4 - Odlok o potrditvi zazidalnega načrta MS 10 Zajčja dobrava (Glasnik št. 11-21/67) - Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi urbanistične dokumentacije soseske Zalog in soseske Polje - Slape za območje zazidalnega otoka MS 11 Zalog in del območja zazidalnega otoka MS 6 Polje - Slape (Uradni list 28-634/72) - Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta za zazidalni otok MS 6 Polje - Slape (Uradni list SRS 16-388/74) 9. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine občine Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Odlok je pripravljen na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS 18/84). Ta v 82. členu predpisuje, da mora občinska skupščina ob sprejemu srednjeročnega družbenega plana ugotoviti, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s tem planom. Ta postopek je smiselno analogen tistemu po 44. členu istega zakona, ki določa, da mora občina ob sprejemanju novega srednjeročnega družbenega plana preveriti skladnost prostorskih izvedbenih aktov s posegi v prostor, ki so načrtovani s tem planom. Tokrat, to je v začetku sedanjega planskega obdobja, je težišče na analizi prostorskih izvedbenih dokumentov izdelanih na osnovi prejšnjega Zakona o urbanističnem planiranju, kar je razlog, daje odlok o ugotovili, kateri deli posameznih prostorskih izvedbenih aktov se ne morejo izvajati (44. člen) identičen odloku o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom (82. člen). Stari prostorski dokumenti, ki so nastajali v različnih obdobjih, praviloma niso bili izdelani s predstavo o neposredni povezanosti prostorskega planiranja v sistem družbenega planiranja. Razvojni programi posameznih investitorjev, predvsem delovnih organizacij, pa so se tekom let, v spremenjenih pogojih gospodarjenja, zelo spremenili, zato takšni zazidalni načrti niso v celoti primerni za izvajanje plat)1' ranih posegov v prostor. Ker bi z njihovo razveljavitvijo odpravili P' malno osnovo za vodenje upravnega postopka, odlok v večini predla' ga, da jih do sprejema novih izvedbenih načrtov ohranimo, neskladja pa uskladimo z obravnavo določenih posegov kot manjših odmikov sprejetih zazidalnih načrtov. Drugič s tem odlokom usklajujemo prostorske izvedbene akte z dolgoročnimi in srednjeročnimi plani občine in mesta, glede poimenovanja in oblikovanja ureditvenih območij prej zazidalnih otokov. Odlok o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljut>’ Ijana Moste-Polje (Ur. I. SRS 28/72) določa način urejanja izvenmep' nega območja občine in se po določilih Zakona o urejanju naselij") drugih posegov v prostor lahko uporablja do 31.12.1990, po uskladim s srednjeročnim družbenim planom občine. Težišče uskladitve teg» dokumenta je na njegovi uskladitvi z obveznimi izhodišči dolgoročni ga plana, ki se nanašajo na novo razmejitev mestnega in izvenmčrnega območja, ter na spremenjena ureditvena območja naselij - Pn! zazidalnih otokov. , V končnih določbah (6. čl.) pa odlok razveljavlja urbanistične d"' kumenle za tista območja, kjer so bili kasneje sprejeti novi zazidal1), načrti, pa odloki o njihovem sprejemu starih niso razveljavili. Nove) ^ zazidalni načrti za ta območja pa ostajajo osnova za vodenje upf°r nih postopkov še naprej. j Predloženi odlok predstavlja izključno ugotovitveni dokument, >") obstoječo izvedbeno urbanistično dokumentacijo in planskimi akti ‘ je kot lak pravna osnova, za vodenje vseh postopkov na področju ',r ■ janja prostora, v območjih, ki so se že do sedaj urejali z zazidalni" načrti in urbanističnim redom. l Izvršni svet zato predlaga, da se, v kolikor ne bo bistvenih pripon" ' osnutek prekvalificira v predlog in sprejme v enofaznem p ost op k" Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na | 190. seji 18. februarja 1986 sprejel naslednji SKLEP 1 Izvršni svet posreduje zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti osnutek Odloka o ugotovitvi, katere sestavine za- 1 zidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990. Izvršni svet predlaga zboroma, naj v primeru, če na osnutek odloka ne bo bistvenih pripomb, odlok sprejmeta po enofaznem postopku. I Predsednik izvršnega sveta 1 Milan JELENC ' PREDLOG SPREMEMBE družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji Glede na spremembe samoupravnih sporazumov o štipendira občinah se spremeni: iuv Z uresničevanjem dogovorjenih načel, enotnih izhodišč in k.rltfrjija si udeleženci prizadevamo zagotavljati, da vsaka podeljena temelji na kadrovskih potrebah in daje upoštevan socialni in ra/v.jij3 vidik tako, da je omogočeno šolanje tistim, ki imajo za to na£,nJ-r|S' in učne sposobnosti in se brez štipendije ne bi mogli šolati, f A' TIM, KI S SVOJIMI IZRAZITO NADPOPREČNIMI REZUkf.fJ TI IN USPEŠNIM VKLJUČEVANJEM V RAZLIČNE ŠOLSK&jf IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI DOKAZUJEJO SVOJE IZJE^J*. INTELEKTUALNE SPOSOBNOSTI IN DELOVNE REZUL1 TE. 5. člen Udeleženci se zavzemamo: $ti' - da so kadrovske štipendije temeljna oblika štipendiranja: je|j, pendije podeljujejo temeljne in druge organizacije združenega 0 samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s kadrovskimi jjotrebami, opredeljenimi s kadrovskimi in razvojnimi plani tistim Gclezencem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po ‘gojnoizobraževalnih programih oz. smereh, za katere so neposred-"° zainteresirane; r 7 s kadrovskimi štipendijami pospešujemo zgodnejše in nepos-mer0. Povezovanje udeležencev v usmerjenem izobraževanju s tetinimi in drugimi organizacijami združenega dela, drugimi sa-®uPravnimi organizacijami in skupnostmi; kad ^a v.obdobju, ko nosilci kadrovske politike še ne zagotavljajo nji vskih štipendij v obsegu, ki ga terjajo srednjeročne in dolgoročni ^adrovske potrebe, podeljujejo štipendije iz združenih sredstev kot Vhodna oblika štipendiranja; z iT h U ^zen.a^ujemo materialne možnosti vseh mladih za šolanje tudi tov* °mestili za znižanje cene družbene prehrane učencev in Študen- PrcRA SVETI VZGOJNOIZOBRAŽEVALN1H ORGANIZACIJ podlagajo v skladu z vsakoletnim razpisom šti-NaV&,J UČENCE in študente, ki s svojimi izrazito vDP^OPREČNIMI učnimi rezultati in uspešnim d^UUČEVANJEM v različne Šolske in izvenšolske TliAtN°STI DOKAZUJEJO SVOJE IZJEMNE 1NTELEK- u/\LNE sposobnosti in delovne rezultate. yaj dcleženci se zavzemamo, da se pri podeljevanju štipendij upošte-^ucne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki tako8HCaj® usPcšen ^udij ter njihov socialno ekonomski položaj _ ’ da bi udeleženci v usmerjenem izobraževanju lahko zaprosili: (,a Za kadrovsko štipendijo v primeru, če dohodek na družinskega tia a v družini prosilca ne presega poprečnega neto osebnega dohodka KatjUp°slenega v SR Sloveniji, uradno ugotovljenega za preteklo leto. n^r^ska Štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve v pri-n'do v za vključevanje v ustrezne vzgojnoizobraževalne programe naj s V°‘J ustreznih kandidatov ter za podiplomski študij, o čemer se » £°^a^umejo udeleženci samoupravnega sporazuma v občini; s^d ,a stipendije in razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih silCa lCV v Primeru, če dohodek na družinskega člana v družini pro-$l0y nc. Presega 55-65% poprečnega neto osebnega dohodka v SR ŽAv1’ uradno ugotovljenega za preteklo leto; Ur J^AtEGORIJO POSEBNO NADARJENIH LAHKO PREDLO SVETI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH ORGANIZA-^U\uENCE IN ŠTUDENTE, ČE NJIHOVI OŽJI DRUŽINSKI SKUda,ZA preteklo LETO NISO PLAČALI DAVKA OD Vok • °A DOHODKA OBČANOV, silcj z VlJ.u kriterijev iz prejšnjih odstavkov naj bi imeli prednost pro-n'zjimi osebnimi dohodki na družinskega člana. Vdei7. člen •aZUrn • nc‘ se zavzemamo, da se nosilci štipendijske politike spojev^ eJ° o enotnih merilih za oblikovanje višine štipendij in kriteri-aresnjx8olayUanje upravičenosti do štipendije, ki morajo zagotavljati dollriVnCVanje temeljnih načel, enotnih izhodišč in kriterijev iz tega VANtnaJN SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O URESNIČE-redeliio S0CIALN0 VARSTVENIH PRAVIC ter jih podrobno op-Enav v samoupravnih sporazumih o štipendiranju, višine n? 86 zavzemamo za oblikovanje enotnih kriterijev in enotne V s-v^omestil za družbeno prehrano učencev in študentov. 'z Prej skrbeli za uresničevanje dogovorjene štipendijske po-in s°dclr 1rav*jali z združenimi sredstvi za štipendije. V teh organih n rcPuhlUJL.ej0 tud' delegati udeležencev tega dogovora na ravni občine " raZD'ke ter delegati štipendistov, organiziranih v okviru ZSMS, ih-t SankJ^Vanjc štipendij in uveljavljanje načela javnosti štipendij, jPkonk‘Je.Proti udeležencem, ki kršijo v samoupravnih sporazumu ^clei«rei'z'rana načela tega dogovora. U|hno organiziramo in spodbujamo aktivnost, da se spora-°nkuje enotno besedilo samoupravnih sporazumov glede vprašanj iz prvega in drugega odstavka tega člena, udeleženci samoupravnega sporazuma v posamezni občini pa se lahko dogovorijo, da se s tem sporazumom enotno uredi reševanje tudi morebitnih drugih vprašanj s področja štipendiranja. 9. člen Udeleženci tega dogovora podpiramo štipendiranje bodočih raziskovalnih kadrov v skladu z interesi združenega dela v okviru sklada Borisa Kraigherja IN DEFICITARNIH KADROV, KI SO POMEMBNI ZA OHRANITEV SLOVENSKE KULTURNE DEDIŠČINE. Zato se zavzemamo, da udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju prispevajo del sredstev v ta sklad s tem, da po svojih delegatih tudi sodelujejo pri oblikovanju politike in pri upravljanju tega sklada. 10. člen Udeleženci se zavzemamo: - da se temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, udeleženke samoupravnih sporazumov o štipendiranju sporazumejo, da še nadalje združujejo del svojega dohodka v višini do 0,5 % izplačanih bruto osebnih dohodkov; - DA ZDRUŽUJEJO SREDSTVA TUDI OBČANI, KI OPRAVLJAJO SAMOSTOJNO GOSPODARSKO ALI KMETIJSKO DEAJVNOST - da se združena sredstva uporabljajo za izplačilo štipendij iz združenih sredstev; za izplačilo razlik h kadrovskim štipendijam tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju; ZA KATEGORIJO POSEBNO NADARJENIH; za solidarnostno prelivanje v občine, v katerih združena sredstva za štipendiranje ne zadoščajo za uveljavljanje dogovoijenih enotnih izhodišč in kriterijev; za štipendiranje iz Titovega sklada in sklada Borisa Kraigherja; za izplačilo nadomestil za nižjo ceno družbene prehrane učencem in študentom. 17. člen Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo razvijala prek skupnosti za zaposlovanje usmerjanje mladih tako, da bo vplivala na njihove poklicne odločitve v skladu z njihovimi nagnjenji, sposobnostmi in interesi ter v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela in družbe kot celote. Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo zagotovila, da bodo skupnosti za zaposlovanje v občinah na podlagi podatkov o srednjeročnih in letnih potrebah po kadrih v občini in regiji ter podatkov o vključevanju kadrov v delovni proces ugotavljale kadrovske potrebe po poklicih - deficite oziroma suficite po občinah in v širših območjih. Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo zagotovila, da bodo skupnosti za zaposlovanje s svojimi strokovnimi službami opravljale pri kadrovskih štipendijah strokovna in tehnična opravila pri skupnem razpisu štipendij, pri štipendijah iz združenih sredstev pa poleg strokovnih in tehničnih tudi finančna opravila skladno s tem družbenim dogovorom in pristojnostmi, za katere se sporazumejo udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju. OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE PREK ZVEZE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE SRS USKLAJUJEJO OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČANJE ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV IN NAČIN UPORABE TEH MERIL V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE. Naloge iz tretjega odstavka bodo sestavni del programa Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti za zaposlovanje v občini in se bodo financirale iz sredstev za njihovo dejavnost. OBRAZLOŽITEV žt- nekaj let tečejo prizadevanja, da bi dobilo področje štipendiranja ustrezno mesto v kadrovski politiki in da bi prispevalo k izenačevanju materialnih motnosti izobraževanju mladih ter zadostilo kadrovskim ciljem. Od sprejema družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS in od sprejema sporazuma o štipendiranju v občini je opazno zvišanje števila štipendij in uveljavitev kadrovskih štipendij kot temeljne oblike štipendiranja. Kljub ugodnim premikom pa so številne pripombe na sporazum privedle do oblikovanja sprememb sporazuma v letu I9gš Bistvene novosti sporazuma, ki jih je potrebno upoštevati tudi v družbenem dogovoru o štipendijski politiki, kot temeljnem aktu za to področje, so: - vključitev podiplomskega študija v sistem štipendiranja - vključitev regresiranja družbene prehrane učencev in študentov - popravljen cenzus za pridobitev štipendij - sprotne valorizacije štipendij - diferencirane kadrovske štipendije glede na kraj šolanja - vključevanje zasebnega sektorja v štipendiranje - spremembe samoupravne organiziranosti štipendiranja na ravni republike ; Zbor delegatov udeležencev družbenega dogovora o Štipendijski 'politiki je sprejel predlog sprememb družbenega dogovora o štipendijski politiki v republiki in ga posreduje udeležencem v obravnavo in sprejem. ----- v POROČILO o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine za obdobje julij-december 1985 <__________________________J Skupno zasedanje zborov občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva 26. septembra 1985 Poročilo o uresničevanju socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti s področja dejavnosti socialnega varstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1984 Sklep št. 2 - enotna evidenca družbenih pomoči Nosilec naloge je mestna in občinske skupnosti socialnega varstva, vendar je tudi občinska skupnost socialnega skrbstva zainteresirana, da bi enotna evidenca čimprej začela opravljati svojo funkcijo. Center za socialno delo se bo v skladu s svojimi pristojnostmi in možnostmi, če bo potrebno, vključil v akcijo usposabljanja strokovnih delavcev v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ža nudenje strokovne pomoči pri izpolnjevanju obrazcev. Mestna skupnost socialnega varstva in občinske skupnosti socialnega varstva letos ponovno organizirajo inštruktažno posvetovanje za strokovne delavce kadrovsko-socialnih služb v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, da bi jih podrobneje seznanili z nalogami, kijih imajo v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma v letu 1986 in s tem v zvezi z enotno evidenco, ki bo v celoti zaživela v letu 1987. Sklep št. 3 - oblike samoorganiziranja ljudi a) Center za socialno delo že nekaj let razvija prostovoljno socialno delo z vključevanjem prostovoljnih sodelavcev v socialno delo in to predvsem na področju dela z mladino. Kot prostovoljci sodelujejo pretežno študentje Višje šole za socialno delo ter Pravne fakultete. To-vrstno delo ni omejeno le na izvrševanje vzgojnih ukrepov mladoletnih prestopnikov, ampak tudi na razne oblike pomoči ob učenju in osebnega svetovanja. Center želi prostovoljno delo širše zastaviti, zato je pred kratkim posredoval dopis vsem krajevnim skupnostim v občini s predlogom in vabilom za sodelovanje. Če bo odziv, bodo prostovoljni sodelavci vključeni predvsem v področje postpenalne pomoči. b) Dom starejših občanov Moste-Polje je po opravljeni notranji organizaciji in konstituiranju sedaj že v položaju, ko se lahko postopoma vključuje v prostovoljne dejavnosti. V ta namen je bil sklican sestanek v zvezi z organizacijo postaje Rdečega križa, na katerem je bilo dogovorjeno, da vsebina dela take postaje sloni izključno na prostovoljnem delu in da ustrezen prostor za delovanje postaje nudi Dom. Na postaji sedaj izmenično dežurajo aktivistke krajevnih odborov treh krajevnih skupnosti. Del opravil, ki sodi v delovanje postaje, bo opravljal Dom s svojimi strokovnimi kadri. Sklep št. 4 - skrb za razvoj predšolskih otrok V okviru skupnosti otroškega varstva se na področju družbe^ skrbi za razvoj predšolskih otrok prek »male šole«, ki naj se postopa ma podaljša od sedanjih 180 ur na 420 ur, že izvaja. Glede razširjenih oblik dejavnosti v vzgojnovarstvenih organi#* jah (oblike krajšega časa varstva oz. deljeni ali izmenski čas za red dejavnost) se postopoma uresničuje. Pri 80-urnem vzgojnem prog* mu pa napredek še ni opazen. j, Pri zagotavljanju družbeno-denarnih pomoči otrokom, katei starši s svojimi dohodki niso sposobni zagotavljati dogovorjene socialne varnosti družine, ter prehod denarnih oblik pomoči v tun cionalne, bo izveden z dokončno uvedbo enotne skupne cvide" družbenih pomoči. M Podaljšanje porodniškega dopusta od 246 na 365 dni vsem zaRV slenim materam s pravico staršev otroka do 100 %-nega nadomest Za matere, ki imajo status kmetice, ni predvideno nadomestilo^ porodu in pomoč pri opremi novo. ojenca v enakem obsegu in trajanja, kot za matere-delavke v združenem delu. Sklep št. 5 - problem varstva In vzgoje predšolskih otrok v Novih ^ žinah Razreševanje problema varstva in vzgoje predšolskih otrok v No^ Fužinah je že vključeno v letni in srednjeročni plan občinske in m ne skupnosti otroškega varstva. Sklep št. 6 - politika določanja cenzusov Z večkratnimi valorizacijami družbenih pomoči, ki se bodo n-^ zirale v tem letu, bodo skupnosti skušale zagotoviti socialno va*% glede na neugodna gibanja življenjskih stroškov. Prav tako se ^ skupnost socialnega skrbstva vključuje v izvajanje te naloge. SKVKji z izvajalci spremlja položaj upravičencev do denarnih P*?**1?0^ predlaga njihove medletne valorizacije, čeprav se po določilih upravnega sporazuma o socialnovarstvenih pravicah višina p°m določa le 1. maja tekočega leta. Sklep št. 7 - Dom starejših občanov v Mostah a) Dom starejših občanov bo pričel postopoma razvijati izvend?^ ske oblike varstva. Dom ni namenjen samo tistim, ki v njem stanuj amnak ir ustanova ki sknnai z druclmi delavniki Dornava ornan|Z > ampak je ustanova, ki skupaj z drugimi dejavniki pomaga organ'z'j. in izvajati različne oblike pomoči starejšim občanom tudi v d*ur ?kolju-..............................................občili Takšna usmeritev je zapisana tudi v srednjeročnem planu obun^ skupnosti socialnega skrbstva za obdobje 1986-1990 in v ph*%t dokumentih Doma. Dom se ne strinja le glede roka, postavljen«^ tem sklepu, ker meni, da je nerealen. Nobena naloga v dcccn 1985 ni bila izvedljiva iz naslednjih razlogov: sif Izkušnje kažejo, da posamezne izvendomske dejavnosti zahlSe|3 določene priprave, smotrno organizacijo, natančno izdelan nat-*1 in določena finančna sredstva. jtr Dnevno varstvo Dom že izvaja. Na voljo ima 10 mest in za > ločeno ceno, ki jo je ustanoviteljica potrdila na zadnji seji. f$r Pranje perila za zunanje občane trenutno ne pride v poštev, pj danjc zmogljivosti komaj zadovoljujejo potrebe Doma, poleg ICW so stroji nenehno v okvari. V finančnem načrtu Doma za le*0 ^ir je predvidena adaptacija pralnice (novi stroji), ki bo predvidoma > čana do konca decembra tako, da v prihodnjem letu za tovrstn javnost ne bo ovir. Razvoz hrane za zunanje odjemalce zahteva temeljito Prll(0vi[l tako organizacijsko kot finančno. Predhodno pa je potrebno ugm potrebe po takšni obliki pomoči. ^ Na osnovi dosedanjih izkušenj enega izmed domov, ki že op zunanjo dejavnost - razvoz hrane, je Dom pripravil finančni m J-rovski načrt za ca. 80 kosil, kar predstavlja nekakšno mejo rem/ nosti za to dejavnost. Po izračunu, ki je narejen na osnovi dan * ^ cen, bi za potrebne kadre in osnovna sredstva (termos posode, ske košare, kombi) potrebovali 9.117.475 din. Ker nobena zu / dejavnost ne sme in ne more obremenjevati osnovno oskrbo sta*' cev Doma, bo ta sredstva potrebno zagotoviti v okviru finančne# črta skupnosti socialnega skrbstva za leto 1986. , tfF Zaradi navedenega Dom predlaga, da se rok december 1“8- . meni v rok: srednjeročno obdobje. , oftP. lem v roK. srcuiijciucnu uuuuujc. ^ b) Drugi del tega sklepa zavezuje Dom starejših občanov, d® ' št. 9, 10, 11 in 12 - zaposlovanje Hoj,?10*® na Področju zaposlovanja so vezane na tekoče delo skup-Žm23 zaP0$lovanje in so pretežno dolgoročne narave. Uspo^dL^anje strukturnega neskladja med potrebami po delavcih in Poseljenostjo iskalcev zaposlitve ter dvig izobrazbene sestave za-hjerQ., sta v skupnosti za zaposlovanje pomembna cilja tega sred-tavljai8a obdobja. Oblikujejo se izobraževalni programi, ki zago-tije J° Prestrukturiranje kadrovskih potencialov, delovne organizacij ae s sporazumom o uresničevanju politike zaposlovanja pbve-ke J ’ da bodo več štipendirale in dosledneje zaposlovale pripravni- rS** m°aa^ljanjc 'rivalidnih oseb poteka na osnovi svobodne menjave j~ilj u c° skupnostjo in izvajalskimi organizacijami na tem področju. °0sabljanja je zaposlitev invalidnih oseb skladno s potrebami • Špnr *aterimi tesno sodelujemo. »tipe P^Urn o zaposlovanju za obdobje 1986-1990 in Sporazum o n-iu’ Li Ju pravkar sprejemajo v združenem delu, obvezujeta 'Organizacije, da dosledneje izvajajo sprejeto politiko zaposlo-štipendiranja in da zagotavljajo delavcem minimalne stan-i skunn žlv>jcnje. r>or??t za zaposlovanje spremlja in analizira izvajanje dogovor-XJ,lkc.in bo o ugotovitvah tekoče seznanjala svojo skupščino, n°Politično skupnost in družbenopolitične organizacije. Dodatni ukrepi pri uveljavljanju mladinske organizacije ter družbenih organizacij in društev pri preprečevanju naraščanja alkoholizma tudi med mlajšimi občani sodi med trajno nalogo in bodo za to potrebne širše akcije. Sklep št. 19 - zaposlovanje socialnih delavcev v KS Z zaposlitvijo socialnih delavcev v krajevnih skupnostih njihov delokrog ne bi bil omejen le na področje socialnega skrbstva, ampak bi nujno morali delovati socialnovarstveno in tudi širše. To tudi ne pomeni prenos nalog, ki sojih dolžne opravljati posamezne institucije (npr. Center za socialno delo, zaposlovanje, zdravstvo itn.) v krajevnih skupnostih, ampak povezovanje, aktiviranje in organiziranje raznih dejavnosti in pomoči, ki naj bi se odvijale v KS. Ker pa je to področje mnogo širše kot le socialno skrbstveno, bi moralo tudi financiranje teh delavcev potekati na osnovi svobodne menjave dela s posameznimi interesnimi skupnostmi. Sklep št. 20 - šolska prehrana Obe šoli: Srednja šola za elektroenergetiko in Srednja šola tiska in papirja sta glede na prostorsko utesnjenost uredili prehrano pogodbeno, in sicer: - Srednji šoli za elektroenergetiko pripravlja malice privatnik v kiosku pred šolo. Deset minut pred odmorom so pripravljele košare z malico za posamezne razrede. Tako pripravljene malice koristi okrog 300 učencev. Učenci prispevajo 120 din dnevno. Srednja šola tiska in papirja dobiva malice iz delikatese v Rojčevi. Jedilnik se menja na 14 dni in je pester. Malica 322 učencev, prispevajo pa po 130 din dnevno. Mestna izobraževalna skupnost daje k vsaki malici dnevno po 30 din regresa. *Pšt.,3 tekoče usklajevanje pokojnin s'stenr tekočega usklajevanja pokojnin bo izpeljan do 1. n NiU • • leta, prehod na sistem oblikovanja pokojninske osnove °sebnih dohodkov, valoriziranih na zadnje leto dela, pa bo jen ieta 1990. zamenjava stanovanj Gl v‘soke stanovanjske stroške je zamenjava stanovanj tudi >0van' rn°stnega sklada urejena s pravilnikom o dodeljevanju Hii JheniV Ljubljani, ki je dopolnjen s poglavjem o zamenjavah. v'v0,jN,rnoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za za-'ki*|J 'a.nje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih , Bi, n1*h v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 'eto,, redlog prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za ^ m glasom proti in enim vzdržanim glasom SKLEP: *iva y°r združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje po-pijo |(Se "rganizacije združenega dela, temeljne organizacije, da pristo-?adov s,amouPravnemu sporazumu o združevanju in uporabi sredstev za Vitrin .vanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih °stih v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990. prj n°$ti ^rnbo na predlog prioritetnega programa nalog krajevnih skup-niiS|e,a leto 1986 je posredovala I. konferenca - Saturnus, ki ima ponj^ c- ali ni predloženi program nalog KS preobsežen in ali niso v nih p8 ,a.r'- k’ niso tako nujno potrebne (npr. nadstreški na avtobus-Strukt,s • Jah) zlasti, ko vemo, da potrebujemo veliko sredstev za pre-. Voj, r,ranje gospodarstva, od česar je odvisen nadaljnji njegov raz- °l>čintLr'pornbo je odgovoril Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta Na, e skupščine. v°ttia ° So delegati z enim glasom proti in dvema vzdržanima glaso-sPfejeli SKLEP: ivttia ?r^?,ru^ene8a dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje spre-v edlog prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto Predloženem besedilu. Dpi M dP^ANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA Mest; sejo ZBORA ZDRUŽENEGA dela skupščine 'A Ljubljane ^Upj^dtik zbora je predlagal, da se 42. seje zbora združenega dela ne mesta Ljubljane udeležijo naslednji delegati: ^^X|°Sftod4rstva: a a,ei Mn.A^EM, delegat XV. konference - Gradis Ndrp: r . ,ELČIČ, delegat V. konference - Julon JJaja ppA^ČAR, delegat VII. konference - Papirnica Vevče i avko bi£J?NEL, delegatka XIII. konference - BTC MniS LEŠNIK’delegat XVI' konference - SCT TOZD Strojni in- n 11ČULIN, delegat XXI. konference - Emona ERC ?oeU ^ilena°v^ravstveno področje: ^ LANC, delegatka XXIX. konference - ZD Moste *reta clčV^.ulturno področje: ^ ' Z-L, delegatka XXVII. konference - OŠ Kette-Murn ^ko STp tLE, delegat XX'XI. konference - Obrtna dejavnost ,>lcsiilallllgovtlra 0 usklajevanju meril in območij za plačevanje na-^ * za uporabo stavbnih zemljišč Ni^legaf obrazložitve ni bilo. K, čfgJc,s pripombami izvršnega sveta seznanila Nina JLVS-g ICa izvršnega sveta: 1 0 stavbnih zemljiščih določa v prvi alinei 61. člena: »op- remljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave«. Dogovorne predvideva možnosti priključka, kar pa bi moraUMoral pa bo,-tudi opredeliti to zakonsko določbo, saj ravno pri telefonu, kjer je možnost priključka, ni pa številk, te možnosti občani in drugi ne morejo koristiti. Kako ravnati v takih in podobnih primerih? - Nadalje ta člen predvideva po pet stopenj komunalne opremljenosti, ki pa so po našem mnenju preveč zavezujoče - posebno glede njihove izvedbe. Primer: območje, ki bi sicer spadalo v prvo stopnjo (maksimalno) nima telefonskega ali električnega omrežja v kabelski izvedbi, zaradi tega ne bo ne v prvi ne v drugi, ampak šele v tretji oziroma četrti stopnji opremljenosti. Zato predlagamo, da se upošteva le število priključkov, te priključke pa se glede na njihovo pomembnost ovrednoti (točkuje). K členu 7: - V prvi alinei predlagamo, da sc naštejejo naslednje dejavnosti: trgovina (zunanja, na drobno in na debelo), turizem, gostinstvo,, industrija, obrtne.dejavnosti in podobno. Vsi ti imajo na lokacijah, kjer so, lahko izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka. K členu 9: ■- Zakaj dogovor uporablja izraz odstotne točke? Ta termin ni razumljiv in nas zanima, zakaj dogovor določa takšna razmerja med posameznimi odstotnimi točkami in če to zagotavlja popolnejše zajemanje mestne rente. - Točka b) Mnenja smo, da mora biti smotrna uporaba zemljišča stimulirana z odbitnimi točkami, ne pa »kaznovana« s pribitnimi točkami in predlagamo, da se odstotne točke določijo ločeno glede na lego, namembnost in smotrnost uporabe. K členu 11: Predlagamo, da se ta člen črta, oziroma naj se da možnost občanom, da ga upoštevajo pri oblikovanju odloka ali pa ne. V Ljubljani bo naslednji samoprispevek namenjen izgradnji nekaterih pomembnih komunalnih objektov in naprav in bi bili lahko vsi upravičenci plačila nadomestila oproščeni nadomestila, nekateri celo dvakrat. I K členu 12. in 13: Predlagamo, da se oba člena črtata, ker ne vidimo potrebe po odboru podpisnic. Ko bo dogovor sprejet, bodo občine same upoštevale njegovo vsebino v svojih odlokih. Za to delo odbora ni potrebe. Predlagamo naj dogovor vsebuje še naslednje: Kako dolgo naj bo prehodno obdobje za uveljavitev odloka. Za Ljubljano, ki ima okrog 70.000 zavezancev, bo novi način zahteval veliko dela in časa za izdajo odločb. Predlagamo tudi, naj sestavljalec dogovora izdela primerjalne izračune obračuna nadomestila stavbnega zemljišča med sedaj veljavnim in novim načinom, ki naj ga posreduje skupaj s prečiščenim besedilom dogovora. Izvršni svet obvesti Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze Ljubljana, da pripombo v zvezi z opredelitvijo organa, ki naj bi dajal podatke o stanju opremljenosti zemljišč ter nalog, naj se v dogovor vključi veljavnost odlokov o nadomestilu, ni podal. Izvršni svet namreč meni, da ne sodita v dogovor in naj sc ju upošteva pri oblikovanju odloka. Nato so delegati brez razprave soglasno sprejeli SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek dogovora o usklajevanju meril in območij za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč skupaj s pripombami izvršnega sveta. Delegati zbora združenega dela niso imeli pripomb na ostale točke dnevnega reda zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, to so: - Osnutek odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1986 - Predlog mnenja k lokacijam objektov in naprav skupnega mestnega pomena za zgradbo Muzeja ljudske revolucije Slovenije in za rekonstrukcijo oziroma gradnjo Kardeljeve ceste med Aškerčevo cesto in Južno obvoznico - Osnutek odloka o višini turistične takse za začasno bivanje na območju mesta Ljubljane - Predlog sklepa o soglasju k statutu o spremembah in dopolnitvah statuta Mestne galerije Ljubljana - Stališča in sklepi o nekaterih družbenoekonomskih vidikih uvajanja informacijske tehnologije in ustreznih sistemov URESNIČEVANJE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DOLOČENIH NALOG DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Z INFORM ACIJO O GRADITVI ZAKLONIŠČ NA OBMOČJU LJUBI lANSKIH OBČIN V OBDOBJU 1981-1985 Stališča sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je podal Zvonimir TUŠAK, član izvršnega sveta in se posredujejo na mestno skupščino. Delegati so nato brez razprave soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o uresničevanju splošne ljudske obrambe in določenih nalog družbene samozaščite z informacijo o graditvi zaklonišč na območju ljubljanskih občin v obdobju 1981-1985 skupaj s stališči sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 11. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o spremenil" načrta organizacije in razvoja TO občine Ljubljana Moste-Polje IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL lN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve deleg* 1 2 3' tov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: K 12 OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOv KA O SPREMEMBI NAČRTA IN RAZVOJA TERITORIALNE OBRAMBE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodno obrazložitev je podal Franc KOŠIR, komandant občinskega štaba teritorialne obrambe. Delegati so brez razprave soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o spremembi načrta in razvoja teritorialne obrambe občine Ljubljana Moste-Polje, ga prekvalificira v predlog ter sprejme. 1. Leopolda Mencingerja, delegata KS Vcvče-Zg. Kašelj, 2. Dušana Jančarja, delegata KS Zadobrova-Sneberje in 3. Mirka lekalca, delegata KS Klopce. Po pregledu pooblastil je komisija za verilikaeijo pooblastil in inlU' nitetne zadeve delegatov ugotovila: Na seji je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 22 dc legatov. Odsotnih je 5 delegatov, in sicer: 1 delegat KS Hrušica-Fužine I delegat KS Kodeljevo 1 delegat KS Sotočje 1 delegat KS Zadvor I delegat KS Zalog. Seja je bila končana ob 17.35. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. Sekretarka Predsednik skupščine občine zbora združenega dela Erika RAČIC-ŠIFT Bojan KOVAČIČ < ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKRAJŠANI ZAPISNIK 49. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, kije hiladne 29. januarja 1986 s pričetkom ob 15.30 v sejni dvorani Kulturnega doma Španski borci, Ljubljana, Zaloška c. 61. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. k(l Kasneje sta prišla še delegata KS Hrušica-Fužine in Kodeljevo, t» da je bilo na seji navzočih 24 delegatov. Navzoči vabljeni: Jože Leskovšek, podpredsednik IS SO, Janez Rudolf, član IS SO. Drago Kasagič, član IS SO, Breda Papež, sekretarka OK SZDL Ljubljana Moste-Polje, Brane Matjašec, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadc Ivanuša Mclihar, predstavnica občinske raziskovalne skupnost'-Inka Gorečan. predsednica občinske skupnosti socialnega skrbst' Danilo Jurca, predsednik občinske skupnosti otroškega varstva-Franc Košir, komandant OŠTO, u. Dušan Dolenc, predstavnik občinskega sekretariata za ljudsko 1 rumbo, v0. Franc Mandelc, predstavnik občinskega sekretariata za občo up1" Darja Juvan, novinarka »Naše skupnosti«. Sejo je vodila Marica Rihar, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Predsednica zbora jc predlagala razširitev dnevnega reda s točko OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O SPREMEMBI NAČRTA ORGANIZACIJI IN RAZVOJA TO OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE. Delegati so soglašali s predlagano razširitvijo in z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji s DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov; ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 48. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 24. decembra 1985 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-199(1 5. Predlog prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 1986 6. Osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1986 7. Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 8. Poročilo o raziskovalno razvojni in množični inovacijski dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje 9. Analiza delovanja delegatskega skupščinskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje april 1982-januar 1986 in poročilo o delu skupščine mesta Ljubljane in njenega izvršnega sveta za obdobje 1982-1986 Delegiranje delegatov in obravnava gradiv za 41. sejo zbora občin SVIL 10. Uresničevanje splošne ljudske obrambe in določenih nalog družbene samozaščite z informacijo o graditvi zaklonišč na območju ljubljanskih občin v obdobju 1981-1985 POTRDITEV ZAPISNIKA 48 SEJE /BORA KRAJE SKUPNOSTI Z DNE 24. DECEMBRA 1985 VNl^ ti. Delegati so obravnavali zapisnik 48. seje zbora krajevnih skup|1( Ivan Selakovič. delegat KS Jože Moškrič-Ciril posredoval P1 5"1 7*1. .,3. ho, da je delegat KS Jože Moškrič-Ciril dal na zadnji seji a man ^ i/ skrajšanega zapisnika pa ni vidno, ali je amandma sprejet a ' ^ Predsednica zbora je pojasnila, daje bila delegatka z odgovori’ amandma zadovoljna in zato ni prišel amandma niti na glasov« Jože Leskovšek, podpredsednik IS SO, je pojasnil, da bimor" nj amandma v zvezi z izgradnjo pošte posredovan ustrezni sanioup interesni skupnosti, da pa bo izvršni svet ta amandma kot pnP° uveljavljal pri tej skupnosti. .,|" pravljanjem posebnih strokovnih analiz za posamezna delovna p°d' ročja pozitivno vplival na možnost samoupravnega odločanja in s te/*1 tudi na krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja’ 7. Predsedstvo je kot sestavni del analize upoštevalo žfc sprejeta P°' ročila družbenopolitičnih organizacij na programsko volilnih oZt nia programskih sejah ter stališča in sklepe posebnih sej o svoboda menjavi dela. 8. Glede na posebno odgovornost SZDL za delo in do dela družbenopolitičnega zbora je predsedstvo poudarilo obveznost družbcnoP0' litičnih organizacij za sprotno preverjanje in oblikovanje stališč ter usmeritev v vseh sestavinah organiziranja in delovanja in ne sanio predsedstvu občinske konference.« V razpravi so sodelovali: Viktor Auer, Pavel Jeriha in Niko Lukež. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Rolje na osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o spremembi načrta in razvoja teritorialne obrambe občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb in ga prekvalificira v predlog 2. Družbenopolitični zbor sprejema odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o spremembi načrta in razvoja teritorialne obrambe občine Ljubljana Moste-Polje v predlaganem besedilu. K 5 Uvodno je analizo delovanja delegatskega skupščinskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje od aprila 1982 do januarja 1986 obrazložil Janez Lah, predsednik občinske konference SZDL ter delegate seznanil z naslednjim predlogom stališč predsedstva občinske konference SZDL, ki sojih delegati tudi prejeli pred sejo: »Predsedstvo občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje je na 31. seji 27. januarja 1986 obravnavalo kritično analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in jo preizkusilo v analizi delovanja delegatskega skupščinskega sistema v občini za obdobje od aprila 1982 do januarja 1986. I Predsedstvo ocenjuje, da je analiza delovanja delegatskega skupščinskega sistema primerna osnova za temeljito oceno delovanja temeljnih delegacij in konferenc delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih, kije predvsem v drugem delu mandata vse slabše. Kljub pomanjkljivostim'analize, ki izpušča oceno delovanja samoupravnih interesnih skupnosti z ravni uveljavljanja političnega sistema ter oceno in analizo odnosov med osnovno družbenopolitično skupnostjo in posebno družbenopolitično skupnostjo oziroma občinskimi in mestnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, so dovolj kritično iz-luščeni osnovni vzroki za slabo delovanje temeljnih delegacij in konferenc delegacij, ki je osnova za delo skupščin družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na vseh ravneh. 2. Predsedstvo poudarja, da ugotovitve analize o nepovezanosti temeljnih delegacij z drugimi samoupravnimi organi v temeljnih samoupravnih skupnostih zahtevajo, da družbenopolitične organizacije, samoupravni ter poslovodni organi v temeljnih samoupravnih skupnostih zagotove osnove za delo delegatov in delegacij ter konferenc delegacij v osnovnih samoupravnih aktih temeljnih samoupravnih skupnostih, ki večinoma le določajo organiziranost delegacij in številčnost. To pomeni, da morajo strokovne delavce ali skupine strokovnih delavcev zadolžiti tudi za strokovno in tehniško sodelovanje z delegacijami oziroma konferencami delegacij tako, kot to velja za druge samoupravne organe (npr, delavski svet oz. svet krajevne skupnosti). 3. Takšno delo zahteva tudi spremenjene oblike dela strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, ki sedaj med seboj nekoordinirane in neusklajene onemogočajo višjo kvaliteto dela. Strokovne službe morajo upoštevati, da ima polovica temeljnih samoupravnih skupnosti splošne delegacije za zbore uporabnikov SIS, ki tako pokrivajo 10 zahtevnih področij življenja in dela. Odstraniti je potrebno tudi vsako podvajanje dela in gradiv za odločanje, če je naloga za v se ali več samoupravnih interesnih skupnosti skupna. SKLEP: Družbenopolitični zbor v medzborovsko komisijo za pripravo "8® tovitev, stališč in sklepov imenuje Viktorja Auerja in Franja Vink';. Družbenopolitični zbor priporoča medzborovski komisiji, da P ugotovitvah, stališčih in sklepih o delovanju delegatskega skup**' skega sistema upošteva tudi stališča občinskih družbenopolitičnih " ganizacij, ki so jih sprejele na svojih volilno-programskih sejah. K 6 .. j,; Uvodno je poročilo o ražvojno raziskovalni in množični inovaeu-dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje obrazložila Silva Jug-st. kovna sodelavka SIS občinskega komiteja za družbene dejavnost ■ V razpravi sta sodelovala: .. j. Janez Lah, predsednik občinske konference SZDL, je izpostav'1 dik uveljavljanja občinske raziskovalne skupnosti, ki je cnodom ‘j ker v občini nimamo dovolj izvajalskih organizacij. Zato bi mora 1 J črtovali povezovanje sedaj majhnih in razdrobljenih razvojnih sit da bi čez nekaj let lahko imeli tudi zbor izvajalcev. . p Omenil je. da je prisotno tudi drugačno stališče, in sicer, da bi raziskovalna skupnost samo na nivoju mesta, vendar jo moram0 njegovem mnenju uveljaviti v občini: .^c Franjo Vinko je dejal, da poročilo kaže pozitivne premike, da ne moremo biti v celoti zadovoljni z rezultati. Menil je tudi. da b' 10 rali pri ocenjevanju uspešnosti OZD ocenjevati tudi njeno raz v J raziskovalno in inovacijsko dejavnost. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana MostejVlb'-sprejema poročilo o razvojno raziskovalni in množični inovacij*" ^ javnosti v občini Ljubljana Moste-Polje skupaj s sklepi občinskega . miteja za družbene dejavnosti in izvršnega sveta občinske skup* ter s stališči iz razprave. K 7 s,-ed- Uvodnoje osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju^^, štev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986 jfl ložil Brane Matjašec, vodja občinske službe za proračun, tlnane skupne zadeve. Delegati so brez razprave soglasno sprejeli naslednji SKLEP: # Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Mostc-I’1’1^^ osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev spl"* rabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986 nima pripon*1*- Uvodno je poročilo o uresničevanju splošne ljudske obrambe ločenih nalog družbene samozaščite z informacijo ograditvi za ?® ®bm°čju ljubljanskih občin v obdobju 1981-1 Ukc'_- predsednik sveta za splošno ljudsko obrat -1985 obrazložil Niko . ,.u splošno ljudsko obrambo in družbeno sa- iJ?Zi*ščit° ter delegate seznanil z naslednjimi stališči sveta za SLO in 5,1 ^ sojih delegati tudi prejeli pred sejo: c,'stališča sveta za SLO in DS do povzetka poročila o uresničevanju p in določenih nalog DS v Ljubljani v obdobju 1981-1985: Li ki°V7'?tck poročila o uresničevanju SLO in določenih nalog DS v liud i ni v obdobju 1981-1985 daje pregled nad razvojem splošne taske obrambe in družbene samozaščite v Ljubljani po posameznih n) oročjih aktivnosti. Svet za SLO in DS meni, da je potrebno posa-s| Zna Področja v obravnavanem poročilu vsebinsko dopolniti z na-anJimi ugotovitvami: d ' ' odružbljanjc SLO in DS kljub navedbam \ poročilu ni doseglo .^stopnje kot je to opredeljeno v posameznih družbenih dokumen- fg'^formiranjedelovnih ljudi in občanovo vprašanjih varnosti,ob-kan ° zaščite seje sicer izboljšalo, vendar je še vedno nepopolno, St I Panjsko, sektorsko ter občasno. Informiranje bi moralo poslati 11 sestavina dela na tem področju z uporabo vseh sodobnih me-obveščanja, n_, Vcč poudarka je potrebno dati dejstvu, da je SLO in DS sestavina niac^a družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema oziro-So S|stema samoupravljanja. V okviru razvoja samoupravnih odno-IjucH potrchno poglobljeno razvijati in dograjevati sistem splošne ske obrambe in družbene samozaščite. n0~ v Poglavju družbenopolitične in družbene organizacije je verjetji potoma izpuščena vloga ZK, ki je bila idejni in vsebinski no-__ 'Rajanja priprav na področju SLO in DS, njs' j rambne priprave organov skupščine mesta in skupščin občin sjs(\ .°lj usklajene. Mnogo je še nedorečenih zadev, zlasti v velikih r'ačn11*1 2 3 4 5' ki jim je dati več pozornosti pri obrambnem in varnostnem (>yanJu (preskrba, promet, komunala, energetika, stanovanjsko ^°darstvo). d0 ,r‘lnibne in samozaščitne priprave v KS so raznolike, odvisne od stroV’Cne stopnje organiziranosti in kadrovske popolnitve organov ter kovanega pristopa pri reševanju zadev SLO in DS. Nudenje strogo krajevnim skupnostim v Ljubljani ni enotno organizi- .^klajcvanje obrambnih varnostnih načrtov med OZD in KS je VsjJ^odna zaščita še ne deluje kot gibanje. Usposabljanje so pred-ža^.j v°dHne strukture ter v manjši meri začetni razporedi narodne ^ le- V NZ je še vedno premalo vključenih žena in mladine. ^hkCn°lc 'P štabe civilne zaščite hitreje zapolnjujemo z obvezniki kol Srcdstv?a nj'*1°vo delo zagotavljamo potrebna materialno tehnična iti ohrIzrabljanje za obrambo in zaščito še vedno poteka po metodah j P- ki niso na ravni sodobnih možnosti posameznih medijev h k o' ^ ° V-a nja' kar pa v končni fazi vpliva tudi na udeležbo, za katero - i *.rdimo, da ni zadovoljiva, Prjlj^^pnjc razporejanja nabornikov za služenje vojaškega roka je tkiv lli stanju njihove sposobnosti,-kar pa je v veliki meri odv isno De ^ k’la.a življenja in dela \ sedanjem času in prav zaradi tega kriteriji <1?\ j’reJo biti za vselej dani. Za izboljšanje stanja mobilizacijskih za- - v.P.0Jrcbno opredeliti naloge vseh subjektov \ sistemu.« Pa okl^Pšča sveta za SLO in DS do informacije o graditvi zaklonišč »J'°eju ljubljanskih občin \ obdobju 1981-1985; .. ormQ gr;lt]j(Vj zaklonišč na območju ljubljanskih občin v 1985 daje pregled nad stanjem, vendar svet za SLO in formacija o t>S°hju 1981-19 nn0 v nega zemljišča in meril za odmero tega nadomestila ni bilo. Delegati so brez razprave soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek dogovora o oblikovanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za odmero tega nadomestila nima pripomb. Ker je bil dnevni red izčrpan in sc nihče več ni prijavil za besedo, je predsednik zbora ob 13.40 zaključil 48. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana M ost e-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. Sekretar družbenopolitičnega zbora Stane BREZOVAR Predsednik družbenopolitičnega zbora Franjo VINKO - u ‘,tra. da jo je potrebno dopolniti v naslednjem: 0rePoč- navljanje ekip za vzdrževanje in uporabo zaklonišč poteka '''ti Več ' vPrašljiva pa je tudi njihova usposobljenost, ki ji je name- ..Pozornosti. Nekatera zaklonišča v stanovanjskih objektih niso - IVl Jena kljub temu. da so bila zanje izdana uporabna dovoljenja. V»U p c>1'rr>°. da bi bilo potrebno pri določenih organizacijah ustano-vDraš|jj nS strokovne ekipe za vzdrževanje zaklonišč, ker je sicer , - ojihova uporabnost. i r tina° P0/°mosi je nameniti večnamenski uporabi zaklonišč rehn . a zaklonišča ne ustrezalo. Večnamenska zaklonišča bo i zaklonišča ne ustrezajo. Večnamenska zaklonišč;! bo po-' sta e-0.'1 Primerili posebej projektirati glede na potrebe. e,reJši šolski objekti nimajo zaklonišč in se zato postavlja vpra-OciCl!. .0 zagotavljali zaklanjanje otrok \ teh šolah.« “ai1 so brez razprave soglasno sprejeli naslednji I)r SKLEP: iv ^‘ivii!.11 ns,'o ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine l.juh-V,°ste-Po|je. "^razložit ve osnutku dogovora o usklajevanju meril za do-”otočij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavb- UGOTOVITVE, STALIŠČA IN USMERITVE skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ob obravnavi Analize delovanja delegatskega skupščinskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje april 1982-januar 1986 in Poročila o delu skupščine mesta Ljubljane in njenega izvršnega sveta za obdobje 1982-1986 1. Občinska analiza delovanja delegatskega sistema je skupaj s »Kritično analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« dovolj konkretno in kvalitetno gradivo za javno obravnavo in še nadalje spodbuja javno presojo dosežkov v demokratizaciji izražanja, usklajevanja, odločanja in uresničevanja interesov delavcev, delovnih ljudi in njihovih samoupravnih skupnosti, pa tudi posamezne slabosti v delegatski praksi, oziroma delovanju posameznih institucij političnega sistema. Analiza bo lahko dobra podlaga za delovanje delegatov v naslednjem mandatnem obdobju. Manjša pa je stopnja konkretnosti v ocenah mestnega gradiva. 2. Razprave o problemih delovanja delegatskega sistema je pokazala. da v odnosih ni potrebe za spreminjanje političnega sistema, najmanj v njegovih temeljih, temveč so potrebne le nekatere dograditve v tistih delili, ki zajemajo področja odgovornosti pri pripravljanju, sprejemanju in izvrševanju samoupravnih ali oblastnih odločitev. Potrebno pa je tudi več doslednosti v uveljavljanju ustavne vloge in položaja ter pooblastil posameznih dejavnikov v političnem sistemu. 3. Z višjo stopnjo aktivnosti, medsebojnega usklajevanja delovanja in odgovornosti v mejah pravic, dolžnosti in obveznosti ter pooblastil vseh udeležencev, ki se dejavno vključujejo v delegatskem sistemu, bi morali kritično presojati argumente stroke Ln politično voljo delovnih ljudi oprto na njihove življenjske in delovne interese ter pogoje. To še posebej velja za delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, pa tudi konference delegacij, strokovne službe oziroma upravne organe in družbenopolitične organizacije. V okviru uresničevanja odgovornosti vseh udeležencev znotraj delegatskega skupščinskega sistema je potrebno doseči uskladitev programov dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti, skupščin SIS po vsebini in rokih. Pri tem je enako pomembna uskladitev delovanja družbenopolitičnih organizacij povezanih v enotno fronto znotraj SZDL. zlasti v temeljnih samoupravnih skupnostih, tako da hi nadalje utrjevali delegatski sistem kot osnovo utrjevanja socialističnega samoupravljanja. 4. Strokovne službe v OZD. krajevnih skupnostih, še posebej SIS iti upravnih organov morajo nameniti več pozornosti izoblikovanju kvalitetnih, razumljivih in konkretno problemsko zastavljenih gradiv s predvidenimi alternativnimi rešitvami družbenih zadev, Le takšna so lahko kvalitetna osnova za javno razpravo in odločanje. Njihovo delo mora hiti povezano s pripravami na odločanje samoupravnih organov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in z izvrševanjem delegatskih funkcij delegacij in delegatov skupščin vseh družbenopolitičnih skupnostih in SIS. Pri tem mora biti delo ustreznih upravnih organov usklajeno s pripravami na delegatsko odločanje vseh subjektov v sistemu združenega dela in povezano z usklajevanjem posamičnih skupin in splošnih družbenih interesov. Omogočiti je treba, da bodo gradiva za delo skupščin SIS, vsaj tista, ki se nanašajo na temeljna vprašanja in celotne družbene reprodukcije. objavljena v Delegatski tribuni. Istočasno pa je potrebno odstraniti podvajanje dela in gradiv. 5. V aktivnostih za boljšo delovno povezanost delegatov in delega- cij z njihovo delegatsko bazo in v konferencah delegacij, zbori delavcev, njihovimi delavskimi sveti, oziroma zbori občanov ter skupščinami in sveti krajevnih skupnosti bi morali bolj dosledno zagotavljati dvosmeren pretok informacij ter vsebino smernic in stališč delegatskih okolij. Se večje treba storiti za aktivno nastopanje skupine delegatov občinske skupščine v skupščini mesta in SRS, ter za delovno povezanost z zbori občinske skupščine pri oblikovanju stališč. Pri tem so lahko strokovni predlogi izvršnega sveta, družbenih svetov, stroke ali znanosti podlaga za argumentacijo pri določanju smeri politike skupščine. 6. Pri določnejšem razmejevanju delovnih področij in pristojnosti med zbori skupščine mora bolj priti do izraza specifična vloga posameznega zbora. Za odpravljanje slabosti pri delu zbora združenega dela je ključnega pomena kvalitativna povezanost aktivnosti konferenc delegacij in poenotenje njihovega dela s temeljnimi razvojnimi usmeritvami delavcev v bazi, v delovanju.zbora krajevni'i skupnosti pa bi morali zavračati prakso vrinjanja obravnave področij dela posameznih SIS, kadar je to v pristojnosti njihovih skupščin in v obsegih sporazumevanja o svobodni menjavi dela. V tem zboru naj bi v zvezi z delovanjem SIS sprejemali predvsem stališča do zadev, ki se nanašajo na upravljanje z dohodkom v celoti družbene reprodukcije in jih je potrebno v interesu usklajenega družbenega razvoja urejati s sporazumevanjem med izvajalci in porabniki storitev. Pri delu družbenopolitičnega zbora bi se morala bolj dosledno uveljavljati praksa obravnavanja vprašanj nadaljnjega vsestranskega družbenega razvoja na ustavnih temeljih, na katera opozarjajo ne le vodstva (predsedstva) družbenopolitičnih organizacij, temveč v demokratični javni razpravi tudi osnovne organizacije teh organizacij v delovnih in bivalnih okoljih. 7. Posebno pozornost je treba nameniti razmejevanju pristojnosti med skupščino občine in mesta, njihovimi zbori ter izvršnimi sveti in upravnimi organi v skladu z upoštevanjem prenešenih funkcij občine ali republike oziroma njenih organov na mesto kot posebno družbe- nopolitično skupnost, ki ureja skupne zadeve ter v praksi upoštevat', katere izvorne funkcije in pristojnosti ostajajo v skladu s komunalnii)1 sistemom v komuni. Pri tem je potrebno upoštevati pogoje za trajnejše zagotavljanje vpliva delegatske baze na odločitve v okviru mesta- 8. Skupščina ugotavlja, da so z uspehom bile premagovane težave pri razvijanju in prevzemanju pristojnosti in pooblastil med skupščino občine Ljubljana Moste-Polje in njenim izvršnim svetom, tako da v zadnjem obdobju ni prihajalo do zamenjevanja funkcij pri oblikovanju, sprejemanju ali izvrševanju politike iz pristojnosti skupščin6 ali njenega izvršnega sveta. 9. V naporih vseh dejavnikov v političnem sistemu in še posebej družbenopolitičnih organizacij za uresničevanje socialistične samoupravne kadrovske politike m njenih načel je potrebno enakovredno in odgovorno v vseh postopkih kadrovanja omogočiti kvalitativne uravnoteženo sestavo delegacij za skupščine družbenopolitični'' skupnosti in SIS. Z vso odgovornostjo do pomena vodilnih dolžnost' m funkcij v organih delegatskega sistema mora biti v pogojih omcjitye ponovne izvolitve odprta možnost za kadrovanje usposobljenih 'n prodornih kadrov. 10. Potrebno je nadaljevati prizadevanja za dograditev enotnega jjj učinkovitejšega sistema financiranja dejavnosti in razvoja krajevni'' skupnosti v okviru mesta Ljubljana. 11. Skupščina sprejema stališča občipske konference SZDL tf družbenega sveta za politični sistem kot izhodišča za nadaljnje delo'" jih vgrajuje v svoja stališča. 12. Poročila občinske konference SZDL (november 1983 - n°' vember 1985), občinske konference ZKS (marec 1985 - novembC 1985) in občinskega sveta Zveze sindikatov (1982-1985), zlasti poglavja, ki obravnavajo delovanje družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu, so sestavni del analize delegatskega skupščinske^ sistema v občini Ljubljana Moste-Polje. Ljubljana, 10. 2. 1986 Medzborovška komis')3 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ Na 49. seji zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 24. 12.1985 je XX, konferenca delegacij - Geološki zavod postavila naslednja delegatska vprašanja: - kdaj bo DO Integral uredil ustrezen avtobusni prevoz delavcev v industrijsko cono na Letališki cesti? - kdaj in kdo bo na tej coni postavil pokrita postajališča? - kdaj bo urejena povezava Letališke ceste s Kajuhovo, saj vam ta zapora zelo povečuje stroške in čas prevozov? Odgovore na prvo in drugo delegatsko vprašanje nam je posredoval Integral LPP TOZD Mestni potniški promet, na tretje vprašanje pa ZIL TOZD Urejanje stavbnega zemljišča: 1. Pri oblikovanju predlogov za prevoze nadelo in domov v industrijski coni Moste so vedno sodelovale OZD na tem območju, prav tako smo pri vsaki spremembi voznih redov pravočasno obvestili potnike. Progi št. 2 in 7, ki vozita v industrijsko cono, imata zelo gost interval, tako da imajo potniki ob konicah avtobus vsake 3-4 minute. Povezavo industrijske cone v Mostah s progo MPP po Kajuhovi ir. Letališki cesti bomo lahko realizirali šele v letu 1987, ker v letu 1986 ne bodo zagotovljeni vsi pogoji. Nova povezava bo posredovana v javno razpravo v programu TOZD MPP za leto 1987. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 4. 2. 1986 obravnaval osnutke programov komunalnih dejavnosti KSLO za leto 1986 in med ostalim sprejel naslednji sklep: Izvršni svet predlaga, naj se uvede v industrijsko cono ob Letališki cesti mestni potniški promet tako, da bo zagotovljena avtobusna povezava Šmartinska-Letališka-Kajuhova, kar omogoča rekonstruirana Letališka cesta. 2. Prednost pri postavljanju postajališčnih nadstreškov so imela v prejšnjih letih večja prestopna postajališča. Tudi v letu 1986 smo pripravili predlog za postavitev postajališčnih nadstreškov po enakih kriterijih. Program TOZD MPP bo pojavni obravnavi predvidoma sprejet na skupščini Komunalne skupnosti ljubljanskih občin marca 1986. 3. ZIL TOZD Urejanje stavbnega zemljišča nam je sporočil, da je izvajalec del na Letališki cesti SCT -Obnova končal dela na Letališki cesti in daje sklenil pogodbo za postavitev signalno varnostnih naprav pri industrijskih tirih, za zavarovanje prometa po Letališki cesti, z DO iskra-Delta, katera je dolžna postaviti te naprave do 31. 3. 1986. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je v zvezi s ponovno sproženim vprašanjem financiranja semaforizacije križišča Kaju-hova-Letališka pozval Komunalno skupnost ljubljanskih občin, da v ta namen zagotovi sredstva iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za program že skupno dogovorjenih ljubljanskih nalog. Semaforizacija in ureditev križišča naj bi potekala usklajeno z vzpos- tavitvijo signalno varnostnih naprav pri industrijskih tirih na Leta'1 ki cesti, ki bodo po pogodbi postavljene do 31. 3. 1986. s e e Izvršni svet skupščine občine Ljubiji 18. februarja 1986 sprejel naslednji S ana Moste-Polje je na l9<*-! KLEP: Izvršni svet se strinja z naslednjim odgovorom, ki gaje pripra--činski komite za družbene dejavnosti na naslednje delegatsko 'Pra nje KS Kodeljevo: ^0- »Glede na to, da se vse več družin in posameznikov srečuje te ^ nomskimi problemi, nas zanima, ali je na ravni občine zbran P°^‘lCk o številu teh socialno ogroženih. Zanima nas tudi, ali je zbran Pl,tv‘nl(ii oziroma je bilo poskušano ugotoviti, kdo in zakaj ne more P9rajj s" stroškov stanarin, elektrike (odklop) in drugih dajatev, ki imajo ‘ g. posledica slabega ekonomskega stanja družine oziroma socialne os. sC ženosti? Alije v teh primerih že kaj ukrenjeno ne glede na to, je ogroženi že sam zanimal za možnost družbene pomoči?« vii