da je pri občinskih voli li Poljski vlada dobila iv, opozicija pa 825? oblečeni v ne- Francozl se letalskimi za obrambo General Mia ja, branilec Madrida, Je postal po savzetju Katalonije vrhovni poveljnik republikanskih armad. Zakaj se je Negrin premislil? Vloga Anglije in Francije v španski tragediji V Ljubljani, 15. februarja. General Miaja se ne vda. _ Prejšnji teden smo zapisali: »Zato rlnifimo — naJ se sliši še tako para-i,.1}0 — da je bolj republikancem v tnv kakor nacionalistom, če kapi-u'a3o danes prostovoljno kakor poseje prisiljeno.« veri °i ■ Sm° to smo se dobro za- xa? > da ne morejo republikanci pri-nni°yatl mUosti od Francovih nacio-ustov, še posebno ne vse dotlej, do-®r. bo Franco moral deliti oblast s ,Jlmi vojnimi zavezniki. Toda tako b, 4 Franco le ne bi mogel iti, da c.™il0s^rel;ial na stotisoče svojih aa- kakor Ki7’ 1 toliko ali cel° še več’ VOjn„ t . nadaljevanje državljanske blikanci8rJal0 novih žrtev meci rePu- Barcelone je republi-- , 77T °dpor moralno In materialno Ia- če republikanci še tedaj, ko >*SSs gag . Z v- v ' J; < w S^‘- •= Predsednik republike Azana, ®o Imeli v Kataloniji krit hrbet, niso nikdar mogli kaj prida doseči, kadar °H so tvegali ofenzivo — pri tem ftzglabljanju se nam vzroki njihovega ®utpeha ne zde važni, ker v novem °‘°žaju ne samo niso izginili, ampak .j-odo celo še tehtneje vplivali na potek '<>jne — b0ci0 v bodoče uspeli še do-*cl manj. Zanašanje zgolj na defen-1Vo je pa jalovo; tem jalovejSe, ker Jih Franco zdaj lahko napade s treh “Crani, z juga, zahoda in s severa, bi VCetrti stran*- z morJa. iim Pa z oiokado onemogoča dovoz in umik. General Miaja, vrhovni poveljnik et>ublikanske armade, vse to prav do-• ve. Zakaj se je torej kljub temu *°Jil za nadaljevanje brezupne vojne? General Miaja je vojak, ne politik, slavo ovenčani branilec Madrida je ,”eQ izmed redkih republikanskih viš-oficirjev, ki ni napredoval zaradi političnih zaslug ampak zaradi voja-rjfa sposobnosti. In kot lOOVoen vojak r^iaja dobro ve, da je prvo načelo pra-e8a vojaka brezpogojna pokorščina do Predstojnika. Miajev predstojnik je , {ada. in republikanska vlada je tista, j' Je generalu Miaji po proučitvi vojaškega in političnega položaja v republikanski Španiji zapovedala nada-Jevanje vojne. Republikanska vlada sta danes njen •rredsednik Negrin im zunanji minister el Vay° Njun sedež je Madrid. . Toda v Madridu sedita Negrin in vayo šele nekaj dni. Tik pred ka-cLi acijo Katalonije se pa Negrin in Vayo nista preselila v republikan-(1° Španijo, ampak sta šla čez Pireje v Francijo. Takrat so se raznesli | asovi, da sta pustila republikansko Penijo na cedilu in da se ne mislita vrniti ne v Valencijo ne v Madrid, j^bče ne more že danes presoditi, ko- ttei: resnice je bilo v teh poročilih. j ei2Podbitn° je pa nekaj drugega: Prve dni Negrinove in Vayove *osti vladala v obeh španskih L® ‘n tudi drugod popolna negotovost, “j bodo republikanci v Osrednji Špa- niji storili po izgubi Katalonije. Govorice o pripravljajoči se kapitulaciji Madrida se zato takrat niso zdele neverjetne. Ta negotovost je trajala nekaj dni — tako dolgo, dokler se nista Negrin in del Vayo sestala z nekimi francoskimi in angleškimi politiki in se potem sklenila vrniti v Madrid. Ti Negrinovi in Vayovi pariški razgovori so ključ za razumevanje novih dogodkov na Španskem. Logično je, da sta Negrin in del Vayo prosila Francoze hi Angleže pomoči. In logično je, da sta jima Pariz in London to pomoč obljubila — drugače pač ne bi bila tik po najhujši katastrofi, ki jo je doslej doživela republikanska Španija, in spričo okoliščine, da bi se s posredovanjem zahodnih velesil dal takrat doseči vsaj kolikor toliko časten mir, šla tvegat brezupen vojaški odpor. Torej: z a Negrinom in del Vayom stojita London in Pariz. Paradoks, boste spet rekli, če nista Anglija in Francija marali podpirati republikancev takrat, ko so bili še v oblasti Katalonije in je bil konec državljanske vojne še negotov — pa jih bosta zdaj, ko imajo republikanci neskončno manj upanja v uspešen odpor, kaj šele v končno zmago? Ne, to ni paradoks. Narobe: suha logika. Ne britanska ne francoska vlada — vsaj sedanja! — si nikdar nista želeli popolne zmage ne generala Franca ne republikancev. Obe si pa od srca želita zmage načela: Španija Spancem. To se pravi: ne London ne Pariz ne marata, da bi po končani državljanski vojni Italijani in Nemci še dalje ostali na Pirenejskem polotoku. Ali se bo Angležem in Francozom zgodilo po želji? Chamberlain je sicer prišel iz Rima s takšno Mussolinijevo obljubo, toda v Londonu si mislijo: Bolje drži ga kakor lovi ga'. Istih misli so tudi v Parizu. Kadar bi Franco zavladal nad Španijo, pojde nemara po Chamberiainovi želji — ali pa tudi ne. In če ne pojde, ne bosta imeli ne Velika Britanija ne Francija ničesar v rokah, da svojo željo uveljavita. Zato sta se takrat ob Ncgrinovem in Vayovem obisku spomnila 1 London i Pariz, da bi bilo nemara le dobro, da se državljanska vojna še nekoliko zavleče — vsaj dotlej, dokler se s Francom kako ne pogodita. Zato so Angleži in Francozi obljubili Negrinu in del Vayu diplomatsko pomoč; zato je šel Berard kot izredni francoski poslanik v Burgos na razgovor z generalom Francom, in zato je britanska vojna ladje »Devonshire« tako uslužno pomagala Francovim Spancem pri zasedbi otoka Menorce. (Zraven je londonska vlada imela kajpak še drug namen, in ta se ji je še posebno dobro posrečil, kljub letalskim bombam, ki so treskale v kaj nevarni bližini angleške križarke v morje...) Rekli boste: Negrin in del Vayo vendar nista bila tako naivna, da bi samo sebičnim angleškim in francoskim načrtom na ljubo sklenila nadaljevati brezupni boj. Ne, tako naivna res nista mogla biti. če republikanci na lepem nič več ne mislijo na vdajo, je temu pač vzrok spoznanje, da je zanje manjše zlo nadaljevanje vojne kakor pa kapitulacija. Tudi če ima nadaljevanje vojne trajati le še par mesecev ali celo tednov, tudi če ima za tem priti neodvmljiv poraz. Vojna brez pravega upa v zmago je tolikšno zlo, da si je težko hujše predstavljati, če republikanska vlada tvega to zlo, mora vedeti, da se pripravlja še kaj hujšega, ali pa slutiti, da je po teh mesecih jalovega odoora, Predsednik madridske vlade Negrin. ki jo čakajo v Osrednji Španiji, po vsej priliki pričakovati spremembe na boljše. Ne sicer neposredno na Španskem, temveč v Evropi sploh. Do tod nas je pripeljala logika. la-formacije, ki jih črpamo iz dobro poučenih svetovnih listov, naše logične sklepe le potrjujejo. Potrjujejo jih tudi nekatere starejše beležke v našem listu, beležke, ki še niso izgubile svoje prvotne aktualnosti. Tako se na primer gotovo še spomnite, da so italijanski listi že večkrat zapisali: »Italija bo nastopila s svojimi zahtevami nasproti Franciji šele takrat, ko bo španske vojne konec.« In tudi izjave iz zadnjega Hitlerjevega govora se spomnite: »Tretji r&jh bo brezpogojno na strani Italije, naj se zgodi kar koli.« Hkratu velja omeniti, da je zadnje tedne postalo tako rekoč vsakdanje geslo angleških in francoskih listov: »Vsak pridobljen dan pomeni za Veliko Britanijo in Francijo nadaljnjih 16 letal.« Vsak pridobljen dan: v tej luči utegne biti tudi republikansko stališče manj nerazumljivo, kakor bi se sicer zdelo na prvi pogled. Observcr Nova ČSR V naših časnikih beremo: Reuter poroča, da je britanska vlada dobila od svojih diplomatskih zastopnikov tole sporočilo: Nemčija in CSR sta podpisali pogodbo, da smejo nemške čete poljubno prekoračiti nem-ško-češko mejo, ne da IM jim bilo v ta namen potrebno kakšno posebno dovoljenje, le vojačke oblasti morajo o tem obvestiti čsl. oblasti. ■ * ■ V »Prager-Tagblattu« beremo: la Bratislave nam poročajo, da je občinski svet v Kasmarku na Slovaškem na predlog nemške stranke sklonil prekrstiti dosedanjo Licejsko ulico v cesto Adolfa Hitlerja. gorljivo obleko, gase reševalci ogenj, ki so ga zažgali z vžigalnimi bombami. Francosko-hri tanske surovine Produkcija franc, in brit. Svetovna V milijonih ton imperija produkcija Železna ruda . • 50 140 Baker 03 15 Svinec 0'5 13 Črni premog . , 324 1.400 Petrolej .... 5'T 245 Manganova ruda . 1'2 3 V milijonih kvlntalov Bombaž .... 16 68 Volna 7 12 Pšenica ... . 369 1,278 Kavčuk . . . . 4 10 AT.gleSko-f ran eoski delež pri svetovni tonažl trgovskih ladij 31Vt Realističen film »Chamberlain rešitelj miru. Samo danes in jutri.* (Z lepaka v nekem londonskem kinu.) Drobtine iz svetovnega gospodarstva Največja londonska banka Midland-Bank ima vlog za 119 milijard din. V vseh jugoslovanskih bankah je bilo lani za 11 milijard din naložb, torej enajstkrat manj kakor v eni sami londonski banki. (»Nova Riječ«, Zagreb) Francija dobavlja Nemčiji surovine za oboroževanje. Vsak dan gre čez Hargarten (Lorena) v Volklingen (Po-saarje) BOO ton železne rude. (»Usine«, Pariz) Leta 1937. je Nemčija uvozila lz Rusije blaga za 65 milijonov mark, lani za 45 milijonov. Leta 1937. je Nemčija izvozila v Rusijo za 117 milijonov mark, lani za 32 milijonov. (Po nemški statistiki) Jugoslavija producira na leto 40.000 ton surovega bakra, t. j. 2"/t svetovne produkcije. Pozno spoznanje Da popravimo monakovslco in Špansko bilanco, je skrajni ias, da uvedemo obvezno vojaiko dolžnost. (Vojaški urednik londonskega Timesa po Francovi zmagi v Kataloniji.) Nemčija Je lani izvozila v Južno Ameriko za 83"/« več blaga kakor leta razmere« 1936., njen uvoz iz južnoameriških držav je pa poskočil za 21«/*. (»Nova Riječ«, Zagreb) Hat sit si mistiti, ko ste brali... ... da se je v angleških konserva* tivnih krogih rodila misel, naj bi se Tunis, najnaprednejša francoska kolonija, preuredil v skupen francosko-italijanski dominion? ... da japonsko vojaško poveljstvo na Kitajskem razglaša, da služijo tamkajšnje katoliške cerkve za šolo komunistični propagandi? ... da izjavljajo v Nemčiji v zvezi z Rooseveltovo akcijo za pomoč Franciji, da je najpoštenejše, če si vsak narod sam določi obliko svoje vladavine? ... da je beograjsko ,Vreme* dne 14. januarja t. 1. priobčilo izpod peresa neke beograjske ,prerokinje' napovedi za 1. 1939. in da se tam bere o naši državi dobesedno tole: »V Jugoslaviji se bodo pripetili februarja in marca zelo usodni dogodki, toda ti dogodki bodo stabilizirali politične ? datov. volitvah v za-107 man- Senator Lfon Bfraril, posebni odposlanec francoska vlade v Bnrgosu, poroča zunanjemu ministru Bonnctu o uspehih svojega poslanstva pri Francovi vladi. Poštnina p*ačana v gotovini Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK • DRUŽINSKI TEDNIK« ima letos za 50% velji obseg in izhaja zdaj stalno na 12 straneh Leto XI. Ljubljana, 16. februarja 1939. štev. 7. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani Gregorčičeva ulica 8t. 27/111 Poštni predal 8t. 345. Telefon št. 83-32. Račun pofitne hran. v Ljubljani St. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranili dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti ca 3 din znamk. NAROČNINA 1Ia leta 20 din, */t leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v F ra uci Ji 70 frankpv v Ameriki 21/* dolarja. Drugod sorazmerno, — Naročnino Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vlftina 3 mm in ftirina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din. V dvobarvnem tlaku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod ie posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: ZADEVA TAMAIOI lajzanimiveiši krlminalil primer japonske policiji (GL »tr. 9) Smrt papeža Piia XI. V petek 10. t. m. je po dolgi bolezni izdihnil poglavar katoliške eerkve papež Pij XI. Na prestolu ev. Petra je sedel 17 let, v naj hujši dobi, kar jih je preživljalo človeštvo. Njegova veličina ni brez tragike. 6e preden je postal papež, je bil priča trpljenja tisočev v svetovni vojni In je na lastne oči videl grozote vzhodne fronte. Ko je postal poglavar Cerkve, je vse svoje sile zastavil za ohranitev miru med obegnil 1. 1927. iz zaporov v Podgorici. Zdaj so ga zaprli v Nikšiču. ■lekakšno tekoče testo, ki se imenuje »puding«. Po tem obedu vstane Evro-pec lačen in razočaran, medtem ko ameriški možje hvalijo »dobro, lahko« kuhinjo svojih žena in pravijo, da Evropci jedo pretežke jedi. Pred letom dni ?e bil v Pragi in v Švici — a pokvaril si je želodec, ker je bilo vse tako mastno in izdatno. Da pa večina ljudi v Ameriki trpi na boleznih želodca in vseh drugih mogočih težavah, o tem molče. Ni vse tako vzorno, čeprav je v vsaki hiši električni hladilnik in je že vsak gib na električni pogon. Ce človek nekaj časa živi v Ameriki, spozna šele pravi vzrok teh pametnih strojev, ki stoje v vsaki hiši in ljudem odvzamejo skoraj sleherno delo: ljudje so leni in si hočejo vse olajšati. V velikih ameriških mestih so podjetja, ki tople jedi pripeljejo na krožnikih in skodelicah v hišo. Pranje perila je v Ameriki neznana stvar. Perilo perejo v kitajskih pralnicah. Da Kitajci ne perejo perila, temveč ga samo čistijo s kemičnimi sredstvi, pri čemer trpi perilo, ne moti nikogar, najmanj pa še lastnike tovarn za izdelovanje perila. Američan- ka ne šiva nogavic. Zato nima časa (beri: je prelena). Rajši si kupi nove nogavice in si denar zanje pritrga od ust. Mlada dekleta poznajo patentiran postopek, kako ravnati z nogavicami, če se spusti pentlja. Na pentljo namažejo nekoliko loščila za nohte in so vesele, da »drži«. ln mlada dekleta, ameriški »girlsi«, ki jih dekletom vsega sveta dajejo za zgled, odkar so iznašli film? Večina jih dela v pisarnah in prodajalnah. Povprečno zaslužijo 15 dolarjev na teden. Ce je le mogoče, so vselej »brezhibne« in potrošijo v ta namen večji del svojega zaslužka za lepotno nego. Zato jih pa vidimo opoldne stati pri visokih mizah v prodajalnah, kjer spijejo kozarec sadnega soka in pojedo nekaj sladoleda, to je ves njihov »lunch«. Nekatere Evropejke imajo ta način za posnemanja vreden. V resnici je pa večina ameriških deklet preslabo hranjena, ne počutijo se zdrave in so na zunaj kakor umetne lutke. Vse na njih je hladno: in to Je vzrok, da o njih pravijo evropski možje, da so zelo ljubke, zelo prikupne, lepo oblečene, a kljub temu niso takšne, kakor evropska dekleta. ŠIROM PO SVITU Huda tramvajska nesreča ee je pretekli teden primerila v središču Protlej so ga pa njegovi tovariši zabodli. Bogata dekleta, ki žive samo svoji zabavi, so še bolj nenaravna. Po večini mislijo samo na svoj »debut«, na dan, ko jih bodo uvedli v družbo. Američani so prevzeli ta običaj od Angležev in so ga še pretirali. Neka ameriška statistika pravi, da so letošnje leto izdali osem milijonov dolarjev za te »začetnice«. Bogati očetje res potrošijo lepe denarce za to, da pokažejo svetu svoje hčere. Povprečni stroški za takšno slovesnost znašajo (po isti statistiki) nič manj kakor 8500 dolarjev. Kako je mogoče potrošiti toliko denarja en sam večer, se boste začudeni vprašali? Kaj preprosto: večerna obleka stane pogosto več kakor 1000 dolarjev, ostalo gre pa za šampanjec, najemnino za hotel, orkester, časopisno reklamo in obložene kruhke. Zato objavijo drugi dan vsi listi sliko mlade dame in opisujejo čudovito slovesnost, ki se je je udeležilo tri sto ali štiri sto oseb. Imeti reklamo, pomeni v Ameriki vse. Reklama je več kakor čustva in druge nespametne reči, ki si z njimi evropska dekleta težijo srce. Evropska dekleta, ki so — kljub vsemu —• pogosto srečnejša kakor ameriški »girlsi«. Baba Nefe V čapljini, malem mestecu med Mostarjem in Dubrovnikom, živi ženska, ki je sUira 102 leti. Čeprav je stara in ima za seboj težko življenje, je dobre volje in človek ji ne bi prisodil več kakor 70 let. Ima majhno hišico, živež ji pa dajejo dobri ljudje. Ob petkih obrede m/uslima-nske družine, ob nedeljah pa katoliške in pravoslavne. In vsak ji nekaj da. Toda Nefa Kadričeva se že pripravlja za drugo, boljše življenje. Za smrt. Pred tremi leti, ko ji je bilo nekaj slabo, se je zbala, da bo umrla, zato si je kupila krsto. Ta krsta je zdaj v njeni sobi. Pripravljena je za Vsak slučaj. Zraven krste kos mila in mrtvaško pokrivalo. Vse to si je kupila pred tremi leti in vse to jo čaka za slučaj da bi umrla, kajti baba Nefa nima v Čapljini nikogar, da bi zanjo skrbel in zato je vse pripravila. Za krsto se hoji, da ji ne bi bila premajhna. Včasih zleze vanjo in se zmerom znova prepričuje, da ji je dovolj velika. Zanimivo je omeniti, da se za dogodke prejšnjih let prav nič ne briga in da se ničesar ne spominja. Spomni 8e edino to, da ji je pred 32 leti umrl ™ož in da je preživela vseh svojih sest otrok. Zanimivo je tudi to, da., čeprav jc zrasla in živela v Hercegovini, nikoli ni kadila in nikoli pila črne kave. Fotografirati se ne pusti. *Nočem, da bi moja slika romala po svetu,* pravi baba Nefa in kakor hitro zagleda fotografski aparat,- se obme in beži. Človek z obrnjenimi notranjimi organi Skoplje, februarja. Upravnik bolnišnice v Skoplju, dr. Kulenovič, je pred kratkim operiral na slepifu 301etnega delavca Pavla Arsiča. V svoje veliko presenečenje je ugotovil, da ima ta Človek vse notranje organe obrnjene. Srce ima na desni strani, slepo Črevo na levi, jetra na levi in tako po vrsti vse notranje organe. Tudi sain botaik je bil presenečen, kajti zmerom se je počutil popolnoma normalno. Operacija se je posrečila in delavec bo krnaiu zapustil bolnišnico. Dr. Kulenovič je izjavil n-ekemu časnikarju, da je prvič v svoji večletni praksi naletel na takšen pojav. V medicinski literatura eo takšne primere že zabeležili, a so silno redki. Zanimivo je pa to, da nenormalni položaj vseh notranjih organov prav nič ne vpliva na razvoj, ne na fizično dn ne na duševno sposobnost človeka. Pač igra narave... Mlad mornar bi rad za ženo nekrsčeno lSletno deklico Pred kratkim je srbski dnevnik * Vremec pod naslovom >-Kakor v napetem romanu« pisal o usodi petnajstletne Irene Moldajeve, ki je Jo niso mogli kistiti, ker nihče ne ve za njene starše. V časopisu je bila deklica tudi naslikana, a kuialu eo nanjo že vsi Pozabili. Veliko začudenje je pa to dni zbudilo v uredništvu »Vremena* pismo, ki v njem mladi Dalmatinec-—Olivari Bruno, kr. brod »Dubrovnik«, Džeuo-vič — prosi za točen naslov lepo deklice, ki se je vanjo po sliki nesmrtno zaljubil. Ves čas misli samo na mlado jn lepo Ireno Moldajevo. V veliki ljubezni hoče, da postane Irena njegova, da bo zanjo zmerom skrbel. Morebiti se bo dekličina usoda, ki je začela kakor v romanu, tudi končala kakor v romanu. Kajpak, v romanu s srečnim koncem. Noge si je zlomil t stegnih 191etni Ivan Medvešček, kovaški vajenec iz Jarš pri Mengšu. Ko je napenjal jer-; men na transmisijo, ga je ta zgrabila in vrgla v stran, tako da si je pri padcu zlomil obe nogi v dtegnih. Zaradi nesrečne ljubezni se je zabodel v prsi Rado Janežič, brezposelni delavec iz dreta pri Celju. Potlej je hotel pa skočiti še pod vlak, pa se je zaradi slabosti zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico. ■ Avtomobilska nesreča se je primerila na cesti Kočevje—Sušak. Na ovinku med Moravo in Kaptoloin sta trčila tovorni avto Pretnarjeve tvrdke iz Ljubljane in osebni avto župana mesta Kočevja g. Toneta Lovšina. Smrt ne žrtve na 6rečo ni bilo. S 40.000 dinarji je pobegnil trgovski pomočnik Svetozar Todorovič iz Beograda. Gospodar mu je denar izročil, da bi ga odnesel na pošto, pa je z njim pobegnil in že ni imel pri sebi, ničesar, ko ga je naposled v Petrov-j gradu prijela policija. Truplo pogrešanega 701etnega Martina Molana iz Bukoška pri Brežicah so našli ribiči blizu Zagreba. Starec je izginil pred enim mesecem, ko je pretepel svojega nečaka. Nad življe- ) njem je obupal zato, ker je mislil, da ne bo mogel nikoli izterjati svojega:: užitka. 45krat je dal svojo kri 291etni Lojze Ogorevc iz Ljubljane. Ko je po od- I služeni vojaški dobi ostal brez službe, se je v splošni bolnišnici ponudil za j) dajalca krvi. Tako je Ogorevc v pol-'J tretjem letu dal 22 in pol litra krvi. *•♦♦♦♦♦ Žrtev podivjanosti je postal 211etni posestnikov sin Anton Jarc iz Šobra. Na veselici 60 se fantje stepli in pobili Jarca na tla, tako da je obležal z razbito glavo in je izdihnil. Mrtvega so našli v listnjaku kletnega posestnika Jakoba Stelcerja. Zvečer se je pijan zavlekel v listnjak, zjutraj so ga pa našli ležečega na trebuhu, iz ust mu je pa silila krvava pena. Bil je že mrtev. Zaradi zavarovalnin« je <’ila zažgati svojo hišo Marija Drstvenkova iz Gore sv. Lovrenca v krškem okraju. Požigalcu Jelenu je izplačala kot nagrado 150 dinarjev. Sprva se je greš- Zacfeva TamanoV V današnji številki je začel »Družinski tednik« priobčevati velezanimiv resničen dogodek s področja kriminalistike, dogodek, ki bo po svoji zanimivosti in napetosti celo prekosil podobne stvari, objavljene v našem listu. ..Zadeva Tamanoi* (tako je naslov tej resnični zgodbi) bo nedvomno zanimala slehernega našega eitatelja. Napeta in skrivnostna zgodba se bo pred našimi čitatelji čedalje bolj zapletala, dogodki se bodo čedalje bolj stopnjevali in zbujali čedalje večje zanimanje bralcev — ne samo zaradi svoje izredne napetosti, temveč tudi zaradi prizorišča, ker se dogajajo na Japonskem. (VZadeva Tamanoi katere začetek prinašamo na 9. strani današnje številke, je tako nevsakdanja, da je ne smete prezreti. Priporočite^ jo tudi svojim znancem in prijateljem. Povejte jim, naj si še danes naroče »Družinski tednik«, ali naj si ga pa za prihodnje tedne rezervirajo V svoji stalni trafiki. ♦♦♦♦^zad zaradi splošnega padca pšeničnih »cen na vsem svetu Hišo sta zažgala Adam Ilekmau in ► njegova soseda Ana Popovičeva iz »okolice Bjelovara. Hekman je mislil, ► da bo lažje živel, če bo beračij kot [Pogorelec, zato je 'zažgal svojo hišo.!) ;Prav tako je napravila tudi Popovi-!) ► čeva. A kmalu sta se morala odpove- ;dati svojemu novemu poklicu, ker so!) ► ju prijeli orožniki. Vlomilsko tolpo sedmih gimnazijstov;; t so prijeli v Veliki Kikindi. Vlomilsko;; j tol[>o, ki je hotela krasti jabolka iz;; J skladišča železniške postaje, je ueta-j a* 2 novilo sedem riitješolcev. Dogovorili;; ♦ so se, da hodo vdrli v skladišče.;; tVodja-drugošolec je prinesel s seboj;; ^sveženj ključev in dvoje klešč. Ko so;; . vdrli v skladišče, jabolk ni bilo nikjer.;'Jz objestnosti metal v zid steklenice Bili so strahovito razočarani in iz maščevanja so uničili vse, kar jim je prišlo pod roke. Knjige, spise, pobrali Xso svinčnike, nalivna peresa in druge t potrebščine. A nihče jih ni opazil. Ko tso opravili v skladišču, so hoteli od- ♦ preti vrata nekega vagona. Takrat je ♦ prišel čuvaj in vodjo prijel, drugi so!: Drugi dan sem šel mimo njegovega. ? * \ 'alt rinit 1 ■ KT .v i.ii !! r . * 1 { 1 ! ■» * 1 O / f J VI /1 /f /V f /t § /r ■« k /, 1 f/1 AA ,1 9 MII .i j pa zbežali. Na policiji je fantalin vse J priznal in izdal svoje pajdaše. Prijeli ► so že vse, razen d veli, ki 6ta najbrže ► pobegnila čez mejo. Šolske oblasti so ugotovile, da je ► eden izmed tolpe ponarejal neka po- ► trdila od Rdečega križa in z njimi po- ► neveril nekaj denarja. Svoje sovraštvo ► so ob tej priliki izlili tudi na profe- ► sorja matematike in mu razbili okna Jovana Viciana iz Betajnicc pri Beo gradu. Otroci so se igrali z vžigali canii in zanetili posteljnino. Ko se je i pričelo močno kaditi, eo se najbrže ‘ tako prestrašili, da 60 pozabili odpreti vrata in okna in eo ee zadušili. 150.000 dinarjev vreden diamant je našel v votlini Osula blizu Dubrovnika reven kmet. V votlini je našel več dragocenosti in jih odnesel na policijo. Dognali so, da je diamantna zaponka tast neke poljsko letovišča rke. fantalini sinovi premožnih staršev. Osebne vesti Hišo je v Atenah zadel Simon l'ala-diin, zasebni uradnik iz Zagreba. V _ Atenah ie obiskal svojega brata iu ob nikom posrečilo v*e utajiti, zdaj so j tt!: pl.;iiki kupil srečko grškega časni i.*}. T»a orA^nil'« ajirflfU Tiri- I i i _ jih pa orožniki zaradi dokazov prijeli. Velik požar jc uničil skladišče barv podjetja Moster v Beogradu, kjer je iz neznanih vzrokov nastala eksplozija. Gasilci požara niso mogli pre- karskega sindikata. Zadel je drugi dobitek, hišo v vrednosti 150.000 din. Najmočnejši mož v pitrinjskem okraju je mlinar Anton Markec, ki lahko sam dvigue mlinski kamen. Zadnjič pa Jngenieur- Schule STRO JEGRADNA — AVTOMOBILSKA IN AVIJATSKA TEHNIKA ELEKTROTEHNIKA PROGRAM BREZPLAČNO prečiti, temveč so ga lokalizirali. Požar je'terjal eno smrtno žrtev. Zaradi cigarete je ubil svojega prijatelja Stevana Tanasiča Radovan La-lovič v Suseku pri Mitroviči. Pri kvar-tanju ga je prosil za cigareto. Ker mu je pa Tanasič ni hotel dati, se je začel pretep, ki se je končal s Tanasi-čevo smrtjo. V dimu so se zadušili trije otroci je pognal v beg 20 fantov, ki so ga hoteli pretepsti. Že mesec dni ni zatisnil očesa beograjski brivec Andrija Radišič. Ob neki nesreči so se mu šibre lovske puške zadele v teme in desnico. Od tedaj mu ne pomaga nobeno zdravilo, da bi zaspal. Pšenico je pocenila za 12% velika jugoslovanska gospodarska družba Pri- poštna uradnica. V Rečici ob S a -v i n j i : Remic Rudolf, ključavničar Partlova iz Potoka. — Obilo sreče! Umrli so: V Ljubljani: Ana Schattlerjeva, zasebnica; Jakob Leskovic, pekovski mojster in posestnik;; "Franc Sevnik, šol. upravitelj; Valentin; Urbančič, pos. in trg.; Neža Vovkova;; Leopold Božič, uradnik OUZD; Alojzij; Koprol, strojuik. V Zagrebu: inž.; Vrtel Vladimir. V Celju: Peter; Vudler, šol. upravitelj v pok.; Franc, Batič, trg. in pos.; Iršič Franc, ]>os. iz;; Vitanja; 201etna Martina Gradišniko-;; va, delavka iz Loke pri Zid. mostu; Anton Agrež, trg V Ptuju: Alek V Kočevju: (i71etna Amalija Ko-ritnikova, vdova trg, in pos V Trži-č u : Robert S t ra nek y, vodja predil- nice v pok. in ix>s. V Krškem: 72ietni Franc Siloviuac, brivski mojster. V Framu: 731etni Ivan Per-šek, ključavničar drž. žel. V Dev. Mariji v Polju: Marija Primčeva. V Žalcu: Marija Goričanova, roj. Bevčeva. V Cerknici: Alojzij Pogorelec. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju: TOletni Janez Križan, grobar. — Naše iskreno sožalje 1 na&A dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Kriza Zadnjo nedeljo je neki boljši go-spod v neki večji mariborski kavarni m kozarce. Pil je že precej »okrogel«. Kuj vse je uganjal poprej, ne-vem. Ko je poklical plačilnega, mu jo ta prinesel račun za okrog fJOOO dinarjev. Mož se je zadovoljno nasmehnil, plačal in ponosno odkolovratil. stanovanja. Na lepem priteče iz hiše raztrgan fantiček kakšnih desetih, let. Za njim pa gospod iz kavarne, ki je ubogega fantička obsipal z vsemi najlepšimi besedami, lcar jih je zmoglo njegovo besedišče.-Ko me je zagledal, je rekel: »Veste, komaj se hočem malo spočiti, že ti pride tale frkolin in hoče: imeti dinar. Kam bi jta prišli, danes, ; stanovanja. Dogodki eo zbudili raz- \}i0 je takšna kriza, če bi podirirali ► burjenje v vsem mestu, saj so vsi lenuhe. Saj si šo sami ne moremo ničesar privoščiti.t Mož me seveda ni spoznal, zato j« govoril o krizi in težkih časih, a vendar je v eni sami leavarni en sam večer zapravil S000 dinarjev. Ubogega otroka je pa nagnal g na j gr žimi B. M. Poročili so sc: V Ljubljani: inž. Lojze Gregorčič iz Sevnice, in gdč. Zora Juvančičeva iz Vidma ob;; priimki. Savi; Lojze Potočnik, profesor, in gdč.;; Jožica Smerdujeva bančna .uradni«.:: ZaVCdtlO&t pa takma. N a B r e z j a h : inz. hrdelji iz St. Pav-;; r la pri Preboldu, in gdč. Breznikarjeva,:) Vozila sem se proti Ptuju. V vlaka naletim na družbo dam. Bile so same izobražene dame v državnih služ- iz Šmartna ob Dreti, in gdč. Fani;:bah. Zelo so zabavljale čez bele no- gavice in podobne stvari. Verjemite mi, to bi mi ugajalo, če bi tudi v resnici bile tako zavedne Slovenke, kakor so hotele hiti. Žalostno pri tem pa je, da niso govorile slovenski, temveč je bila vsaka druga njihova beseda nemška. Ne vem namreč, zakaj in od kdaj zavedne Slovenke ne znajo slovenskega jezika. Ali ni to žalostno? Marica Očetje, ali je res tako? V službi sem v neki trgovini z de£- eander Svoboda, sreski tajnik v pok.;;biki. Pred kratkim sem stregla ne- DelodajalČevega siua Antona Volicka l'e zabodel delavec Milan Velič iz Sta-nišča pri Souiboru, ker eo ga odpustili iz službe. V pisarno mu je ^ prinesel neko pismo in ko ga je Voli ček bral, ga je Velič zabodel v želodec, tako da je Voličelc takoj izdihnil. 000 rudarjev so odpustili iz rudnika Monto Promina v Dalmaciji. Bati 6e je pa, da bo delo v rudniku sploh ustavljeno, ker ne more konkurirati z ostalimi premogovniki. Goreči slrop se je zrušil na o-ict-nega posestnika Konšaka »Taiieza iz Podtera pri Ljubnem ob Savinji, ko je pri požaru reševal konje iz hleva. Mož je dobil hude opekline, ki Jim bo najbrže j>odlegel. I* dobrosrčnosti je ukradel loletni vajenec pri čevljarskem mojstru Konradu G. v Celju 3 pare čevljev. I ravi, da se mu je zasmilil nekdanji pomočnik in mu je dal 3 pare čevljev, da bi jih ta prodal, a so ga prijeli orožniki. Ker so sc splašili konji, so je ponesrečil 28letni delavec Jožef Hace iz vas! Laze pri Tuhinju. Med Črnučami in Tuhinjem je vozil po cesti tik ob železniški progi. Ob prihodu vlaka so se pa konji splašili. Hace je padel z voza iu se močno potolkel, enega ko oja je pa povozil vlak. Neznan tat je vlomil v Dobrniču pri Trebnjem v eni noči na treh krajih. Najprej je obiskal Blatnikovo gostilno, potlej mlekarsko zadrugo, nato pa krojaškega mojstra Ludvika Slaka, ki mu je odnesel za okrog 4000 dinarjev manufakturoega blaga, ♦»»♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦»»»♦»♦»■♦«» ... Ni za objavo Neka prav stara anelidota govori o mladem, nezmožnem poročevalcu. Ko mu je s njegovimi poročili že nekajkrat spodletelo, mu je hotel dati njegov urednik zadnjo možnost, da se izkaže. Poslal ga je va neko zborovanje, kjer bi moral imeti neki minister zanimiv govor. Njegovo telefo-nično poročilff o govoru je pa izostalo in šele, ko je bilo že davno prepozno za zadnjo izdajo lista, se je prilca-zal v uredništvu in žalosten povedal, da žal ni mogel ničesar telefonirati, ker je ministra ob prihodu na govorniško tribuno na lepem zadela kap, tako da pričakovanega govora sploh ni bilo. To je anelulota. Zdaj pa poročajo iz Amerike — is Neui Orleansa — podobno zgodbo, ki je pa resnična tn njen junak ni — kakor v anelcdoti — nenadarjen začetnik, temveč poročevalce, ki si je znal pridobiti sloves in ki je v New Orleansu veljal za enega najbolj nadarjenih in. spretnih časnikarjev. Specialiteta Jamesa Aldiga so bila poročila s sodišča in bito je res občudovanja vredno, kako je znal najbolj suhoparna poročila spremeniti v napete in razburljive zgodbe. Mojstrsko je obvladal (kakor se pravi v ameriškem časnikarskem jeziku.) umetnost, *iz nič naredili rezance*. Tildi glede hitrosti poročanja je znal zdaleč pi-elcositi na skrivnosten način vse tekmece. Vse je bilo v redu, dokler James Aldige ni doživel nečesa, kar je njegovemu slovesu dolcaj škodilo. Imel je opravka zunaj mesta. S svojim avtomobilčkom se je pozno zvečer vračal proti domu, ko je na robu poti opazil sumljivo gručo. Trije gangsterji s o napadli in premagali nekega blagajnika in so bili ravno pri tem, da bi svojo žrtev zvezano spravili s poti. James Aldige pa ni bU v New Orleansu znan samo kot časnikar, temr več je užival tudi sloves dobrega športnika in bi si nekoč skoraj pridobil naslov mojstra v boksu. James se je takoj vrgel na gangsterje; prvega se je otresel z dobro merjenim udarcem pod brado, drugega je uspešno obdelal s pestmi, talco da se jc tretjemu zdelo bolj varno, če jo od-kuri. Z dvema zvezanima gangsterjema kot plenom se je James Aldige odpeljal k najbližji stražnici. Drugi dan je večina listov v New Orleansu prinesla, dolga poročila o junaškem dejanju. Samo list., lei je zanj pisal James Aldige sam, je molčal. Aldigova naloga je bila poročati o tem, v njegovo stroko spadajočem'’, dogodka. Izdajatelj lista si ni mogel razložiti te očitne odpovedi svojega najboljšega poročevalca. Domneva, da bi bila vzrok molčanja njegova prevelika skromnost, sc je zdela vsakemu, ki ga je količkaj poznal, izključena„ Urednik ga je poklical k sebi in ga vprašal, zakaj ni napisal “nobenega poročila o dogodku: Poročevalec j c svojega delodajalca začudeno pogledal in zajecljal: iNiti na misel mi ni prišlo, da bi I bilo to važno za objavo.« \Vemer Schelle (P a m Dl »Dajte ml, prosim, Vakšn« knjigo, U ni n otroke.« (Jo suis partout) kemu gospodu srednjega sloja. Kupil si je dežnik, plačal in odšel. Slučajno sem za njim stopila na ulico in sem bila priča žalostnega dogodka. >Ti hudič, ti, ali me že spet zasleduješ?« tako je nahrulil gospod svojega otroka, ki ga je čakal pred trgovino. Dežuje... Otrok se stisne k očetu pod dežnik. Oče ga pa pahne od sebe in odhiti dalje. Ta prizor mi je segel v dno duše. Ali je to očetovska ljubezen? Ne zdi se mi čudno, da so potlej otroci tako podivjani in slabo vzgojeni. K, M. Brez pojasnila Po operaciji in daljšem počivanju doma sem lepega dne poskusila prvič na ulico, šlo mi je težko, težko sem hodila. Ne morem zameriti tistim, ki so me pogledovali, ker sem hodila nekoliko sključeno, obsojam pa tiste, ki so se ozirali za menoj in se posmehovali, rekoč: »Ta je pa prava. Tej šo namigniti ne bi bilo treba.« Ako še dodam, da so bili to le lepo oblečeni ,gospodje*, bo menda moja slika brez pojasnila vseeno dovolj jasna. T. K. Reklama V izložbi neke trgovine % zelenjava vidim lepo solato. Cena: 1 kg 6 din. Vstopim in zahtevana kilo. Trgovec vrže na tehtnico nekaj zelenih in uvelih glavic, misleč, da bom z njimi zadovoljna. »Ne,c pravim, »dajte mi ono solat« iz izložbe, po 6 din kilo.« »O, draga moja,« so tedaj zasmeje trgovec, »tista solata je pa samo ** reklamo.« Debelo sem pogledala in odšla bre* solate iz trgovine, meneč, da je takšna reklama vseeno nekam preveč mo« derna... H. P. Slovenščina pa taka!, Če greš v Ptuju po glavni ulic«, lahko opaziš v neki trafiki tale čuden : oglas: »Ski za 13—14 letne otroka. Vra-žati v trgovine.« Lastnica te trafika ;; namreč ni naše narodnosti, drugače najbrže ne bi obesila tega blestečega -oglasa. Najbolj žalostno je pa to, da : je avtor tega umotvora vse življenja ; v našem mestu in se kljub starosti 40 let ni mogel naučiti slovenščine. Zdi sc, da bodo morali na občini uve-): sti poseben oddelek, ki bo popravUal takšne in podobne slovnične napake! N. >' -••.■v- ' >v:*' •v. Vr/rViT Povratek t civilizacijo Start Seibel se je mudil medtem nekje daleč na lovu. Ravnatelj potujoče gledališke skupine je bil iznajdljiv in praktičen človek. Imel Je veliko smisla za svoj posel ln posrečilo se mu Je pregovoriti Evo ln Oskarja, da bosta odšla z njim v Newyork, kjer Ju je po njegovem pripovedovanju čakalo razkošno novo življenje v čarobnem, za njiju dotlej še nepoznanem svetu. Kajpak je ravnatelj hotel mladi par izkoristiti za svoje podjetje. Ko se je stari Seibel vrnil z lova, ni mogel nikjer najti svojih varovancev. S svojo služinčadjo je priredil pravo gonjo za Evo ln Oskarjem, a ta dva sta že nekaj ur preje odletela z letalom potujočih igralcev proti Newyorku. Seibel pa ni miroval, dokler ni našel svojih Tarzanov. Oskarja Je našel v Newyorku, kjer je poučeval mečevanje ln s tem dobro služil. Mladenič se Je hitro priučil in prilagodil kulturnemu ln civiliziranemu življem ju, a življenja v pragozdu se Je le še nejasno spominjal. Seibel Je pozneje našel tudi svojo pohčerjenko Evo. V Nizzi si Je služila ♦« » »« ******************************* • Na desni: Papež Pij XI. na smrtni postelji. • Spodaj: K smrti papeža Pl ja XI.: Ko se je v Rimu razvedelo, da je papež Pij XI. Uriihnil, so se zbrale velikanske množice na trgu sv. Petra. Zenska je ukanila morske roparje Suez, februarja. Zadnje čase so morali na azijskem trgu za bisere redno računati s presenetljivo lepimi biseri 221etne Angležinje Marthe VVranhlllove. To dekle je prineslo vselej na trg tako izbrane kose, da so se morali drugi trgovci s svojim blagom skriti pred njo. Dolgo so si belili glavo, koga zastopa mlada Angležinja na trgu. Kmalu so pa v tovi smrti Je lahko prevzela posle. Nekje je iztaknila nekaj denarja in si z njim kupila arabski čoln, da bi lahko sama z njim iskala bicere. Domačini so se kmalu rade volje pokorili ukazom odločne Angležinje. Njeno delo je bilo pa tem bolj uspešno, ker ji je neki stari Arabec prijatelj njenega očeta, izdal skrivno gnezdo ostrig. Takšen lov pa ni brez nevarnosti. Pogosto se Je zgodilo, da Je Martha, ki Je bila tudi Izvrstna športnica, rešila Življenje tega ali onega domačina. 6 Otroka nista poznala nikogar, razen starega Seibla in maloštevilne služinčadi. Prav nič nista vedela, kakšen Je kulturni in civilizirani svet. Celo tega nista vedela, odkod sta prišla v pragozd, prepričana sta pa bila, da sta brat in sestra. Nekega dne se je pa v Evinem in Oskarjevem življenju izvršil zanimiv ln važen preobrat. Neko zasebno letalo se Je moralo zaradi pokvare spustiti na tla v bližini Seiblove farme. Potniki letala so bili potujoči Igralci ln akrobati. Ker sta bila Eva ln Oskar že odrasla in sta Izvrstno govorila angleški, so Igralci mladeniča ta dekle natanko poučili o življenju, ki ga žive v civiliziranem svetu. Razgovarjall so se s njima več ur. tem si je še bolj pridobila njihovo naklonjenost in brez pomisleka se pokoravajo svojemu »kapitanu«. Velikokrat se je namreč že zgodilo, da je kakšnega domačina v globini ujel v svoje pogubonosne lovke kakšen polip, ali kakšna druga nevarna morska žival, da se ni mogel rešiti njenega objema. V takšnih primerih se je pogumna gospodarica sama potopila v morje ln je rešila domačina. Nekoč se je pa neki domačin tako trdno oprijel svoje rešiteljice, da je bila sama v veliki nevarnosti, da utone in je že mislila, da je vse izgubljeno. S poslednjim naporom se ji je p>a le posrečilo, da je rešila domačina in samo sebe. V Rdečem morju je pa še ena nevarnost: morski roparji. Posebno piko imajo na iskalce biserov, ki jih napadejo in jih oropajo plena. S temi nezaželenimi gosti je morala kajp>ak vselej računati tudi Martha Wranhillova. Izmislila sl je izvrstno prevaro, ki ji je že marsikdaj pripomogla, da je rešila bisere. Kadar se bliža kakšen gusarski čoln, bisere položi v škatlo iz svinca, ki je navezana na vrvco in Jo spusti v vodo. Arabci lahko iščejo, kolikor hočejo, a biserov ni na čolnu. V nekem posebno nevarnem primeru si Je pa pogumna iskalka pomagala še drugače. Bisere si je privezala k telesu im se potopila v morje. Tam je o tala tako dolgo, dokler ni minila nevarnost. Arabci so bili prepričani, da na čolnu ni plena, ker ni bilo na njem »kapitana« im posadka očitno ni bila na lovu. Drago plačana nezvestoba Pariz, februarja. Jean Brebeaux, miroljuben ta časti vreden deželan iz Bretanje, Je bil celih 30 let zvest mož svoji ženi. Kljub temu bo moral zdaj v zapor zaradi cele vrste prestopkov: zaradi sinovega vedenja, javne nemorale, nevarne telesne poškodbe ta kaljenja nočnega miru. Vse to pa samo zato, ker se je za svojega edinega obiska v Parizu enkrat v življenju odločil, da se bo izneveril svoji ženi. Dobri deželan s strogimi meščanskimi načeli, ki so mu že v mladosti vtepli v glavo, da je Pariz mesto nemorale in pregreh, je s svojimi 50 leti začel hrepeneti po tem, da bi sl enkrat samkrat ogledal prestolnico svoje domovine. Enkrat samkrat bi rad tudi sam doživel čare zapeljivih Pa-rižank. Enkrat samkrat se je hotel izmakniti strogemu nadzorstvu svoje resne, dobre žene, da bi nekaj dni užival krasoto popolne svobode v najlepšem mestu na svetu. Odpeljal se je v Pariz na pregrešno zabavo. V nekem pariškem kabaretu je našel mlado, ognjevito damo, ki je želela z njim preživeti večer. Bredeauz se je naposled odločil ln odšel z lepotico. Po obisku raznih lokalov je prišel nenavadni par v okusno urejeno stanovanje zapeljive Parižanke. Oba sta bila prav dobre volje. Bredeauz se je počutil kakor pravi don Juan, ko je v pidžaml in copatah nalival mladi, lepi dami šampanjca. Tedaj je pa zabavi na lepem napravil konec neki lep mladenič, ki je prišel v stanovanje brez besedice ln brez besedice postavil Brebeauxa pred vrata. Brebeaux je vedel, da ga čakajo vse mogoče nevšečnosti, če bi v pidžaml kolovratil po ulicah. Takrat se mu je pa zabliskala rešilna misel: skril se je v dvigalo. Pritisnil je na gumb in se odpeljal do najvišjega nadstropja, misleč tu počakati, dokler njegov tekmec ne odide. Ali imel je smolo. Okrog polnoči se je vrnil neki parček, ki je stanoval v najvišjem nadstropju. Po vsaki ceni sta hotela dobiti dvigalo v pritličje. Toda Brebeaux jima ni smel tega dovoliti. Ko se je dvigalo že začelo spu-I ščati, ga je takoj spet vrnil do najvišjega nadstroja. Mlademu paru je bilo nazadnje šale dovolj, takrat je pa Brebeaux začel vpiti. S tem je spravil vso hišo *a noge. Brebeaux se je ustrašil. Ko se je dvigalo pripeljalo do najvišjega nadstropja, je hitro odprl vrata in zbežal po stopnicah. Zenske, misleče, da imajo pred seboj prikazen, so omedlele. Naposled so Jeana Brebeauxa le prijeli in ga izročili policiji. Zagovarjati se je moral zaradi surovega vedenja, nevarne telesne poškodbe, nemorale in kaljenja nočnega miru. Pri takšnih rečeh tudi pariška policija ne pozna šale. 7-*-> bo moral mož iti za lep čas sedet. ~^.na ga pa po prestani kazni čaka še žena... Zaradi zločinskega nagona je moril London, februarja. Londonska policija je te dni dobila nenavadno pismo. V njem letalec Charles Field izjavlja, da je brez vsakega vzroka ubil neko dekle, ker se ni mogel upreti svojemu zločinskemu nagonu. Charles Field, ki ga Je policija kaj hitro našla in prijela, je dal med zaslišanjem čudno izjava Dejal je, da se je sprl s svojo prijateljico. Obupan, ker ga dekle ni hotelo več videti, je najprej mislil na samomor, a ni Imel poguma, da bi si vzel življenje. Brez cilja Je taval po Londonu. Vedel je, da so ga že proglasili za vojnega beguna. Zahajal Je v kavarne in nočne lokale in se zabaval z ženskami, ki Jih poprej nikoli še videti ni hotel. Tukaj je srečal neko dekle, ki je s svojo pojavo napravilo nanj silen vtis. V njem se je oglasil nepremagljiv nagon po ubijanju. Takoj Je zapustil lokal, misleč, da ga bo zatrl. A ni se mu posrečilo. Nagon je bil močnejši. Vrinil se Je in vprašal dekle, če bi hotelo iti z njim. Odgovorila mu je, da je v njenem stanovanju udobneje kakor v kavami. Ko sta prišla v njeno stanovanje, jo je Field prosil, naj ugasne luč. Takoj nato Je pa skočil nanjo in jo zadavil. Nekaj minut se Je dekle krčevito branilo, kmalu nato Je pa Field držal v rokah njeno truplo. Policija zdaj preiskuje te podatke, ker Ji niso prijavili nobenega umora. Menijo namreč, da se je Fieldu omračil um in da je njegova izpoved le plod bolestne domišljije. Plačajte naročnino! MODERNA TARZANA ♦♦♦♦»♦♦♦♦♦•♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦»♦»»t • Na desni: S špansko-francoske meje: Francoski vojak deli hrano s špansko materjo in njenimi otroki. • Spodaj: Po' katalonski katastrofi: Mednarodna brigada se umika na francoska tla. Po dvajsetih letih divjaškega življenja sta se vrnila v civilizacijo svoje presenečenje zvedeli, da je podjetno dekle samo »kapitan« svojega čolna in hkrati iskalec biserov. Zvedeli so pa tudi to, da se jo prav tako boje in jo cenijo iskalci biserov kakor morski roparji v Rdečem morju. Ze dve leti se bavi s to svojevrstno obrtjo in najbrže je to prvič v zgodovini, da ženska tako dobro in uspešno opravlja ta posel. Oče Marthe Wranhillove je bil dobrih dvajset let trgovec v Abesiniji, dokler se ni zaradi vojne moral izseliti v Džibuti. Tukaj si je komaj uredil dobro trgovino z biseri, ko je na lepem umrl. Njegova hči je podjetje opazovala z velikim zanimanjem. Po oče- Budimpešta, februarja. Pred dvajsetimi leti je prišel v madžarsko prestolnico nekoliko ekscentričen ameriški bogataš James Seibel in pohčeril majhno Evo Darvaševo, ki je bila tedaj komaj nekaj mesecev star otročiček, Njenim staršem je Seibel dal za odškodnino 250.000 dinarjev pod pogojem, da se ne bodo prav nič več brigali za svojo hčerkico in da pristanejo, da Jo lahko vzgoji kakor hoče. Ze tedaj je pa ta ameriški bogataš vzgajal nekega malega Šveda Oskarja Tilisona. Imel je takrat komaj eno leto. Ameriški milijonar Je napravil s tema dvema otrokoma zanimiv poskus. Svojega posinovljenca in svojo pohčerjenko je odvedel s seboj v Južno Ameriko. Tu, na svoji farmi sredi pragozda, oddaljeni od sveta ln sleherne civilizacije, Je začel otroka vzgajati kakor divjake. Navezana sta bila na življenje pračloveka, a Seibel Ju je imenoval »modema Tarzana«. kruh kot kabaretna igralka in je tako rekoč imela lep zaslužek. Popolnoma je pozabila na rajsko ln čarobno življenje na farmi v pragozdu ln še slišati ni hotela, da bi se vrnila nazaj v Južno Ameriko. Se hitreje se je prilagodila civilizaciji kakor Oskar. Pred nekaj dnevi se je pa James Seibel pojavil z varovancema v Budimpešti. Tedaj je že začutil slabo vest, ker je ti dve mladi bitji obsodil na dolgoletno samotarjenje v džungli. Da bi popravil to napako, jima je povedel, da nista brat in sestra, Eva in Oskar sta se strastno objela in poljubila, drugi dan sta se pa že poročila v neki cerkvi v Budimpešti. Seibel jima je priredil svečano svatovsko pojedina Zakon z mrličem, Tragedija ameriškega milijonarja ČUDNI LJUDJE » ČUDEN SVET Mihvaukee, februarja. Tožba, ki jo je vložil neki odpuščeni grobar proti upravi pokopališča v Tri- nityju za plačilo pokojnine, je odkrila, . _ . med drugim tudi žalostno zablodo ne-JHf smejo po osmi urina cesto. Mislili Naši zakoni so precej strogi, prepovedano je to in ono. A kaj bi šele rekli, ko bi živeli v mestu Pacifiku Grafu v Kaliforniji. Tam je prepovedano vse: vraže, grafologija, prerokovanja. To pa še ni vse. Mladeniči bogatega Američana, Anthony Havvthorne, eden najbogatejših mož v Milwaukeeju, je po več ■etih srečnega zakona izgubil ženo. “iia je tri dni bolna in čeprav je njen ni°ž poklical na pomoč najboljše zdravnike, kar jih je mogel dobiti, je lepa Florenca umrla. Dva dni je sedel milijonar brez jedi ln spanja za svojo pisalno mizo in strmel v praznino, ki ga je čakala v bodočnosti. Njegove oči so bile kakor izumrle. Potlej je dal truplo svoje žene balzamirati In zapreti v stekleno krsto. Postavil jo je na sredo sobe, ki je bila vsa čmo zastrta in ki ni bilo v njej arU8ega kakor stol. Na njem je preždel milijonar dolge dneve in noči. je tam in gledal ljubljeno ženo, Kakor bi jo hotel zbuditi iz večnega spanja. j si boste, da potlej pijance kaznujejo ‘ s smrtjo. To pa ni res, kajti tam pijancev sploh ni. V mestu nikjer ne točijo alkoholnih pijač. Največja pregreha, ki jo lahko zagreši kakšna ženska jc, da gre plesat... v hlačah. Bila bi strahovito kaznovana. Nekaj bi bilo pa potrebno tudi pri nas: avtomobili po inestu namreč ne sm-ejo voziti hitreje kakor šestnajst kilometrov na uro! * Ljubezen je huda stvar... posebno nesrečna ljubezen. To je občutil na lastni koži Jack Maradeath iz Kanade. Pred leti se je nesmrtno zaljubil v lepo mladenko, a ona ni hotela ničesar slišati o njegovi ljubezni. Ubogi Jack je popolnoma obupal in je odšel v pragozd. Tam je živel nekaj let od sadja, korenin in vode. A _ -ni bil brez posla. Skoraj na vsako oluzabnikom se je hiša zdela tako* jrevo je urezal lik ljubljene žene. grozna, da so drug za drugim odpovedali svojo službo. Milijonar je bil za Gozdarji so pozneje našteli okrog 5000 debel s portretom ene in iste Vse to nebrižen, saj je tudi sam; deklice. Najbrže ni bila še nobena J^ko odprl, če je kdo prišel v hišo.Jgena nikoli tolikokrat upodobljena. rug®ga pa tako ni potreboval. Martin Kathl. Temu spominu iz Kitajske tri posvečal posebne pozornosti, dokler ni nekega dne vznemiril Kath-love družine. Slučajno je Kathlova hči odprla kipec in v nekem predalčku našla krasen dijamant in listek, popisan s kitajsko pisavo. Besedilo se je glasilo takole: »Sreča pravim lastnikom, a prokletstvo tujcem«. Kathl je zamišljeno spravil dijamant nazaj v kipec. A na lepem se je spremenil. Zbolel je in naposled umrl za pisalno mizo. Tudi pri njegovi hčeri se je kmalu pokazala sprivnostna moč tega idola. V njeno stanovanje je vdrl neki razbojnik. Dekle se je zbudilo in začelo klicati sosede na pomoč. Ker se je razbojnik zbal, da ga bo izdala, je izvlekel nož in jo zabodel. To je bil Policija je posegla vmes , Lepega dne je stal pred vrati poli-c^ski uradnik. Milijonarju je izročil J*az( ki nesrečnega moža spravil v Brezupen položaj. Ukaz se je namreč Elasil, da mora pokojnico pokopati. Hawthorne je zaprl hišo od vseh stra-r^ T, ei SIlloh nikomur sni šel odpi-lipiio -VSe ni® zaleglo. Prišla je po-m Je truplo s silo odpeljala na Pokopališče. Hawthome se je pa čez nekaj dni znašel v nekem zdravilišču, Kamor so ga prepeljali zaradi napada »esnosti Oskrba v tej hiši je očitno blagodejno vplivala na njegove živce, "ti je popolnoma miren in po štirih tednih zdravniške nege so ga odpustili 12 zdravilišča:. Dobro leto nato ;e imela pa uprava Pokopališča opravka z mučno zadevo. Grobar, stari Mac Jepherson, je imel na pokopališču nekega mrtveca, ki o njem živ krst ni vedel, kako je prišel tja. Okoliščina, kako se je hotel stari ^lac Jepherson izgovoriti, je zadostovalo, da so ga takoj odpustili iz službe. Uprava je uvedla preiskavo za razjasnitev tega nenavadnega primera. Slo 3e namreč za grobnico rodbine Haw-«iorne, kjer je po izpovedi pokopališkega čuvaja ležal neznani mrlič. In *es so našli grobnico, a kaj nenavadno opremljeno. 2iv v grobnici Sredi okrogle stavbe, ki je vanjo prodirala dnevna svetloba le skozi barvasto steklo, je stala na lesenem podnožju steklena krsta s truplom mlade žene. Pit stranski steni je bilo pa prislonjeno preprosto ležišče in na njem je ležal« truplo nekega moškega. Vsepovsod po tleh so bila raztresena začeta dela, ki so bila očitno last mrtve žene. V kotu je bila celo kletka s papagajem. Ta živalica je bilo edino živo bitje v grobnici in strahotno je bilo slišati njene klice, ki so odmevali od mrzlih sten. Od časa do časa je namreč papagaj začivkal: »Florenca« ali Pa »moj dragi Anthony«, kakor je slikal klicati svoja gospodarja. Stari Mac Jepherson se je naposled vdal in priznal vse. Povedal je, da je Hawthome zaradi velike ljubezni do svoje žeaie zahteval, da ga pusti stanovati v grobnici. Hkrati mu je izplaki pet tisoč dolarjev in teko je stari grobar, ki ni nikoli živel v izobilju, pristal na to. Vsak dan je čudaku v mraku nosil potrebno hrano. Minulo je dobro leto. Tujec ni nikoli zapustil svojega nenavadnega bivališča in tako ga ni mogel nihče zapaziti — dokler ga ni lepega dne iznenadila smrt. S tem dejstvom pa stari grobar ni računal, kajti bil je prepričan, da bo postavni niož srednjih let zdaleč preživel blizu osemdesetletnega grobarja. A pota usode so drugačna... Med vsemi mogočimi rekordi, Iti si jih lasti Amerika, dežela vseh »naje, je tudi naslov najbolj umazanega mesta na svetu. Ta nič kaj razveseljiv rekord je imelo doslej več let mesto Pittsburg v Pennsylvaniji, ki je bilo kaj ponosno nanj. Pred kratkim ga, je moralo pa prepustiti milijonskemu mestu Clevelandu v Ohiu. Mesto ni najbolj umazano morebiti zaradi pomanjkanja čuta za čistočo svojih prebivalcev, temveč zaradi neštevilnih tovarn, ki povzročajo neznosen smrad in mesto neprestano zavijajo v goste oblake dima, tako da so vsi predmeti pokriti z debelo plastjo nesnage. Naj~ bolj pri tem kajpak trpe čiste gospodinje, ko morajo neprestano prati in čistiti. Slepar ali človeško čudo? Tako se sprašujejo londonski zdravniki o nekem Josipu Mariu. Mož namreč trdi, da se v desetih minutah lahko nauči na pamet celo stran dnevnega časopisa. To je tudi dokazal. Poleg tega pa trdi, da lahko spozna človekov značaj iz kakšne njegove podrobnosti, kakor na primer iz las. Nekateri zdravniki zdaj o njem menijo, da je čudo narave, drugi pa, da je slepar. Možno je vsekako oboje. nekje v svoji vili in nasledniki naj jo le iščejo, če jo hočejo dobiti. Kakor hitro je rodbina umrlega bogataša zvedela za vsebino oporoke, je začela na vso moč iskati po vsej hiši. A vse zaman. Vsi so se jezili na pokojnika, da je napisal tako nesmiselno oporoko. A veljalo se je potruditi, kajti vsi so vedeli, da je bil Brown petičen. Kdor išče, ta najde! 2e so najbližji pokojnikovi sorodniki pomišljali, ali naj še dalje iščejo, ko so čisto slučajno odkrili skrivališče denarja. Neka pokojnikova nečakinja se je tako razjezila, ker ni našla der.arja, da je v jezi pometala na tla nekaj cvetličnih lončkov. Iz enega izmed njih se je z zemljo vred stresel tudi usnjen mošnjiček — s sedmimi milijoni dinarjev! Velikokrat slišite kakšno mlado de- f kle. ki a stisnjenimi pestmi obžaluje: J ■>,Ko bi bila zdajle fant...* Londonskii učitelji so bili radovedni in hoteli\ zvedeti od svojih učencev in učenk, { leaj bi bili rajši, dečki ali deklice. | Na vprašanje je odgovorilo okrog 700 J otrok. Vsi dečki so odgovorili, da soj srečni, ker so moškega spola, ker so' dekleta izdajalske in zoprne lutke. Veliko deklic je pa izjavilo, da bi bile rade dečki. Navedle so različne vzroke. Druge so pa spet trdile, da so moški »umazani, surovi, neumni in vsiljivi« ih so srečne, da so dekleta. 'AVER ■ ♦ ^ S! j Palnja Kis varuje razomutjd . Ali ste že slišali, da kdo ni maral j sprejeti odlikovanja? Najbrže še ne.; Pred kratkim se je pa to zgodilo Londonu. Neko angleško žensko dru-; Zafo že pri nakupu Aspirin tablet štvo je imelo zborovanje, ki je nafpazila na *»Bayer«.jev križ, kajti' njem neka govornica predlagala da*- brez fega znaka ni Aspirina.. J bi začelo društvo razdeljevati odliko- A S P I R I N TABIEIE Oj'as reg, pod S. brojem 32603 od 8. X!. vanja med tako redke dobre može.; Predlog so žene sprejele z večino gla-| sov. O tem pa niso hoteli ničesar sli-* šati prizadeti možje in so v časo-J piših izjavili, da hočejo še naprej i ostati dobri zakonski možje, a od žen-s ,a,111 študentko Bcatnco Beytovo. skega društva ne bodo sprejeli odli-Ž Lakaji so se jima celo globoko pri- kovanj nosili... in jih tudi nikoli ne bodo deset dni zapora. Nato so jo znova izgnali, Kapitanu Patersonu je bila všeč strast mlade, lepe dame in odpeljal se je za njo v Pariz, kjer se je z njo poročil. Zdaj je lahko odšla v London, kjer živi s svojim možem. A njena vroča kri ji ne da miru. Pred kratkim se je sprla z neko odlično londonsko damo in v jezi ji je pripeljala mastno zaušnico. Prišlo je do tožbe. Sodnik je bil očaran zaradi sijajnega zagovora, ki ga je podala gospa Patersonova. Spoznal je, da je bila izzvana in je odločil, da ni vzroka za tožbo. Ko je sodnik razsodil spor njej v prid, je vročekrvna dama še enkrat dokazala svojo ekscentričnost: stekla Varuj ih neguj svoje zobe, dvakrat na dan s: Kipec kitajskega malika prinaša smrt London, februarja. V nekem londonskem sodnem procesu igra kaj čudno vlogo neki majhen ^tajski kip, nekoliko večji od stisnjene pesti. Med zasliševanjem ni samo Obtoženec Pouel s strahom opazoval ^tpea, temveč ga tudi radovedni ljudje ni člani sodišča niso mogli gledati brez neke mržnje. O njem namreč pripo-Vedujejo, da prinaša svojim lastnikom smrt. ■ Ta mali kipec, ki predstavlja neko kitajsko božanstvo, je pred tridesetimi leti prinesel na Angleško angleški častnik Kathl. Našel ga je v Šanghaju in ga je kupil. Nekaj tednov po povratku v London so našli Kathla mrtvega v njegovi hotelski sobi. V temi mu je spodrsnilo in zlomil si je tilnik. V roki Je držal kipec. Kipec je zdaj podedoval književnik Pouel. Iz njenega stanovanja je ubijalec odnesel samo nekaj predmetov, med njimi tudi kitajski kipec. Dva dni pozneje so ga prijeli. Pred sodiščem je Pouel trdil, da Kathlove ni nameraval ubiti. Se sam ne ve, kako je mogel zagrešiti takšen zločin. Obsodili ga bodo najbrže na dosmrtno robijo, a kipec bo sprejel med svoje zanimivosti muzej Scotland-Yarda. Dediščina v cvetličnem lončku London, februarja. Neredko se zgodi, da bogati ljudje z zadovoljstvom sestavijo oporoke tako, da razočarajo svoje naslednike. Potrpežljivost svojih naslednikov je očitno hotel preizkusiti tudi bogati John Brown iz Southamptona. V svoji oporoki je napisal, da je dediščino skril Ker je dobila tožbo, je poljubila sodnika London, februarja. Te dni so doživeli Londončani zanimivo senzacijo. V sodni dvorani londonskega »odišča, se je namreč odigral kaj nenavaden prizor. Gospa Patersonova je lepa mlada ženska. Njena vroča kri je že marsikdaj povzročila, da se je smejal ves London. Po rodu je Italijanka, Pred nekaj leti je v Bruslju spoznala kapitana Patersona in se do ušes zaljubila vanj. Da bi ga spet srečala, se je odpeljala za njim v London, a so jo kmalu izgnali iz Anglije, Ker je po vsaki ceni hotela videti svoj ideal, se je znova vtihotapila ca Angleško, to pot preoblečena v mornarja. A smola se je je držala ko klop. Lepega dne jo je iztaknila policija in vročekrvna Italijanka je dobila je namreč k sodniku in ga od veselja strastno poljubila na ustnice — na veliko ogorčenje navzočnih Angležev. Dva študenta brez povabila pri predsedniku Rooseveltu IVasliinjtoii, februarja. Komaj se je v Ameriki poleglo razburjenje zaradi škandala v San Frančišku, ko sta dva dečka prišla v kovnico denarja z vsemi najmodernejšimi napravami brez vsakih težav, že se je primeril podoben slučaj v Washingto-nu. Dva mlada študenta sta prišla ob priliki nekega intimnega sprejema brez povabila do predsednika Roosevvelta. študenta sta izrabila priliko, ko je Roosetvelt povabil na večerjo več svojih prijateljev. Ti gostje so bili znani uradniki iz Bele hiše. Kljub temu so spustili noter tudi študenta Josepha Humor in anekdote Zmaga »Očka,« vpraša Jožek svojega očeta, »zakaj pa zmago vselej upodabljajo kot žensko?« Očka nekaj časa premišljuje: »Tega ti zdaj še r.e morem razložiti,« meni nato, »ko boš poročen, boš že razumel!« Vzrok 2e več let sta poročena in še zmerom srečna. Nekoč gresta na sprehod in mož skrbno drži dežnik nad svojo ženo. Ganjena meni žena: »še zmerom si tako ustrežljiv kakor si bil pred najino poroko! Zdi se mi celo, da še bolj skrbno držiš dežnik name kakor poprej?« »Res je — saj moram pa zdaj tudi plačevati tvoje obleke!« Nadebudni sinko »Mamica, danes je gospod učitelj govoril samo z menoj.« »Kaj ti je pa rekel, Peter?« »Vprašal me je, če imam še kakšnega bratca ali sestrico? Rekel sem mu: Ne, edinec sem.« »In kaj je rekel na to?« »Hvala Bogu!« Med ribiči »Nekateri ribarijo zaradi športa, drugi iz dolgočasja, jaz pa zaradi živcev. Zakaj pa ribarite vi?« »Jaz bi rad ujel kakšno ribo!« Strupeno »Ta slika je po mojem mnenju najboljša, kar sem jih kdaj naslikal!« »No, mladi mož, zato vam še ni treba izgubiti poguma!« Ima izkušnje Ruža stopi k svojemu možu. »Ali veš, dragi, kakšne klobuke bodo a:ošili to spomlad?« Mož prikima: »Kajpak. Klobuke, ki ti ne bodo všeč in tiste, ki jih ne bom mogel plačati.« Zamenjava »Ali ste že videli novega Murilla, ki ga je kupilo mesto?« »Ne, le redko grem kdaj v zoološki vrt!« Velika napetost Ko je bil Charles Dickens že slaven, so se za njegove romane, kar trgali. V Newyorku, kjer so ga posebno cenili, je vsak novi parnik prinesel nadaljevanje njegovega zadnjega dela. Nekega dne. ko je bil spet takšen parnik z nadaljevanjem romana na poti, se je zbralo več tisoč ljudi v new-yorškem pristanišču. Ko je bil parnik že dovolj blizu, je eden izmed čakajočih splezal na neki zaboj, roke položil k ustom in zaklical: »Ali jc mali Neli mrtev?« To je bilo najvažnejše, kar je množica hotela vedeti. Upniki... Nestroy, slavni nemški igralec in satirik (1801—1862), je bil pogosto dokaj zadolžen. To je bila javna skrivnost. Neki neznaten igralec, ki mu dolgovi niso bili neznani, se je v tej stvari primerjal z Nestroyera in mu je nekoč i dejal: »Kar se tiče dolgov ne zaostajam za vami in zdi se mi, da je že blizu čas, ko bom tudi kot igralec tako slaven kakor ste vi. Pri včerajšnjem nastopu so me ljudje poklicali pred zaveso.« »Rad vam verjamem,« je menil Ne-stroy, »bili so vaši upniki.« Niti slutil ni V petdesetih letih preteklega stoletja sta bila Karl Helmerding in Friedrich Beckmann dva izmed majbolj priljub Ijenih igralcev v Berlinu. Bila sta dobra prijatelja, ob večerih sta posedala v isti družbi in sta bila oba znana po svojih duhovitih šalah. Nekega večera je prišel Helmerding z zmedenim obrazom k svojim prija teljem, potrto jih je pogledal in jim z ginjenim glasom dejal: »Otroci, povedati vam imam nekaj nezaslišanega. Beckmann Jo mrtev, kap, čisto nepričakovano.« Vsi so bili presenečeni, začeli so se pogovarjati o dogodku, naštevali so zasluge umrlega, a tudi njegovim napakam niso prizanesli in ko so bili sredi pogovorov o umrlem, so se vrata odprla — in Beckmann je vstopil, zdrav in vesel. Helmerding se je prestrašil, njegove oči so se potemnile, položil je prst na usta in je pomenljivo zašepetal: »Tiho, otroci — sam namreč tega še ne ve...« klonili. študentovski par Je srečno nadalje-t val svojo pot. Nihče jih ni ustavil. Kajpak, imela sta srečo; državni finančni tajnik Morgentovv je namrei obvestil uradnike pri vhodu v poslopje, da bosta nekoliko pozneje prišla tudi njegova hči in sin. Uradniki so bili torej prepričani, da sta to Morgentowa otroka. Roosewelt je bil iznenaden, ko je na lepem zagledal pred seboj neznano mlado dvojico, ki ga je ljubeznivo pozdravila in ga prosila za avtogram. Položaj je rešil tako, da je obema vljudno segel v roko, jima dal avtogram in ju *— spremil do stopnic. šele ko je mladi par odhajal po stopnicah, so se uradniki spomnili, da bi jih bilo treba zaslišati. Roosevelt jima je dal pa za spremstvo svojega tajnika z naročilom, da naj študenta puste oditi. Tako ta razburljivi doživljaj mladih študentov ni imel nobenih posledic. Skrivnostna smrt Berlin, februarja; Neki primer, ki spominja na »pro. kletstvo faraonov«, je zbudil veliko pozornost v nemških znanstvenih krogih, kakor tudi v krogih ljudi, ki se bavijo z okultnimi vedami. Neposredni povod za različne razlage je dala smrt znanega nemškega raziskovalca, profesorja Heischilda, ki je umri za neko skrivnostno boleznijo po vrnitvi iz Azije. Profesor Heischild je pred r.ekaj leti odpotoval v holandsko Indijo, kjer se je hotel udejstvovati kot antropolog. Največ jo pozornost je posvečal običajem plemena Bp.takov na Javi. Pri tem plemenu je preživel nekaj let in je filmal večji prosvetni film. Pred nekaj meseci, ko se je hotel profesor Heischild vrniti v Nemčijo, je obiskal guvernerja Jave in ga prosil, naj mu priskrbi lobanjo kakšnega domačina, ker je to neobhodno potrebno za proučevanje javanskega človeka. L’POR DOMAČINOV Ustrežljivi guverner mu je izpolnil to željo in znanstveniku poklonil lobanjo nekega sužnja, ki je umrl v ta- poru. Guverner je pa hkrati opozoril profesorja, naj nikomur ne pripoveduje o lobanji, ker se je bal, da n? bi domačini povzročili nemirov iz praznoverja. Znano je namreč verovanje Bata kov, da mrtvi človek brez glave ne najde miru v grobu. Profesor Heischild je obljubil. Lobanjo je dal v neko škatlo, jo dobro zaprl in — odpotoval. Med potjo je pa dobil od guvernerja brzojavko, da so domačini našli mrtveca br^z glave in so se uprli. Guverner jim je moral obljubiti, da bo našel domačinovo glavo. Profesor je vrnil guvernerju lobanjo. Medtem so imele holandske oblasti dosti dela, da so pomirite upornike. Ko je prišla škatla z lobanjo, so bili domačini prepričani, da je prevarana duša umrlega sužnja našla mir. Ta primer je imel za profesorja Heischilda tragičen konec. Ko so domačini zvedeli, da je skušal odnesti lobanjo, so ga prekleli, naj se mu mrtvi domačin maščuje za žalitev. Trdno so bili prepričani, da bo evropski »ugrabitelj glave« dobil svoje plačilo. ŽRTEV ZNANOSTI In res: ko se je profesor vrnil v Nemčijo, je zix>lel. Dobil je skrivnostno mrzlico. Po dolgi mučni bolezni je umrl. Primer zdaj razlagajo na vse mogoče načine. Pojavilo se je vprašanje: ali je znanstvenikova smrt slučajna, ali je pa posledica skrivnostnih sil? Večina ljudi ima to smrt za skrivnostno, kakor je skrivnostno tudi dejstvo, da je za neko neznano boleznije umrlo že dvajset raziskovalcev na podobnih področjih. Mlgajahe j hzpofce&Ha i/pcašania ČRKOVNICA ŠT. 5 O A 1 K L L Z B L V A A O O K S A I O I E S I S S P M B SESTAVLJALNICA fare, pet, mbe, aho, jce, ecb, žal, str,, dza, ose. Te skupine črk uredi tako, da dobiš j ■te njih pregovor. POSETNICA ST. 5 JOS. MESMER tiskar Kaj je ta gospod po poklicu? ZLOGOVNICA št. 4 Iz zlogov 6(1, bi, ca, če, ceh, čka, čo, da, da, do, e, e, e, ja, ja, ja, ka, ka, kar, ko, ko, ko, kri, la, lek, H, li, ma, mi, mle, na, nec, ni, nje, nom, o, o, pa, ra, ral, ve, sme, so, ster, tek, ti, ti, tri, za, zi, sestavi 15 besed tegale pomena: 1. oceana; 2. zaslužek; 3. bližina; 4. slovenska pokrajina v tujini; 5. kolonija v Afriki; 6. pri rodna sila; 7. vsak je težak; 8. prodajalna neke vrste izdelkov; 9. tuje žensko ime; 10. slaščica; 11. gospodarstvenik; 12. visok dostojanstvenik, a navadno nestrokovnjak; 13. srednjeevropska žitnica; 14. istrsko mesto; 15. poškodovanec. Vse prve in tretje črke teh besed, brane od zgoraj navzdol, dajo znan rek. 1. ................................ 2 „.................................. 3.................................... 4. ..................._...................... 5. ................................. 6. ............................... Morda ste opazile, da ljudje, ki mnogo vprašujejo, niso nič kaj priljubljeni. Neverjetno, kako težko je odgovoriti na nekatera vprašanja! Nezaslišano, kako neumna, bedasta in nepotrebna vprašanja si zadajajo včasih ljudje. ■»Kaj si že pokoncu?« vpraša mati zjutraj hčer čeprav vidi, da je hči že vstala in da nič več ne leži. »Kako vam gre, ali je že kaj boljše?« vprašujemo bolnika, čeprav vidimo, da se zvija v bolečinah. Prijatelj stopi moker kakor miš v j kavarno: »Ali zunaj dežuje?« vprašamo na moč naivno, čeprav se okrog prijateljevega dežnika nabira pravcato jezero. »Ali grešt že ven?« vprašaš moža, čeprav vidiš, da drži za kljuko in da nikakor nima namena ostati doma. Vsak dan si zadajamo kopico nepotrebnih vprašanj, ne da bi se zavedali, kako nelogična in nepotrebna so. Neki dovtipnež se je lepega dne domislil, da bo na takšna vprašanja pričel odgovarjati čisto resno, kajpak v nasprotnem smislu, kakor menijo vpraševalci. Zjutraj je pričel uresničevati svoj namen. Ker je še samec, ga je zjutraj pozdravila postrežnica z vsakdanjim pozdravom »Ali ste že vstali?« Dovtipnež je naredil na moč resen obraz in menil: »Nilcakor, saj vidite, da še ležim in spim spanje pravičnega.« Menda ni potrebno omenjati, da ga je postrežnica nekam nerazumljivo pogledala in da tisti dan ni ničesar več vprašala. Drugo vprašanje je našega znanca doletelo na stopnicah. Sosed vpraša nebrižno: »Ali greste že v službo?« »Kaj še,« se odreže naš dovtipnež, »v kopalni kadi sedim in berem časopise.« Komaj stopi naš burkež v kavarno, že ga sprejme prijatelj z besedami: »Kaj pa ti tukaj?« In burkež odgovori prav tako z nasmehom: »Pravkar se bom pričel učiti smučanja.« Prijatelj pobledi in se nekam pretirano hitro poslovi. Kavarna je precej polna. Sosed pri mizi je nekoliko neroden in že se na burkeževih hlačah sveti nekaj prelepih madežev črne kave. »Pa menda niste hudi?« meni opravičujoče sosed. »Prav nič, saj so hlače vendar zato, da jih nerodni kavarniški gostje polivajo s črno kavo ali pa s čajem,« odgovori prav tako vljudno naš burkež. »Plačilni!« pokliče ves preplašen nerodni gost... Burkež pa hoče svoje burke nadaljevati do večera. Komaj stopi v pisarno, že zazvoni telefon. Kajpak ,preljuba znanka' z večernih sprehodov. »Ali si že v pisarni, ljubček?« vpraša nedolžno. »Ne,« se že nekam živčno zadere naš burkež, »prišel bom v pisarno šele drugi mesec,« in zaluča slušalko na vilice. Prav tedaj ga pa kakor za kazen prične boleti zob. Tovariš iz pisarne meni sočutno: »Ali vas zob boli?« — »V nogah me trga,« meni vdano naš burkež in si skuša boleči zob pozdraviti s Šilcem žganja. Prav tedaj stopi v sobo strojepiska. Njeni možgani vročično delujejo: »Vi pijete žganje?« vpraša omalovažujoče. »Kaj še, saj vidite, da se vozim z avtomobilom.« Oba, strojepiska in tovariš iz pisarne sočutno zmajeta z glavo. »Ubožec...« Zvečer se je pa tudi burkežu zafrknilo. Pri denarju se namreč vsalca šala neha. Pri večerji v hotelu s ,preljubo znanko‘ z večernih sprehodov. Preljuba znanka ima izvrsten tek. Prične z juho in naroči potlej vse jedi, kar jih premore jedilni list. Ko pride plačilni, odpre naš dovtipnež denarnico. Nekam ohlapna je, skoraj prazna. »Ali nimaš dovolj denarja?« mu zašepeče na uho ,\preljuba znanka‘. »Ne,« se zadere burkež in se hkrati za vselej odpove svoji zlobnosti, ki ga je naposled zapeljala v tako mučen položaj. Nepotrebna vprašanja? Prosim, preberite gornjo zgodbo, nasmejte' se od srca, a ne vprašujte: »Ali je že zgodbe konec?« 10 NINUT TELOVADBE MAGIČNA ZLOGOVNICA V prazne predale napiši zloge besed s temile pomeni: 1. okrasna rastlina; 2. obed; 3. slovenska gora. Besede se berejo enako navpično in vodoravno. ZLOŽILNICA UGO — EDA — ODO — ASE — LGO — SIR — TAK KOZ — LOMI — ZDR — BOD—-OGZ Uredi te skupine črk tako, da dobiš neki pregovori ČRKOVNICA žt. 6 I A S Š O Z A T M L N B N R E O I A E E P M S T M M S Z S E A L A L I PREMIKALNICA št. 3 Samo deset minut telovadbe vsak j dan — a poštene, da boste ves dan ču-; tili učinek svoje vztrajnosti. Samo ► tako se bo pokazala resinična korist [gimnastičnih vaj in še dolgo po teh ► desetih minutah bo;te čutili sled teh ► vaj v vsem vašem dejanju in nehanju, ► pri delu in počitku. ► Tukaj vam prinašamo pet koristnih | in učinkovitih vaj. Koristne in učin- ► kovite bodo pa kajpak samo tedaj, če ; jih boste vsak dan in vztrajno vadile. ► Namenjene so posebno gospem, ki bi ;se rade iznebile nekaj kil nezaželjene ; »maščobe«. r Osnovna stoja: Stojimo ravno, z no-jgami skupaj. Kolena nekoliko upogne-[mo, tako da so trebušne mišice napete. [Ramena ne smemo preveč nagniti na-fzaj in roke naj vice prosto ob telesu. Jče hočete poskusiti, ali imate dovolj {prožna rameca, začnite sukati ramena ' z desne na levo in narobe, hitro me-! n ja je sem in tja, tako kakor delajo I trmasti otroci, kadar kljubujejo. Upogibanje kolen: Osnovna stoja, J obe roki stegnemo predse v višini ra- ► men. Kolena in kolk nekoliko upogne-1 mo naprej in trdo napnemo mišice. ! Kolena upogibamo počasi toliko časa globlje in globlje, dokler moremo, ne da bi se v kolku upognili. Pri tem moramo pa tudi paziti, da ne stopimo ma prste, šele po vnetem prizadevanju se vam bo ta vaja posrečila. Paziti morate pa posebno na to, da ostanejo kolena skupaj. Ta vaja je posebno priporočljiva za utrditev kolčnih in trebušnih mišic života. Kroženje kolen: Osnovna stoja, dvignemo levo koleno, da smo z gornjim telesom v ravnotežju, koleno primemo z levo roko in počasi zasučemo v stran, dokler pač gre. Pri tem vdihnemo in dvignemo desno roko nad glavo. Z izdihom desno roko in levo koleno spustimo v prvotno lego, potlej pa vajo ponovimo z desnim kolenom. Vaja za ravnotežje: Vzamemo približno poldrag meter dolgo vrvco, levo nogo položimo nainjo in jo z obema rokama napnemo navzgor. Desna noga naj stoji mirno zraven. Zdaj levo no^o stegnemo naprej, ne da bi spustili vrvco im z vdihom raztegnemo roki. Z desno nogo stojimo na prstih. Zdaj kolk nagnemo naprej, a ga ne smemo upogniti. Z izdihom spustimo roke in nogo. Isto vajo ponovimo z desno nogo. To je dobra dihalna vaja in hkrati Nega rok, vratu in hrbta A P A R SARA LETA SATI A N T I M O NO MINI S E RG Z A C E A TU RA BANDA R G I J A R I K ONA I T TER E J J E N J Modni saloni v Parizu in na Dunaju so že pričeli izdelovati prve pomladanske modele. Kostimi kažejo kratke jopice, stisnjene v pasa. Na gornji sliki vidimo spomladanski kostim iz volnenega jerseya. Krilo je iz strojno-tkanega jerseya, jopica je pa spletena na roko. Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka It. 3: Vodoravno: Ig, rebula, rod, Terek, oven, nos, kovinar, er, kid, ro, BoJiman, led, rama, namen, kot, eremit, na. — Navpično: Iroki*7„ ne, govor, Lar, Dev, seme, Nikodem, et, Nil, ni, Benadir, urar, mak, les, Ramon, ak, sonata. Magičen kvadrat št, 4: polet, opera, legar, Erato, tarok. Zlogovnlca It. 3: kosilo, drevored, obfiirnost, Riemi, navada, insignija, mlnkuža, Arkadija, črevesje, Ibsen, sleparija, Tunizija, enciklopedija, vremenosiovje, Elbasan, stunoga, tujina. Ilijatl* — Kdor ulrna čiste vesti, te te vsake tenoe boji Letos so za večerne prireditve v modi zelo globoki izrezi, ki sicer o njih ne moremo zmerom trditi, da so primerni in lepi. Vsekako je pa dobro, da si kakor obraz negujemo tudi vrat in roke, če hočemo da bomo na pred- pustnih zabavah videti negovane ,od nog do glave4. Nega rok je prav preprosta: vsak dan ©ščetkajmo roke temeljito in precej dolgo z mehko, v milnici namočeno ščetko, nato si jih obrišimo in jih temeljito zdrgnimo s precej ostro frotirko. Ko se nam zdi koža že povsem suha, jo natrimo i mastno kremo, posebno po komolcih. Hrbet si prav tako oščetkajmo — ščetka mora pač imeti dolg ročaj — nato odrgnimo z raskavo brisačo in natrimo s kremo. Ako koža ne prenese ščetkanja z milnico, se samo odrgnimo z raskavo mokro brisačo in pozneje natrimo s kremo. Vrat negujemo prav tako kakor obraz. vaja za okrepitev trebušnih in kolčnih mišic. Upogibanje telesa: Osnovna stoja, z vdihom obe roki stegnemo do višine ušes, telo napeto upognemo, dokler lahko držimo ravnotežje, pri tem izdihnemo in vajo večkrat ponovimo. Krožno upogibanje telesa: Osnovna stoja, trebušne mišice napnemo; boke upognemo na stran in kolk hkrati iztegnemo naprej in počasi krožimo, pri tem pa izdihnemo. Začnemo znova in ponavljamo. Ramena naj bodo pri vaji prožna. Naša kuhinfa Kaj bo ta teden na mizi? Četrtek: Prežgana juha, zabeljeni široki rezanci, kisel krompir. Zvečer: Goveji golaž. Petek: Ješprenček na govejii juhi, sladko zelje s krompirjem. — Zvečer: Mlečen riž. Sobota: Ajdovi žganci, kisla repa. — Zvečer : Palačinke. Nedelja: Rezanci na govejii juhi, dušen krompir, govedina, hrenova omaka. — Zvečer: Naravni zrezki. Ponedeljek: Ješprenček1, kislo zelje. — Zvečer: Koruzni žganci z mlekom. Torek; Riiž na juhi, špinača, krompirjev pdre. — Zvečer: Kruh z maslom, kava. Sreda: Krompirjeva juha, dušen riž, solata. — Zvečer: Pljučka s krompirjem. Pojasnila: * Ješprenček dobro operi. Dodaj pest fižola, nekaj na koščke zrezanega krompirja, na rezine zrezanega korenja, kranjsko klobaso in vso zelenjavo, kakor jo daš v govejo juho. Med kuhanjem prilivaj vodo in dobro mešaj. Deset minut pred serviranjem dodaj košček drobno sesekljane slanine in peteršilja. Jed naj bo srednje gosta. Jedilnik ra premožnejšo 'Četrtek: Riiž na goveji juhi, dunajski zrezki, mešana solata. — Zvečer: Kokoš v obari, krompirjevi cmoki s slanino1. Potek; Mlečna juha z zelenjavo2, sirov zavitek, kompot. — Zvečer: Pečenjak in solata. Sobota: Možganova juha, čebulna omaka, krompirjev pire. — Zvečer: Goveji golaž. Nedelja; Vlivanci na goveji juhi, nadevane telečje prsi, solata, dušen krompir, torta s kavnim nadevom3. — Zvečer: Narezek s pikantno pašteto4. Ponedeljek: Kruhova juha, naravni zrezki, krompirjev pire, cvetača v solati. — Zvečer: Kuhane prašičje noge s hrenom5. Torek: Golaževa juha, kisel vložen fižol, pečen krompirček, kuhane telečje kosti. — Zvečer: Vampi 6 parmskim sirom. Sreda: Juha iz vloženih gob, biren v omaki, dušen krompir, telečji zrezki. — Zvečer: Pljučka e krom- pirjem. Pojasnila: * Krompirjevi cmoki s slanino: kuham m nastrgan krompir zmešaj z dvema jajcema, drobno sesekljano slanino, soljo, koSčkom presnega masla in podmeti z 1 ali 2 žlicama moke. Oblikuj cmoke in jih skuhaj v slani vodi 2 Mlečna juha z zelenjavo: vzemi Zi kile vloženega graha, nekaj na rezance narezanega korenja, nekaj na drobno nastrganega zelenega peteršilja in duši na 6 dkg presnega masla. Podmeti i žemljevimu drobtini Kirni, vse dobro zmešaj, zalij z litrom mleka in dobro pokuhaj. 3 Torta s kavnim nadevotn; Sveže okrogle piškotne ploščice nadevaj s tem nadevom: 14 dek presnega masla, 1 rumenjaka, 16 dek sladkorja in vanilije rahlo vmešaj. Primešaj nato toliko črne kave, da nadev po'emmi, a ne postane redek. Torto prevleci s čokoladnim ledom: 3 rebra čokolade, 9 dele sladkorja in 4 jeditae žlice vode dobro pokuhaj, vmešaj in polij čez torto * Pikantna pašteta: Tri slane sardelice ali pa mariniran slanik in Biuza iz čipk. Takole si lahko prenovite kakšno huzo iz čipk, ki vam jo je zapustila vaša babica. Biuza na sliki je iz svile slonokoščene barve in črnih čipk. Ovratnik je iz nabranih čipk, v pasu pa bluza sega nekoliko čez krilo, da omili prehod. Te besede premikaj tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah: 1. pokrajino v Afriki, 2. prebivalca Amerike in 3. pokrajino v Aziji. ; Sri' 26 deik kuhanega govejega mesa pretlači ekozi mesoreznico. Dodaj majhno, drobno čebulo, 2 noževa hor/ici gorčice, nekoliko presnega masla in nekaj kapljic olja. Vse dobro zmešaj, pokapaj s sokom 1 limone in daj »a mizo. Ta pašteta je primerna za podlago pikantnim obloženim krulikom. 5 Kuhane prašičje noge s hrenom: prašičje noge dobro očisti, jih razpoki vi jn kuhaj v elani vodi ob pridatku kisa, zelenjave, poprovih zrnc hi lovorjevega lističa tako dolgo, dokler se ne zmehčajo. Nesi jih na mizo hkrati s kislim hrenom ali hrenovo omako. Nekaj o živčnosti Izraz živčnost, kakor beseda že sa-nta pove, pride od besede ,živci*. Morda veste, da vodijo vse življenje, tudi življenje najmanjših delcev našega telesa naši možgani. Iz možganov prihajajo povelja, kaj naj delamo, vanje se *pet vračajo poročila o vsem, kar dojemamo. Vse to posredujejo posebni tokovi, napeljani po drobnih občutljivih žicah — naših živcih. Vsi dogodki v naši duševnosti lahko Reagirajo tudi z raznimi telesnimi zna-*i. 'ludi to posredujejo živci, ne da bi ®e mi sami zavedali. Pri strahu na Primer prebledimo, ne da bi sami hoteli. Hudi duševni pretresi imajo za Posledico pogosto trganje v ožilju. ako živčni pretresi lahko s časom TPPvajo tudi na organizem in ga ana-ontsko spremene. Tako utegnejo postati razne bolezni, ki se sprva zdi o »Ph, da žive samo v domišljiji živčne Sa človeka, s časom pa postanejo bolj manj nevarne organske bolezni. Ker živci vežejo vse dele telesa in vse organe, utegne obolenje poljubnega organa kvarno vplivati na kakšen ug organ. Kazne duševne tegobe, »a primer žalost, skrbi, jeza, tnašče-valnost, obup, razne strasti, šibkost y. je, občutki manjvrednosti igrajo pri živčnosti važno vlogo. Kvarno vplivajo posebno na ljudi, ki imajo že ta-u-T.o šibke živce; ovirajo jih pri zdravljenju. Razne živčne bolezni zakrive lahko tudi stalna slaba prehrana, pre-velik telesni ati duševni napor, slabo delovanje organov, ki proizvajajo hor-fflone, pomanjkljivost nekaterih drugih snovi, ki jih organizem potrebuje. Živčnost, rekli bi bolezensko živčnost, zdravimo na več načinov. Pred-vsem moramo pogosto okrepiti ves organizem, mu dovajati snovi, ki mu Primanjkujejo, delo živcev okrepiti z raznimi zdravili ali z elektriko. Vsa dražila (alkohol, nikotin) moramo opu-eliti, razne duševne občutke, kakor neutemeljen strah in občutke manjvrednosti odpraviti z okrepljeno voljo, sugestijo in z jasnim, logičnim pogledom v svet. Kljub živčnosti si moramo zadati trden cilj, stremeti, da ga dosežemo in ne 6e predajati otožnim, težkim mislim. Kakor telesno nerazpoloženje silno vpliva tudi na duševnost, tako duševne muke lahko 8 časom povzroče tudi fizične bolečine. Skušati se moramo tudi sami obvladati in živeti tako, kakor smo dognali, da je za naš živčni sistem kar najbolj primerno. Razne živčne motnje zdravimo na reč načinov. Ako smo bolni zato, ker ®mo živce preutrudili, prenapenjali, ®e moramo zdraviti z mirom, duševnim počitkom, pod vodstvom zdravnika 23 živčne bolezni. Ako 6mo pa živčni vse bolj zaradi skrbi, zaradi neurejenosti svojega življenja, moramo naj-Prej urediti vse, kar nas moti in nadleguje — v kolikor jo to mogoče — skušati se prilagoditi in z voljo vplivati nase, poiskati si razvedrila v naravi, v veseli družbi, športu in podobnih zabavah. Kmalu bomo sami »ganili, kaj nam prija in kje se nam ‘ivci najbolj spočijejo in pomire. (n) lec na desno stran v dlan. Zdaj šele* pripravimo petlje za kazalec. Vzame-3 mo devet petelj pri začetku prve igle? in devet petelj pri koncu zadnje igle.? Ostale petlje pa naberemo na nitko, j Teh 18 petelj razdelimo na 3 igle, pri J koncu tretje igle nasnujemo še 4 pet-J lje, sklenemo petlje in pričnemo delati prst. Tiste štiri petlje so v sredi ^ med prsti. Prst prav tako snemamo J kakor palec in ko ostanejo na vsakij igli le še po 4 petlje, zadelamo s kvačko in šivanko. Sredinec : Od ostalih petelj vza-J memo spet 16 petelj, hkrati poberemo? pa tudi tiste štiri, ki smo jih za J kazalec posebej nasnule zraven, tej petlje poberemo tako na gosto, da jihl dobimo 8 namesto štirih. Tako imamo J za sredinec 24 petelj. Delamo pravi tako kakor kazalec. ? Prstanec: Vzamemo 15 ostalih i petelj, poberemo med prsti še šest pe-? telj in pletemo prav tako kakor prejš- ? nje prste. ? Mezinec: Naberemo še ostale? petlje, zraven poberemo med prsti še? sedem petelj in delamo prst do konca.? Pošijemo nitke in rokavica je gotova.? ŠAH Problem št. 13 Sestavil R. Sieisnveg (1902.) Mat v 3 potezah mat. Rešitev problema št. 12 1. Dg2—g7 Kc5—c6 2. c4—c5 Kc6Xc5 3. Dg7—c7 mat. 1...... Kc5—d6 2. Sc3—b5 šah kar koli 3. Sc2—d4 (Dg7—c7) mat. 1....... Kc5—b6 2. 8c3—b5 kar koli 3. Dg7—a7 (c7) mat. 1....... Kc6Xc4 2. Dg7—d4 šah Kc4—b3 3. Dd4—b4 mat. Povejte svojini znancem in prijateljem, da izhaja »Družinski tedniku Roman velike ljubezni po znanem pisatelju Alfredu Schirokauerju 10. nadaljevanje Dva dni nato je prišla Hilda zelo zgodaj domov. Rdim je imel sejo v odboru za izpremenitev ločitvenega zakona. Ko je odprla vrata v sobo, ji je planil oče nasproti, jo brez besede prijel za roke, poljubil in izjecljal iz sebe: »Hilda — dekle — delo sem dobil! Imenitno službo! še se dogajajo čudeži, — stari bog še živi!« Hilda se je zgrozila. Spet se začenja komedija, kakor vselej, kadar odpre vrata domačega stanovanja. »Imenitno, oče!« je vzkliknila s pretiranim veseljem. K sreči starec tega prevelikega veselja ni opazil. V brezmejnem veselju ji je vzel klobuček z glave. »Sedi in poslušaj! Dobro, da si danes tako zgodaj prišla. Kar razganjalo me je, ko nisem mogel nikomur odkriti svoje sreče. Torej pomisli! Včeraj je prišla neka dama — prav lepa — seveda s prepleskanim obrazom — in vprašala, ali ne stanuje tu gospa Schulze. Bila je od nekega ženskega društv.a in je hotela tej gospe pomagati. Rekel sem ji, da takšna gospa tu ne stanuje, pa me je prosila, ali bi smela vstopiti in si nekaj zapisati, Seveda, jaz, stari kavalir, sem se zapletel z njo v pogovor •— in ta ljubka, prebrisana žaba je morala nekako spoznati, da se mi ne godi prav dobro, — rekel ji nisem ničesar. — Torej, na kratko, šla je in jaz sem že vse pozabil. Zato ti tudi davi nisem ničesar rekel.« Hilda je prikimala in resno pogledala očeta. Kako dobro je Rohn vse uredil! Dosti se je moral truditi. Toda, ali ni sramota, da mora tako varati njenega starega očeta? »Davi s prvo pošto dobim pismo. Kar debelo sem pogledal. Prišlo je od družbe ,Trias-film‘ Generalni ravnatelj me je prosil, naj ga obiščem. Torej general — čeprav samo generalni ravnatelj, me prosi. Nisem vsega razumel in sem pohitel tja. Velika zadeva, ogromne pisarne, trušč. — Odvedli so me k voditelju. Bil je mlad, prikupen moški in nenavadno vljuden. No, in potem se je zgodilo. Kakor v pravljici. Poslušaj! Dama je bila njegova žena — všeč sem ji bil — Hilda, jaz, stara razvalina, sem ji bil všeč!« Hudomušno jo je gledal. Že kar je mati umrla, Hilda očeta ni videla tako veselega, — »Rekli so mi, da imajo prosto mesto šefa v ateljejih. Potrebno je nadzorovati delo, skrbeti za red in časih tudi pošteno zaropotati, — skratka delo za starega vojaka. Zdelo se mi je, da sanjam. Uščipniti sem se moral, in šele potem sem verjel, da je vse resnica. Vprašali so me, ali hočem prevzeti to mesto. Seveda sem bil kakor omoten. Sprejel sem. In osem sto mark mi bodo dajali na mesec! Toliko, da nisem padel s stola! Naposled sem se zavedel in se nekako zbral. Povedal sem, da nisem zmerom tako neroden, kakor v tem trenutku, da sem bil dolgo brez dela... Razumeli so me in mi takoj napisali ček za predujem, štiri stotake!« Polkovnik je segel v žep in zagnal šop bankovcev na mizo. »Tu je štiri sto mark! Zdaj ne bom več postopal!« Ves zmeden od prekipevajočega veselja se je opotekel proti Hildi. Zdaj ne bo več odvisen od nje! Pobožala ga je po laseh. S solzami se je borila, tako jo je bolelo, da mora starega očeta vleči za nos. Tedaj jo je pogledal. Tudi njegove oči so bile vlažne. Z rokami si jih je obrisal. »Kaj se le cmerim cd sreče? Pogodbo za leto dni sem dobil. Zdaj boš tudi ti lahko pustila službo pri doktorju Rohnu. Hvala Bogu!« Hilda je zastrmela vanj. * »Ne, oče, službe ne morem pustiti.« Polkovnik se je skrivnostno nasmehnil. Zdaj je prišel trenutek, ko se bo lahko odkrito pomenil s svojim otokom. , »že vem, zakaj svoje službe ne maraš pustiti. Nisem takšen slepec, kakor si mislila, Hilda, že davno sem slutil. Dr. Rohn te Ima rad. Kdaj sem že to izpregledal! No — in ti? Kako je s tvojim srčecem, kaj?« Zaupno ji je pomežiknil- Hilda je pobledela kakor zid. Tudi ona je čutila,.da je zdaj prišel trenutek odločitve. Morala se je osvoboditi svojega ponižanja, svetohlinstva in večnih laži. Naj se zgcdi karkoli! Laži so jo dušile. Tiho, trdno in jasno je odvrnila: „ »Tudi jaz njega ljubim!« »Hilda!« je zmagoslavno vzkliknil starec. »To je moj najsrečnejši danf« Stopil je k njej in nežno stisnil njene roke. Potem ji je šepnil: »Saj ljubezen ni sramota, otrok! Pokaži mu vendar, dekle, kako je s teboj. Ne bodi tako nerodna! Da bo vedel, Kako je s teboj, da se bo odločil in te zasnubil.« Hilda mu je odtegnila roko. »On že dobro ve, kako je z menoj,« je rekla glasno m pogumno, »že nekaj tednov sem njegova ljubica.« 30 Počasi so se premikale sekunde. Polkovnik je nagnil glavo naprej, roke so se mu stisnile v pesti in rahlo se je zazibal. Hilda je stisnila zobe. Rame so se ji skl j učile kakor preplašeni ptici pred viharjem krila. »Kaj si rekla?« je naposled vprašal oče. Njegov glas Je zvenel tuje, kakor bi prihajal od nekod daleč. »Ljubim ga — oče — in on ljubi mene —. Toda poročiti se ne moreva —« »Ali je — res —« je zakričal starec in hlastno dvignil glavo. Kri mu je zalila oči; Dvignil je roke in se pognal proti dekletu. Niti zdrznila se ni. Bila je hči vojaka in gledala je besnečega očeta brez strahu in mirno, samo z globoko bolečino. »Da, oče, res je.« Tedaj se je zdelo, da je starega moža podrla nevidna roka. Z vso težo je omahnil na stol, ki je zaškripal. Glava se mu je pobesila* roke so visele od njega, kakor ne bi bile njegove. Telo mu je upadlo, kakor bi se mu bila zlomila hrbtenica. Tako je sedel ves ubit na stolu in »trmel v preprogo. Hilda se je zgrozila. Kap? Planila je k njemu, mu položila roko na ramo in plašno dejala: »Oče!« Polkovnik se je otresel njene roke. »Ne dotakni se. me — ti!« je siknil med zobmi. Umaknila se je. Starcu je spet omahnila glava kakor kamen na prsi. Sivo teme mu je drgetalo. Hilda je stala zraven njega in si ni vedela pomagati. Molk, ki ga je motilo samo njegovo hropeče dihanje, ji je postal neznosen. Zdelo se ji je, da jo stiska svinčen obroč. Zastokala je. Potem je izpregoyorila, — dejala hlastno, proseče: »Oče, kako mi je hudo, da sem ti morala podreti prvo veselje po dolgem času, — toda prav zato, ker si dobil delo, — sem mislila, — nisem mogla več prenašati večnih laži —. Razumeti moraš, da je on odvetnik, ki mora dan za dnem poslušati tožbe o nesrečnih zakonih...« Poslušal je samo njene besede, njihovega smisla pa ni razumel. Počasi je dvignil glavo in se z blodnimi pogledi zastrmel vanjo. V njegovih očeh je bilo nekaj neizmerno žalostnega, kakor v očeh starega, bolnega lovskega psa. Gledal jo je začudeno, kakor je ne bi poznal. Njegov otrok, njegov edini otrok, njegova Hilda, ki j<^ je vzgojil, varoval, ki ji je slepo zaupal, je postala . »Zakaj se ne oženi s teboj?« je iznenada kriknil v njene besede Utrujeno, obupano je zvenel njegov glas. »Odvetnik, ki mora vsak dan poslušati tožbe o nesrečnih zakonih —« je spet počasi začela. Tedaj je planil polkovnik kvišku, kakor bi bil iznenada oživel in se zbudil. »Zakaj se lopov ne oženi s teboj?« je kriknil. Njegove besede so ji pognale vso kri v obraz. »On ni lopov,« je vzkliknila. »Zmerjaj mene, stori z menoj, kar hočeš. Ne trpim, da bi njemu kaj očital « Starec jo je pogledal od glave do nog. Počasi je lezel njegov pogled po njej. »Ne trpiš? Ti! Zahvali se Bogu, če še veruješ vanj, da te ne — —« Umolknil je in zasopel. Potem je spet dejal: »S teboj se bom potem pomenil.« Z roko si je segel čez čelo, hlastno, nervozno. »Najprej pojdem k temu nesramnemu človeku, ki se je upal« — povzdignil je glas, — »ki se je upal mojega otroka —« in potem je spet udarilo iz njega: »Zakaj se lopov ne oženi s teboj?« »Oče, rekla sem ti že, da ni lopov,« je razdraženo vzkliknila. »Njegov poklic je taks m.« »Prazne besede,« je zagrmel polkovnik. »Grde, podle, strahopetne besede! Z njimi lahko slepi tebe, mene ne bo!« Pogledal je po sobi, potem pa se je zdrznil in se obrnil k vratom. Hilda se je prestrašila. Planila je med njega in med vrata. »Kam, oče?« Odrinil jo je v stran. V predsobju ga je spet dohitela. Imel je že klobuk na glavi in v roki težko, hrastovo palico. Oklenila se je njegovih rok. »Oče,« je preplašeno rekla, »ne dotakni se ga!« Spet se je je otresel. »Ali se bojiš zanj? Nisem morilec. Samo naučil ga bom, kaj je čast.« »Oče, ostani! Prosim te!« Dvignila je roke. »Stran! Naučil bom človeka, kaj se pravi zapeljati častnikovo hčer!« »Oče, saj me ni — zapeljal. To so stare, preživele, lažnive besede. Sama sem se mu vdala. Ker ga ljubim!« »Stran od vrat!« ji je zagrozil oče. »Videti hočem, ali sme človek v teh prekletih, podivjanih časih pošteno dekle iz dobre družine nekaznovano zavesti v vlačugar-stvo! Stran!« Obesila se mu je na roke. »Za božjo voljo, oče. To so vendar nazori iz srednjega veka!« »Po teh nazorih živim. Nočem, da bi mi kdo metal blato na glavo! Toda tvoja čast!« Odrinil jo je proti zidu in zaprl vrata za sabo. Obležala je na tleh — slišala je, kako so odmevali njegovi koraki — kako je potem vse utihnilo. Tedaj jo je obšel strah. Kakor je bila, brez klobuka, brez plašča, je odprla vrata, planila po stopnicah, na ulico — poklicala avto — izdavila iz sebe Rohnov naslov — Nekaj trenutkov pred hčerjo je polkovnikov avto pripeljal do Rohnove vile. Stari častnik je pozvonil in sluga mu je odprl. »Z dr. Rohnom bi rad govoril!« »Gospoda doktorja ni doma,« je povedal sluga. »Počakal bom.« Odrinil je moža v stran in stopil v vežo. Presenečeni sluga je prijel starca za roko. »Hej, vi! Kdo pa ste? Kaj pa iščete tu?« Polkovnik jo udaril slugo po roki. »Ne dotaknite se me!« je zakričal. Tedaj je Hildin avto obstal pred vilo. Prihitela je v vežo. »Pustite ga,« je velela slugi. »Moj oče je. Plačajte avto!« Odhitela je v sobo. Sluga se je počasi zdramil in doumel, kaj se dogaja- Hilda je odšla dalje. V delovni sobi je dobila očeta. Samo pogledal jo je, ko je prišla čez prag, in začel hoditi brez besede od stene do stene. S palico, ki jo je držal v roki, je udarjal po tleh. »Oče, kaj mu hočeš?« je dejala brez sape. Ni se zmenil zanjo. »Oče!« je obupano vzkliknila, »to je vendar moja stvar. Polnoletna sem. Prepovedujem ti —« Obstal je in jo spet premeril od glave do nog. »Prepovedovati se mi upaš? Ti?« Potem je zastokal. »Ali nisi nikoli pomislila na svojo mater v grobu?« Streslo jo je. Tiho je zlezla v naslanjač v kotu. Starec je začel spet hoditi po sobi. V pritličju pa je dejal sluga kuharic-ir »O, njen stari! Lepa zadeva se utegne tu Izcimiti. Rajši bom gospoda prestregel pred vrati in ga posvaril « Kuharica pa je samo zaničljivo odmahnila z debelo roko. »Hm, mislim, da bo že znal obračunati s starim govedom!« Tudi ona je bila nekoliko zaljubljena v svojega gospodarja, čeprav je mogla svoja čustva izražati samo v slaščicah, ki mu jih je prinašala na mizo. »Bolje je, da ga opozorim,« je menil vratar. »Človek nikoli ne ve, kako je prav. Zunaj ga bom počakal.« Odšel je na cesto. Dve uri, najstrašnejši v svojem življenju, je Hilda čakala v Rohnovem stanovanju. Neprestano je prosila: »Oče, kaj hočeš od njega? Saj veš, da se ne bo s teboj dvoboj e val!« Ni ji privoščil odgovora. Hodil je po sobi sem in tja, gor in dol, neizprosno, nesmiselno, kakor zver v kletki. Ob njegovih enakomernih, nemih, okrutnih korakih je Hilda izgubila glavo. Njen strah je postajal čedalje večji. Zdelo se ji je, da čuti vsak korak na svoji glavi, da jo vselej zadene palica, kadar udari na tla. Skrila je obraz v dlaneh in si zatisnila usta, da ne bi kričala. Vmes j® neprestano ponavljala: »Oče, kaj hočeš od njega? Kaj hočeš od njega?« Tedaj so se zunaj odprla vrata. Sluga je čakal. Ko je Rohn ustavil svoj avto, mu je skrivnostno šepnil: »Gospodična pl. Lobachova je gori ta njen oče tudi.« Rohn se je zdrznil, pa se je takoj zbral. »Dobro,« je rekel in odhitel v hišo. V veži je odložil klobuk in plašč. Tedaj so se odprla vrata v delovno sobo ta Hilda je prihitela iz nje. »Moj oče je tu. Vse sem mu povedala!« Bila je vsa zmedena. Takšne je ni še nikoli videl. Hitro jo je prijel za roke. »Mirno, Hilda!« jo je potolažil in šel z njo v sobo. Kakor bi jo bil varoval, je stopal pred njo. Ona je zaprla vrata. Polkovnik se je ustavil in divje pogledal odvetnika. Rohn se je priklonil ta vzlic razburjenju mirno ta ljubeznivo rekel: »Dovolite, da se vam predstavim. Dr. Rohn!« »Pl. Lobach!« je siknil stari častnik. »čeprav vaš obisk, gospod polkovnik, očitno ni prav prijazno mišljen, me veseli, da sem spoznal Hildinega očeta.« »Tako, veseli vas!« . Častnik se je ustavil pred Rohnom. »Kaj ste storili z mojo hčerjo?« je vzkliknil. »Nič takšnega, česar ne bi mogel zagovarjati,« Je mirno odvrnil Rohn, »Tako?« je zagrmel starec. »To mislite torej zagovarjati? Ker je vaša uradnica, ste si pač mislili, da smete počenjati z njo, kar hočete, kaj?« ^ »Nič takšnega si nisem domišljal.« Polkovnik je zajel sapo in dejal grozeče: »Zdaj vas pa vprašam, gospod, kdaj se mislite z mojo hčex'jo oženiti?« Preden je mogel Rohn odgovoriti, je planila Hilda pred očeta, in kriknila: »Ne maram se možiti!« Lobach jo je strupeno pogledal. »Molči!« se je zadrl. Rohn je prijel Hildo za roko ta jo potegnil k sebi. »Ne mislim se skrivati za temi besedami,« je mirno dejal. »Sam od sebe vam povem, gospod polkovnik, da na zakon niti ne mislim.« Starec mu je hotel ves besen seči v besedo. Rohn pa je dvignil roko- »Ljubim vašo hčer, kakor le more moški ljubiti žensko. Toda moje globoko zasnovano in utemeljeno nazi-ranje o zakonih, moje najsvetejše prepričanje, moje življenjske izkušnje mi prepovedujejo, da bi dajal najino srečo na takšno tehtnico.« Polkovnik je nekajkrat zasopel, preden je našel pravo besedo. Potem je ves divji zakričal: »Te neumnosti lahko pridigate mojemu otroku, vi, živi paragraf! Ah ste me razumeli? Njo lahko ujamete na svoje zavijanje, mene pa ne. Mene ni treba slepariti s takšno neumnostjo, gospod! še enkrat vas vprašam: kdaj se hočete oženiti z mojo hčerjo, ki ste jo onečastili?« Hilda se je zdrznila, kakor bi bila hotela spet poseči vmes, Rohn pa je stisnil njeno roko in mimo dejal: »Vase hčere nisem onečastil. Poštena ljubezen poštenega človeka nikoli ne onečasti. To so samo prazne besede, gospod polkovnik!« »Odgovorite mi,« je sopel starec, »brez ovinkov, —■ ali se hočete oženiti z mojo hčerjo — da ali ne —« »Ne.« Polkovnik je besen dvignil palico. S prepričevalnim, mirnim glasom ga je Rohn posvaril: »Prihranite sebi ta meni boleče zapletljaje, gospod polkovnik.« Počasi mu je začela palica omahovati pod Rohnovim pogledom. »Z orožjem mi boste dali zadoščenje,« je rekel polkovnik in zaškripal z zobmi. »Oče!« »Miruj, Hilda, miruj!« je dejal Rohn. »Tvoj oče je star in ne more se otresti predsodkov svojega časa in svojega rodu.« »Starec vam bo že pokazal, kakšni so ti predsodki! Ali pa hočete mojo starost uporabiti za izgovor, da se vam ne bi bilo treba boriti?« »Ne potrebujem izgovora, gospod polkovnik. Ne mislim se streljati z očetom ženske, ki mi je najdražja na svetu.« Lobacha je dušilo: »Brezčasten, podel pes,« je kriknil in se pognal na odvetnika. Hilda se je vrgla pred Rohna. Odvetnik jo je nežno odrinil stran in odločno pogledal nasilnemu starcu v oči. Polkovniku je spet omahnila palica. Opotekel se je, pograbil stolovo naslonilo in se oprl nanj. »Strahopetec!« je zastokal, se obrnil k vratom in šepnil Hildi: »Pojdi!« Tedaj je dejal Rohn: »Gospod polkovnik, ne verjamem, da je Hilda zdaj toliko pri zavesti, da bi mogla zapustiti hišo.« Starec je prisluhnil, se obrnil v sobo in dejal čisto tiho. kakor s poslednjimi močmi: »človek — niti besede mi ne recite več — drugače se utegne zgoditi nesreča! Pojdi!« Stopil je k Hildi. »Oče,« je zajokala, »tako ne morem iti od njega. . Poskusi vendar razumeti —« »Pojdi!« »Oče — ali ne vidiš, kako me ljubi? Ne morem živeti brez njega — sprijazniti se moraš s tem. Ti — —« »Ali si izgubila poslednjo trohico sramu?« nainovejši letošnji modeli = i Hafvefijj izb.ri naprodaj 2 po neverjetno nizkih s cenah = kvišku, v ozke ZADEVA TAMANOI Resnično poročilo o najzanimivejšem kriminalnem primeru japonske policije Tanka papirnata vrata ®o se e tihim šumom odrinila. Gospod Totulu Gamanava je stopil v temno ulico. mali. z lepimi slamnatimi preprogami opremljeni sobi, kjer je bilo edmo pohištvo velika, bela žimnica, Je ostalo dekle samo. Priklonila se je za gospodom Ga-rianavo Njene krvavo pobarvane usteče so se smehljale, toda samo one. *cs ostali obraz je zakrivala debela, fezko bela plast pudra, kakor krinka k sadre. Rahel vonj po kamelijevem vosku, je vel iz njenih las. je zašel na v°' ^°.lenl 60 se vrata spet zaprla. Nad širokim hrbtom Fudžijame je v^sel mesec kakor velik, rumen lam-P:l°n. Gospod Gamanava se je globo-prikloni!; 'Častivredni mesec...« Njegove lesene 6andale so hitro ebk-jjde po kamenju — klap — klap — "■»p... Culo se je, kakor bi bil hodil P° ozkem rovu. Neznatne lesene hiši-jj*1 ®o bile tako blizu druga poleg druge, . da je moral rejeni gospod marsikje tesneje stisniti svoje ogri-■l*Io, da se ni na levi ali na desni •adel ob stene. Iz rdečih lin, ki so bile kakor oken-na ladji, je ponekod padal »oj vetiobe na ceeto. Line so bile v viši-J11 oči. Skozi nie se je videlo v no-ranjosl razsvetljene kočice. Zaradi ega so bile tak" narejene, da so pač Judje gledali »kozi nje. Gospod Gamanava ni bil kadL cmaj da P°Sledal r njegove oči zašle v P. ujuene svetlobe. Saj je tudi brez sedanja vedel, kaj bo za terni razsvetljenimi krogi-Dekliške glave. belo šminkaine dekliške glave rdečimi, smehljajočimi ee ustnicami, zakličejo vsakemu potniku; »Goto... |° o... trenutek..« — z visokimi pri-eeskami, razkošjem las, ki teži bele obraze in z rahlim vonjem po vosku « kamelij. Vsi obrazi so enaki; nasmeh In bela Puist pudra so njihove uniforme. Toda marsikatero dekle se ne emeh-k)a in ne kliče 6vojega vabljivega »goto... goto..« Zaspale so že. Spanec pm je izbrisal poklicno krinko in pod Pastjo pudra ni ničesar drugega kakor utnrenost m velika praznota. . Ib kakor ta ulica, takšne so vse v Tam hiše, vrata, za vsakimi vrati čaka deVle. Tamanoi, Jošivara siromakov. Pred mestje Tokia. ♦ Tiho noge ? Gospodu Gamanavi se mudi. Klap — klap — klap — pokljajo njegove sandale po pločniku Nekdo ga čaka. Čaka ga Hanako San, njegova častivredna žena. Misli, da je pri poslov-^ bom pogovoru s Kinjurom. lesnim* trgovcem s Sahalina — ati pa morda' tega ne misli. Gospod Kamanava je plašno podu- noge. Imela sta evropske čevlje iz jadrovine. Cudnol Kimono In evropsko obuvalo! Gospod Gamanava je pohitel, da bi še on prišel čimprej na glavno ceeto. Ta cesta je imela hiše samo na eni strani. Na drugi strani je mejila ob njo globoka, strmo padajoča kotlina. Visoka žična ograja je varovala redke ljudi, ki so ob tej uri hodili tod mimo, da niso padli v globino Mesec je gledal prijazno čez strehe hišic. Osvetljeval je eno stran ceste in se sinje lesketal na žični ograji. Tista stran ceste, ki je bila obrnjena proti hišam, je ležala v globoki temi Nekje sredi te teme sta morala hoditi oba moža z neslišnim; čevlji. Njun zasledovalec je šel oprezno za njima. Tudi on se je držal v temi. Iznenada — m bil še dolgo v lemi — sta neznanca križala ce6to in šla počasi v srebrni mesečini dalje. Bila sta komaj deset metrov od gospoda Gamanave. Zdaj sta obstala. Eden izmed njiju se je ozrl. Ces*a ib bila prazna. Samo okrogla ohna »o se lesketala. Oba moža — zdaj sla bila pri žični ograji — sta nekaj časa med seboj šejjetala. Potem je vrgel eden izmed njiju zavoj čez plot. Začul se je zamolkel udarec in lomljenje vej. Gospod Gamanava je obstal kakor prikovan. Z izbuljenimi očmi je videl, kako sta oba moža skupaj zagrabila drugi zavoj — ta je bil večji in očitno precej težak — in ga z mogočnim zamahom prav tako zagnala čez visoko ograjo. Spet se je začul iz kotline zamolkel, čuden glas. Potem je bilo vsega konec. Tema je požrla oba neznanca. Gospod Gamanava se dolgo ni zganil. Drhtel ie ;n moral je trdno stiskati čeljusti, da ne bi s šklepetaniem zob izdal zlo<’estnima neznancema svoje navzočnosti. Gamanava '-an ie bil strahopetec, toda bil je tudi radoveden. Dolgo sta se borila strah in radovednost v njegovih prsih. Potem je Ničesar ni vadel, ničesar ni mogel spoznati. Kaj mora biti v zavojih? Ali sta bila dva tatova, Id sta na zločinski način pridobljeno blago skrila v tej nedostopni kotlini, da bi ga pri priložnosti spet pobrala. Morda »o »krite v teh zavojih neizmerne dragocenosti, bogastva, ki bi ubogega menjalca denarja za vse življenje rešila skrbi? Če bi le imel tohiJko poguma, da bi jih šel iskat... 2e pri misli, da bi zlezel v temno, zevajočo praznoto, ki je napolnila njegovo razbičano domišljijo z vsemi strahotami zemlje in drugega sveta, 6e mu je ustavilo srce. Toda njegova lakomnost je bila hujša kakor njegov strah. Začel je lesti čez ogTajo. Kolena bo mu klecala in njegove drhteče roke 6o 6e kakor v krču oklepale zank žične mreže. Gospod Gamanava ni bil več tako vitek kakor v mladosti in potreboval je neizmerne volje, da je svoje uporno telo dvignil poltretji meter nad zemljo. Razen tega Se njegova obleka ni bila primerna za plezalne vaje. Žica se je pod njegovo težo zibala 6em in tia in škripala. Ko se mu je posrečilo priti na drugo »tran. se je izmučen in brez volje spustil po rebri navzdol. Nekaj minut je ležala ceeta tiho in zapuščeno. Nič se m zganilo v temni pritisnil roko na »voje razbijajoče srce I kotlini, ki je 6krila vase Gamanavo in pohitel čez c°s;o. I ®ana Pritisnil je obraz na žično ograjo in poskusil predreti temo v kotlini, j Potem je izdalo prasketanje vejic, Nadaljevanje na IS. stranu g NOVA TRGOVINA E TVSSEVA (DUNAISKA) CESTA 36 = nasproti Gospodarske zveze ~ ... Petek ,••••) 5 Sobota . . , . . 7 Nedelja...............9 Srečni dan v našpm primeru je petek, ki ima številko 5. To številko prištejemo številčni veoti števila 2549 in dobimo; 20 + 5 = 25. Kdor bo hotel vedeti, ali bo imei v življenju srečo ali ne, naj 6ešteje številki dobljenega števila. V našem primeru gre to takole: 2 + 5 = 7 in bo bral evojo usodo v naslednji razpredelnici pod številom VII. Dragi otroci! Gotovo ni med vami nikogar, ki ne bi rad poslušal pravljic. Vaš očka in vaša mamica, vaš dedek in vaša babica so vam morali zmerom iz-nova pripovedovati tiste najlepše o »Snegulčici«, »Pepelčici« in »Rdeči kapici«, o čudežno lepih kraljičnah in pogumnih vitezih, ki so premagali vse ovire, da so jih rešili... »Družinski tednik« pozna želje svojih mladih, tudi tistih, ki še brati ne znajo. Zato jim danes prinaša novico, da začne V Ucvitki •H *«KUT ia u.ica, masne so v«- priobčevati eno izmed najlepših manoju. Ozke. mraftne. Hiša se tišči | pravljic velikega danskega pisatelja ie, vsaka ima enojna ali dvojna* Hansa Kristijana Andersna. Med vsemi pisatelji pravljic zavzema ime Hansa Kristijana Andersna prvo mesto. Njegove pravljice so prevedene v vse kulturne jezike. Njegove ime je znano vsakomur in vsak otrok, pa tudi odrasel človek, si ga je vtisnil v srce. Skrbno smo izbrali cvet njegovega dela in vam ga bomo vsak teden ♦ predstavili kot pravcat risani film _.r-_ - J na našem belem časopisnem platnu, hal rokav svojega kimona. Priiazna| fj]m ]n živ]jenja iz prelestnega mala Oiran ie tako prijetno dišala po? , L, ' rožnem olju. Morda Hanako San legaj pravljičnega sveta. ^ - ’ - - - - Ce te pravljice ze poznate, jih boste ob lepih slikah na novo doživljali — če vam pa slučajno še niso znane, -se boste veselili, da boste imeli priložnost, slediti njihovemu dogajanju od tedna do tedna. Priskrbeli smo si avtorizacijo za priobčevanje teh risanih pravljic, in prihodnji teden začnemo prvo izmed njih — nailepšo! — že obiavljati. fVVVVTVVVVVVVTVVVV ne bo opazil«. Osier nos ima. In je-*ik, ki je gibčen kakor kuščar, in jako neutruden kakor mlinsko kolo Ce bo kaj zaslutila, se gospod Gamanava lahko pripravi na nemirno noč. Gospod Gamanava je zastokal. Kako lepo je bilo v dobrih starih časih, ko 80 žene že od mladih let rasle v ponižnost; in poslušnosti do svojega gospodarja io zapovedovalca! Hanako San je bila dobra žena, toda kar mu )e rodil« ajna, ii je časih zmanjkalo Potrebne ubogljivosti. In temu so bile krive samo nove navade. O, ne, ni bilo dobro vse tisto, kar •° beli hudiči prinesli na Japonsko... Pred Gamanavo »ta se splazili dve •en«. Tiho. nevidno. Ostali sta v zajetju lesenih hišic, kakor duhovi noči, ■ti se boie luči. Razsvetljenim oknom •ta se ogniti Njune noge niso povzročale niti najrahlejšega šuma. Gamanava te začutil, kako ga iz-Preletavajo po brbtu mravljinca. Ali •° demoni, ki hodijo po zemlji in pijejo spečim kri? Senci sta šli po poti. ki je bila ludi “jegova Gamanava iima je sledil, •tiskal se je med zidovi in poskušal taduJjti cokljanje svojih sandal. _ Iz stranske ul'ce so se žuli nežni *voki samesena. Neka Oiran je igrala •jojemu gostu na japonski lutnji. Nekje eo zahreščala vrata. Drugače ie bilo vse tiho. Obe postavi sia zavili na glavno •esto. Na križišču je plinska svetilka “'edo osvetljevala svojo okolico. Ko ?}a šla neznanca skozi njen soj, ie Oaniannva opazil, da sta v temnih kimonih Pod rokami »ta nosila za-'ilke. Zaradii teh zavitkov sta bila videti v senci tako nenavadna. Bila sta •elo visoka. , Toda zakaj so bili njuni koraki tihi kakor koraki duhov? Preden sta se spet potopila v temi, v® Gamanava še lahko pogledai njune Za kraišame zimskih večerov... To je vprašanje, ki nanj skoraj nihče ne more odgovoriti. Malo je takih, ki bi mogli zanesljivo in s prepričanjem reča; »Imam jok Kakor trdijo kabalisti, je vsakemu človeku že od rojstva določena usoda, in njim pripisujejo izrek; »Nihče se ne more ogniti svoji usodi.« Kabalisti trdijo, da lahko vsakdo odkrije, ali ima srečo ali ne. Obudimo za nekaj minut modrost kabalistov in vsak bralec bo lahko po-i.ku.sil ugotoviti po njihovi teoriji, ali mu je sreča naklonjena ali ne. Prvi račun Tisočletna zgodovina kabalistov je združena v številu, ki baje daje ključ za rešitev vseh skrivnosti našega življenja. To število je 142857. Zanimivo je. da da to števTo, pomnoženo z dve, novo število, ki je j sestavljeno iz istih številk, kakor je bilo prejšnje. Takole: 142857 X 2 285714 Napišimo m na papir svoje rojstno leto, mesec iu dan, in prištejmo dobljene številke kabalističnemu številu 142857. Recimo, da ste rojeni 9. oktobra 1912. To se pravi; deve4š dan desete- To število je izhodišče za nadaljnje iskanje. Drogi račun Odslej upoštevamo samo novo število. Najprej vzamemo njegovo drugo številko, v tem primeru številko 5. Ta številka pomeni dan. ki vlada nad našim življenjem po svojem vrstnem redu v tednu Ce dobimo številko 5, Vaša usoda I. _ Rojeni ste pod »rečno zvezdo. Vse kaže, da si boste pridobili premoženje. Vaša sreča je odvisna eamo od vaše energije, ker vam bo usoda nudila vse možnosti, da obogatite. II. — V vašem značaju je dooti nasprotij. Uspeh boste dosegli šele takrat. ko se boste pomirili. Seveda po boste imeli s tem dosti težav, ker s4e rojeni v konstelaciji, ki vam ni posebno naklonjena. III. — Zaupajte v svojo erečo, a ničesar ne storite, da bi ji olajšali prihod. Sicer pa imate prav, ker »e v« vaši poizkusi končajo bolj ali manj srečno. V usodnem trenutku, ko že mislite. da je vee izgublieno, se vam pogosto vse preobrne na dobro, in rešeni ste. Vaše življenje gre po poti ljudi, ki jim je sreča naklonjena. IV. — Vaša sreča je tako rekoč neodvisna od vas samih. Zato tudi nikoli ne boste mogli vplivati nanjo. Vaš optimizem je upravičen in razumljiv čeprav prihaja sreča k vam J počasi Nedvomno pa je. da bo vaša J mladost, ki je polna bo-jev, poplačana J z mirno in sr°čno starostjo. V. — Svetovarj vam moremo samo potrpežljivost zmerom potrpežljivo*! in zaupanje "ase. Življenje je prihranilo mnogo lepega tudi za tiste, ki ee jim zdi težkn, žalostno in grenko. VI. — Sami ste krivi »voje usode. Slučaj ne more popraviti vaših napak in grehov. Pomanjkanje uspeha, ki ee vam zdi krivično, je tTeb« pripisali vaši trmoglavosti. Nekoliko pokornosti vam ne bi škodovalo VII — Usoda vas ne ho nikoli pre- ♦ senetila. Skromnost in občutljivost vam ♦ bosta olejišah življenje. Sicer pa je že ? zdaj srečno ker se znale v njem vži-? veti in ker ga znate pravilno gledati. VIII. — Ogenj ■ in voda. nebo in zemlja, eonce in strela. Ti kontrasti morejo zbujal: same efiore. Prav nič mirni niste Morale se izpremeniti. da bost« lahko -zpremenili svoje življenje Ne morete reči. da vam sreča ne bi bila naklonjena, kakor ni mogoče reči. da ste znpisam nesreči Črta vašega življenja se bo obrnila, kakor boste znali obrniti svoi značaj. IX. — Ne moremo vam prerokovati J velikih uspehov Premalo zaupani« va-5se imate črnogledi »te m to ni oi-Jkob dobro. Poskusite bolj zaupala v življenje in vaša usoda ee utegne zjasniti. X. — Rojeni ste v zelo ugodni konstelaciji. To tudi zaslužite. Po svo'em značaju ste. verni, skromni, in radi se navdušite za lepe reči Te črte vašega značaja lahko premagajo nenaklonie poet usode ki jo morate časih občutili. Vaše živlienie je v skladu s okolico, in vse kar oe z vami dogaja, znate gleda' « pravim razumevanjem. Vaša potrpežljivost je steber vaše »reče. XI. — Vse kaže, da vas lahko pri štejemo med tiste, ki bodo imeH srečo. XII. — Sreča vam ni prav posebno naklonjena, če na boste imeli dovolj moči in odfKirnneP. se vam bo posrečilo premagat, težave Življenja. ga meseca. Napisali bomo najprej let- pomeni, da je naš srečni dan v tednu nico, potem mesec, potem dan, in tako petek. dobili število 1912109. Ko smo ugotovili svoj srečna dan, Temu Številu prištejemo kabalistično »Štejemo številke našega novega šte-število: vlla: 1912109 + 142857 pa dobimo 2054966 Iz tega števila izčrtamo enake številke in ničle. V našem primeru odpadeta obe šeslici in ničla. Tako dobimo: 2549. S tem smo odkrili čisto novo število. Temu številu prištejemo še tisto, ki eo ga kabalisti do:oč;l. kot posebno število našega srečnega dneva. Številka dneva Ponedeljek Torek . . Sreda . . Četrtek , Posebno pazite kaj bolnik pije! Ce Vam ie le mogoče, dade mu za zdravic in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdeiimi sni Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevalte naš brezplačni prosnekt v katerem Imate mnogo koristnih navodil o zdravju Uprava Radenskega idravilneea kopališča SLATINA RADENCI Zabrisane karavanske poti Ali bo kamela kot prometno sredstvo izumrla ? Novi čas s svojo napredujočo tehniko spreminja celo puščave, tisočletja nespremenjene z neskončnimi sipinami, redkimi oazami in karavanskimi stezami, ki jih poznajo samo kamele. .Železnica, parnik in pred vsem avto so si tudi v Arabiji osvojili promet, in si izbrali druge poti, kakor si jih je bila v stoletjih utrla kamela. Kamela na splošno ne velja za inteligentno žival; kadar jo oblože, krene po puščavi in pri tem izbira poti, ki se ji zde najprimernejše. Tako se zgodi, da so shojene poti včasih široke malodane po šest kilometrov in sestoje iz cele kopice globoko poteptanih brazd, ki se kakor kače vijejo po puščavi. Major C. S. Jarvis, bivši sinajski guverner, pripoveduje v »Timesu« o nekaterih, včasih zelo prometnih, zdaj pa skoraj zapuščenih karavanskih poteh. Menda je najbolj znana izmed njih, zdaj že skoraj popolnoma zapuščena »štirinajstdnevna pot«; ta drži od Pašerja v Darfurju skozi Libijsko puščavo do južnega konca oaze Kharge in od ondod proti severu v dolino Nila. To je bila pot za trgovino s sužnji med Kairom ip Sudanom in čeprav ne bi bilo sledi kamel, bi jo z lahkoto spoznali po množici okostij — človeških in kameljih — ki se kopičijo ob vsej poti,'dolgi okrog 1600 kilometrov. Nesrečni črnci, moški, ženske in otroci, so morali zvezani v dolgo verigo, peš prehoditi vso dolgo pot pod vročim sudanskim soncem; hrano so jim omejili na najmanjšo možno količino. Kdor ni mogel iti naprej ali je pa zbolel, so ga kratko in malo izločili iz verige in ga pustili, da je umrl ob poti. Danes uporabljajo to cesto samo nekatere skupine Arabcev, ki vsaki dve leti potujejo, da bi si iz Wadi Natruna, solne doline v Sudanu, prinesli novih zaleg solitra. Poslednjič je služila ta pot večji skupini leta 1885., ko je po njej vdrla v oazo Khargo neka der-viška tolpa in odpeljala s seboj mnogo prebivalcev za sužnje. Druga velika karavanska pot je bila tista, ki je držala iz Wadaia, vzhodno od Čadskega jezera, skozi oazo Kufro v Jalo in Benghasi, iz Jale v Sivo in od ondod v Aleksandrijo. Ta ima sicer na vesti manj sužnjev, preskrbovala je pa Aleksandrijo z nojevimi peresi, slonovino in zlatom za izvoz v Evropo. -Ta trgovina je zdaj skoraj prenehala, ker je francoska vlada poskrbela zato, da jo je speljala skozi svoje ozemlje do atlantskih pristanišč. Drugi dve glavni poti od severa proti jugu Sahare sta držali od čadskega jezera skozi Fessan v Tripolis in od Tim-buktija v Alžir. Obe sta v času železnice in avtomobilskega prometa popolnoma opuščeni. Saharska pot, ki ni samo opuščena, temveč tudi popolnoma pozabljena, je tista, ki je držala od velike oaze Kufre do egiptske oaze Dakhle in od ondod v dolino Nila. Domnevajo, da je utegnila ob tej pozabljeni poti ležati zdaj zasuta oaza Libijske puščave. Imenovala se je Zarzura, kar se pravi po naše Vrabci ali v prenešenem pomenu. Kopica majhnih ptičic; po imenu sklepajo, da je bila njega dni posebno rodovitna s sadnimi vrtovi in žitnimi polji. Mnogo ekspedicij je že z avtomobili in kamelami nameravalo poiskati to izgubljeno oazo, upajoč najti ljudi, ki so že tisočletja brez stika z ostalim svetom. A doslej niso ničesar našli in očitno leži oaza, če sploh obstaja, pod valovi neprestano gibajočega se puščavskega peska. V Arabiji je najslavnejša puščavska cesta stara steza, ki je držala od juga polotoka do Medine in Ammana k velikima trgovskima mestoma Hebronu in Damasku. Ta pot, zdaj jo imenujejo »romarska pot«, je za trgovino s kadilom in zlatom že davno opuščena, vse odtlej, odkar so Portugalci odkrili pot okrog Kapa. Po njej pa še zmerom romajo muslimani na velika spokorniška romanja v Meko. To so najbolj znane puščavske poti, .so pa tudi krajše, očitno še starejše. Tako na primer egiptska iz Kaira v Palestino ali iz Damaska v Bagdad. Danes je kamela izgubila svoj pra davni pomen kot prometna žival, okoliščina, ki bo povzročila izumrtje ple mena in je že danes iztrgala Beduinom glavni vir njihovega zaslužka. Ce bi pa v srednjem Orientu prišlo do vojne, bi hitro spoznali, da mehanizem pač še ne more popolnoma nadomestiti tovorne živali. Kaj vse pride iz Amerike? V Švici, kjer so že od nekdaj cvetele različne sekte, je doslej manjkalo le še ene: sekte »božjega očeta s. Prišla je iz črnskega okraja Brooklyna in Bronxa v Newyorku, kjer kar mrgoli novih verskih odkritij in razodetij, ki z njimi razni preroki pogosto sklepajo dobre kupčije. Kdo je »božji oče«? To je star črnec, ki ima v Newyorku že več let velik ugled in ki tu in tam v deželi ustanovi kakšen tako Imenovan »pristan«. To je neke vrste božji pristan sredi zlobnega sveta, gnezdo tlačenih, zapostavljenih črncev, ki njih pobožnost kaj hitro podleže fantastičnemu močnemu značaju, včasih pa celo zaide v versko blaznost. Ta verska prenapetost, zlasti pri ženskah, je povzdignila tega črnca v poosebljeno božanstvo. padnic kakor pa zaradi njegovih izrekov, so ga njegovi verniki povzdignili v božjega namestnika. Oblasti so imele z njim precej opravka, ker so v teh »božjih pristanih« že marsikaj skuhali, kar je zbudilo pozornost. »Božji oče« se je doslej po večini ognil teh nadlog, ker je versko sanjarjenje, malikovanje in zbiranje milodarov prepuščal mlajšim. Njega samega so opisali njegovi znanci kot dobrosrčnega, nekoliko omejenega, a dobrodušnega fantasta Kakor vsi črnski pridigarji, tako tudi on z verskimi in moralnimi opomini popolnoma vpliva na srca svojih pripadnic. »Službe božje« so v teh »pristanih« podobne obredom v sličnih zbirališčih, črnec pridiga, prijazno in globoko, zavija čme oči in kaže svoje bele zobe, vneto maha z rokami, medtem ko pripadniki strmijo v to razodetje in učlovečenje »božjega očeta« in pogosto začno strahovito kričati. Ta sekta si je pa baje utrla pot tudi v srca nekaterih Švicarjev na vzhodu, ki jim ne zadostuje učlovečenje božje v Jezusu Kristusu, njegova beseda in njegov duh, temveč jim manjka še črnec iz Newyorka, da bi nevidno božanstvo gledali v črnem obrazu in bi postali srečni. Nedvomno je Amerika poslala v Evropo versko zablodo, ki izvira iz najtemnejših in najbolj umazanih črnskih okrajev v Newyorku, a ne spada v čiste švicarske vasice ob kristalnih jezerih in lepih dolinah. Svetovna razstava v Rimu 1940. leta Prožno ko kavčuk, trdo ko jeklo Ne mislite, da gre za šalo, kajti to je čista resnica. Takšen uspeh lahko dosežete s pomočjo močnega pritiska, v čemer je Francoz James Basset pravi strokovnjak. Iz kavčuka, ki ga je dal pod pritisk 6.000 atmosfer, je dobil ploščo, ki je bila tako trda ko jeklo in pod istim pritiskom je postalo jeklo tako prožno ko kavčuk. Celo tekočine so se spremenile- pod takšnim pritiskom, če olje dajo pod tako močan pritisk, postane tako trdo, Bolj zaradi prenapetosti njegovih jJri- da lahko z njim prerežejo kos jekla. Italijani so že pričeli pripravljati za svetovno razstavo v Rimu 1940. leta. Temelj za te priprave je položil Mussolini še predlanskim, ko je prvič z lopato obrnil zemljo tam, kjer se bo razprostiralo veliko razstavišče. Razstava bo obsegala 400 ha zemlje in se bo razprostirala med Rimom in Ostio; že so pričeli graditi razstavne paviljone, ki pa ne bodo samo začasni, temveč bodo ostali tudi še potem, ko bo razstava že zaključena. To je prva posebnost svetovne rimske razstave. Paviljoni bodo namreč zidani po najmodernejših arhitektonskih pravilih, med njimi bodo lepe svetle ulice, vrtovi in parki. Ko bo razstave konec, se bodo razstavni paviljoni spremenili v moderne stanovanjske hiše »novega Rima‘. Na razstavišču bo zrasel nov, moderen in higieničen Rim, tako imenovano »Mussolinijevo mesto*. Načrti kažejo, da bodo Italijani zgradili res nekaj veličastnega: med posebno zanimivimi palačami bodo .Palača italijanske kulture*, .palača prometa* in .palača vode in luči*. V zadnji bo nešteto vodometov, osvetljenih s čudovito razsvetljavo. Rimska svetovna razstava bo po površini največja od vseh dozdanjih razstav. Dvakrat bo večja od slavne predlanske pariške razstave. Imela bo sedem vhodov, od teh dva glavna. Iz Rima grade prekrasne avtomobilske ceste do razstavišča, zgradili so že tudi nekaj aerodromov in prostor za parkiranje 30.000 avtomobilov. Do razstave bosta vodili dve električni podzemni železnici. Tako bo Rim prvo italijansko mesto s podzemno železnico. V okviru te velike razstave bo še vse polno manjših razstav, tako razstava šumarstva in poljedelstva, razstava italijanske Afrike in razstava, ki bo pokazala razvoj krščanstva od pradavnine do danes. Kajpak tudi zabavišča ne bo manjkalo, za zabavo bodo zgradili posebno mestece. Nedaleč od razstavišča izkopavajo staro Ostijo in do razstave bodo dela končana. Tako si bo vsakdo lahko ogledal, kakšna so bila tolikanj opisovana stara rimska mesta. Strokovnjaki, ki delajo načrte za to ogromno razstavo, so mnenja, da si jo bo ogledalo kar največ ljudi z vseh krajev sveta. Računajo, da si bo vsak dan ogledalo razstavo okrog 100.000 gostov. Za vse te ljudi je treba pripraviti stanovanja, hotele, udobne sobe. Tudi to vprašanje so Italijani že dobro rešili. V bližini razstavišča bodo zgradili nekaj prekrasnih hotelov, pa tudi nekaj skromnejših prenočišč za razne ekskurzije. Pozneje, ko bo razstave konec, bodo postali ti hoteli modeme stanovanjske hiše, krasili bodo ,Novi Rim* ob morski obali. Francozi iiede zgradili najntiiiuiMSs lidji Graditelj dozdanje največje francoske potniške ladje »Normamdies je dobil naročilo, da napravi načrt za gradnjo nove prekooceanske potniške ladje, kakršne po velikosti in po hitrosti še ni na svetu. Ladja naj bi imela 100.000 ton in naj bi razvijala 36 vozlov na uro, to je skoraj 70 km na uro, kakršno hitrost ima najhitrejša bojna križarka. Francozi bodo zgradili to ladjo kot tekmico ladje »Queen Elisabeth«, ki jo grade na Angleškem. Ladja bo nenavadno dolga, a ozka, s čimer se bo zmanjšal odpor vode im zvečala hitrost ladje. S to hitrostjo naj bi nova francoska ladja postavila nov rekord v hitrosti za potniški promet med Ameriko in Evropo. Ko je bilo pismo še dogodek Ob koncu leta pošta vselej zazna-1 strast za pisanje, ki je nastala prav muje velik porast pošiljk. Tudi ljudem, v njegovi mladosti in kot vzrok za ta ki si sicer nikoli ne pišejo, se zdi po- | napredek pisemske kulture navaja »ve- trebno, da si pišejo za novo leto. Breme nosi pošta in tudi dohodki od tega so njej v prid Nekaj znamk ea posameznika niso prevelik izdatek. To pa ni bilo vselej tako. Trajalo je dolgo, dolgo, piroden se je človek odločil zaradi visoke tarife, preden je napisal pismo, ki ni bilo trgovsko neobhodno potrebno. Za vlade 18. stoletja je bila pošta zgolj »denarna ustanova« in njenega pomena za gospodarstvo in kulturo nikakor niso priznavali. Friderik Veliki je na primer v svoj proračun uvrstil kratko in malo neko določeno vsoto, namreč 1.300.000 tolarjev, kot vsoto, ki jo mora zaslužiti pošta. Ce v prvem mesecu id bil dosežen določen del vsote, je takoj zvišal poštnino, da bi kljub nazadovanju prometa dosegel določeno vsoto. Sadove takšnega ravnanja spoznamo po tem, da je bilo ob smrti starega Frica v vsem Berlinu komaj sedem pismonoš, bil je komaj eden na 21.400 ljudi. Kljub temu je bilo pa še vseeno bolje kakor v 17. stoletju, ko so si lastne »pismonoše« lahko privoščili samo knezi in visoki gospodje. Goethe obravnava v svojem delu »Pesnitev in resnica« naraščajočo liko hitrost pošte, zanesljivost pečata, zmerno poštnino«. To pojmovanje je pa več ko skromno. Mnogoštevilni sodobniki so tožili zaradi počasnosti pošte in visokih poštnin in mnogi so se celo ogibali pošte in so rajši čakali na kakšno priložnost, na trgovce in mesarje, ki so potovali po deželi. Posebno slabo je bilo po tridesetletni vojni, ko so bili moški tako redki, da so pošto oskrbovale »plsmonoške«, ki so morale biti pa iz previdnosti — grde. Odposlati pismo je bila pa notri do 19. stoletja še res natančna zadeva. Pisemskih ovojev še ni bilo, stroj za izdelovanje so iznašli šele leta 1851. V šoli so se učili iz kosa papirja napraviti ovoj. To je bilo pa težavno delo, ki so se ga posluževali le pri važnih pismih. Navadno so puščali četrto stran pisma prazno, ki je potlej služila za ovoj. Za zapečatenje pisma so uporabljali pečatni vosek in pečat. Nato so pismo odnesli na pošto, kajti enotne poštnine in znamke za nalepljen je so uvedli šele v sredi 19. stoletja Znesel: za poštnino je bilo treba položiti v gotovini. Za poravnavo pošt- nine so bile zelo različne vsote, ki so se stopnjevale po oddaljenosti v miljah. Pisma za določene kraje so pa sprejemali le ob določenih dnevih. Treba je bilo čakati »poštnega dneva«. Zato je »poštni dan« igral važno vlogo v pismih klasične dobe nemškega pesništva. »Nikar ne imejte koledarja za poštne dneve,« je pisala Eva Ko-nigova svojemu zaročencu Gotholdu Ephraimu Lessingu, »kajti potlej prihajajo vsa vaša pisma prepočasi...« Tako je bilo pisanje pisma res dogodek, ki se je bilo treba zanj natanko pripraviti in ki ga je bilo treba opraviti v določenem času. Se večji dogodek je bil pa sprejem kakšnega pisma, V neki knjigi spominov na življenje v nekem nemškem mestu v začetku 19. stoletja je napisano tole; »V trgovskih krogih je bilo izmenjavanje pisem že precej razvito. V splošnem je bil pa pisemski promet slabo razvit. Kot dokaz nam lahko služi tole: Zvečer so ljudje sedeli v domačem krogu okrog loščenke, ko se je na stenju prikazal rdečežaječ utrinek, podoben rdečemu pečatu. Tistemu, ki je bilo to znamenje obrnjeno k njemu, so v šali prerokovali: .Dobil beš pismo!* To je bil takrat še dogodek.« Jed in energiia 2e Rimljani so dobro vedeli, da se poln želodec ne uči rad. Z raznimi poizkusi je profesor* dr. Donald A. Laird, ravnatelj psihološkega laboratorija na vseučilišču v Hamiltonu, potrdil pravilnost te izkušnje in odkril pri tem zelo zanimive podrobnosti. Preizkušal je pet mladih mož, ki so mesec dni kosih vsak dan v laboratoriju. Polovico meseca so dobivali kosila, kakršna dajejo v gostilnah in so razen tega lahko pojedli še toliko kruha, kolikor so ga hoteli. Vse dni v drugi polovici meseca pa so dobivali samo lahko prebavljivo hrano, n. pr. po pol banane, ovseno kašo z mlekom, sir in sadno solato. Uro po kosilu so morali delati kandidati razne preizkušnje. Profesor je hotel določiti razliko med delovno močjo po lahkem in težkem kosilu. Izsledki so bili časih naravnost presenetljivi. Tako so n. pr. pri učenju na pamet kandidati dosegli do 25“/« večje uspehe po lahkem kosilu kakor po težkem. Izsledki o hitrosti, s katero so opravljali svoje delo v obeh vrstah dni, pa niso bili tako ugodni. Računanje na pamet je bilo po lahkem kosilu samo za 6•/» boljše kakor po težkem. V splošnem se je videlo, da lahko kosilo pomaga dosti bolj pri natančnosti dela kakor pa pil njegovi hitrosti. Zanimiv je bil tudi poizkus O povečavanju ali zmanjševanju pazljivosti preizkušenih oseb pri prisluškovanju slabotnih šumov. Večini se je zdelo, da trajen šum prihaja in izginja. V resnici pa je bil zmerom enako močan in je bila večja ali manjša samo pazljivost prisluškujočih. Po teh strogo nadzorovanih preizkusih je prišel profesor Laird do prepričanja, da jemljejo ravno obilna nedeljska kosila, ki so skoraj povsod V navadi, človeku energijo in moč. Profesor pravi, da potrjuje njegovo teorijo tudi število prometnih nesreč ob nedeljah in praznikih, ki Je dosti večje kakor ob navadnih dneli. Novela »Družinskega tednika** Elizabeta in njeni oietie Napisal Friedrich Freksa Komiy, Ileini, Fred, Berti in Maks so bili mladi ljudje pri pičlih ena in dvajsetih letih. Vsakdo izmed njih je imel drugačen poklic, eno je pa družilo vse: veselje do letalstva. Njihov učitelj je bil štiri in tridesetletni letalski inženir Georg Dankwarib, V njegovi hišici ob Melišču so sprejeman vase učeuoel, ko eo že tri leta imeli navado, da so evoje počitnice po-avetill letalstvu. Dankwarth se je e svojo ženo iste starosti poročil že z dvajsetimi leti. Imela sta trinajstletno ljubko, majhno, plavolaso hčerko I.izabetko; njo je teh pet prijateljev letalstva silno razvajalo. Za vsakega izmed njih eo bile počitnice v naravi, na svežem zraku ali na vrtu male hišice najsrečnejši čas njegovo mladosti. Igrali eo se z otrokom in so spoštovali njegovo mater, lepo, mirno gospo, ki je vsak njen gib izražal mir in srečo. A neko leto »ta »ledila drug za drugim dva črna dneva. Petoriea je zvedela v pismu Georga Dankwartha, da jo lopa žena preminula za gripo. Takoj so pohiteli k svojemu prijatelju in uči- telju, da hi mu pomagali pokojnici izkazati poslednjo čast. A ko so prisil tja, je usoda drugič posegla vmes: Georg je hotel preizkusiti novo letalo, kajti dejal je, kakor so zvedeli od njegovega mojstra: »Samo delo in uspeh bosta pripomogla, da bom prebolel ta udarec!« In tam zgoraj v višini j® zadnjih štiri in dvajset ur opravilo svoje, Pri »puščanju letala je zadel ob drevesa, padel je. Letalo se je le malo poškodovalo. Nihče ni mogel razumeti, kako je posegla vmes smrt. Pet prijateljev je prestopilo ljubljeno hišo in na vrtu eo naSH razdvojenega otroka. Ko je deklica zagledala dobre, velike prijatelje, je začela presunljivo jokati. Vsak jo je vzel v naročje in jo tolažil in kmalu so se med eeboj dogovorili. Ker premoženje Georga Dankwartha ni bilo veliko, je vsak izmed peterice izjavil, da je pripravljen nekaj prispevati za vzgojo male deklice, da jo bodo dob čimpre, v kakšen dober zavod. Vsakega pol leta so se prijatelji sestati in eo skupaj poslušali poročilo zavodovo predstojnice o otroku. Dobivali »o tudi pisma svoje orale pohferjenke in slike, ki so jim pokazale, da deklica pridno raste in da je podedovala po materi lepoto. Pri nekem sestanku o Božiču »o si biti brez besed kmalu na jasnem, da vsakdo izmed njih upa, da bo nekoč to dete pridobil samo zase. Pri punču eo se jim jeziki razvezali. Priznanje je bilo tukaj — nihče ni vedel prav, kako — in zdaj eo drug drugega začudeno gl (dati. Maka jo dejal: »Če je pa to tako, potlej moramo nekaj storiti, da borno v resnici ostali prijatelji in ne bo nihče druge prehitel. Dali si bomo besedo, da ne bomo naše male Lizabetke nič več obiskovali posamezno Ko bo stara osemnajst let in se bo osvobodila šole, jo bomo skupaj povabila in potlej naj sama odloči, koga izmed nas hoče! c In ker je bil vsak izmed njih pre pričan, da ga ima Lizabetka od vseh petih najrajši, je bil dogovor sklenjen. Minula so trn leta. Vsakdo je delal* kolikor je mogel, da bi imela mala Lizabetka čim lepši dom. In naposled je prišel dan, ko so v mali sobici stare gostilne sedeli možje in pričakovali Li zabetko. , .... Vrata so se odprla in pred njimi je stala visokorasla, vitka, plavolasa deklica z globoki nii sivimi očmi. Njeni lasje so bili kakor zlato pokrivalo. Vsakemu izmed petih je srce močneje utripalo. Ona je pa neskrbno Stekla k njim in jim zaklicala: »Dober večer, moji ljubi očetje! Kako Je lopo, da vaa »pid vidim! Zftka me m nihče obiskal?« Petoriea jo je gledala. Maks, vodja, je prosil Lizabetko, naj sede. Prinesli so jedi, nalili vina. Lizabetka je morala eama govoriti. Eno njenih prvih vprašanj je bilo: »Zakaj prav za prav niste prišli ua postajo pome?« »Ali,« je rekel Maks, »ua postaji je tako neprijazno!« »Da«, je odgovorila Lizabetka, »če človek pride tako sam!« A že je vprašala, če še letijo skupaj. Dobila je odgovor: nimajo toliko časa in počitnice enega se ne ujemajo s počitnicami drugega. . »Ah,c je vzdihnilo dekle, »mislila som, da nikakor ne morete drugače, da morate biti vsako leto skupaj!« Vsak je opazil Lizabetkino razočaranje. Pospravili so mizo. Odšli eo v drugo sobo. Drug za drugim eo stopili k Maksu in mu zašepetali na uho; »Zdaj ji moraš povedati, kako je z na mit« Lizabetka je veselo vzkliknila: »Moji ljubi očetje, zdaj inoram vsa kega poljubiti! Tako lepega dne še nisem doživela, kar sem bila v zavodu!« In na lepem je vsakega prisrčno objela in poljubila. Petoriea mož je zdaj skoraj obupana gledala drug drugega. Nihče ni imel prednosti. Maks se je odkašljaL Tedaj je Lizabetka vzkliknila: »Zdaj vam inoram nekaj priznati! Pred osmimi dnevi sem se zaročila! Kajpak je tudi letalec, v vojski! Ali g* hočete videti?« Odprla je svojo torbico in potegnila iz nje sliko le- pega, mladega letalskega častnika. Najprej jo jo dala Maksu. Ta se je ugriznil v ustnice in dejal: »Hvala Bogu, da je vsaj letalec!« Drugi štirje so stopili k Maksu in so mu gledali čez rame. Vsi so bdM razočarani in vendar nekako olajšani. Vsak je grenko pogoltnil in napravil rosen obraz. V sobi je bilo na moč tiho. Lizabetka je stopila nazaj. Debelo jo pogledala vseh pet po vrsti, kajti vsi so še zmerom strmeli v sliko u» delali obupane obraze. »Ljubi očetje.« je vzkliknila, »ali niste zadovoljni. Saj je tako dobe# mladenič! Sami ga morate e poznati!« Tot očetov se je spogledalo. Zaglo-duli so lepo deklo, ki jim je bila popolnoma tuja. Kajti ni bila več mala Lizabetka, temveč zrela, hrepeneča ženska. »Mislim, da je najboljše, kar a« je moglo zgoditi!« »Da,« so pritrdili drugi, »najboljše je!« »In zdaj bomo pili šampanjec,« je zaklical Mal«, »in se bomo pri lem spominjali tvoje ljube .mamice in tvojega dragega očka!« »Tako ste dobri, očetje k In spet je vsakega po vrsti objela in poljubila. Petoriea se je spet spogledala. Bilo je, ko da bi so rešili velike nevarnosti, nevarnosti, da bi zaradi te lepe deklice postali med selmj sovražniki I In še enkrat so pritrdili: iDu, tako je najboljše!« 7. nadaljevanje Kofriaj je HaIzginil?... Kdaj?... Okoli enajstih?...« je hlastno vprašal, »V zelenem Fordu?... Ali veste zanesljivo?... «e, kar pomirite ee... Da... Upam... Do svidenja...« Reffold je planil iz pisarne in hotel odhiteti mimo začudene Mra. Jane iz hiše, pa se je iznenada premislil. Prosil je Mrs. Benettovo, naj mu Pripravi kosilo, in ko je v veliki e budnici, ki je bila danes precej polna, mirno in z velikim tekom kosil, je poskušal spraviti v pravo zvezo, kar je pravkar zvedel, in to, kar je *am opazil. Nedvomno so se sovražniki polastili dr. Shipleya, in ne samo temnozeleni Ford, ampak že marsikaj drugega ga je podprlo v prepričanju, da mora biti ugrabljeni zdravnik v tistem avtu, ki je videl komaj pred dobre četrt Ure. Harry je preračunal čas: okoli desetih je bil poklical londonsko številko, in četrt ure nato eo morala od ondod že iziti neka navodila. Okoli enajstih se je potem pripeljal zeleni 8vto po dr. Shipleya in četrt ure pred eno, torej ob času, ki je potreben, da •e pride z dobrim vozilom iz Londona v Newchurch, je zagledal avto v tihi *transki ulici. časovno ee je torej zadeva ujemala skoraj na minuto, in tudi vzročno je našel Reffold razumljivo zvezo: Sbj-P*eva eo poklicali v »Kostanjevo hi-"°< — Harry je vedel, kdo tiči za *e>n — ni pa emel priti tja, da ne bi mogel usodnim koncem Mi Ime r-ia in Stona odkriti zločina in dati Pohoda *a natančno preiskavo. Keifold ee je spomnil tudi včeraj-®niega dne, ko je Thompson po Idi ca 1 zdravnikovo številko, in »i je zdaj lahko razložil, kako so se odigrali vsi dopoldanski dogodki. Pogovoru^ z Webstrom je moral nekdo prisluškovati, in ta človek je takoj poslal avto, "* je ugrabil Shipleva policiji pred nosom. V toliko je bilo Harryju vee jasno, r neoini si je pa razbijal glavo: Kdo Je temni obraz, ki ga je zagledal, ko Je avto zdrvel mimo njega, in ki se je zdel znan? Ni ee ga mogel »pomniti. Po lco6ilu je šel Reffold v svojo ®obo in zapisal nekaj vrstic. Pismo je dal v ovitek in ga spravil v žep. Po-tain je razgrnil na mizi velik zemljevid okolice, sedel dolgo nad njim m si napravil nekaj beležk. Ob treh je šel od. doma, si najel na ipostaja avto in ukazal šoferju, naj vozi mimo »Kostanjeve hiše«, potem pa po cesti proti Bedtontu. Ko je avto hitel mimo ograje, je Harry zagnal pismo, ki ga je imel v žepu. neopazno na vrt. Ob obeh straneh ceste, ki je držala proti Bedfontu, Ro se širili vrtovi, ki eo oskrbovali londonski trg, potem pa njive, pašniki in gozdi. Reffold se je neprestano oziral na levo in desno, toda oparil ni niti ene hiše, ki bi zbudila njegovo pozornost. Naposled je sklenil, da vpraša za nasvet šoferja, ki mora okolieo nedvomno dobro poznati. Na zemljevidu je opaz.il dve poslopji, ki sta stali precej daleč od ceste ta eta ee mu zdeli vredni, da se zanju danima. Šofer je obe poslopji poznat Prvo, kakšnih deset minut od ceste, fe bilo nekoč opekarna, drugo je bilo Pa najmanj tri milje daleč in i« * njem nekoč stanoval neki gozdar. Zdaj dolga leta nihče ni teni stalno pre~ bival. Samo včasih eo ee za kakšno ®<^č vselili delavci, ki pomagali Pri žetvi. IIarry je opekarno pregledal, in reči 8i je moral, da bd le težko slutita za skrivališče. Vendar se je nekaj časa pomudil pri njej in si dobro ogledal vso okolico. . Cesta se je začela počasi dvigati in •e je potem izgubila v goadu, ^ ki je •egal, kakor ee je na zemljevid« -bro videlo, do prvih hiš Jekensftelda. Heflold »i je prižgal pipo, nato je Pa velel šoferju, naj odpelje dalje. Voiilo nista niti četrt ure, ko eta pn-8a do gozda. . Po Šoferjevih besedah je morate biti stara gozdarska koča kakšnega Pol kilometra vetra«, na ja« ob levi strani ceste. Reffold je zato ukazal voz »stavita in je sklenil peš iti do koče. Stopil je med drevje ki bodil med njim po ozki cesti, dokler, m prišel d« goličave, zarasle s praprotjo iti robid jem. Pod drevjem na skrajnem koncu goličave je zagledal od vetra ta vremena precej zdelano kočo. Njena streha, porasla z mahom, je visela nemarno po strani. Po poslopju in njegovi okolici bi moral vsakdo soditi, da eta *apuščeiw, in Harry se je ic izpraševal, ali je pri takšnih okoliščinah Cedilo vee natančneje preiskati. Potem je slučajno pogledal na kolovoz ta odkril nekaj, kar ga je takoj zresnilo. Cesta je bila tu zaradi vloge mehkejša kakor pred gozdom, in iznenada je opazil na njej razločne sledove avtomobilske gume, ki ai jo je bil dopoldne podzavestno tako dobro zapomnil. Avto je bil tu obstal in od ceste so držale velike stopinje čez goličavo do koče. 1 PREPROGA GROZE8 DETEKTIVSKI ROMAN __ Napisal Louis VVelnert-Wllton BmtanisBniRranS Sel je do sredine jase, potem ee je pa obrnil in prav natanko preiekal kraj, kjer je avto obstal. Po nekaj tre-nuliih je vedel, da eta prišla sem dva človeka, da je pa samo eden odšel. Sledovi, ld so kazali proti koči, so bili globoki in neenakomerni, kakor bi bila morala moža, ki sta jih pustila, prenašati nekaj težkega. »Koliko časa boste potrebovali do Londona?« je vprašal Reffold šoferja, ko se je vrnil k avtomobilu. Mož je nekaj časa računal. »Malo manj kakor tri ure, če bom pognal,« je menil. »In koliko bo stalo?« Šofer je od strani pogledal svojega gosta, potem je pa hitro preračunal. >Tri funte, eir.« Harry Reffold je prikimal in skočil v avto. »Dobro, in za vsake četrt, ki jo prihranite, dobite funt več...« Nekaj trenutkov nato je že drvel stari taksi po cesti proti Londonu, kakor bi bil hotel doseči- hitrostni rekord. 10 Luči v ogromni sobi, naspol knjižnici naspol delovni sobi, eo bile tako zastrte, da sta se moža, ki sta sedela v globokih naslanjačih ob kaminu, le slabo videla. »Tak tako!« je menil po dolgem odmoru sivolasi gospod, imel je košate brke in zdrav, odločen obraz. Okoli trdih ust mu je ležal zadovoljen nasmešek in njegova lepo negovana ro ka je neprestano brskala po usnjenih vrečicah, ležečih pred njim na mizici. Stvarce, ki so bile v njih, je sukal med prsti kakor otroci kamenčke. In vselej kadar je padel soj ognja mi njegovo dlan, se je nekaj zaiskrilo. »Res imenitno,« je nadaljeval s pridušenim glasom, ne da bi bil odvrnil pogled od iskrečega se dežja. »Človek bi cele ure sedel tako in se veselil te krasote.« Zdajci je pa z naglo kretnjo izpustil kamne v vrečico. »Smotka mi je ugasnila, Harold, in vaš kozaree je prazen; od presenečenja, ki ste nii ga pripravili, sem kar pozabil, da ste moj gost.« Ponudil je čez mizo človeku, ki je sedel v drugem naslanjaču, roko, in ta mu jo je krepko stisnil . »To naj vas ne boli preveč, sir Wilford. Saj eu sam postrežem, če kdo name pozabi.* Vzravnal ee je in se nasmehnil. »Toda, eaj sem vam povedal, da imam danes še nekaj dela, in pri takem delu mora imeti človek trezno glavo.« Obraz sira Wilforda se je zresnil. »Ne vem, ali je prav, da sem vam to dovolil,« je zamišljeno rekel. »Zdi se mi, da podcenjujete nevarnost, in nikoli sd ne bi mogel odpustiti, če bi se vam kaj primerilo. Opravili ste naravnost mojstrsko delo, ko eo vsi drugi ljudje odpovedali, in dosti hvale sem vam dolžan. Ta uej>eh bi vam moral biti dovolj. Ostalo je le še nepomembno delo, ki bi ga lahko prepustili mojim uradnikom.« * i Mladi mož je pa odločno odkimal. »Motite se, sir Wilford. Ravno narobe je res. To, kar se je doslej zgodilo, je bita postranska reč in otročarija. Sele to, kair nas čaka, bo j>o-gtavitno. Vsaj zame. Vi »te dobili svoje dragulje, jaz pa še nisem odkril tega, kar iščem, če bom pa vse odkril, bo najbrž tudi za vas več vredno, kakor vse dragotine, ki sem vam jih prinesel. Takrat šele me boste lahko pohvalili.« Sir Wilford se je naglo ozrl in pogledal mladega moža. »Ne razumem vas, Harold...« Okoli ustnic Harolda Ruseella je spet zaigral prikupen nasmeh. »Saj me tudi ne morete prav razumeti, sir Wilford, ker doslej nisem bil prav preveč odkrit in zgovoren. Ko sem prišel pred nekaj meseci k vam in vas pTOsiJ, da bi mi v nekem oziru pustili proste roke in me vzeli pod svoje okrilje, sem vam rekel, da bi rad poiskal eamo dragocenosti voj-vodke Trovvbridgeve in gospe Fairfa-xove. Vedel sem. da boste pri tej zadevi, ki je dvignila toliko prahu, zelo popustljivi, in da boste zato nrojo pomoč, naj bo še tako dvomljiva, radi sprejeli Če bi bil takrat govoril o zadevi, bi mi je ležala na srcu, bi se ji bila najbrž smejali in me z bolj ali manj vljudnimi besedami postavili pred vrata.« Siru Wilfordu sc je pokazalo na obrazu nekaj kakor nestrpnost, in Harold je zato pohitel,, da bi njegovo ela-bo voljo pregnal. »Ali ee ejtominjate smrti stotnika Colburna-Caringhtona? Moral bi bil iti v Indijo, pa so ga 29. marca, torej pred šestimi meseci dobili, v pisarni mrtvega.« Sir \V i Hord je malo pom islil, potem je pa prikimal. V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monea m lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA »Vem. Zelo žalostna zadeva. Colburn je bil še precej mlad in ga je čakala sijajna bodočnost. Toda po vsem, kar vem, ga je doletela docela naravna smrt,« je nekoliko hladneje dodal. Harry ga je pomenljivo pogledal. »Sir VVilford, če ima človek šest in trideset let in je zdrav ko riba, kakor je bil moj bratranec, ne gre v pisarno, da bi za pisalno mizo na naraven način nena-une smrti umrl. V to naravno smrt vz!>ic vsem zagotovilom zdravnikov nikoli nisem verjel, ampak sem vedel že od prvega trenutka, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. Z Atteejeni sem zajtrkoval dobro uro pred njegovo smrtjo, in pri tem mi je v veliki razburjenosti namignil, da je pravkar dobil v roke dokuaneiile, ki ■bodo nekaj pomeiubn'h osebnosti v vojski in upravi, pa tudi drugih ljudi, zelo hudo kompromitirali. Te listine so bile v debelem sinjem ovitku, naslovljenem na Carringhtona, in slučajno sem na ovitku zagledal prav opazen barvast madež. Tega ovitka pa niso našli ne pri Oolburnu ne v njegovi pisalni mnii. Ko sem to ugotovil, nisem prav nič več dvomH, da morata biti Atleejeva «i»rt in izguba nevarnih Mstin v prav tesni zveza.« ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svoj ste v zelišč, odnosno >H o r s a n čaja«, mešanice posebnih zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. \V. Pearsona, Sefa zdravnika v Bengaliji (Angl. Indija). Po dolgoletnih izkustvih je določena vrednost »Her M* ia ja«, in aicer * nedvomnim uspehom S pri boleznih: pri poapnenju arterij, pri bolezni krvnega obtoka, ienskih boleznih, med menstruacijo (mesečnim perilom), pri migreni, revmatizmu, boleznih ledvio in jeter, motnjah v ielod-cu, pri zastrupljen ju, zapeki, protinu, črevesnih boleznih, hemoroidih, pri tploinem tn prenaglem debelenju, zoper zgago. — >H«rsaniajo posrečilo, dokler mi ni dal rop dragotin pri gospe Fair-foxovi nekaj migljajev.« Sir Wilford je z velikim zanimanjem sledil mirnim, jasnim izvajanjem mladega moža. »K meni bi bili morali priti v službo, Harold. če vas ta stvar tako zanima,« mu je segel v besedo. »Že nedavno sem vam to predlagal, čeprav takrat še nisem vedel, da kažete nenavadne sposobnosti za naše delo. Po vsem, kar ste mi vi zdaj povedali, se mi zdi zadeva verjetna. Vem, da niste sanjač. Torej, kaj ste našli?...« Mladi mož je pobobnal e prsti po mizi in se nasmehnil. »Košček sinjega papirja,« je mimo dejal, J-kj so ga vaši ljudje- našli po vlomu pri Mre. Fairfaxovl, pa niso vedeli z njim kaj početi. Mene je spravil ta papir na dolgo iskano sled, ker je bil kos tistega ovitka, ki sem ga videl .pri Atleeju. Na njem ie bil še del naslova in barvni madež, ld sem si ga takrat zapomnil.« Osivela glava ee je sklonila naprej in dvoje ostrih oči se je vprašujoče uprlo v Ruseella. »To naj torej pomeni?...« »...da eo imeli tisti, ki so ukradli dragocenosti Mre. Fairfaxove, tudi nekakšno zvezo z nenadno smrtjo mojega bratranca, sir « je Harold dopolnil Wilfordove besede. »Zato sem se oprijel te eledi in — priznati mi boste morali — s precej lepim uspehom. Seveda mi je pri tem precej- pomagal slučaj, toda tudi brez njega bi bil svoje delo opravil, čeprav morda nekoliko pozneje in na drugačen način.« Sir \Viiford je oživel. »In kaj ste žfc odkrili v oni drugi zadevi?« je hlastno vprašal mladega moža. »Samo toliko, da sem z zanesljivostjo na pravi sledi,« je odvrnil Harold in njegov obraz je izdajal, da s tem še ni posebno zadovoljen. »Sicer pa imam še dovolj časa, in upam, da mi bodo včerajšnji dogodki v »Kostanjevi hoši« pomagali dalje, čeprav ta trenutek še ne razločim prav dobro veeh zvez. Pri tej zgodbi je marsikaj, kar bi mi labko štreno zmešalo, toda prepričan sem, da so eamo majhne oko-Kšeine, ki jim bom že še prišel na sled.« Sivolasi gospod je zagnal ogorek smotke v kaanin in z mladostno prožnostjo plaa»l kvišku. »Bodite pametni, Harold,« je menil in začel hoditi z dolgimi koraki po sobi, »pustite me, da še jaz zagrabim. Kadar bomo imeli ptičke v rokah, jih bomo Ee priseli, da bodo izpregovori-li.« Okoli trdih ust se je pokazal čuden nasmešek. »Imam nekaj ljudi, ki ee na to razumejo...« Mladi mož je odmahnil z roko. »Zdaj je še prezgodaj, sir. Če bi zdaj zagrabili, bi bilo prav tako, kakor če M hoteli starega lisjaka za uše-ea privleči i* njegove luknje. Kakšen uhelj bi vam morda oetal v. rokah, li«iak bi se vam pa izmaknil. Ljudje, ki "bi vam jih laliko danes izročil, bo samo podrejeno orodje, in celo vaši Specialisti bi moglii komaj kaj pomembnega »z njih izviti, ker sami ne vedo ničesar aK pa vsaj ne dosti. Glave moralno dobiti, sir Wilford, če hočete, da bo zadeva prav urejena, in teh doelej ie ne poznam. Toda nekega dne, in to bo prav kmalu, vam jih boiq lahko imenoval, kakor sem vam danes prinesel dragulje .Potem bodo vaši ljudp; labko opravili listo, kar bo Se ostalo.^ Harold RusseH je stal razkoračen, ves nasmejan pred sivolasim gospodom, ki mu je molil roko. »Naj bo pa po vaši volji. Toda ne pozabite signala,« se je potem na lepem spomnil. »Vsaj malo me morate pomiriti...« Mladi mož je stienil ponudeno desnico. »En dolg in trije kratki žvižgi,« je dejal, »da. Hvala vam, sir Wilford.< Stresel je levo roko in iznenada jo držal med preti majhno piščalko. »Kakor vidite, eem zmerom pripravljen...« Sir WiHosd ee je suho nasmehnil. »Vranji fant ste, Harold.« Harold Rueeell je bil že pri vratih, ko ga je sivolasi goapod še enkrat poklical. »In kaj je z dvanajstimi tisočaki, ki el e mi jih izročili? Ali so tudi del plena?« Harold je nekaj časa premišljal. »Ne,« je dejal potem, saasebna tast eo Samo iz previdnosti sem jih vzel s seboj, in mislim, da eem prav storil. Prosim vas pa, da začasno ta zne-> sek spravite.« Ko je mladi mož hitel po širokih stopnicah velikega poslopja, je sivolasi gospod pograbil telefon, ki je stal na ogromni, z debelimi šopi aktov po-kriti pisalni mizi. »Polkovnik Jeffries?... Obnovite takoj ukaz vsem policistom zastran signala: en dolg in trije kratki žvižgi. Ta signal je nad vee važen, in vaši ljudje jo imajo ucvreti, kakor bi jim šlo za življenje, kadar ga zaslišijo, če bodo prišli o pravem času, bom znal to upoštevati, če pridejo pa prepozno« — glas sira Wi'lforda je zvenel kratko, trdo in odsekano — »bom poslal krivca k vragu. Osebno ste mi odgovorni, polkovnik Jeffries, da vsi policisti to zvedo... Hvala...« Harold Russell še ni hodil pet minut, ko eo že vsi policisti v London« vedeli, da en dolg in trije kratki žvižgi zanje vražje dosti pomenijo. Za sončnim jesenskim dnevom je prišel vlažen, vetroven večer. Iz goste, rumenkaste megle, pokrivajočo londonske ceste, je začelo po malem deževati. V majhni stranski utMca Nordhunvber-landske ceste je stal že dobro uro velik avto z zastrtimi žarometi. Možak m krmilom je bil prav tako črn kakor tema, ki ga je oblajala. Nekaj minut po deveti uri je švignila iz teme k avtomobilu velika, zagrnjena senca. »Naprej, Bob!« Tiho je zabrnel motor, mogočni žarometi so se zasvetili in avto je od-divel z besno naglico po londonskih cestah proti jugozahodu. 11 Sam Diekeon, ki 60 mu bili prijatelji nadeli ime »opica«, je moral popiti polno steklenico navadnega, a močnega whiskyja, da je prišel spet v staro ravnotežje, ki ga je bil izgubil zaradi ne všečne pustolovščine pretekle noči. Kar je dobil udarec na ploščati nos, mu je šumelo po glavi kakor v panju, in v einje zeleni buški med očmi je včasih začutil boleč sunek,, da ga je za »kom i nalo po hrbtu. Razbijal je z debelo, mogočno šapo po nrizo in njegove zahrbtne oči med zateklimi vekami eo iskale nevidnega človeka, ki bi nad njim stresle svojo neizmerno togoto. Toda Mr Thompsona ki je eede\ njemu nasproti, se ni smel lotiti, ker je bil njegov predstojnik in ker se je bal njegove moči, v z lic svoji mogočni roki. Sam ei je sicer domišljal, da j« spreten, nevaren zločinec, toda podzavestno občutje mu je vendar pravilo, da mora biti Mr. Thompson eden tistih velikih, ki so proti njim tudi najhujši zločinci samo otroci. Zato mu je doslej sledil in ga ubogal kakor boječ pes, in samo v pretekli noči, ko jo je tako izkupil, se je liotel upreti. Tedaj ga je pa Thompson tako čudno pogledal, da je začutil mravljince na hrbtu, in krepke kletvice so se n« zadušale v nerazumljivem renčanju. Dalje prihodnja. VSAK ITEBEMI DRIIGft ijjjM \S CT~~' V J' ’ ■ _= ./ .-r—— . SSŠ ■ Zadeva Tamanoi Nadaljevanje e 9. strani da ; to.sk uš h nekdo z večini močmi priti iz teme navzgor. Gospod Gamanava se je spet pokazal v mesečini, najprej njegova glava, potem njegovo telo, ki je s presenetljivo naglico zlezlo na ograjo. Ko je Gamanava stal spet na cesti, -to njegova kolena še močneje drgetala kakor prej. Komaj je dihal. Obleko je imel uroaaano. Njegov obraz je bil siv in spačen, kratki brki so se imi namnšiM. V njegovih, črnih, pošev-nih očeh se je lesketal strah. Kolikor hitro je mogel, je odhitel nazaj po cesti, po kateri je bil prišei- Kibura San ima lepo priložnost Na policijski postaji »Tamanoi 3« je imel stražnik Kibura dežurno službo. Sedel je pri mizi in se vadil lepopisje. Bil je Se mlad mož, komaj nekaj nad dvajset let. V rala so bila odiprta, da je lahko videl, kaj se dogaja na cestnem križišču, ne da bi mu bilo treba zaradi tega vstajati. Nič se ni dogajalo. Razen prepira med prodajalcem fižola Umaido, ki je bil znan pijanec in razgrajač, in nekim mornarjem, ki ni poznal okolice — prepira je bilo takoj konec, ko se je med vrati pokazala sinja uniforma, — se ni vso noč zgodilo ničesar, kar bi bilo zmotilo Kiburo pri lepopisuih vajah. Glavo je držal postrani proti levi, jezik je potisnil med ustnice in njegovo pero je neutrudno praskalo po papirju. Kibura San je bil s strašno resnostjo pri svojem učenju. Če se mu bo posrečilo doseči večjo popolnost v lepopisju, se utegne zgoditi, da bo naslednje leto predlagan za povišanje in da bo naposled dobil tako željno pričakovani podčastniški naši v na rokav sinjega suknjiča. Če bi se mu le posrečilo najti v bližnjem ča&u še kakšno priložnost, da se osebno izkaže! Kibura je že požgal brez števila žrtvenih eveč v svetišču s ponižno željo, da bi se mu takšna priložnost ponudila. Bil je prepričan, da bo njegova srčna želj« kmalu izpolnjena. V tein trenutku je planila ta priložnost skozi vrata njegove stražnice. Stražnik Kibura je žal ni spoznal. S priložnostmi je pač tako, da jih človek navadno spozna šele takrat, ko so že davno mimo. Mladi publicist torej ni videl velike priložnosti, ampak debelega, sopihajočega, prepotenega in zelo umazanega moža. Njegove roke so bile pokrite z debelo plastjo ilovice in tudi njegova obleka je bita od nje vsa trda. Kibura San je sovražil umazanost. Sovražil je tudi brezobzirnost, In ta možak oi bil samo umazan, ampak tudi zelo razburjen in nevljuden. Planil je skozi vrata, ne da b: se bil priklonil in ne da bi bil vprašal za dovoljenje. S svojo nevljudnostjo je šel tako daleč, da je začel govoriti, še preden ga je mogel Kibura pozdraviti in ga vprašati, kaj želi. Kibura je napravil strog uraden, neprijazen obraz in se je že odločno pripravit, da bo slabo vzgojenega moža pozval k redu. Tega pa ni utegnil. Že po prvih stavkih, ki jih je umazani gospod izbljuval iz sebe kakor vodomet, je pozabil vso jezo in ogorčenje. To, kar mu je možak povedat, je bilo neverjetno in neprijetno hkratu. Slišal je zgodbo, kakršne še ni spoznal, kar je bal v službi I Častitljiva resnost na Kiburovem obrazu se je umaknita nekakšnemu izrazu zmede in negotovosti. Moral je nekaj storiti, toda kaj? Moral se je odločiti in nekaj začeti v položaju, ki nanj m hil pripravljen! Policist Kibura San je bil razburjen. V duhu je pomislil na uradne predpise za policijske uradnike — vse je znal na nainet — in iskal vročično paragraf, ki bi ga v trenutnem položaju lahko uporabil. Našel ga je! Pod poglavjem »Zasliševanje prič« je bilo rečeno: »Priče je treba najprej vprašati po imenu, staroeti, poklicu, stanovanju to zvezah z obtožencem ali oškodovancem.« Tode bo pravo! Možak je prišel nekaj naznanit in je torej priča. Treba ga je vprašata po staroeti, poklicu in stanovanju. Kibura je vzel zapisnik iz predala, pograbil pero to začel pričo vestno izpraševati. To zasliševanje se je zaradi razburjenosti gospoda Gamanave, ki je uradni postopek neprestano prekinjal z nestvarnimi pripombama, precej zavleklo. Zlasti vprašanje o morebitnih zvezah prič z obtožencem ali oškodovancem je delalo Kiburi dosti težav. Toda čez dobre pol ure je bilo le vse zapisano, po vrsti in z lepo razločno pisavo, ki ji višji gospodje pač ne bodo mogli ničesar očitati. Stražnik Kibura je bil zdaj že boljše volje. »Kaj ste torej našli v kotlini?« je še enkrat vprašal. »Glavo, — človeško glavo!« je vzkliknil gospod Gamanava. Njegove oči so bile otrplo izbuljene to so s tako grozo strmele v Kiburov hrbet, da se je »tražnik preplašen obrnil, ker je mislil, da je glava mrtvega človeka za njim. »Ali ne mislite ničesar storiti, da bi morilca ujeli?« Gamanavi se je lomil glas. Krilil je z umazanimi rokami pred stražnikovim obrazom. »Morda sta še prav blizu!« Tedaj je Kiburo prešinilo nekaj kakor električna iskra. Morilca! Seveda, prijeti ju je treba — zasledovati ju je treba... Snel je telefonsko slušalo. Čez nekaj sekund se je oglasila centrala. S krilatimi besedami je Kibura sporočil to, kar je pravkar zvedel. Da je nekdo od krit odrezano moško glavo in da sta oba morilca najbrž še v Tamanoju. Dva nenavadno velika moža v kimonih in z mehkimi evropskimi čevlji... Policijsko predsedstvo v Tokiju ima v širni sobi velik načrt mesta. Na tem načrtu je dosti okroglih pik, zarisanih s črnim tušem. Ves naort je lemtio pokrit s temi pikami. Največ jih je ob cestnih križiščih in po trgih. Vsaka pika pomeni leseno kolibo. V vsaki kolibi sedi policist. Vsak policist ima pred seboj na mizi telefonski aparat. Nekaj minut po sporočilu stražnika Kibure je zazvenel telefon v vseh policijskih kolibah Tokija. Umor! Treba je. ujeti dva velika moška v japonski obleki, a z evropskimi čevlji. Takoj! Na stotine policistov se je potem zastrmelo iz 6vojih kolib v mračno, mesečno pomladno noč. Druge stotine so začele križariti po cestah in paziti. Vsakega človeka so si ogledale. Avtomobili, polni stražnikov, so se s tulečimi sirenami pognali proti Tamanoju Na vsaki postaji so se iznenada pokazali neznanci, ki so vse potnike premerila od glave do nog. Umor v Tokiju je velika redkost. Kmalu po alarmu je poklical policist Ivao s postaje »Tamanoi 2« centralo. Njegova koliba je bila le nekaj minut od tiste, kjer je gospodoval Ki-bnra San. Sporočil je, da je videl dva velika moža v kimonih in čevljih, kako sta šla mimo njegove stražnice. To je bilo natanko pet minut pred alarmom Če bi bil Kibura pet minut prej sporočil na policijo, kaj je zvedel, bi bili morilca prijeli. Tako ju pa ni- so dobili. Stražnik Ivao je bil {»slednji, ki ju je videl. Policist Kibura ni bil povišan. S trenutkom, ko je debeli gospod Gamanava planil v stražnikovo kolibo, da bi sporočil, kaj je našel v kotlini, je mrtva glava odločila usodo raznih ljudi To so bili ljudje, ki po večini niso vedeli drug za drugega to ki do tiste ure niti slutili niso, da bi utegnila zrasti v kotlini ob cesti proti Tamanoju usoda, ki jih bo pograbila in zagnala s tira življenja, kakor meče orkan lahke strehe japonskih hiš po zraku. Nič še ni kaaalo, kakšne pisane to nepričakovane posledice bo imela najdba Gamanave Sane. Šele med potekom dogodkov se je pokazalo, da je skoraj. vsakdo, kdor je prišel v zvezo z glavo v Tamanoju, postal žrtev vrtinca, ki je mnogim pomenil smrt ta uničenje, nekaterim pa tudi nepričakovano srečo. Prva žrtev glave v Tamanoju je bil stražnik Kibura. Ukor. ki ga je dobil zaradi premajhne duševne prisotnosti, si je vzel tako k srcu, da je prosil za odpust iz policijske službe in se priglasil za vojni pohod v Mandžurijo. Nikoli ni sprožil puške. Iz bolnišnice v Mukdenu je dobil njegov oče obvestilo, da je sin umrl za pljučnico. Druga žrtev je moral postati policijski nadzornik Hidekihi. Nadzornik Hidekihi, vodja kriminalnega oddelka na policijskem predstoj-ništvu v Tokiju, je prevzel v tisti mlačni, mesečni pomladni noči službo namesto nekega bolnega tovariša. To je bilo v noči od 7. do 8. marca 1932. Hidekihi je sedel za svojo široko pisalno mi/o. Sezul si je nerodne čevlje, ki se jih še zmerom ni mogel prav navaditi, in zvil noge na stolu. Tako je ugodneje sedel. Ni se mu bilo treba brigati za hlačne robove, ker njihove hlače že dolgo niso bile zlikane. Nagibal se je nad listom »Tokio — Niši — N'ši«. Prav tedaj je bral o veliki suši na severu. »Suša je v najbolj prizadetih krajih tako huda, da se doc-ili družin že več dni ni moglo kopati,« je poročal dnevnik iz Jamagate. Hidekihi je v skrbeh zmajeval z glavo to prelistaval dnevnik. Potem mu je obrtal pogled na dolgem poročilu o čudnem zločinu, ki je že precej dni zbujal zanimanje ameriške celine in držal ljudi v napetosti. Izsiljevalci so nekemu slavnemu Američanu ugrabili otroka. Nadzornik Iliidekihi je že l>o-goslo bral ime moža, ki so mu otroka ugrabili. Bil je rekordni letalec in imenoval se je Charles Lindbergh. Kakor vselej, kadar je bral kriminalna poročila iz zapadnih dežel, je čutil nadzornik Hidekihi nekakšno presenečenje in gnus. Ta neskončna poročila o umorih, roparskih napadih, tatvinah in goljufijah so zmerom iz-nova zbujala v njem prepričanje, da morajo biti beli hudiči sami barbari,-ljudje na nižji kulturni stopnji, ki se še niso naučili, kako je treba krotiti zverinske nagone. (Dalje prihodnjič) Radio Ljubljana od 16. do 22. febr. 1939. ČETRTKE 18. FEBRUARJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 18.00: Zbor mestne ženske realne gimnazije poje s spremljevanjem radijskega orkestra 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Trebušmk na potovanju 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Lahka glasba. Konec ob 23. uri. PETEK 17. FEBRUARJA 11.00: Sorska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00; Napovedi 13.20: Kon- cert slovenske glasbe 14.00: Napovedi 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Kotiček SPD 20.00: Citraški dueti 20.40: Iz opernega carstva 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. SOBOTA 18. FEBRUARJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.30: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Beseda k prazniku 20.00 O zunanji politiki 20.30: Vesel živalski krog 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA 19. FEBRUARJA 8.00: Šramel »Štirje fantje« 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Venski govor 10,00: Koncert pevskega zbora »Borut« iz Goto vel j 10.30: Radijski orkester 12.00: »Veseli godci« 13.00: Napovedi, poročila 13.20: Grafični kvintet, vmes plošče 17.00: Kmet. ura 17.30: Lumpacij Vagabund 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Narodne v venčkih 21.30: Duet harmonik 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Nadaljevanje dueta harmonik in Trboveljskega jazz-kvarteta. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 20. FEBRUARJA 12.00: Šornov Šramel 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Zdravstvena ura 18.20: Plošče 18.40: Melodije Paglovčeve pesmarice 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20.00: Slovenske narodne s spremljevanjem harmonike 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. „AGA“ za masažo: z uspehom rani vsaka družina! Revmatizem'išias, trganje, zobobol, prehlaienie itd. odstranjuje z uspehom „AGA“ za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim extraktom. Par kapljic .A G A* na sladkorju ali vodi Vam popravi nepriieten okus in slabost. Za nego ust, grla, pri trganiu itd. uporabljale „AGA‘ za masažo .-„ A G A* za masažo-naj bo zato v vsaki družini. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12’—, kier je ni, pošljite znesek din 12'— pa Vam jo pošlje Samoprsdaja za dravsko banovino DOLINŠEK Vitomir, Celje Zahtevajle „EGfl“ la masažo! Zahtevajte ..fiGB-' ia masažo. TOREK 21. FEBRUARJA 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.45; Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Akademski pevski kvintet 14.00: Napovedi 18.00: Pester spored radijskega orkestra 18.40: O anekdotah 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Plošče 20.00: Štiri zgodbe o snubačih in svatih 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 24. uri. SREDA 22. FEBRUARJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Salonski kvartet 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.40: Selitveni pojavi pri slovenski industriji 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. Konec ob 23. uri. Plačajte naročnino! Poceni boste kupovali •«a kar pot/»tuj*!«, «ko i«Mavat^ naš brezplačni katalog w Cena naših malih oglasov so zmerne in času primerne! TRTA. Cepljenke najplemenitejših vrs! ter zaliče I in korenike Kober 5BB, teleki 6B, | Riparia in Chasselas, vse zajamčeno | čislo in prvovrstno, dobavijo: Prvi iugoslavenski loznjaci, Daruvar. | Zahtevajte cenike. POZOR GOSPODINJE! Naiceneie ste postreženi s KURIVOM prI tvrdk. RUDOLF VELEPIČ trgovina 8 kurivom LiUSUANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27-03 Ravno tam se dobilo popolnoma nove plošče svetovno znane znamke HOMOCORD CENA DIN 15-- 55 Premog — keks drva — ogife — tikalit dobite po zmernih cenah pri RESMAN LOJZE, Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) St. 21 Telefon 33-53 Za vsako priliko naiboiiSe In naicenejSe Hubertuse, površnike, perilo in vsa oblačila nudi Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Fl». P. ZAJEC IZPRftJAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul. O pri frančiškanskem mostu vsakovrstna otaia. tialjnog.edl, toplomeri, barometri, hfcromelri, itd. Vemo ubira ur, zlainn e m moram. Samo kVLtitetna optika! Cenik- brezplačno; TEMPO — TEMPO! Pridnim in sposobnim zastopnikom v vseh srezih države nudimo priliko dobrega in trajnega zaslužka. NaSe geslo je: za dobro delo — dobro plačilo. Javite se takoj na Jugo-Patent, Ljubljana. Novela ^Družinskega tednika” Nova moč Napisal Ernst Hermann Pichnow Z utrujeno kretnjo je zaprl knjigovodja Klenim vrata za seboj. lastnik podjetja Classen mu je sporočil nekaj, kar v notranjosti starega gosp.ida ni na&lo odziva. »Tako ne gre več dalje, Klenim,« je dejal Olassen, prijazno, dobrodušno m obzirno. »Vi in Klinge sta * delom preobložena in pisalni stroj tri r.a vaju! Tja kratko in malo spada mlada, sveža ženska moč k V tridesetih letih ni nikoM ugovarjal svojemu predstojniku, a •Mlaj je knjigovodja premišljeval, da vse ?o ni prav. Mlada, sveža moč?... Torej star je postal, izrabljen jn zdaj bo prišla mlada dama Kajpak jo trii« vse to naperjeno le proti njemu, ki ni nikoli ničesar ostal dolžan, neutrudljiv® in Slez preš tanka j« izvrševal svojo dolžnost, a na lepem je postal prestari Mlado, novo življenje ga bo poteptalo in ker ga ravna niso hoteli odpustiti, so nastavili novo mod, ld mu bo počasi iztrgala knjigo i« rok, dokler lepega dne sam ne bo utrujen spoznal: Ne, nič več ne gre... in bo krenil z velike ceste tostranstva... prestar... zavržen...! In v knjigovodji Klemmu je na lepem vzplamtelo nekaj kljubovalnega in mu je v enolični vsakdanjosti postalo tuje. V porajajoči se samozavesti se je ujezil: »Tako daleč se ne dam, ne, rajši grem sam! Bom že naSel kje kakšno mesto, a tukaj ne ostanem, de bo prišla kakšna mlada stva