, '
hh
G|-Asi
Lo DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA
Številka 28- Leto XXII - 2. julij 1983
Nbj
'SEDNIK RS ZSS MARJAN OROŽEN POSEBEJ ZA ISKRO
PSEBNE DOHODKE LAHKO OVEČAMO LE Z VEČJO
tiOlZVODNJO
Pred našim praznikom, dnevom borca in Iskre smo naprosili Predsednika republiScega sveta Zveze sindikatov Slovenije Maijana krožna za krajši razgovor. Predsednik Orožen se je rad odzval naši y. Pf°Ni.
porast cen in življenjskih ^ fesn V prv* Pplovici letošnjega leta ‘ Sfj ogrozil uresničevanje do-I Politike na področju oseb-a°dkov. Že zdaj beležimo večji it(lv^realnih osebnih dohodkov od Do y .oih v resoluciji. Menimo, da itj/ te$a smislu že prišli do tiste Hio • .iočke, preko katere ne tuj. rti naprej. Kaj v tem smislu ® predlaga sindikat?
^Ite '*e’ smo do kritične jo W Preko katere ne bi mogli več ir,je"i1 °da zdaj postavljamo vpra-le|0y . aj storiti in kako delovati.
P bi morali v dveh smereh: y ltet| 0bstqječi instrumentarij, s iv J Po Sloveniji usmerjamo deli-^ bodka in osebnih dohodkov, bi .;<iiivnnfkoliko spremeniti in dopol-S 1 pednjih točkah:
dst/1 °rab ni dati večji maneverski ije r^dstim, ki izvažajo in dosegajo
k c?sPehe in višjo pr P" 5iž\'3SJatl'a’ boljše dela
roduktivnost ii>y rrt,va! uuijse ueiajo in boljše jIm^Jo. Le-ti ne bi smeli v K;Flitev k .mase osebnih dohodkov za i^hn; * tako omejeni, kot so bili itj) ,s sedanjimi določbami. Ta ^/Itu b® le že pripravljen. V predsed-itjJvPobliškega sveta zveze sindika-Ih. 0 0 njem razpravljali in ga dali v
i^Pniza,
■$v	~~
i?
$
eijah zveze sindikatov. Te
Marjan Orožen.
razprave bi morale biti zaključene do konca meseca, tako da bi odbor podpisnikov lahko spremembe akceptiral in te spremembe naj bi potem veljale od 1. 7. dalje. Razumljivo pa je, da se nanašajo na delitev v letu 1983.
Pri vsem tem ostajamo znotraj globalov, ki so bili opredeljeni z družbeno-ekonomsko resolucijo o izpolnjevanju petletnega plana v letu 1983.
2. Tu gre za vprašanje vzrokov, zakaj so osebni dohodki nizki, oz.
^OQi
proslave dneva Iskre,
2orca
" 10.00 Godba na pihala iz Medvod igra na prireditvenem prostoru
Program:
Cr!kob1°- uri: p-naconala - APZ Tone Tomšič
Ovni govor direktorja Iskre — Centra za elektrooptiko Marka Štularja S|aTTavni govor Anke Tominšek, predsednice Skupščine občine Ljubljana-Šiška Ap? TStn' govornik — predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj C'°ne Tomšič (2 pesmi)
Ojjj ^ odhoda delegacije borcev SOZD Iskra k spominski plošči na Domu Pr^j v vasi Sora, kamor bodo položili venec
bedsta n'k ^^vskega sveta SOZD Iskra Jože Čebela izroči nagrade Iskre tavni*< nagrajencev Jože Perdan se v imenu nagrajencev zahvali l%B^Vn° P'srT|o predsedstvu SFRJ (prebere Bojan Vidmar, predsednik mladine D6|^_ če n t ra za elektrooptiko)
mladine Iskre — Center za elektrooptiko preda prehodno zastavo Iskre APz y i' niladine Iskre Commerce, ki bo organizator dneva Iskre leta 1984 I^Oo °ne Tomšič (2 pesmi)
^ zabavnega programa
zakaj z njimi zaostajamo, ali zakaj realno padajo. Tu gre za dve stvari: po eni strani je jasno, da mase osebnih dohodkov ali razpoložljivih sredstev za delitev ne bomo povečali z nobenim spreminjanjem raznih aktov, predpisov, zakonov itd. Obseg razpoložljivih sredstev, tudi za osebne
dohodke, se lahko poveča le z večjo
torej
V Sloveniji moramo začeti ugotavljati, zakaj so nekatere organizacije ta».o maiO akutnuLtiv,.e m /.aicaj cela vrsta organizacij ni sposobna zagotoviti osebnih dohodkov, ki bi bili vsaj približno takšni, kot jih pogoji življenja pri nas zahtevajo.
Po podatkih imamo v Sloveniji veliko število delavcev, ki dobivajo osebni dohodek izpod milijona starih dinarjev. Naša orientacija je usmerjena v akcijo, da se število teh z najnižjimi osebnimi dohodki v perspektivi zmanjšuje; vendar kako — ne tako da se gremo uravnilovko, s tem da poberemo drugim zato, da jim povišamo osebni dohodek, ampak tako, da z boljšim gospodarjenjem, boljšim delom, boljšo organizacijo dela pridemo do ustreznega večjega dohodka. Zato tudi danes v organizacijah združenega dela vedno bolj postavljamo vprašanje, koliko pozornosti sploh posvečamo razvoju služb, ki bi lahko bistveno vplivale na izboljšavo organizacije dela, inovacije in vse tiste dejavnike, ki lahko v kvalitativnem smislu vplivajo na ekonomsko stanje delovne organizacije.
V	zvezi z najnižjimi osebnimi dohodki pa moram reči še to, da tudi teh osebnih dohodkov ne more nihče prejemati nezasluženo, to pomeni brez boljših rezultatov dela. Tukaj moramo pogledati, zakaj tudi posamezni delavci, ki bi očitno lahko v organizaciji združenega dela dosegli višji OD, za to niso zainteresirani. Načelo velja, da osebni dohodek mora biti z delom zaslužen, drugače do njega nismo upravičeni.
V	sindikatm menimo, da bi se bilo tam, kjer organizacija ni sposobna zagotoviti solidnih osebnih dohodkov, potrebno pogovoriti o možnosti likvidacije take organizacije, spremembi dela, spremembi programa, kakor pa životariti na nizki akumulativnosti in nizkih OD.
2. Celotna Iskra kljub vsem znanim gospodarskim težavam, vseeno še kar uspešno pluje po razburkanih valovih trenutnega gospodarskega položaja. V njej tudi sindikati dokaj uspešno opravljajo svojo pomembno in odgovorno družbeno-politično nalogo. Kako ocenjujete delo sindikatov v velikih sistemih (SOZD, in še posebej v Iskri)?
,,V zvezi sindikatov in jaz osebno smatram, da so veliki sistemi za ves gospodarski razvoj izredno pomembni, ne samo zato, ker nam lahko zagotavljajo organizirano velikoserij-sko in izvozno usmerjeno proizvodnjo, ampak tudi zato, ker so v naših pogojih edini lahko nosilci razvoja. Tisti, ki so sposobni več, kot pa razdrobljeno gospodarstvo vlagati v raziskave, v inovacije, skratka v iskanje novega. In Iskra takšna je. V tem smislu je izredno dobra in koristna orientacija Iskre, ki meni, da bi kooperacije z drobnim gospodarstvom lahko se povečale proizvodnjo, izvoz ali pa s takšno obliko proizvodnje zagotovile tiste proizvode ali sestavne dele, ki smo jih do zdaj morali uvažati.
V	organizacijah s tako pomembno funkcijo je seveda izredno pomembno tudi, kako je organiziran sindikat in kako deluje. Vloga sindikata v velikem sistemu je dvojna, in sicer, da preko koordinacijskih odborov zagotavlja, da člani sindikata delavci v posameznih organizacijah upjamejo skupni interes dela vseh delavcev sestavljene organizacije združenega dela in pa da bi vsi delavci dojeli celoto problemov reprodukcije, kar pomeni ne samo probleme v delitveni sferi, ampak predvsem probleme v sferi pridobi-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Letošnji Iskrini nagrajenci
Jože Perdan, DO Električna ročna orodja
Nagrada Iskre 1983 za dolgoletno ustvarjalno delo na področju organizacije v neposredni proizvodnji in za izjemen prispevek k povečanju produktivnosti dala
Jože Perdan je zaposlen v Iskri že od njene ustanovitve leta 1946. V začetku je opravljal dela mojstra, od leta 1975 dalje pa je vodja delavnic. Je eden izmed tistih delavcev, ki so s svojimi izkušnjami, pobudami in neumornim delom takoj po osvoboditvi oblikovali pot današnji proizvodnji.
S svojim osebnim zgledom je nenehno vzpodbujal delavce k novim akcijam in jim krepil zaupanje v lastne moči in sposobnosti. S svojo vsestransko aktivnostjo in trdim delom je dober zgled mlajšim delavcem, na katere je pt ena šal svoje bogate izkušnje in znanje tako, da danes mnogi od njih uspešno delajo v Iskri. Dve mandatni dobi je deloval v delavskem svetu DO Iskra — Elektromehanlka, sedem let je bil član disciplinske komisije, več let je deloval v komisiji za obratno škodo, dve leti je bil namestnik predsednika v Upravnem odboru Iskre, bil pa je tudi predsednik volilne komisije. Izredno jo aktiven tudi na kulturnem področju, predvsem v pevskem zboru Stražišče, že od ustanovitve pa je član pevskega zbora Iskra in je bil tudi predsednik zbora. Za dolgoletno sodelovanje v pevskih zborih je poleg drugih priznanj prejel letos malo Prešernovo plaketo. Aktivno sodeluje tudi v krajevni skupnosti in na področju gasilske dejavnosti .
Jože Perdan je vseh svojih 37 let dela ostal zvest proizvodnji in je bil za svoje delo leta 1966 odlikovan z medaljo dela. Vseskozi je v svojem okolju izredno priljubljen in je postal simbol pravilnega odnosa do sodelavcev, dela In delovnih sredstev.
Videl sem, da zares ni pričakoval tako visokega priznanja Iskre. In vendar, kot delavec, ki je bil 37 let nepretrgoma zaposlen v Iskri, je to visoko nagrado vsekakor zaslužil.
Sediva pri njemu doma v Stražišču, v hiši, ki jo je nenehno predeloval in dodeloval, opremljal z ljubeznijo in jo okusno v notranjščini skoraj vso „oblekel“ v les. Vse v njegovem domu je natančno urejeno, dodelano do podrobnosti in jasno kaže, da je takšen tudi njegov gospodar. Natančen, vesten, odgovoren-resničen delavec, kakršnih si samo lahko želimo.
Pripoveduje o svoji življenjski poti neposredno, brez olepšav. Prihodnje leto jih bo dopolnil šestdeset, vendar jih še zdaleč ne kaže, spet potrditev, da samo delo, nenehno in ustvarjalno, ohranja človeka telesno in duševno pri močeh. Rodil se je sicer očetu delavcu v Šenčurju pri Kranju, toda že od leta 1930 dalje nepretrgoma živi v Stražišču, ki je iz nekdanjega kranjskega predmestja danes postalo že sestavni del mesta. Po končani osemletki je šel v uk za graverja v Jugočeško, vendar mu je šolanje prekinila vojna. Moral se je prekvalificirati za urejevalca tekočih trakov, po vojni pa je še opravil tečaje za strojnega ključavničarja. Potem se je 1946 leta zaposlil v Iskri, delal najprej v vrtalnici, zadnja leta pa je bil zaposlen v ERO, kjer je bil vodja delavnic. Te podatke pišem v preteklem času zato, ker je s 1. julijem letos naš nagrajenec po štiridesetih letih in osmih mesecih aktivnega delovnega staža odšel v zasluženi pokoj.
Sedemintrideset let v Iskri, saj to je skoraj celo življenje,.pripomnim. Nasmehne se, odmahne z roko, pra pravi: „Ce zdaj pomislim nazaj in na to, kaj vse smo v tem času doživeli v Iskri, skoraj verjeti ne morem. Poglejte, kako se je Iskra danes, razširila, a doživljali smo tudi hude in take trenutke, ko smo bili skoraj na robu propada. Takrat so moji številni kolegi zapustili Iskro, jaz pa sem vztrajal, in, kot vidite, moje vztrajanje ni bilo zaman. Kajti vsi tisti, ki smo ostali v Iskri tudi v njenih najbolj kritičnih trenutkih, smo verjeli v Iskro, zaupali smo tistim potem, ki so nas popeljale iz sleherne težavne situacije in nakazovale razvoj in prihodnost. In vidite, imeli smo prav."
Vendar pa je del svojega časa in svojega življenja naš nagrajenec posvetil tudi duhovni plati življenja. Je namreč strasten pevec in pevski organizator, nikoli hobi,
Majhno priznanje za ta njegoV trud je vse"k petje. Poleg tega tudi rad bere, zlasti pri srcu so mu zgodovinska dela, spominska literatura, potopisi in knjige o naravi in njenih lepotah.
In končno, ko je zdaj prestopil prag svoje življenjske jeseni, se lahko kot dober in pošten delavec ponosno ozre nazaj na prehojeno pot: vzgojil je vrsto novih delavcev, ni jim bil samo strokovni mentor, temveč tudi vzgojitelj in voditelj, oba svoja otroka je spravil na življenjsko pot in h kruhu, z ženo, ki je bila prav tako zaposlena v Iskri ter odšla pred njim v pokoj, skrbita zdaj tudi za vnukinjo, za vrt, za hišo. Jože Perdan pa do še naprej pel in organiziral pevske zbore, bral zanimive knjige in pošteno užival pokoj človeka, katerega življenje in delo je bilo vsestransko ustvarjalno: od poklicnega dela v Iskri do kulturnega zadovoljevanja, skratka življenje celovite osebnosti, pravega in resničnega delavca, kakršni
Dušan Željezhov
Nagrada Iskre za izjemne dosežke pri razvoju tehnologija v TOZD Upori in družbenopolitično aktivnost
Lado Androja se je zaposlil v Iskri leta 1956 v takratnem obratu Upori. Od takrat je opravljal številne naloge, bil je vodja kontrole, vodja tehnologije, vodja razvoja, vodja proizvodnje uporov, zdaj pa je referent za inventivno dejavnost v DO Iskra — Industrija elementov za elektroniko. Poleg svojega rednega dela se je vseskozi intenzivno ukvarjal z inovacijsko dejavnostjo. Razvil je in vpeljal v proizvodnjo miniaturne upore UPM, kar je dalo TOZD Upori velik razmah prav v času pohoda televizije. Razvil je tudi merilne in kontrolne metode in jih prenesel v proizvodnjo uporov. Izpeljal je razne tehnološke reaclo-nalizacije, ki so imele za posledico poceoi« tve proizvodnje uporov, za kar je prejel več nagrad za inventivno delo. V sodelovanju z Institutom za elektroniko in vakuumsko tehniko in drugimi sodelavci je dopolnil postopek kemičnega niklanja in skonstrui-_ ral tudi opremo za ta postopek, za kar je
rtroltil nanrarlrt cHaHa Rnrica K- iHr SAa 7-a
naj bi bili vsi.
Lado Androja, DO IEZE, TOZD Upori
I
... iv
prejel nagrado sklada Borisa Kidriča za tehnične izboljšave.
Kot dolgoletni delavec v Iskri pa tovariš Androja ni bil uspešen le na razvojnem področju, ampak je bil tudi družbenopolitično aktiven. Bil je član občinske delegacije v zboru združenega dela, je delegat v krajevni skupnosti Šentjernej, član odbora Zveze borcev v krajevni skupnosti in poveljnik civilne zaščite.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
„Skoraj svojim lastnim očem ne morem verjeti, kakšen napredek je doživela Iskra v Šentjerneju v minulih treh desetletjih. Praktično smo začeli iz nič — nismo imeli ne materiala ne opreme ne znanja. Ni bilo lahko. Danes je položaj povsem drugačen, pa tudi pogoji so drugi. Prej takšnih možnosti ni bilo in smo morali praktično vse ustvariti sami kakor smo vedeli in znali.
Spremenil pa se je tudi odnos do dela. Takrat, na začetku, smo v Šentjerneju resnično delali za Iskro, za našo organizacijo. Nismo poznali ne popoldneva ne noči, ne nedelje ne praznika. Prav takrat smo še bolj delali. In v tej zagnanosti smo bili v Uporih, kot začetniku sedanjih treh organizacij v Šentjerneju in Kostanjevici, enotni: če smo se zmenili, da je pač treba delati tudi popoldne ali ponoči, ni nihče zganjal niti najmanjših problemov. Cas za nas ni imel nobene dimenzije.11
To so besede Lada Androje, Iskraša iz Šentjerneja, ki po 27 letih izredno prizadevnega dela v Iskri prejema ob dnevu borca - dnevu Iskre, priznanje naše sestavljene organizacije.
V Iskri se je zaposlil leta 1956. torej že takrat, ko so se šentjernejski Upori s približno 50 delavci stiskali v nekdanji župnijski štali. Sprva je bil kontrolor kakovosti, pozneje pa je v teh nekaj manj kot treh desetletjih
dejavnost v delovni organizaciji IEZE. Kot sam pravi, je vednc tam, kjer je bilo treba rešiti največ problemov in je bil tudi najbolj potreben Iskri.
Ko so v Uporih začeli avtomatizirati proizvodnjo je tako presedlal v razvojni oddelek, ko pa je bilo stroje treba opremiti z merilnimi instrumenti, je nekaj časa delal v oddelku elektronike.
,jŠe najdlje sem oil tehnični vodja proizvodnje uporov, in sicer od leta 1974 do 1980. Z reorganizacijo in nastankom treh temeljnih organizacij - Uporov in Hipota v Šentjerneju in Industrijske elektronike v Kostanjevici, sem prišel v Skupne službe. Tukaj skrbim za inventivno dejavnost za vse tri temeljne organizacije in ob prizadevanju vseh smo že dosegli nekaj lepih rezultatov. Morda podatek : lani je iz TOZD Hipot prispelo 24 predlogov, iz Uporov 8 in iz Industrijske elektronike 5. Skoraj vse te inovacije, tehnične izboljšave, konstrukcije, racionalizacije in koristne predloge smo sprejeli in uporabili/1
Seveda je beseda z našim sogovornikom nanesla tudi na njegovo družbeno-politično aktivnost, saj je bil tudi na tem področju med najbolj prizadevnimi in zatorej nedvomno prejema Iskrino priznanje pravi človek, dober delavec.	Dr,
Pavle Gantar, DSSS SOZD Iskra
Nagrada Iskre za izjemne dosežke pri razvoju samoupravne organiziranosti SOZD Iskra
Pavle Gantar? diplomiran pravnik, se je zaposlil v Iskri leta 1962 kot generalni sekretar takrat enotnega in kasneje združenega podjetja. Ko se je začela kazati kriza enotnega podjetja zaradi prevelike koncentracije kapitala in odločanja, je bilo potrebno poiskati nove organizacijske oblike in tudi nove samoupravno- pravne rešitve. Na tem področju je Pavle Gantar pokazal svojo neustavljivo delovno energijo in sposobnost organizirati delo, saj je Iskra tudi po njegovi zaslugi v tem obdobju znatno prispevala k teoriji organizacije večjih gospodarskih sistemov. Pomemben je tudi njegov prispevek k integracijskim procesom in policentričnemu razvoju Iskre, kar je zahtevalo nove načine usklajevanja dela in odločanja.
Ko se je po šestih letih opravljanja dolžnosti republiškega sekretarja za delo leta 1978 vrnil v Iskro, je bil imenovan za pomočnika predsednika KPO SOZD Iskra za družbeno-pravne zadeve. Z izostrenim občutkom za uresničevanje temeljnih ciljev našega družbenega sistema socialističnega samoupravljanja in s svojim širokim znanjem je bistveno prispeval k izgrajevanju samoupravnega sistema v Iskri. Odločilno je pripomogel k temu, da sta postala samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje temeljna pogoja urejanja odnosov v Iskri In izven nje. S svojim strokovnim znanjem je veliko prispeval k delovanju delegatskega sistema v Iskri, urejanju področja varstva pri delu, delitve po delu itd.
Pavle Gantar je aktiven tudi izven Iskre in je prejel že različna družbena priznanja. Za svoje delo je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem.
V Iskri ste že več kot dvajset let In to ni majhno obdobje. Sedaj ste dopolnili tudi 60 let. Kako gledate zdaj nazaj na ta leta, ki ste jih delovno in ustvarjalno preživeli med Iskraši, čeprav ste bili vmes tudi šest let republiški sekretar za delo in član republiškega izvršnega sveta.
,,V času mojega dela je Iskra šla skozi več obdobij. Ne bi se spuščal v ' natančnejši opis teh posameznih obdobij. Če pa bi le na kratko omenil ta obdobja, bi lahko rekel, da so bila obdobja, ko je Iskra uspešno delovala, to so bila obdobja dobrih gospodarskih rezultatov, bila pa so seveda tudi obdobja, ko so Iskro, posebej pa še nekatere njene enote, pretresale krize in bili so celo časi, ko je bila celo pod vprašanjem Iskrina integracija. Vendar pa je večina delovnih ljudi Iskre videla možnost nadaljnjega razvoja in svojo socialno varnost le v veliki Iskri. In takšna Iskra je zato šla hitro naprej, tako po tehnološki plati kot tudi po plati razvijanja samoupravljanja. Pomembno vlogo pri razvoju in integraciji Iskre so odigrali tako samoupravni in poslovodni organi in tudi njene družbenopolitične organizacije, še posebej bi med njimi rad omenil organizacijo Zveze borcev, ki je v najkritičnejšem trenutku Iskre z ostalimi Iskraši zavzemala jasno in ostro stališče, da je integrirano Iskro treba ohraniti in jo razvijati dalje v velik industrijski sistem.
Pripadnost Iskri je pomemben činitelj večine delovnih ljudi v Iskri, ta pa jim daje tudi elan, da v okviru svojih sposobnosti pomagajo nadaljnjemu razvoju Iskre, ki je tako postala ne samo slovensKa in jugoslovanska firma, ampak je dobro znana in priznana tudi v svetu.11
Kaj vam pomeni priznanje Iskre, ki ste ga prejeli ob njenem prazniku, ob dnevu borca in dnevu Iskre?
„To priznanje pomeni zame veliko čast, saj gre za priznanje, ki mi ga daje delovni kolektiv, ki šteje nič manj kot 32.000 članov. Seveda pa me hkrati priznanje Iskre tudi zavezuje, da bom tudi v prihodnje v okviru svoje sposobnosti svoje delovne dolžnosti čim bolje opravljal.11
Vera Mirt — Levovnik, DO ZORIN
Nagrada Iskre za izjemne dosežke na področju INDOK dejavnosti
Vera Mirt Levovnik, diplomirani inženir elektrotehnike, se je zaposlila- v Iskri leta 1959 kot vodja oddelka za dokumentacijo in od tedaj naprej stalno deluje na področju indok dejavnosti in knjižničarstva. Ob združitvi v ZP Iskra leta 1960 je organizirala skupno indok službo za celotno Iskro, ki jo je stalno izpopolnjevala. Leta 1968 je
(Nadaljevanje na 3. strani)
katerimi se soočamo v teh
ObEBNE DOHODKE LAHKO tudv.naprej nosild optmuzma^
POVEČAMO LE Z VEČJO PROIZVODNJO
(Nadaljevanje s 1. strani)
vanja dohodka oz. v sferi pogojev gospodarjenja. To dvoje je medsebojno povezano.
Koordinacijski odbor v sestavljeni organizaciji seveda ni nadrejeni organ tem organizacijam, kar pa ne pomeni, da bi zaradi tega lahko bil manj učinkovit. Manj učinkovit ne bo, če bo imel dobro zastavljen program, če bo sledil problemom, s katerimi se posamezne organizacije v sestavljeni organizaciji srečujejo in pravočasno na liniji skupnih interesov angažiral preko svojih oblik dela v vse sindikalne organizacije vseh delovnih oz. vseh temeljnih organizacijah združenega dela v sestavljeni organizaciji.
dan. Letos ga bomo praznovali v Medvodah pri Ljubljani. Xaj bi lahko kot predsednik RS ZSS ob tej priložnosti povedali našemu več kot 30 tisoč članskemu delovnemu kolektivu?
,Jskra mora s proslavljanjem dneva Iskre-dneva borca nadaljevati tudi v bodoče. To je primerna in dobra priložnost, da se delavci zberejo, ne samo zaradi tega, da se razvedrijo, ampak predvsem zaradi tega, da v medsebojnih srečanjih izmenjajo mnenja in poglede na probleme, s
pravljendstf, da z lastnimi silaI' lastno pametjo premostimo bleme, predvsem pa, da v obdoDJ je pred nami, še povečamo na!,0ij|j<i izvoz, preko katerega bomo potrebnih deviznih sredstev, K'h potrebujemo za pokrivanje n jj obveznosti in tudi predvsem 2310’ji omogočimo uvoz tistega, kar za reprodukcijo nujno potrebno-.^ tega, koliko bomo vložih naporoji veliki meri odvisno tudi zagotavi) nemotenega delovnega proces3 ^ odpravljanje motenj delovnih ,J£| cesov nekaterih delovnih orgaih ^ da ne bi mogle izkoriščati sreds,c
proizvodnjo, s katerimi upravljaj0’J Je Ob koncu bi se še rad ^ celotnemu kolektivu Iskre za izl
■ dos^
katerimi se srečujejo pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti.
Dan borca, 4. julij, slavi Iskra tradicionalno že vrsto let tudi kot svoj
Temu velikemu 30.000-članskemu delovnemu kolektivu bi ob tem srečanju dejal, da želim in pričakujem od njih, da bodo kljub težavam, s
napore, ki jih nenehno vlaga za 0 svojih proizvodnih in izvoznih °D j nosti, pri čemer bi rad še F r poudaril, da je usmeritev IshJ/j« opiranje na lastno znanje pripel)3,^ [j tega, da kljub vsem težavam ‘ jp V danes posluje uspešno in zag°" delo številnim delovnim ljudem-
Dušan Želje^'


te
^$i
7. ZASEDANJE DS SOZD ISKRA
Trimesečni rezultati — zadovoljiv začetek letošnjega leta
Ob začetku 7. zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra (bilo je v ponedeljek, 27. 6. pod predsedstvom Jožeta Čebele), so slavnostno podelili našemu nekdanjemu predsedniku KPO SOZD Iskra Antonu Stipaniču, zdaj članu predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije visoko državno odlikovanje — red dela z rdečo zastavo. Visoko odlikovanje, s katerim je predsedstvo SFRJ odlikovalo Antona Stipaniča, mu je izročil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc.
Potem ko so delegati potrdili sklepe 6. zasedanja DS SOZD Iskra in poslušali informacijo o izvršitvi in . izvajanju omenjenih sklepov so poslušali tudi poročilo komisije za ugotavljanje rezultatov referendumov v SOZD Iskra, ki je ugotovila, da je samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD v SOZD Iskra veljavno sprejet in zavezuje vse DO, razen DO Iskra Elektrozveze.
Poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1. 1. do 31. 3. letos je podal Zoran Polič in na podlagi tega je delavski svet sprejel poročilo o poslovanju SOZD Iskra za omenjeno obdobje ter ugotovil, da je bila v _prvem kvartalu dosežena dokaj ugodna rast proizvodnje celotnega prihodka, dohodka in akumulacije. Tako so trimesečni rezultati dali osnovo za zadovoljiv začetek letošnjega leta, vendar se v gospodarskih tokovih prenašajo iz preteklega leta vsi negativni pojavi, kot so tržna neskladja, visoka inflacija ter slaba preskrbljenost z reproma-teriali, zato v SOZD Iskra potekajo angažirane akcije za uresničevanje začrtanega razvoja za letošnje leto, skladno s sprejetim letnim programom.
Peter Cuderman je podal informacijo o oceni realizacije zunanjetrgovinske menjave Iskre v obdobju jan uar-maj 1983 in ugotovil, da rezultati izvoza v tem obdobju predstavljajo 29 % izpolnitve letne obveznosti (35 % na področju konver-tibile in 20 % na področju klirinškega izvoza), v uvozu pa 28 % letnega plana (27 % na področju konvertibile in 33 % na področju klirinškega uvoza). Konvertibilni izvozni rezultati so relativno zadovoljivi, česar pa ne moremo trditi za izvoz na klirinško področje.
O predlogih poslovnega sveta pod-
pisnic samoupravnega sporazuma o skupnem upravljanju lastnih in mešanih podjetij ter predstavništev v inozemstvu je poročal Janez Vipotnik.
Član KPO Janko Sekirnik je podrobno informiral delegate delavskega sveta o poteku sanacije v DO 1SEZ. Poročilo komisije za sanacijo v omenjeni DO bodo obravnavali na prihodnji seji delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo predvidoma 12. julija. Nato je Fabio Škopac utemeljil predlog zavrnitve sanacijskega načrta za TOZD TS. Med razpravo o tej tematiki so bile podane tudi nekatere alternative nadaljnjega razvoja DO ISEZ, pri čemer je bdo dogovorjeno, da je potrebno probleme reševati v celoti v DO ISEZ po samoupravni poti in hkrati zagotoviti dolgoročno socialno varnost delavcev in v okviru zakonskih možnosti tudi normabe osebne dohodke. Kot smo že navedli, bo delavski svet SOZD Iskra problematiko DO ISEZ podrobno obravnaval na svoji prihodnji seji, o čemer bomo obširneje poročali.
V nadaljevanju seje so delegati sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v SOZD Iskra, predlog samoupravnega sporazuma o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, predlog pravilnika o notranji arbitraži SOZD Iskra m osnutek samoupravnega sporazuma o nagradah m priznanjb Iskre. Sprejeli so tudi predlog za podelitev nagrad Iskre v letu 1983. Nagrado Iskre po 3. členu prejme Jože Perdan, DO ERO, medtem ko nagrade Iskre po 5. členu prejmemo Uija Rajver, DO Elektro-optika, Vera_ Mirt-Levovnik, DO ZORIN, Ivo Štemberger, DO Široka potrošnja, Pavle Gantar, DSSS SOZD Iskra in Lado Androja, DO Elementi.
ISKRA - AVTOMATIKA
Iskrin program avtomatiziranega vodenja cestnega prometa na sejmu v Kantonu
Od 17. do 21. maja se je v Guangzhou, ki je 30 km oddaljen od Kantona, odvijal mednarodni sejem TSČ CHINA 83, na katerem so poleg delovne organizacije ISKRA — AVTOMATIKA sodelovali še Siemens, Svvedish Trading Co., Traconex International, General Electric Company of HK Ltd. m drugi.
Sejem, ki je bil strogo namenski--v.pravljanje b varnost v prometu je odprl predsednik province Kanton.
Otvoritvena slavnost, ki jo je zabeležila tudi kitajska televizija pa se je odvijala pred Iskrinim razstavnim prostorom. Poleg Tineta Tomažiča iz TOZD Sistemi b Raša Sitarja iz TOZD Trženje, ki sta bila s strani
delovne organizacije zadolžena za marketinške in preostale tržne akcije, sta se prireditve in nekaterb razgovorov udeležila tudi predstavnik Konzorcija Jože Vahčič b predstavnik Iskre Commerce Vlado Lukane.
Izhodišče za nastop na omenjenem
kitajskem sejmu, so v Avto01 opredelili v treh nalogah:	.j^i
—	posredovati komercialr°'l'llli čne informacije o našem pr°graJ' j področja avtomatizacije v ProrTIe>|i' z demonstracijami predstaviti vanje razstavljenih eksponatov; .
-	v času sejemske prireditve 11 ^ k njej organizirati predavanja o ceS;v<[r N, programu s poudarkom 03. ,, matskem upravljanju prometa lZ ’ metnega centra v mestih;
1(0’Nv
H
stike
vz,pvdiaviii pudjuviiv	-jiii -j
uporabniki b možnimi kupci v ^ proučitve tržišča, ocenitve plasmaja proizvodov, možnost: K0 r
te
racije, ali odprodaja KNONV-HO^ ^
Kljub prisotnosti znanih avetjj j,,! ^
firm, je bila Iskra med obiskovalci strani sredstev javnega obves^j(
stram sreastev javnega 0L,vr. koif (j deležna precejšnje pozornosti, ‘teji ti,, tudi njihova televizija posnela ° 1 JjJ razstavljenih eksponatb krajs° ^ portažo s komentarjem
Naši predstavniki so v časti ^ reditve demonstrirali delovanj6 darja, semaforne naprave b matoija ter praktični način yP*s0’/ i prometnih programov s prikaz0 ^ simulatoiju signalnih dajalcev- . • nizirali so tudi tri predavanj
,ri’ te
i«t

projekcijo filmov o cestnem katerih so se udeležili predstavi
p'“s3i5
Highway Research Institute	«jie
gbg, South China Institute	y6r'
hnic, Beiging Municipal PuN’0fi i, curity Bureau. Večkratni^ razgovj:^ nJt
času sejma s predstavniki Prl°* ^ 'h
"S* ^
15. kitajskb institucij pa so naK potrebo po dodatnem bforrnacij^ materialu.
Največ medsebojnb informacij Av bilo izmenjanb na sestanku v "jjOib za ekonomske odnose s tujino, ,"‘:1 se ga udeležb nosilci	r
upravljanja b razvoja promet'jf is sistema v Kantonu. Ker še mte dovoij izkušenj, so se zanimali P* vsem za obliko sodelovanja. Prte gano je bilo, da ustanovijo telo. ^ združevalo vse organizacije, K’ ,< vključene v delo na področju vo0 prometa v Kantonu.
Pogovori so potekali tudi o m0‘ oblikah nadaljnjega sodelovanja tir( števajoč njbove specifične pr0jC razmere (urejenost prometnih ^ mešanje prometnb udeležencev^ vozni površbi ter neverjetno s' kolesarjev).
Kitajski predstavniki so se Pte vsem zanimali za podrobnosti , načrtovanju sistema, o možnostm prilagajanje sistema na njbove K cifične razmere in o mož110.
samostojnega upravljanja bstalir3fl£e|
sistema "z lastnimi kadri. DogovdJi je bilo, da bi za začetek 1ZD |,i preizkusno križišče, katero nj?^ Avtomatika opremila s šema*0 napravo in signalnimi dajalci.
na$!
»žir
'h
te
:j|# ia
Pio
ikri
kb
iti »aji
županu mesta Kanton.
Udeležba na sejmu je pok^te^ obstajajo možnosti za zelo ^ pleksen nastop na določenem ^ tajskem tržišču. Predhodno
potrebno dati še večji PoUoreil-
tehničnemu tolmačenju m P
stavitvam našega programa,
kar f
razumljivo glede na njihovo . , cionalno zaprtost, ki se le Počaslop leti odpira. Sele dobro izdelan Pr,s.(eV za osvojitev trga b s tem prilag°teji njbovbi razmeram, bi nam orr'°teq’j da bi tudi z zahtevnejšimi nap^teje in morda tudi s prenosom tehnoi e prodrli na Kitajsko.
iskrA

ut*1':1
, t
}ju,
fi:
,1Jp?
jzaCJ;
tev
:SS
Sl
:re
alo/"
is^
,taw
''iO^^čutkom 7. zasedanja DS SOZD Iskra je nekdanjemu predsedniku KPO Iskra Antonu Stipaniču predsednik GZS ing. Marko Bulc izročil visoko •^^odlikovanje - red dela z rdečo zastavo. (K članku na 3. strani).
seM S INTERNO POSVETOVANJE O RAZVOJNO-INOVACIJSKI e l ^LEMATIKI
dosežki in aktualni problemi
Prizadevanja na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti so bila v Iskri v vsem njenem dosedanjem razvoju v središču pozornosti. Tako je bilo prav in lahko rečemo, da je Iskra prav na takšni osnovi zmogla doseči to, kar danes pomeni pojem SOZD Iskra, tako v naši ožji in širši družbeni skupnosti in njenemu gospodarstvu kot tudi v razsežnosti mednarodnih trgov.
In, povsem za trdno je mogoče trditi, da Iskra tudi v tem trenutku z Vsemi svojimi močmi gradi pot v prihodnost prav s tem, ko z izredno Pozornostjo razvija svoje najboljše ustvarjalne zmogljivosti na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti.
l“:„ J0t že vrsto let doslej, je bilo v a?C 22- junija, že šesto interno PtnKi 0Vanje o razvoino-inovacijsko °°lematiki v SOZD Iskra.
.tdf
etu/
in P’ stn^
ike,
;oof
'W...
s?
ako;
It
o
n P je

vnik1.
c y
V0(i'
00.
jskel
tnei%
pf
pP'
«5
d
den]’
up6'
ne«!1
ok«'1
'V
tevil6
jpel'
i SiEtt--
'lllplil
S SEJE ODBORA ZA GOSPODARJENJE IN DOHODKOVNE ODNOSE
Izvozna stimulacija po novem
„V prvem trimesečju so bili doseženi dokaj dobri poslovni rezultati saj
je bila rast proizvodnje ugodna, isto pa velja tudi za celotni prihodek, dohodek in akumulacijo. Tako po-
Tu
dov'oijstvo'
1*1-Je bilo ugotovljeno relativno
z doseženimi rezultati.
feii>v?8no je bilo, daje SOZD Iskra v ^iav!rem 11982 ) letu vložila v to Oy/^0st kar 2,5 milijarde dinarjev
y SO^^otka od celotnega prihodka rP f bnri' f ripomnjeno pa je bilo, da bo to ,'ioče potrebno izboljšati struktu-
teh'v Pc
^ cij^ ' naložb po delovnih organiza-
Velike
ega pomena je dejstvo, da se . Ojno-inovacijska dejavnost v nftf %i r ^dnjem času spet okrepila, v , : (jf jqOb koncu leta 1982 delalo že 6ilSt‘delavcev, kar pomeni za 5 ‘kov več kot leto popreje.
raziskovalnih delavcev ni več mogoče teijati doseganja sodobnih razvojnih dosežkov. Brez sodobne opreme nekaterih, zlasti kompleksnejših tehnologij namreč sploh ni mogoče osvojiti.
Poudarili so, da bo problem opreme imel, če bo trajal, neizbežno hude posledice, ki se bodo odražale prav v uresničevanju glavnega cilja, ki pa je vsekakor v tem, da Iskra poveča in izboljša strukturo izvoza, še zlasti konvertibilnega.
Jasno pa je na posvetovanju izzvenela tudi potreba po okrepitvi strateške vloge celotnega sistema SOZD Iskra ter skupnih institucionalnih osnovah za okrepljeno inovacijsko orientacijo celotnega sistema. O tem pa bomo več pisali v naslednjih številkah našega glasila.
mak
menijo trimesečni rezultati zadovoljiv začetek leta, hkrati pa solidno osnovo za poslovanje vnaprej. Kljub temu pa moramo opozoriti tudi na težave, ki neprestano spremljajo naše poslovanje, tu gre predvsem za tržna neskladja, visoko inflacijo ter slabo preskrbljenost z repromateriali," je v svojem poročilu poudaril Zoran Polič.
Ob oceni rezultatov polletnega poslovanja pa je dodal, da so še solidni, čeprav se negativni trendi nadaljujejo še vnaprej. Največ pozornosti bo zato veljalo v prihodnje posvetiti izvozu, ki v celoti gledano še vedno zaostaja. Pri tem pa je vzpodbudno dejstvo, da konvertibilni izvoz teče po predvideni dinamiki.
Ob tem se je razvila živahna razprava o težavah, s katerimi se srečujejo naše OZD pri izvozu in še posebej o prilivih iz izvoza.
V nadaljevanju seje je odbor sprejel sklep o pripravi Letnega programa SOZD Iskra za leto 1984 ter določil termine za vsklaievanje. Oceno realizacije za leto 1983 in predvidevanja za leto 1984 bodo morale udeleženke planiranja izdelati do 15. septembra. Letni program pa bo sprejet na vseh nivojih do 30. decembra. Delavski svet DO pa je odbor zadolžil, da določijo Odbor za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1984 do konca septembra.
Glede na to, da se je spremenila razpolagalna pravica z devizami, je odbor sprejel tudi sklep, po katerem se spremeni tudi interna stimulacija izvoza v SOZD Iskra. Po novem bodo obračunavali interno stimulacijo tako, da bo znašala 80 % vrednosti valute po obračunanem veljavnem tečaju Nov obračun bo začel veljati že s 1.6.
letos-	mak
L
f	je. da se je v tem okviru
??=llo»njak<w
z visoko izc povečalo' za skoraj 100 ljudi.
j s tem se je okrepilo sodelo-jt Z zuhanjhni razvojno- raziskovai-
0s ^titucijami, obseg teh stikov je ^'ta ^ k*™ milijonov dinar-
-jj f ca našo prihodnost pa je v tem lei„,u izjemnega pomena tudi kot je bilo ugotovljeno na >šnjem posvetovanju, da je ^-a zavest o potrebi vključitve tiativ znanJa ter se. povečala ini-a Za nove izdelke in tehnologije.
s; S« ,SE
Sn,iE3 pa posvetovanje ne bi bilo iotak • 0bjektivno, ko se ne bi (Etnilo tudi težavnih gospodarskih aer sedanjega časa. Vemo namreč,
58 Prav zdaj bije neizprosna bitka 1 trf "
sbh''it^U P°svečarno kar največjo
0Ž^' ptjijjfl tržišča, kar zahteva, da temu
’ k* smo jo sposobni združiti med p)	v takšni smeri strniti naše
op0 tej zvezi je bilo na posvetovanju 'i' ta rejeno s posebnim poudarkom na
0
,($ ”č0pre™ Mi
v°> da je ta trenutek eden izmed Ono najaktualnejših problemov SeE0Zlr0rna nabava sodobne razvoj-
Delavci DO Avtoelektrika med protestnim zborovanjem. DO AVTOELEKTRIKA
Ostra obsodba fašističnih izgredov
Ho^kktivnc uvozne omejitve Iskri hE10 škodijo, saj zaradi pomanj-J take opreme od razvojno
Prejšnji četrtek, 23. 6. smo se zbrali zaposleni iz vseh TOZD in DSSS na protestno zborovanje, kjer srno najostreje in. soglasno obsodili nedavne izgrede neofašističnih skupin, ki pod krinko volilnih shodov prire-

Mt
ip, letnih športnih jJjkMAJJKA, IC-ISE-ZORIN ni razvrstitvi ekip.
'SKRa'
igrah Iskre v Novem mestu so športniki DO in DO KIBERNETIKA osvojili pokale v
jajo šovinistična zborovanja v slovenskih vaseh na Tržaškem, zlasti v Lonjerju, Bazovici, Nabrežini in Proseku.
Na zborovanju sta dva tisoč zaposlenim govorila Tase Lazovski in Rajko Novak, prebrala pa sta tudi pismo, ki smo ga poslali italijanskemu konzulatu v Koper. V njem smo zapisali, da smo ogorčeni nad širjenjem sovraštva proti zamejskim Slovencem, ogorčeni nad grožnjami, nad sramotnimi poskusi žaljenja našega pokojnega predsedbika Tita, nad žalitvami in propagandiranjem sovraštva do naše države, nad oskrunjenjem spomenikov narodnoosvobodilnemu boju ter nad fizičnimi napadi na prebivalce v teh vaseh.
Zahtevali smo najstrožje kaznovanje teh storilcev in tistih, ki jih ščuvajo in ščitijo in ki ob njihovem vandalizmu kujejo volilne špekulacije.
V pismu smo tudi zapisali, da izražamo vso podporo in solidarnost s prebivalci teh vasi, zlasti z ranjenci.
Marko Rakušček
skupaj z drugimi strokovnjaki pričela z raziskavami v zvezi z uvedbo računalnika v indok dejavnost. Tako je bila leta 1970 že celotna indok dejavnost prenešena na računalniško obdelavo in od tedaj naprej dobivajo strokovnjaki v Iskri vse potrebne podatke s pomočjo računalnika. Strokovno informiranje se je iz leta v leto izboljševalo in zasluga Vere Levovnikove je, da je Iskra prva v Jugoslaviji, ki ima moderno urejeno indok dejavnost.
Vera Levovnik poleg svojega rednega dela intenzivno sodeluje s sorodnimi indok centri v Sloveniji in Jugoslaviji, že dolga leta pa aktivno deluje tudi v Raziskovalni skupnosti Slovenije. Je zelo družbenopolitično aktivna, zlasti na področju povezovanja vzgoje in izobraževanja z razvojem sodobne znanosti in tehnike. Za svoja prizadevanja na področju indok dejavnosti je leta 1976 prejela red dela s srebrnim vencem.
V	Iskro sem prišla leta 1959. Prej sem leto dni delala na pošti, kjer sem spoznala vse procese dela na pošti - od razdelilnika do visokofrekvenčnega prenosa.
V	Iskrhsem začela kot delavka splošno-tehničnega sektorja, vendar že tedaj na Indok področju. Za tedanje čase velja, daje Iskra že imela koncept informacijsko-dokumentacijske dejavnosti. To je še posebej zanimivo, če pomislimo, da povsod še danes ta dejavnost ni zaživela. Delali smo na klasičen način.
Leta 1961, ko se je Iskra v Kranju združila z drugimi dejavnostmi v Ljubljani, so INDOK zaupali meni. Službo smo organizirali tako, daje delala za vse organizacije tedanje Iskre, čeprav je bila obdelava tudi še tedaj le ročna. Leta 1968 smo pričeli razmišljati o uporabi računalnika. In res smo na Zavodu za avtomatizacijo imeli prvi računalnik v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji. Že prav Kmalu za tem, manjšim, smo dobili nov večji računalnik CDC 300 in zanj že leta 1969 izdelali programe. Tako smo med prvimi prenesli celotno shranjanje in posredovanje informacij na računalnik.
Od tedaj smo razvijali in izpopolnjevali programe tako, da imamo danes sodoben sistem strokovnih informacij, hkrati pa so bili dosežki v Iskri na tem področju vzpodbuda tudi za druga strokovna področja. Tako so sistem S A IDC, ki smo ga razvili v Iskri, kasneje uporabljali tudi v drugih INDOK centrih v Sloveniji, od strojništva, prek tekstila, kemije, samoupravljanja, do raziskovalnih nalog v slovenskem merilu.
V	Iskri ste torej skoraj četrt stoletja. Toliko časa človek ostane v podjetju le, če se v njem dobro počuti?
Tedaj, ko smo morali vsa dela opravljati ročno, je bilo delo ne samo zahtevno, temveč tudi težavno. Toda kasneje, ko smo se pričeli ukvarjati z raziskovalnimi sistemi z uporabo računalniške tehnike je postalo delo zanimivo, še posebej zato, ker je prinašalo uspehe.
Strokovnjaki Iskre so sistem sprejeli za svoj in ga uporabljali in ta uporaba se je vedno bolj širila. Tako imam občutek, da smo s tem sistemom ustvarili podlogo za kvalitetne informacije, s katerimi so strokovnjaki zadovoljni. Tak občutek pa seveda poraja zadovoljstvo, saj pomeni, da smo zastavili delo tako, da je koristno in da hodimo torej po pravi poti. Pomembno je tudi to, da smo ob svojih prizadevanih vedno imeli tudi razumevanje in pomoč s strani vodilnih delavcev. Seveda smo vseskozi gledali predvsem na to, da bi delavcem v Iskri priskrbeli optimalno strokovno informacijo,-saj smo se zavedali, da brez njih ne moremo razvajati sodobnih izdelkov.
In kaj vam to priznanje pomeni?
, .Pomeni priznanje celotnemu kolektivu, kije izredno enoten in vsak delavec pomeni pomemben člen v verigi posredovanja informacij. Po drugi strani pa je nagrada priznanje tudi dejavnosti, ki se sicer rada znajde nekje v obrobju, saj se njeni rezultati ne vidijo direktno. Meni pa to vsekakor pomeni veuko obveznost, da v Iskri v tej težki situaciji tudi na tem področju z maksimalnimi prizadevanji priskrbimo tako pomembne informacije.
Mak
Nagrada Iskre za izjemne dosežke na področju gospodarjenja in razvoja TOZD TV/ Pržan
Ivo Šternbergar, inženir organizacije dela, je v Iskri zaposlen skupno 26 let, na Pržanu pa združuje delo neprekinjeno od leta 1962, ko je pričel kot vodja oddelka elektroakustičnih naprav. Ob ustanovitvi TOZD TV Pržan leta 1972 je bil imenovan za v.d., nato pa leta 1974 za direktorja.
Ivo Štembergar je zgodaj dojel prednosti povezovanja združenega dela in se vseskozi nesebično angažiral pri izgrajevanju svoje TOZD, pa tudi pri njeni čimbolj ekonomični vljučitvi v DO Široka potrošnja In SOZD Iskra. Že zelo zgodaj se je pržanska tovarna pod njegovim vodstvom pričela vključevati v mednarodno delitev dela. Rezultat take usmeritve so tudi najnovejši črno-beli in barvni TV aparati, ki zaradi sodobnosti konkurirajo na zahtevnih zahodnih tržiščih. Izvozne uspehe tovarne ilustrirana tudi 8 % delež celotnega trga črno-bel ih prenosnih TV aparatov v Veliki Britaniji, ki velja za okno v najzahtevnejše konvertibilne trge.
Programska usmeritev tovarne ostaja tudi po njegovi zaslugi jasna. V proizvodni program bo treba vnašati vse več profesionalnih izdelkov, ki bodo uspešno nadaljevali na njegovo pobudo začeti program televizije zaprtega kroga.
Ob požrtvovalnem prizadevanju za trdnejšo socialno varnost in bodočnost kolektiva je bil tovariš Štembergar vseskozi zelo aktiven tudi v družbeno-poliričnih organizacijah in samoupravnih organih. Za svojo požrtvovalnost je bil odlikovan z medaljo dela.
Ivo Štembergar, dolgoletni direktor Iskrine Tovarne TV sprejemnikov na Pržanu, je z a tiste, ki ga bolje poznajo - in teh je v Iskri vdiko — pojem človeka, ki mu Iskra pomeni več kot zgolj delovno mesto. Mnogo več — da bi njegova tovarna, ki ji je zvest že od leta 1962, napredovala, mu nikoli ni bil žal truda, časa, prizadevanj.
Z delom na Pržanu je pričel kot vodja oddelka elektroakustičnih naprav, študiral ob delu, postal vodja proizvodnega sektoija. Ob ustanovitvi TOZD decembra leta 1972 je bil imenovan za v.d. direktorja in nato leta 1974 za direktoija. Že v obdobju, ko izvozni uspehi še niso pogojevali neposredne delovne uspešnosti in kontinuitete proizvodnje, se je pržanska tovarna pod njegovim vodstvom pričela vključevati v mednarodno delitev dela ob upoštevanju lastnega znanja in pameti brez tujih licenc. Rezultat take usmeritve so tudi naj novejši čmo-beli in barvni TV sprejemniki, ki zaradi najsodobnejše konstrukcije in pretežnega deleža domačih vgrajenih materialov lahko konkurirajo na zahodnih trgih, še več: kar 8 % delež celotnega britanskega trga črno belih prenosnih TV aparatov pokrivajo pržanski aparati. In britansko tržišče velja za okno v najzahtevnejše svetovne trge!	S.F.
(Nadaljevanje na 4 . strani)
Ivo Štembergar, DO Široka potrošnja,
TOZD TV Pržan
(Nadaljevanje z 2. strani)
DO ŠIROKA POTROŠNJA
S SESTANKA SEKRETARJEV DO SOZD ISKRA
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nagrajenca smo povprašali o njegovem pogledu na Iskro danes in jutri:
,,Že leta 1961, ko se je povezalo jedro tistega, kar sestavlja današnjo Iskro, je postalo jasno, da poti nazaj v razdmževanje ni. To nenazadnje potrjujejo rezultati celotne Iskre, ki onetajo tudi pot v bodočnost.
Tudi na Pržanu smo storili korak naprej z odločitvijo o postopnem preusmerjanju proizvodnje v zahtevnejše, profesionalne programe. Predvsem pa smo rešili moreče vprašanje nerazčiščenega proizvodnega programa. Kar nam je predvsem potrdilo, da se lahko opremo zgolj na lastne sile, na lastno znanje in pamet. Veliko lažje je delati, če ne iščeš vzrokov za težave izven niše, ampak najprej pometeš pred domačim pragom. Mislim, da je nam to uspevalo in menim, da bomo tako delali tudi v bodoče. Za to imamo danes solidno kadrovsko osnovo, ki jo bomo poskušali v okviru razpoložljivih sredstev tudi dobro izkoristiti.
Menim, da Široki potrošnji pot v prihodnost ni zaprta, kljub nekoliko zapostavljenemu mestu v celotni Iskri ne. Tovrstno proizvodnjo bi morali vsekakor razvijati in negovati, saj je že utrla pot na marsikatero tuje tržišče!'1
Ilija Rajver, DO Center za elektrooptiko
Nagrada Iskre za izjemne dosežke na področju razvoja etoktrooptičnih programov Iskre
Ilija Rajver, diplomiran fizik, je bil eden izmed prvih, ki se je leta 1965 zaposlil v takrat novoustanovljenem laboratoriju za tehnično optiko v Iskri. Njegovo delo je v začetnem obdobju obsegalo predvsem razvoj in raziskave na področju'optičnih elementov bodočih naprav. Z razvojem laboratorija in širjenjem dejavnosti se je v glavnem osredotočil na konstruiranje
optičnih sistemov, zaradi svojih bogatih izkušenj — med drugim je štiri leta študiral optiko v Parizu — pa je bil nepogrešljiv pri usmerjanju in montiranju posebno zahtevnih sistemov.
Ilija Rajver kot strokovnjak optik sodeluje pri razvoju elektrooptičnih instrumentov od samega začetka elektrooptike v Iskri. S svojimi rešitvami na področju optike, ki v Jugoslaviji ni imela tradicije, je omogočil visoko kvalitetno raven tovrstnih Iskrinih izdelkov pa tudi uspešen prodor te tehnologije v s\«t.
Do zdaj je že dvakrat prejel Kidričevo nagrado za inovacije in tehnične dosežke, pripravljenih pa ima tudi nekaj patentov. Njegova sedanja aktivnost je poleg rednega strokovnega dela v optični konstrukciji usmerjena zlasti na vzgojo mladih strokovnjakov s področja optike.
ISKRA - AVTOMATIKA
Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju investicijskih sredstev določen
Na drugem rednem zasedanju delavskega sveta delovne organizacije Avtomatika, ki je bilo v torek, 21. t.m., so po obravnavi delegati na predlog izvršilnega odbora in na podlagi 136. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, določili osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju investicijskih sredstev v delovni organizaciji in ga posredovali delavcem temeljnih organizacij v 60-dnevno javno obravnavo.
Utemeljitev:
Delegati delavskega sveta so soglasno na predlog svojega izvršilnega odbora sprejeli sklep, s katerim so določili osnutek cit. samoupravnega sporazuma za javno obravnavo.
Pri določanju osnutka so delegati delavskega sveta v celoti sledili utemeljitvi za sklenitev samoupravnega sporazuma, ki jo je pripravil izvršilni odbor oz. poslovodni odbor delovne organizacije.
Podlaga za sklenitev cit. samoupravnega sporazuma je določena v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana delovne organizacije; pri izdelavi osnutka je bilo treba upoštevati poleg zakona o združenem delu tudi zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Ur. L SFRJ 21/82) in nekatere druge predpise.
Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo v 2. odstavku 99. člena določa, da delavci temeljnih organizacij združujejo sredstva financiranja dolgoročnih naložb. V 100. členu samoupravnega sporazuma o združitvi je določen namen uporabe tako združenih sredstev. Predmet združevanj^ so tista investicijska sredstva, ki so Omenjena investicijam, za katere so se'delavci temeljnih organizacij dogovorili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana detovne organizacije za srednjeročno obdobje oz. letnim planom delovne organizacije. Samoupravni sporazum o temeljih plana določa v svojem 26. členu, da temeljne organizacije združujejo na nivoju delovne organizacije 90 % lastnih sredstev za investicije; 27. člen pa določa okvirni program investiranja za celomo srednjeročno obdobje.
V 1. poglavju ,,Uvodne določbe" je
opredeljena vsebina cit. samoupravnega sporazuma. Samoupravni sporazum ureja: - cilje in namen združevanja investicijskih sredstev ter pogoje in način združevanja in uporabe združenih sredstev,
-	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri zagotavljanju teh sredstev,
-	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri pridobivanju in razporejanju skupnega dohodka,
-	rizike, pogoje in način njihovega prevzemanja, osnove in merila za ugotavljanje obveznosti za prevzem rizika ter vire in način zagotavljanja sredstev za prevzem rizika,
-	zadeve skupnega pomena pri izvajanju del v zvezi z združevanjem sredstev,
-	pristojnosti, naloge in pooblastila organa upravljanja delovne organizacije in njegovih izvršilnih organov ter posebne finančne službe v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma,
- način reševanja sporov ter pogoji in način za prenehanje samoupravnega sporazuma.
Predmet združevanja po tem osnutku so sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela oz. investicijskih sredstev, ki so denarna, pa tudi druga sredstva ter pravice, ki so jih oz. jih bodo še ustvarile temeljne organizacije med izvajanjem samoupravnega sporazuma s svojo dejavnostjo!ali pridobile s kreditnimi posli ali na drug način). V skladu s 26. členom samoupravnega sporazuma o temeljih planov združevanje po tem sporazumu zajema 90 % prostih lastnih sredstev za investicije.
V	2. poglavju „Cilji združevanja je kot najpomembnejši cilj združevanja opredeljeno uresničevanje samoupravno dogovorjenih razvojnih usmeritev temeljnih organizacij v sestavu delovne organizacije.
V	3. poglavju ..Namen združevanja, pogoji ter način združevanja in uporabe združenih sredstev" je kot namen združevanja investicijskih sredstev opredeljena uresničitev investicijskih namer na podlagi skupnega programa investicij v delovni organizaciji, ki jih natančneje opredeljuje letni načrt uresničevanja investicij, vse pa s ciljem pridobivanja in ustvarjanja skupnega dohodka. Osnutek določa tudi osnovo za določanje prednostnega reda namenov združevanja.
Poleg 90 % prostih namenskih sredstev za investicije, ugotovljenih za posamezna obdobja na podlagi bilance investicijskih sredstev in obveznosti za druga združevanja, so predmet združevanja tudi sredstva, ki jih temeljne organizacije pridobijo z najetjem kreditov ter devizna sredstva, ki so potrebna za realizacijo posameznih investicij.
Sredstva, ki so pridobljena s kreditom, za katerega prevzame obveznost odplačila uporabnik sredstev, se upoštevajo v osnovi, po kateri je na skupnem dohodku udeležen uporabnik sredstev.
Pri določanju značaja združenih sredstev so med ta šteta tudi vsa tista lastna sredstva posamezne temeljne organizacije, s katerimi se v celoti ali deloma pokriva udeležba lastnih sredstev v njeni investiciji ter se tako tudi upoštevajo pri ugotavljanju njegovega deleža v vseh skupnih dohodkih iz skupnih naložb po tem osnutku.
Na podlagi združevanja investicijskih sredstev gre temeljnim organizacijam pravica do udeležbe na skupnem dohodku, ki vsebuje del za vračilo združenih sredstev v znesku, revaloriziranem v skladu z zakonom in del za nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi, prevzemajo pa tudi določene rizike iz skupnih investicij.
Nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi je v osnutku sporazuma
Zaradi manjše proizvodnje tudi prodaja zaostaja
Rezultati domače prodaje Široke potrošnje v polletju letošnjega leta niso taki, kot so bili načrtovani. Zaostanek, kije pač logična posledica proizvodnje, ki tudi ne dohaja planskih ciljev, bo približno 12%, kar. predstavlja izpad petih tednov prodaje.
Slabši rezultat od načrtovanega pa ni zgolj posledica neuspešne realizacije proizvodnje, temveč kar polovico predstavljajo neodobrene višje, cene izdelkov. Gospodarski načrt Široke potrošnje je namreč že za začetek letošnjega leta predvideval v povprečju za 10% višje cene končnih izdelkov ob poprečno 15 % dražjih reprodukcijskih materialih. Napovedi so se seveda izkazale za popolnoma nerealne: cene izdelkov Široke potrošnje so še vedno take kot so bile, cene reprodukcijskih materialov pa se že približujejo dvojnim višinam (če upoštevamo že zagotovljene julijske podražitve).
Zamrznjene cene izdelkov, ki se nadvse dobro prodajajo (v skladiščih ni več kot za 9 dni prodaje gotovih izdelkov), pa seveda niso povsem razumljive, še posebej ne, če pomenijo neposredno grožnjo rdečih številk v poslovnih obračunih. Tudi podražitve med 17 in 21,5% niso tolikšne (za kupce), da bi lahko pomenile grožnjo, oz., slabšo prodajo. Za toliko naj bi se namreč julija podražili širokopotrošni izdelki - čeprav zaradi, izgleda, že kar ..uzakonjenih" disproporcev med cenami repromaterialov in končnih izdelkov tega še ni mogoče z gotovostjo napovedati.
Sicer pa navidezna konjunktura (kar zaradi nerealnih cen izdelkov nedvomno je), kot napovedujejo pro-dajniki Široke potrošnje, ne bo popustila tudi v nekoč nesezonskih poletnih mesecih. Že tretje leto zapored se namreč ponavlja tudi v dopustniških mesecih nezmanjšan pritisk na širokopotrošne izdelke, kar je v največji meri posledica med hladnejšimi meseci izpraznjenih prodajaln, ki jih želijo trgovci poleti zopet bolje založiti.
SF
določeno v razponu od najmanj 8 % do največ 15 % od vrednosti združenih sredstev, ki jih uporabnik združenih sredstev še ni vrnil
V	osnutku je natančneje opredeljen tudi način združevanja in uporaba tako združenih sredstev.
V	4. poglavju ..Način ugotavljanja skupnega dohodka ter osnove in merila za ugotavljanje udeležbe pri skupnem dohodku" je določen način ugotavljanja skupnega dohodka ter delitev tako ustvarjenega dohodka. Skupni dohodek za razdelitev se v celoti razporedi med temeljne organizacije v razmerju njihove udeležbe v združevanju. Osnutek določa način ugotavljanja udeležbe na skupnem dohodku. Udeležbo na skupnem dohodku se med letom ugotavlja začasno v rokih, v katerih se skladno z zakonom ugotavlja in razporeja celotni prihodek in dohodek, končni obračun skupnega dohodka in udeležba na skupnem dohodku ter razporeditev sredstev iz skupnega dohodka pa se opravi letno z zaključnim računom. Osnutek določa tudi roke za vračilo združenih sredstev.
V	5. poglavju ..Pogoji, roki in način vračanja združenih sredstev" so določeni pogoji vračanja sredstev ter roki; združena sredstva se vračajo v letnih obrokih, ki dospevajo z letnim obračunom skupnega dohodka.
V	6. poglavju ..Medsebojne obveznosti in odgovornosti glede rizika in v primeru poslovanja z izgubo je kot rizik za uspeh poslovanja uporabnikov združenih sredstev opredeljen rizik izgube pričakovanega nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, rizik podaljšanja roka vračila združenih sredstev oz. rizik prevzema obveznosti za odplačila deb kreditov, kijih uporabnik ne bi mogel sam odplačati.
Izgube v poslovanju uporabnika združenih sredstev se pokrivajo tako kot je dogovorjeno glede medsebojnega jamstva med uporabniki združenih sredstev in drugimi temeljnimi organizacijami v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo.
V	7. poglavju ..Zadeve skupnega pomena in naloge posebne finančne službe" so kot
zadeve skupnega pomena v zvezi z izvajanjem investicij opredeljene zbsti: izvedba investicije, planiranje, oblikovanje cen in drugih pogojev poslovanja med uporabniki združenih sredstev in ostalimi temeljnimi organizacijami, spremljanje poslovanja uporabnika združenih sredstev, spremljanje normativov materialnih stroškov, ugotavljanje vzrokov za odstopanje ter predlaganje ustreznih ukrepov za odpravo teh
Razlik med invalidi ne bo
Na sestanku sekretarjev, ki je bil v četrtek, 23. 6. v Iskri PPC v Ljubljani, so obravnavali tudi predlog zakona o pokojninskem m invalidskem zavarovanju.
del«$
Prisotni so ugotovili, da so bile pripombe DO na bistvene spre-
membe za združeno delo, kijih je osnutek prinašal, v predlogu zakona upoštevane.
Pri tem mislimo zlasti na področje urejanja pravic na podlagi invalidnosti, katere bodo delavci s preostalo delovno zmožnostjo (invalidi) tako
odpovedi beneficiranega ov staža in s tem vštevanje dejansK6 delavca z beneficiranim st^a! delovno dobo. Vprašanja pre~k upokojitve in odbitni odst01®, j? predčasno upokojitev zakon končno razrešil in je določitev JI ka zmanjšane pokojnine Pr™ statutu SPIS.
.Ji
V zvezi z vprašanjem P0*40! Jot dobe delavcem z beneficiranim %j| nim stažem pa je zakon
ttK|
K
ir
rešitve iz osnutka," ki s tem v
določa, da se zavarovanec	)el
rano delovno dobo - lahko op‘,f 'iičr tako, da uveljavi pravico do slahrj0|)ji
nnVnininp taVn Ha ep mil 0Dv..j
kot doslej uveljavljali v okviru SPIZ. Tako ne bo prišlo do diferenciacij
med invalidi glede obsega uživanja pravic, glede na to, v kateri delovni organizaciji združujejo delo. Razlika od predhodne ureditve je le v tem, da je na OZD prenešeno zagotavljanje nadomestila OD za čas čakanja na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo ter nadomeščanje OD za čas čakanja na razporeditev na drugo delo in naloge; ostala nadomestila za čas same prekvalifikacije - zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - oz. manj dela na drugem delu pa bo OZD oz. DO refundirala SPIZ.
Cilj tega prenosa je vsekakor zavezati OZD za čim hitrejše zagotavljanje prekvalifikacij invalidov oz. njihovo razporeditev.
Od pomembnejših sprememb, ki jih je uvedel zakon, so bile izpostavljene zlasti rešitve vprašanj predčasne upokojitve ter vprašanje pravic in
pokojnine tako, da se mu
zavarovalne dobe s povečanjem5 {(j
Pro,
S :-eb
pokojninsko dobo v dejanskem
janju' >
Predlog zakona je na novo
lil tudi najvišjo pokojnino m a tako, da SPIZ vsako leto raznese k najvišje pokojnine, pri CE.egi pa ta na more presegati, 3,5 km' povprečja OD delavcev v zdruz delu SRS iz preteklega leta.

V nadaljevanju seje so obravnavali še gradivo za 7. zas60 i DS SOZD Iskra, nadaljnjo reaM samoupravnih ‘ sporazumov ^ Iskra s področja delitve P°
s področja delitve r-predlog novega pravilnika o dej0, m-notranje arbitraže ter poslušali y macijo o pripravah na sprem zakona o varstvu pri delu.
'Udi
Sanj
■av
t>
Pa r •jeo Plin °sn
si$ti
iPa,
'ri(
IlOi
Po
t
»le
»ee
h
to\
He
Rojstvo novega zaganjalnika.
TOVARNA MALIH ZAGANJALNIKOV
Zgodovinski trenutek
Ponedeljek, 20. junij 1983 bo zapisan z zlatimi črkami v
tovno novost v tej smeri tehm
om
knjigo zgodovine tovarna malih zaganjalnikov novogoriške Iskre Avtoelektrike.
in je bil tudi pritisk kup# ^ Ji: zmanjšanje teže zaganjalnikov ka vodi v racionalnejšo porabo g011 avtomobilih.
ovi1
Ta dan točno ob 11.34 so delavke in delavci ob tekočem traku sestavili povsem nov zaganjalnik, prvi iz družine Azf. Zaganjalnik je plod lastnega znanja in izkušenj strokovnjakov iz te delovne organizacije.
Za tovarno malih zaganjalnik0 ta dosežek še posebej zanimi^ odpira nova tržišča, nove mo20 s prodaje in razšiija tudi asortirnm. ^ kr tem večje možnosti prilagajanjem "k tržnim spremembam.
Po dosedanjih naročilih bo j ^
i •_ a	_ _ . • _ s * r   —o w v 1 111
no-
sklopka, stikalo in nenazadnje nove vihce, ki so patentno zaščitene kar pomeni sve-
vodnja tega zaganjalnika nam611!
izvozu.
Marko Rak01
pl io\

vzrokov in spremljanje medsebojnih poslovnih razmerij.
Naloge posebne finančne službe so opredeljene z vidika zadolžitev in pooblastil, ki jih ima v zvezi z združevanjem sredstev po tem samoupravnem sporazumu.
V	8. poglavju ..Način reševanja sporov ter pogoji in način za prenehanje samoupravnega sporazuma" je predviden glede reševanja spornih situacij usklajevalni postopek, če spora razrešiti ni mogoče pa o sporni zadevi odloča notranja arbitraža. Odstop od sporazuma v času njegovega izvajanja ni mogoč, mogoč pa je prenos pravic iz združevanja sredstev na drugo temeljno organizacijo.
V	9. poglavju ..Prehodne in končne določbe" je določba, po kateri se bodo urejala medsebojna razmerja tudi za investicije, ki so v teku na dan sklenitve samoupravnega sporazuma.
. Pri določanju roka za obravnavo je delavski svet izhajal iz dejstva, da je treba zagotoviti temeljito obravnavo osnutka, v katero se a! tivno vključujejo tudi družbenopolitične organizacije s sindikatom na čelu.
Spreminjevalne predloge oz. pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma je treba posredovati do 22. 8.	1983 v
področje za pravno splošne zadeve (tov. Bernotu). O osnutku naj obvezno zavzame svoje stališče delavski svet temeljne organizacije oz. se opredeli do predlogov iz pripomb detovcev temeljne organizacije.
TOZD TOV ARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV. SEŽANA
Delavski svet razpisuje dela in nalog6-
1. DIREKTOR	j,,^1
Kandidati za opravljanje naveden^ morajo poleg pogojev predpisanih konom izpolnjevati	še:	. .J
- Visoka šola ekonomske ali 16 Ji elektro ali strojne smeri in 3 leta oe izkušenj ali	ke il'
- Višjo izobrazbo ekonoms* j tehnične elektro ali strojne smeri a jn1 'ti šola za organizacijo dela in S letno us je prakso, obakrat v gospodarstvu. 4 |č|l ši Izbrani kandidat bo sprejet za y jO J Kandidate bomo o izbiri obvesti11 U
dneh po končanem zbiranju prijav.	| ^
N
2. VODJA RAZVOJNEGA SEKTOR^j,! j* Kandidati za opravljanje naveden 1 morajo izpolnjevati naslednje pogoj6' JI 1 — Visokošolska izobrazba elektro pr šibki tok in S let delovnih izkušenj- |(|j.
Izbrani kandidat bo sprejet za ^ 30 H Kandidate bomo o izbiri obvesti11 p
dneh po končanem zbiranju prijav.
Kandidati naj pošljejo prijave na li ISKRA TOZD Tovarna radijskih sprtimi , kov Sežana, Partizanska c. 82 v ^ kuverti z oznako pod 1 „za ra y / komisijo za direktorja" in pod .^gi razpisno komisijo za vodjo raZ 00|iije , sektorja". Prijav brez dokazil o iZj,rayii> ; vanju zahtevanih pogojev ne bomo o j vali.
A
;dOtf
iffi
\t$
K
ni \
4
sp^
del«
lonoj
icK rije^0 je sistem, ki omogoča pretaka-*lič?-?*rebnih informacij tako preko ra-
4,
?tčii
|iro,n Poslovnih funkcij (proizvodnje if„i a)e. računovodstva_) brez nepo-
»55
ld>
čel”
at”*
Selit”
■sem
edi
s°;
del”
ovafl1'
*f{
ne”1*1
y 0
^rogla miza na temo Z1SI
Kaj je povezani informacijski sistem?
' V današnji družbi so vrednost informacij enači z vrednostjo denarja, ener-Kije, virov. Ustrezno temu jo je potrebno tudi obravnavati, saj informacija Postaja danes vse boij dragocena komponenta poslovanja in odločanja. Tega se vsekakor zavedamo tud v Iskri. Zato na področju zasnov informacijskega sistema (ZISI) dela potekajo zares intenzivno.
Zavedajoč se vsega tega smo se, da bi razjasnili nekaj osnov z omenjenega Področja, za okroglo mizo sestali z mag. D. Štiglicev o, mag. Dž. Krstičem in •Spl. ing. Marjanom Trojarjem, ki so nosilci tega projekta v Iskri.
Kaj je povezan informacijski sistem US), kakršnega gradimo v Iskri?
Prek te baze je vzpostavljena tudi osrednja povezava z zunanjim okoljem.«
Kaj je mišljeno pod IS v SOZD oz. za SOZD?
»IS v SOZD je IS, ki obravnava informacijske potrebe vseh subjektov v SOZD — to pomeni vseh poslovnih funkcij na vseh ravneh samoupravne organiziranosti SOZD. Pri tem le-ta vključuje vse, tudi skupne in specifične rešitve v posameznih okoljih.
lll^ne8a podvajanja podatkov, kot toni*5re*co vseh ravni samoupravne or-“Sfanosti — TOZD, DO in SOZD družba (SDK, Narodna banka, >d SRS
"ere h.
za statistiko...) v obeh
0vezanega informacijskega sistema
to nj -	.
Heo , ^goče zgraditi na osnovi delnih,
ton ]VlSn'h pristopov, to je ločenih ra-
oSna n'ških obdelav, ki nimajo skupnih listeV ^ Pa se povezan informacijski inac.m Sadi na osnovi strateških infor-af	potreb (upoštevajo se tudi
in^.Ce potrebe) in se realizira s po-Po J° *3aze podatkov, ki je načrtovana jPOsebni zahtevni metodologiji.« iir je to baza podatkov in kako se v Iskri za potrebe poveza-® 'oformacijskega sistema? zh'Z° P0dat*cov lahko definiramo li0v blrko med seboj povezanih podat-tier’ shranjenih skupaj z najmanjšo tne 0 Ponavljanja (redundanco) z navite °m	bolj raznovrstne in učinko-
s0s,uPorabe. Podatki v bazi podatkov (j lanjeni neodvisno od programov, v^'.h uporabljajo. Za oblikovanje, je Zevanje in uporabe baze podatkov ”pre^°trebna posebna programska tonrna’. j° pogosto imenujemo V lrLV*ia*n' sistem podatkovne baze«. kri smo se že odločili za ustrezni
u
f
lp>ljalni sistem.
za povezovanje v
a je baza podatkov, urejena osnovah za vse bistvene ob-
SOZD
po
:v ,
at^,
riv”1
:ovi‘ v, „
ni”1
litri"1
'{) ^jih P?da,kov so na pomnilniških me-li "Pravi	računalnikov, ki jih
\te j3!0 v delovnih organizacijah, 'toaj 6 ovne organizacije, ki začasno
cr
(^rjt ^0s^0vanja tiste vrste podatkov Hij . atov), ki so nujni za skupno ko-jerjo branje. Podatki, za katere uskla-i ni nujna, ne sodijo v ta kriterij in j:.. _ a*0 uredijo drugače.«
k«L*e. Se nahaja baza podatkov, oz. ..^razdeljena?
p„dat,^n smo se dogovorili, da je baza {anjz k°y porazdeljena po delovnih or-tijji^jah. Vsaka delovna organiza-Po, a sv°j del baze podatkov za svoje D^be (oz
z potrebe svojih TOZD in jah^ toda v vseb delovnih organiza-lak S°l'de!' baze podatkov urejeni na iaZe’ °z; približno enak način. Ti deli
^ko0 sv°jega računalnika, imajo Heijj Sv°j del baze podatkov na skup-črt0vPOVezuj°čem računalniku. Za na-fj skrbj311^.'11 vzdrževanje celotne baze toj |)V°dja baze podatkov, vsaka DO !^be] Une*a zadolženo osebo, ki bo 3$ebaa,Za njen del baze podatkov. Ta iacjj skrbi tudi za usklajevanje organi-baze podatkov na ravni SOZD.
5 H0PvrinciPu koristi TOZD bazo po-^nrn na ravn' delovne organizacije, ušč* *°v n.° Pa ’ma svoj delež baze podat-ItVnj a^VoJi računalniški opremi. Na "toien- D je baza podatkov, ki je "Jena potrebam SOZD in DO.
IS SOZD (oz. za SOZD) je IS, ki posreduje ustrezne informacije za potrebe združenih poslovnih funkcij ne glede na njihov način organiziranosti (npr. I. nivo: uvoz, izvoz, finančna funkcija, SLO... II. nivo: stroški poslovodenja SOZD...).
Kaj je to skupni povezujoči računalnik in čemu je v Iskri namenjen?
»Skupni povezujoči računalnik skrbi za povezavo računalnikov delovnih organizacij v mrežo, ki omogoča komuniciranje oz. prenos informacij med računalniki. Prav ta računalnik omogoča tki. distribuirano-porazdeljeno-bazo podatkov. Brez tega povezujočega ra-čualnika bi imeli le dislocirano bazo podatkov po DO, ki ne bi mogla v informacijskem sistemu učinkovito medsebojno sodelovati. Nasprotna skrajnost bi bila centralizirana baza podatkov, ki se vsa nahaja le na enem mestu. Zadnji dve možnosti nam ne ustrezata.
V okviru IS v Iskri smo opredelili naslednje funkcije skupnega pomena za povezujoči računalnik:
— povezovanje računalnikov v mrežo »v korenu«
—	računalniške obdelave za potrebe SOZD
—	skrb za varnost v primeru izpadov drugih računalnikov
—	osrednja povezava Z drugimi računalniki izven SOZD (RRC, Zavod SRS za statistiko, Narodna banka...)
—	obdelave posebnega skupnega pomena (SLO,...)
Za ta skupni računalnik teče akcija priprave investicijskega elaborata na podlagi že potrjene investicijske zasnove (Republiška komisija za investicije, 9. 2. 1983). Za nakup tega skupnega računalnika že imamo soglasje DS SOZD o možnostih koriščenja združenih investicijskih sredstev — ta investicijska sredstva so v obliki kredita, zato pripravljamo ustrezen samoupravni sporazum, s katerim bi se DO v Iskri sporazumele o vračanju teh sredstev in o izgradnji IS. Pri predstavitvi republiški komisiji in drugim organom izven Iskre se je vedno pojavljala zahteva, naj Iskra prikaže enoten koncept izgradnje IS in ustreznega investiranja v izgradnjo takega sistema — zato pripravljamo predlog II. faze, po kateri naj bi se oblika nabave in financiranja računalniške opreme po DO poenotila v tolikšni meri, da bi skupaj definirali
relacije med uporabnicami in proizvajalcem opreme Iskra Delta. Razmišljanja pa tečejo tudi o možnosti koriščenja združenih investicijskih sredstev za te namene.«
Kje in kako se izvajajo obdelave podatkov?
»Obdelave za potrebe v delovnih organizacijah bodo na splošno izvajali na račulanikih DO. Predviden je pretežno interaktiven pristop končnih uporabnikov informacij preko video terminalov. Največji delež obdelave podatkov v DO se izvaja s podatki, ki so stalni del baze podatkov, s katero razpolaga in za katero odgovarja DO. Določen del podatkov za potrebe obdelave v DO pa se prenaša iz povezujočega računalnika.
Za potrebe obdelav na povezujočem računalniku se del podatkov občasno prenaša iz računalnikov v DO. Računalniške obdelave morajo ustrezati pogojem in potrebam poslovnega sistema Iskre in njegovega povezanega informacijskega sistema.«
Kako priti do ustreznih računalniških obdelav?
»Računalniške obdelave je treba sprogramirati in pri tem upoštevati vsa skupna in specifična merila in kriterije ekonomičnosti izdelave. Najracional-neje pridemo do ustreznih uporabniških programskih rešitev tako, da z združenimi viri (kadri, financami, ustreznimi obstoječimi programskimi rešitvami) pristopimo k izgradnji standardi ranih računalniških rešitev.
Da bomo do računalniških rešitev prihajali tako, smo se dogovorili že s temelji srednjeročnih planov ter tako usmeritev ponovno verificirali na področnem kolegiju za organizacijo in informatiko, kjer smo sklenili, da bomo računalniško programsko kot tudi drugo računalniško opremo usklajeno nabavljali in razvijali. Da pa bomo to res dosegli, se pa v naslednjem obdobju moramo ustrezno organizirati v posameznih skupnih projektnih timih, ki bodo prevzeli naloge razvoja posamezne računalniške aplikacije. O predlogu organiziranja teh timov in organiziranja projektnega tima za izgradnjo IS SOZD Iskra pa bomo še poročali.
Mara Ovsenik
DO TELEMATIKA
Izdelanih že 100 central Iskra 500 A
Leto in pol bo od tega, odkar smo prvič pisali o takrat novi polelektronski avtomatski telefonski centrali Iskra 500 A. Kot so nam povedali njeni ustvarjalci, je bila to prva javna telefonska centrala, ki je bila v zadnjih dvajsetih letih razvita v Iskri, medtem ko je šlo v ostalih primerih predvsem za različne dopolnitve in izboljšave.
Zdaj imamo razlog za novo pisanje: pred nedavnim so delavci TOZD ATC (zdaj že TOZD Zasebni telekomunikacijski sistemi) proslavili izdelavo stote centrale Iskra 500 A. Spregovoril jim je v.d. pomočnika direktorja TOZD Georg NVirth in jim čestital za uspešno delo in dober delovni rezultat.
Nekaj misli iz njegovega nagovora delavcem povzemamo v nadaljevanju. Wirth: »V letu in pol od začetka proi-
zvodnje central Iskra 500 A smo izdelali že stoto centralo. Takih uspehov v novejšem obdobju ne doživljamo prav veliko, zato smo se zbrali, da ob tem spregovorimo nekaj besed. Ob vseh problemih, ki nas obdajajo se torej sveti tudi svetla luč — to je naš izdelek Iskra 500 A.
Zasnovali smo ga pravilno — v pravem trenutku in v pravem konceptu.
(Nadaljevanje na 6. strani)
devizni iztržek pri prodaji na tuji trg, saj je delež uvoza majhen.
DO AVTOMATIKA, TOZD RAZVOJNI INŠTITUT
Osvajanje merilnih odjemnikov v Avtomatiki
Iskra Avtomatika ima že dolga leta v svojem programu proizvodnjo naprav in sistemov za avtomatizacijo v industriji. Vse večje potrebe in težave z uvozom so nas napotile v lasten razvoj specialnih elementov, Id so poleg naprav in sistemov pri avtomatizaciji obdelovalnih strojev nepogrešljivi. Elementi, ki omogočajo zelo velike točnosti merjenja (od tisočinke do stotinke milimetra) obravnavamo pod skupnim imenom MERILNI ODJEMNIKI POMIKOV
Merilne letve.
V to skupino sodijo:	merilne
letve, rotacijski dajalniki impulzov, elektronsko kljunasto merilo, elektronski merilnik višine ter najrazličnejši
merilni sistemi v uporabo merilnih odjemnikov pomikov.
Razvoj merilnih odjemnikov pomikov izvajamo v sektorju elementi v TOZD Razvojni inštitut v tesnem sodelovanju s TOZD Sestavni deli, ki bo merilne odjemni ke proizvajal. Spremljanje razvojne naloge in prenosa izdelkov v proizvodnjo poteka preko posebnega projektnega teama, ki intenzivno bdi nad potekom naloge.
Na intenziven pristop delavcev v razvoju in pri osvajanju merilne letve kaže rok od ideje do osvojitve izdelka, ki je krajši od enega leta. Poudariti moramo, da imajo velike zasluge za uspešno osvajanje tudi zunanje institucije: Institut Jožef Štefan, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za elektrotehniko, IEVT in drugi zunanji sodelavci, ki so s svojo pomočjo in kreativnim pristopom pri reševanju določenih problemov veliko prispevali za hiter in uspešen potek naloge. Navedemo naj, da spadajo merilni dajalniki impulzov v kooperacijsko menjavo s partnerjem na Kitajskem, to je z institutom JCS v Mijunu pri Pekingu, ki Iskri dobavlja merilna in čitalna stekla, Iskra pa njemu kompletno elektroniko.
' h	Stane Kavkler
in'”*
lo^1
.6
Ju$an želj
eznov
11 Na svidenje, tovariši, ^Beogradu!«
dozdevnih britanskih državnih interesov, da bi na ta način tem lažje ob koncu v Angliji in v sej ostali Evropi razširilo kugo židovsko—boljše viške revolucije.
viS1
„y
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Tc
tarrika^dnc je prftpela tudi vest iz Turčije o
kpriiwVem katastrofalnem potresu, ki se
Ahi. v SOhotn 97 nrtv^mhro T o V/-t	«#
l(1‘ (nltaV' J v ^bnto, 27. novembra. Tako so „ 3« ifoJc' čutili —~
str0"1
asio':
»j«*?’
0ln)e
rJ'1’1
cutl11 med 12.23 in 1.25 uro tri ^tol0P0,resne sut,ke in prebivalstvo jti
S*-Ven	~
^Ori«,u, ,na ulice, vendar ni bilo posebne
leč kot ,en<?ar ie ta P°tres zahteval v Turčiji ""Poln IS°^ mrtvih. Kraj Vezirkeprue je bil 'Jitio !°ma porušen, v Ladiku sta ostali daljj tr V njegovi okolici je bila
PfQp	kilometrov oonič*»na -rolo-
. w _________,_____v raz-
"°8a c kilometrov porušena železniška 'toi a.f nako so bile neuporabne za vožnjo' "je ji:a tne ceste, ki so dobile razpoke, luk-Pa 50 bile zasute. V okraju De še
,08ans
TouS°na^te** 537 mrtvih in vTokatu 151. %ln .atu.se je tudi porušilo 12 mošej, 12 % | ,e iavni zgradbi. Velika škoda je na-*aStei v kraju Kastomani. Doslej so tam totoča ^ mrtvih. O nadaljnjih 60 mrtvih Jo iz Taškoprua in iz Tesije.

!° 00odne ie tudi govoril Hitler pred skoraj 1 D'lovo'menovanimi mladimi častniki, P°s,ali sposobni, tako je bilo zapisano
uradno, da z največjo odgovornostjo vodijo sinove nemškega naroda kot vojake. Pred mladim častniškim naraščajem vojske, vojne mornarice, letalstva in SS je utemeljil Fiihrer vzroke Nemčiji vsiljenega ogromnega boja za biti ali ne biti, za svobodo in življenje nemškega naroda. Pojasnil je, da so židovske sile, ki stoje za britansko politiko, imele pri tem, ko so povzročile to vojno, predvsem namen, skupaj s Sovjetsko zvezo uničiti Nemčijo, da bi bila s tem lahko vsa Evropa prepuščena boljševizmu. Če bi Nemčija te vojne zase in za Evropo ne dobila, tako je rekel Fiihrer, bi prišlo stepno barbarstvo nad našo celino in bi jo kot nosilca in vir človeške kulture popolnoma uničilo. Da je to končna volja onih, ki so to vojno pričeli in zakrivili, o tem sami ne dopuščajo nobenega dvoma več. Obenem meni Anglija, da bo s to vojno znova vzpostavila v Evropi svojo staro teorijo o ravnotežju sil, kakor je to že tolikokrat krvavo storila. V resnici pa je tokrat Velika Britanija le orodje v rokah one pojave, ki se že nad 150 let bori v Evropi za svojo nadvlado, orodje mednarodnega židovstva, ki se s premetnim prikrivanjem poslužuje
V nasprotju z uničevalnimi načrti, ki jih narekuje židovsko sovraštvo nemških nasprotnikov, je Fiihrer pokazal na neomajno odločnost nemškega naroda, zmagati v tem svetovno—zgodovinskem boju s skrajno vztrajnostjo in z zadnjim naporom vseh sil. Opozoril je novoimenovane mlade častnike, da spada danes k junaštvu in k trdoti vojaka tudi izpoved prepričanja politično izšolanega moža, ki ve, čemu se bije boj. Zakaj prav v tem strahovitem boju mora vsakega posameznika prevevati spoznanje, da ne gre le za vojaške spore med posameznimi državami, temveč za gigantsko borbo med narodi in rasami, v kateri bo zmagal en svetovni nazor in bo drugi neusmiljeno uničen. To pomeni, da bo narod, ki jo bo izgubil, prenehal obstajati. Zakaj od te vojne pričakovati kaj drugega kakor zmago ali poraz bi bilo blazno. Zato mora tudi poslednjega nemškega vojaka prevevati prepričanje, da se ta grozna vojna, ki so jo hoteli nemški sovražniki, ki so jo oni zakrivili in jo Nemčiji naprtili, sploh drugače ne more končati kakor z nemško zmago. Nemci so pod vsemi pogoji tako tvarno kako osebno sposobni vzdržati pred koalicijo svojih sovražnikov in zato je tudi razumljivo, da bodo Nemci na koncu to vojno dobili.
Na velikih in mogočnih dobah nemške
zgodovine je pokazal Fiihrer mladim častnikom, da je zmaga le takrat okronala nemške zastave, kadar je bil narod prežet z eno samo neomajno vero v večno Nemčijo. Nemškemu narodu tudi danes kakor tako često v preteklosti, ne bo v njegovi borbi za svobodo in bodočnost previdnost ničesar podarila. Vse si mora s trdnostjo svojih sinov izvojevati na bojišču in v domovini v najtežjih preizkušnjah svoje sposobnosti. Prav v najtežjih urah preizkušnje pa je važno, da črpajo možje, ki so poklicani za vodstvo, svojo vero v zmago iz svojega svetovnega nazora in da jo s svojim zgledom in svojim obnašanjem znajo prenesti na svoje spremljevalce. Zato mora biti častnik obenem tudi nosilec politične volje v vojski. Vsak častnik se mora vedno zavedati, da je tam, kjer stoji in kjer se bori, usoda nemškega naroda in države zaupane njegovim rokam.
Generalfeldmaršal Keital je zaključil zbor z izjavo zaupanja v Fiihrerja, ki je našla navdušen odmev v tisočih mladih grlih.
Tega ponedeljka zvečer se je tudi preko ljubljanskega radia oglasil slovenski Qui-sling in prezident pokrajinske uprave general Leon Rupnik, ki je povedal:
»Ljubljančani!
Začenjam pokret za zimsko pomoč. Namen mojega dobrodelnega zasnutka je:
Nihče ne sme biti brez dela brez lastne krivde, nihče ne sme stradati, če ne more delati.
V tem je z zapopadena vsa moja zamisel. Za delo je treba sredstev, prav tako moramo preskrbeti za ljudi, ki delati ne morejo.
Dobro poznam namere in misli dobrih, dobrosrčnih ljudi. Vem: nekateri že težko čakajo prilike, da se oddolže svoji socialni dolžnosti. Kajti tu ne gre za miloščino, tu ne gre za skromen milodar, tu gre za socialno dolžnost imovitejšega napram ubožnemu, ubožnemu brez lastne krivde. Teh dobrosrčnih ljudi je večina! Hvala bogu! Manjšino bom dosegel z drugimi sredstvi, prav tako sem odločen zatreti vse, kar bi sicer oviralo mojo zamisel. Nikogar ne bo, na katerega vrata ne bi potrkalo vprašanje zimske pomoči. Za ta pokret sem postavil posebno organizacijo Zimska pomoč, ki ima dolžnost za vse nujne zimske potrebe pribaviti potrebna sredstva.
Vsega občudovanja vreden zgled imamo v Zimski pomoči Reicha. Ljubljančani! V tem pogledu ne bomo zaostajali. Časi so izredni. Izredni časi rode izredne potrebe, izredne potrebe zahtevajo izredna sredstva, izredna sredstva pa dobimo samo po izredni poti.
Upam in trdno pričakujem, da boste to mojo namero vsi odobravali in vsi pomagali, da v vsakem oziru uspe; uspe gmotno, da bomo preskrbeli siromake, a uspe tudi moralno, da bodo pokazali imovitejši, pokazali neprisiljeno in radodarno, da se čutijo za člane človeške družbe, da se zavedajo pomena evangelijskih besed:
(dalje prihodnjič)
DELAVSKI SVET ŠIROKE POTROŠNJE
Poslovni rezultati resno
svarijo!
Tudi tokratni delavski svet široke potrošnje, ki je bil v Škofji Loki 23. junija, je sodil v vrsto sestankov, kjer so delegati ugotavljali, da s poslovanjem tako naprej ne bo mogoče. Rezultati prvega četrtletja, ki so jih na četrtkovi seji obravnavali delegati, so časovno sicer že odmaknjeni, vendar nič manj aktualni kot pred meseci. Trend neizpolnjevanja planskih dljev se namreč nadaljuje tudi v mesecih drugega četrtletja!
Za dobro petino neizpolnjen plan
proizvodnje ima seveda logične posledice - manjšo prodajo, dohodek in predvsem - nižji izvoz in to zlasti neposredni. Tee v tem trenutk
Glavni razlogi seveda tudi dobro
poslovanje znani — po-
povezavi z ustreznimi organi v temeljnih organizacijah v okvim SOZD Iskra dosegla boljšo preskrbljenost proizvodnje.
Trenutno pa je največji problem poslovanja Široke potrošnje povezan z brezglavo politiko cen (če ime poli-
.nanjkanje reprodukcijskih materialov,	tika sploh zasluži). O tein smo že
predvsem tistih, ki jih je treba	dosti pisali, zato le podatek za
„uvažati“ z domačega trga. Sicer pa so delegati na četrtkovem zasedanju soglašah z mnenjem, da bo zaradi izredno perečih problemov z nabavljanjem vseh vrst repromaterialov treba na ravni delovne organizacije ustanoviti nabavno službo, ki bo v
osvežitev spomina — cene izdelkov Široke potrošnje so v več kot polovici primerov pod zveznim nadzorom. To pomeni, da se cene širokopotrošnih izdelkov v letu dni niso premaknile niti za ped, cene reprodukcijskih materialov pa nezadržno naraščajo.
DO AVTOMATIKA
Tudi tokrat sta dobra volja in spontanost obrodili uspehe
V delovni organizaciji Avtomatika, TOZD Sestavni deli in delovna sred-. stva so delava v dveh akcijah, majski in junijski, ki sta potekali po teden dni, ponovno dokazali, da je s pravilnim pristopom in razumevanjem za izpolnitev planskih obveznosti, vezanih na kooperacijo, možno doseči izredne proizvodne rezultate.
Avtomatika je namreč sklenila z avstrijsko firmo RSF Elektronik, ki izdeluje linearne in rotacijske dajalnike. kooperacijsko pogodbo o delitvi dela na omenjenih izdelkih-. Roki, ki so bili določeni za dobavo sestavnih delov partnerju (montažno uho, pokrov drsnika, krovno ploščico in rotacijske dele), ki jih izdelujejo v TOZD Sestavni deli, so bili izredno kratki.
V mesecu maju je prišlo do dodatne zadolžitve za izdelavo 115.400 kosov različnih izdelkov za merilne letve. Ker se je izkazalo, da proizvodnja glede na tehnološke normative ne bo uspela realizirati pogodbenih obveznosti, je nekaj spontanih potreb prerastlo v delovno akcijo, v katero so bili vključeni vsi delavci TOZD.
Ker je izdelava posameznih kosov združevala ročno delo, vrtenje, rezanje navojev, rezkanje, lakiranje, embalira-nje ter vmesno in končno kontrolo, so delavce, ki dnevno ne delajo na teh nalogah (iz drugih sektorjev in režije) razporedili glede na njihove sposobnosti—izkušnje in ročne spretnosti. Tako tudi kvaliteta izdelkov ni trpela. Delali so v treh izmenah, na prosto soboto in nedeljo.
Organizirano je bilo tudi dežurstvo tehnologov in službe za vzdrževanje ter
poskrbljeno za prehrano. Med obema dnevoma so v orodjarni izdelali orodje za drsnik. Tudi ta rok je bil izredno kratek, saj je bii 15. junij zadnji dan, ko bi morali sestavni deli preko meje. Orodje je bilo po zaslugi orodjarjev, vodstva priprave delavnih sredstev in drugih narejeno. Tako je bila skozi drugo akcijo tudi izdelava drsnika narejena do roka, natančneje že dva dni pred rokom.
Pri tem je zanimiva ugotovitev, da akcija ni pomenila le dodatno angažiranje vseh delavcev v temeljni organizaciji, temveč da je pri marsikom, predvsem v konstrukciji in orodjarni vzbudila tudi razmišljanje in iskanje rešitev, kako bi čim laže in hitreje izdelek naredili, oz. kako bi izboljšali tehnološki proces.
Delo izven rednega delovnega časa ni dalo samo pozitivnih poslovnih rezultatov. Za starejše delavce akcija ni pomenila nič novega, saj so podobne v preteklih letih večkrat izpeljali. Celoten kolektiv pa je poleg zadovoljstva občutil tudi izboljšanje medsebojnih odnosov, saj so združerii ob delu pozabili na marsikatero zamero in prepreko, ki se tako rada pojavi med režijskimi in proizvodnimi delavci.
Š.D.
Izdelanih že 100 central
Iskra 500 A
(Nadaljevanje s 5. strani)
Razmeroma hitro smo ga razvili in učinkovito prenesli v proizvodnjo. Pri tem smo se naučili določenih vzorcev dela, ki jih veija posnemati in prenašati tudi na ostale dele našega proizvodnega programa.
Strokovni team, ki je bil zadolžen za vpeljavanje izdelkov v proizvodnjo, je svoje naloge dobro opravil. Lahko ugotovimo, da centrale na terenu dovolj kvalitetno delujejo, da ni reklamacij in da je izdelek za nas tržno koristen in zanimiv. V letošnjem letu ga bomo začeli tudi izvažati: 12 central bomo izvozili v Turčijo, kamor smo prodali tudi licenco.
V imenu vodstva bi se rad ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so se nadpov-
prečno angažirali, da smo lahko dosegli tak rezultat — delavcem v razvoju, tehnologiji, proizvodnji, kontroli, montaži, prodaji in drugim.«
Na uspeh, ki So ga doživeli, so delavci TOZD lahko ponosni. Pomeni jim spodbudo in obvezo za nadaljnje uspešno delo. Prva centrala Iskra 500 A je bila postavljena v Cerkljah na Gorenjskem, zdaj pa centrale tega tipa že delujejo V drugih krajih Slovenije in širše Jugoslavije — v Bosni, Črni Gori, Srbiji in Hrvatski. Centrala ima zelo dober odziv na tržišču: v kratkem bo prodanih že 200. Predvidevajo, da bo samo na jugoslovanskem tržišču možno prodati od 500 do 600 central tega tipa.
Kazimir Mohar
Delavcem TOZD je za doseženi uspeh čestital Georg Wirth.
Stroški so narasli za skoraj polovico, to pa so seveda potaki, ki jasno dokazujejo, da bi bilo za uspešno poslovanje nemudoma treba cene spremeniti. To pa, kot vse kaže, po uradni poti pravočasno ne bo. Rešitvi sta torej samo dve — počakati na uradno dovoljenje in ob tem zanesljivo dočakati tudi izgubo delovne organizacije v celoti ali pa dvigniti cene v okviru panožnega dogovora med 17 in 21 %. Delegati so se odločili za drugo možnost, za kar so imeli tudi popolno podporo družbenopolitičnih organizacij Široke potrošnje, ki so o problematiki spregovorile že pred tem.
Delegati pa so se na četrtkovem zasedanju seznanili tudi z delom organov delavskega sveta. Podprh so stališča odbora za razvoj in programsko politiko, ki je kritično ocenil stanje na področju RR dejavnosti v Široki potrošnji. Poudaijeno je bilo, da si v sedanjem položaj« ne moremo privoščiti zaposlovanja strokovnih kadrov . v razvojnih službah počasneje, kot je bilo predvideno v planskih dokumentih. Odbor je tudi ugotovil, da nedefiniranost razvojnih nalog močno ovira uspešnejše razvojno raziskovalno delo in zato poudaril, da morajo vse službe, ki sodelujejo v inovacijskem procesu, opraviti vse aktivnosti, ki so potrebne za definicijo nalog in izpolnitev pogojev za RR delo. In slednjič — pomen razvojno raziskovalnega dela je v zaostrenih gospodarskih razmerah še večji, zato je nedopustno linearno zmanjševanje izdatkov za RR dejavnost.
Delegati so se seznanili tudi z delom odbora za razvoj samoupravljanja in ob tem sprejeli ugotovitveni sklep, da se izplačila za osebne dohodke odslej usklajujejo na ravni delovne organizacije.
Iz poročila odbora za gospodarjenje so se delegati seznanili z investicijo idrijske Tovarne za montažo elektromotorjev v skladiščno-pro-izvodne prostore in s prizadevanji tega odbora za uspešnejše gospodarjenje Široke potrošnje.
Na zadnjem zasedaniu delavskega sveta Široke potrošnje pred letošnjimi dopusti pa so delegati obravnavali tuai zaključke nedavnega delovnega posvetovanja članov konference sindikata, delegatov drugih DPO, samoupravnih in poslovodnih organov Široke potrošnje in se z njimi tudi strinjali.	Stane Fleischman
TOZD HIPOT tudi v juniju
uspesno
predvidoma letos izvozili
2 mf1
vertibilno tržišče za okoli 2
V šentjemejski temeljni organizaciji Hipot ocenjujejo, čeprav še nimajo dokončnih podatkov, da so po prvih letošnjih petih mesecih izredno uspešno poslovali tudi v juniju. Ugodni obeti so tudi do konca leta, seveda pod pogojem, če ne bodo imeli večjih problemov pri nabavi reprodukcijskih materialov.
b
dolarjev, na klirinško pa za Glavni kupci šeiitjernejskJ) f tenciometrov so Velika Britevjpj
TOZD Hipot, ki deluje v okviru delovne organizacije fEZE je v prvih
Nemčija, Francija, Italija, /T J ZDA, Irak, Iran, Turčija ter AtSf) in Mehika. Med deželami syn vzajemno gospodarsko in pomoč je največji kupec demokratična republika. »$( i Med domačimi kupci .P.%11 L ometrov sta naj večja v Iskri tj J Pržan in Otoče, med^jjfijj
petih mesecih prodal za okoli* 320 milijonov potenciometrov, hibridnih vezij in pokazalnikov na tekoče kristale. Da so res uspešno poslovali, pove že podatek, da so prodajo za to obdobje načrtovali v višini 250 milijonov dinarjev in so torej plan precej presegli.
V tem obdobju so skupno izdelali 18 milijonov potenciometrov. Resda
je to nekaj pod predvidevanji, vendar se jim je letos struktura proizvodnje
odjemalci pa Gorenje, m*-* jv
iledtem ko so Šentjemejski ^ N s svojimi potenciometri usmerjeni v izvoz, pa tega ne “d trditi za hibridna vezja, čeprav»Ljj% tudi na tem področju ne .Id križem rok. Tudi letošnja rijiiip vsota, ki jo bodo iztržili za n1 J to vezja ni zanemarljiva:	na,r '
630.000 dolaijev izključno K Obilnega izvoza, glavna kupca slj#! in Mipot v Italiji. Na jugoslovajf'
Počitniške
zmogljivosti
zasedene
Zanimanje za letovanje v počitniških kapacitetah novogoriške Iskre Avtoe-lektrike je letos izredno. Praktično vse zmogljivosti so razprodane, teh pa ni malo. Počitniških prikolic imajo 22, razporejenih v Umagu, Poreču, Stoji pri Pulju, Rabcu in Medveji.
Termini v prikolicah so osemdnevni, to pa zato, da se v njih lahko zvrsti kar največje možno število delavcev Av-toelektrike z družinami. Tako bo v glavni turistični sezoni letovalo 176 družin, ker je letos glede na razpisane termine stoodstotna zasedenost. Poleg prikolic, razpolagajo v novogoriški Iskri tudi z počitniško hišico v Novem gradu, ki pa zanjo v letošnji sezoni ni tako veliko povpraševanje, verjetno zato, ker tu določa cene počitniška skupnost »Soča«, Nova Gorica le-te pa so nekoliko preveč »navite«.
Cene počitniških prikolic so po 290 din dnevno, v njih pa je ves potreben komfort. Prav tako je letos tudi manjše zanimanje za počitniški dom v Drami ju. pri Crikvenici, kjer je penzion za člane kolektiva 450 dinarjev. Kljub vsemu pa so v službi družbenega standarda zadovoljni, še bolj pa so zadovoljni tisti delavci z družinami, ki bodo v teh zmogljivostih letovali.
Prav zaradi velikega zanimanja za letovanje v prikolicah bi kazalo razmisliti o možnostih za nabavo še večjega števila prikolic. Še na eno novost moramo opozoriti. Po vseh izgledih bo s prvim julijem usposobljena, oz. prenovljena počitniška hišica na Stador planini nad Tolminom. Tu je kot nalašč za resničen, miren dopust v svežem gorskem zraku in prijetnem okolju.
Torej, kdor nima rad morja, naj se pozanima, kdaj in kakšne se možnosti za letovanje v tej simpatični koči.
Marko Rakušček
ZAHVALA
Sodelavcem galvanike in lakirnice in ostalim v TOZD MKD - DO Telematika se iskreno zahvaljujem za izročena darila in tople besede ob mojem odhodu iz delovne organizacije Telematika.
Anton Rot
precej sprememla, saj delajo man malih trimer (nastavljivih) potenci ometrov, veliko več pa vrtljivih ir poteznih potenciometrov.
Proizvodnje hibridnih vezij seveda ni moč kosovno primerjati s številom izdelanih potenciometrov. Pri hibridnih vezjih je osnovni kazalec uresničevanje načrta in to po stalnih planskih cenah. V prvih petih mesecih so vrednostno izdelali za 8 % več hibridnih vezij, kot so načrtovali.
Pokazalnikov na tekoče kristale v letošnjem letu še niso vključili v plan. Gre še za prototipno, lahko bi rekli pilotsko proizvodnjo laboratorijskega značaja.
Če se povrnemo k potenciometrom, velja vsekakor omeniti podatek, da izvozi Hipot kar 85 % vse proizvodnje. Razmerje med izvozom na konvertibilno in klirinško tržišče je približno 2:1, ob tem, da bodo
tržišču bodo predvidoma 250 milijonov dinaijev, najvev)\j
pa so prav znotraj Iskre in Avtomatika.
_ Telet118® hi
»ef;
vi uma ujva.	. vp
Omenili smo že, daje P^, Ji,-pokazalnikov na tekoče kristal6 8 A
tiom ^0]^, nekaj rezultatov pa
Največ pokazalnikov prodajo I ^čii Otočah, manjše količine pa i it
inštitutom, ^okazalnike rso izvozili, in sicer v Latinsko A J1 s(|f ti Že v naslovu smo omenili; 8 (ji proizvodni in prodajni uspehi sf j nejske Hipot nadaljevali tudi VL;S Ocenjujejo, da je bila proizvodi j *t 6 % nad načrtovano. Prodali ^ o; približno 67 milijonov dinarjev, Ijo za skoraj tretjino nad načrtovali j
.A
juniju se je povečal tudif konve^ H
izvoz, verjetno pa bodo 00N^j$! A številke o polletnem izvozu pod planskimi. Ob tem Je,,ntii'itir
pod planskimi. Ob tem 'V: dodati, da je izvozni načrt »ji Ig nejske HIPOT za približno tr |j^
večji od lanskega.
Priznanje novogoriški Iskri
V okvim praznovanja dneva civilne zaidite je bila v novoeooUiiC Avtoelektriki krajša, a toliko bolj prisrčna slovensnost, kjer so se ^ P dani štaba za civilno zaščito, predstavniki družbenopolitičnih orga^*1 toupravnih organov ter vodstvo Iskre Avtoelektrike. Kot gostj®^ + sti udeležili podpredsednik sveta za ljudsko obrambo nov0&l\l ;, sekretar sekretariata za ljudsko obrambo ter načelnik obči’1^ v

slavnosti udeležili občine, štaba za tivilno zaščito.
Po krajšem nagovoru je izročil podpredsednik sveta za "00 Jure Mlinar v imenu republiškega sekretariata za ljudsko obrambo visoko priznanje za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju
200 obveznikov. To število pa
sev
še ni dokončno. Najdlje organizirana enota prve rned1 jijj
pomoči, saj se je že let3
splošnega ljudskega odpora. V imenu kolektiva Iskre Avtoelek
udeležila prvega eaaj so
občinskega 1 J
te^:
Avtoelektrike je priznanje prejel glavni direktor" Peter Mivšek
Civilno Zaščito, kot najširšo obliko priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojni, naravnih in dragih nesrečah, razvijajo v Iskri Avto-elektriki že od leta 1968. Sedanjo organiziranost civilne zaščite pa je opredelil leta 1981 delavski svet.
Za temeljne organizacije in skupne službe s sedežem v Šempetru je civilna zaščita zaradi lokacijske strnjenosti in pa glede na oceno ogroženosti organizirana skupno. Tako imajo organiziran štab za civilno zaščito ter specializirane in splošne enote civilne zaščite v katere je vključno že blizu
vanja. Sedaj so v okviru te usposobljene že štiri ekipe.	,ž;
Zeio je napredovala tudi efiO j, protipožarno varnost, saj sla .,j,i > t, oddelka kadrovsko in m3te ‘ tien izredno popolnjena.	^ (
Ustanovljeno imajo tudi Jjj, alizirano enoto za radiološko, ^j ^ ško in kemično zaščito. V tej strokovno usposobljenih in °P% In nih z osebno opremo 9 ob ve23 j j Mn CZ, ostalih 16 pa ima priznan16 osnov CZ.	^
Tudi splošne enote civilne Jj g
imajo organizirane. V e
imai
odde
elkih teh enot je vklju
Sii),
AfllU'
dokončno, aaj n«—-.- ,e splošne enote vključiti vsaj s ooveznikov.	'
t
-"'S:
ISKRA - Industrija za avtomatiko, Ljubljana, Stegne 15 b razpisuje v študijskem letu 1982/83
>
k\
Nagrade dr. V. Bed Janiča
N
■1|i<
. napi9’
za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področja sistemov, in elementov avtomatizacije, zaščite in stikalne tehnike.	..	:
Nagrada je namenjena doktorjem in magistrom elektrotehničnih znano51	h
diplomantom elektrotehniških fakultet.
V študijskem letu 1982/83 bomo podelili:
-	eno nagrado za doktorsko disertacijo v višini 18.000,00 din
-	dve nagradi za magistrska dela v višini po 15.000,00 din
šest nagrad za diplomska dela v višini po 9.000,00 din.	, ^
Prijave za podelitev nagrad za doktorske disertacije, magistrska in diplomska
dajejo fakultete in sicer za tiste, ki so svoje delo zagovarjali v študijskem |e™y, katerega razpis velja. Prijavi mora biti obvezno priložena doktorska di5er‘a

% 11 Or \ >
bv.
6'
v
kid
%
>e,
bv.
magistrsko oziroma diplomsko delo z mnenjem fakultete.
Vsaka fakulteta lahko poda največ 3 (tri) predloge za diplomska dela.
Komisija nagrajenih del ne vrača.
Komisija za nagrado dr. Bedjaniča bo sprejemato prijave oziroma pr-podelitev nagrade v letu 1983 do vključno 15. oktobra 1983.
odlog6*
Po sprejetju sklepa o podelitvi nagrad, obvesti komisija vse predlagatelje
sklepu-	,ain
Vsak predlog za podelitev nagrade mora biti opremljen z naslovom kandioa imenom in priimkom mentorja ter njegov naslov. *
Nagrada bo podeljena 15. decembra 1983 na dan srn ti dr. Vratislava B Nagrajenci bodo prejeli še diplomo z navedbo imena dobitnika, dosežka za kat se nagrado podeljuje z nazivom delovne organizacije.
Prijave in predloge z ustrezno dokumentacijo je treba postoti na naslov:	tollg
Predsedniku ,.Komisije za nagrado dr. Vratislava Bedjaniča11, prof. dr. An OGORELCU,
Fakulteta za elektrotehniko, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 25.
isi
bal.
,ečn,
;vaj;
^ KIBERNETIKA KRANJ
bel
avci niso zadovoljni
Sestanek odgovornih delavcev TOZD MN z vodstvom delovne Organizacije
Na skupnem sestanku so' odgovorni delavci Tovarne merilnih naprav in Iskra Kibernetika najprej obravnavali problematiko temeljne organizacije z vidika ocene poslovanja v prvem polletju. Direktor Tovarne Rezilnih naprav Franc Pogačnik je predstavil izpolnjevalce planov. Plan Proizvodnje bo v prvem polletju prekoračen za okrog 14 %, bistveno pa oo presežen tudi plan izvoza. Doseganje načrtovanih obveznosti ovirajo Problemi z nabavo materialov in prostorska stiska.
oddaljevanju je predsednik DS .. ‘P naprav govoril o delu samo-
Nc}y^ organov, ki so v zadnjem osebnih ddiodkovpovzroča predvsem Vn največ časa namenili analizi visoka stopnja inflacije. Višje osebne
Glavni direktor Peter Kobal je povedal, da nezadovoljstvo glede
ibiar3 stanie’ v katerem se je dohodke lahko dosežemo le" z večjim tovarna merilnih naprav. V. dohodkom. OD so v povprečju v vseh
delovnih organizacijah kranjske Iskre
— ____________ ..ap
s tem so opravili tudi oceno ol^n' delavcev, ker so bili delavci da so za tako stanje odgo-jtofj^dilni delavci Tovarne merilnih Izkazalo se je, da odgovorni /Kič Vse^ podatkov ne dobivajo
skoraj enaki, odstopajo pa pri posa-’ ...............ah.
^asno, V temeljni organizaciji je °dpravo omenienih slabosti program.
n*1 hodnik sindikalne organizacije
CVcdal. da je veliko delavcev Wk?a0VG*' "
^itC^oljnih zaradi razlik v nagra-ifNot enakih ali podobnih del in 6 'i- v Kibernetiki in Telematiki.
^cijga da vodstvo delovne organi-. mma pravega odnosa do To-
^ tiia krilnih naprav, ki je zapostav-*■->• v Primerjavi z drugimi TOZD.
iiildje .....-j-'- - —
(lč%a S° nezadovoIjni tudi zaradi
..jiiad^dločanja o delovnem času, saj l^nehmh direktiv zgubljajo
liV,Preleti
ukrepi se v Merilnih
I9! postopno izvajajo, vendar je ^ i6sti ^ vprašanj v Kibernetiki še ^ SotaieZato l5* tudl druge tovarne
vI^df .prejeti in izvajati dol i ita C’ Je poudaril predsednik
določene sindi-
|j| V
Ji!ivij^^rasti se aktivno vključujejo v m delo Merilnih "naprav, v ■:i(l0»ru organizaciji je 22 članov D\j °d števila zaposlenih). Sode-> Vod« ^benopolitičnih organizacij /j11 VOrri tovarne je dobro. Kolje $i v predsednik sindikata, moramo ijljujjbhodnje še bolj pozorni na to, " °JJ0-
meznih delih in naloga
Franc Pogačnik je v nadaljevanju podrobneje predstavil izvajanje sanacijskega programa Merilnih naprav. Povedal je, da so uvedli evidenco izgubljenega časa, da bi lahko ukrepali. Dobavni roki so bili predolgi, zato so stroški prehitro naraščali, veliko jih je nastalo zaradi razvojno nedodelanih izdelkov, ki so šli v redno proizvodnjo. Omenil je tudi bodočo usmeritev v inženiring in servisno dejavnost, ki sta tesno povezani z drugimi aktivnostmi v TOZD.
Stane Draksler ie omenil slab likvidnostni položaj Merilnili naprav. Problem povzroča neredno plačevanje storitev, ki jih TOZD opravlja za druge DO. Tabele dobivajo s precejšnjo zamudo. Tudi druge temeljne organizacije storitve plačujejo kvartal-no. Dušan Bogdanovič je opozoril na proizvodne probleme, ki nastajajo zaradi neustreznih prostorov. Tovarna merilnih naprav ima zelo pester proizvodni program, proizvodnja se mu mora nenehno prilagajati.
Glavni direktor Peter Kobal je ob zaključku dejal, da se Merilne naprave uspešno razvijajo. Opozoril je na nujnost skupnih vlaganj v znanje in opremo, da bodo lahko proizvajali še bolj zahtevne naprave.
Alojz Boc
hmeljni kamen za novo eramiko že letos?
-—t«. v,„točne jame. Pozimi so prostori premrzli Meti prevroči... In še in še bflahko naštevali, seveda ob podatku, da j< ; j ^ ^ oprema v Keramiki že izrabljena in 100-odstotno odpisana.
all<i tre?a j!e ni vse: Keramika zdaj dela intenzivno o njej govorijo že kakšni! lokacijah v Ljubljani - v "	"	.	.	.
..osrednii tovarni" v Vižmar-ef Sl
m ^N.ega gradbenega podjetja.
J

P 0 let, čeprav ,,bolj ali pa manj
Tako bornih delovnih prostorov, kot jih ima vižmarska TOZE Keramika, verjetno v Iskri nima nihče drug. Poslopje je staro in če ga ne ai obnavljali, bi se že zdavnaj podrlo, hkrati pa je tudi funkcionalne neustrezno. Nikomur v Keramiki se ne zdi čudno, če se podre kaki
Negradna stena, ko pada dež puša streha na vseh koncih, hiša tudi nim; P^ve kanalizacije, pač pa odtočne jame
[) y ^	VVVO-IH.
pteKnah gostujejo v prostorih Odn;; tretja idKacija pa je v
pet let. Kot vse kaže pa bo letošnje leto le mejnik v delu tega kolektiva
saj želijo že letos postaviti temeljn
v najetih starih prostorih
Ph vsem tenT je naložba v nove tovarne Keramike stara
temelju Projekt
imajo vse pripravljene, program se predložili Ljubljanski banki, imajc tudi lokacijo za novi objekt, in sice poleg Magjnetov v Stegnah. Pomoe pričakujejo tudi od Iskre in njeni!
i),
klavci z zoženo delovno ' Posebnostjo
V$e
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
/ N >, a)'*(u z nekaj nadaljevanji predstav-Ho i2.0^roženo problematiko delavcev s So ■Sovano zoženo delovno sposobni Praktično delovanje je bil v bivši lektromehaniki izdelan poseben

bil v zadnjih treh letih pred-
i "a različnih mestih ob različnih pri-1,1 v Iskri in izven nje. V dveh tcmelj-
Hi j n‘Zacijah pa se je dejavnost po mo-Vzve'udi zaaela.
'lovn0ZI Z “reševanjema- delavcev z zoženo ;rjaj0° sPosobnostjo obstaja vrsta dilem, ki Jten vV.Saj.delne odgovore. Problem je pri-
ružbi, na kar kaže vrsta stališč
C^itev posameznih družbenih dejav-
r°l:,lem pa je v najbolj praktični inižaSlsoten v posameznih temeljnih or-'"čn- na ^ ^aže vrsta indikatorjev. SvngZadnie )e problem delavcev z zoženo ^aln sPos°bnostjo najtesneje povezan s 0 varnostjo delavcev.
k^OsoH,	4'
Hini aelavci z zoženo delovno sposob-Po'
Ssv^nostav!jcni razlagi socialnih in me-^dal znanosti so to vsi tisti delavci, ki za-'tialrljiCasa trajajočih telesnih, psihičnih in k 0zj. stanj ne morejo opravljati »širše-'t(1)eJarna za neko delovno okolje pov-'»laini razpona del in nalog. Opravljajo sk‘ ’ 'ahko le individualnim značilno-Po ta[an..°žjl obseg del in nalog.
X K' ^roki opredelitvi so zoženo de-Posobni: delavci s telesnimi okvara-

Snv'a|n'ezn‘ kronični bolniki, posamezni escenti, ženske v času nosečnosti,
posamezni mladoletniki, del starejših delavcev (predvsem tisti, ki jim hitreje pešajo posamezne fiziološke funkcije) in posamezni kategorizirani invalidi.
Za praktično uporabo nam lahko služi enostavnejša opredelitev: skupina delavcev z zoženo delovno sposobnostjo se nahaja med dvema skupinama delavcev in sicer med skupino delavcev brez vsakršnih psihofizičnih omejitev in hujših socialnih motenj ter med kategoriziranimi invalidi. Slednjim je širša družba že priznala širok obseg pravic, ki izvirajo iz solidarnosti (v zvezi z zaposlovanjem, prvim in nadaljnjim razporejanjem na ustrezna dela in naloge, nadomestitvijo razlike osebnega dohodka in drugim).
Pri vseh dosedanjih predstavitvah »modela« in razgovorih za njegovo širšo družbeno verifikacijo so bila večkrat prisotna vprašanja o odnosu do kategoriziranih invalidov, enkrat pa so bili izraženi tudi pomisleki zaradi uvrstitve žensk v to kategorijo. Med delavce z zoženo delovno sposobnostjo v širšem smislu sodijo invalidi II. in III. kategorije in sicer iz enostavnega razloga, ker je zadovoljivo »rešena« pretežno le njihova socialna varnost, razkorak med delovnimi sposobnostmi in zahtevami dela pa še vedno obstaja. Takoj po (predpostavljamo) •— zadovoljivi invalidizaciji so namreč podvrženi najrazličnejšim nekontroliranim prerazporejanjem na druga dela in naloge, velikokrat pa sc nadaljuje tudi poglabljanje psihofizičnih težav in socialnih motenj. Zato jih kljub širše družbeni sistemski skrbi za socialno varnost v pogledu dela največkrat lahko prištevamo med zoženo delovno sposobne.
Pri ženskah gre za znane delovne omejitve
Glavni direktor DO Avtoelektrika PeterMivšek sprejema priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo (K čbnku na 6. strani).
delovnih in temeljnih organizacij, to pa povsem upravičeno: Keramika dobavlja svoje izdelke skoraj dvajsetim Iskrinim tovarnam, ali drugače rečeno — več kot 80 % proizvodnje Keramike gre za potrebe Iskre, največji odjemalci pa so IEZE, CEO.in Avtomatika.
V naložbo pa ne sodi samo gradnja novega objekta, pač pa tudi nakup strojne opreme, saj je sedanja, kot smo že omenili, povsem izrabljena in tudi že odpisana. Za vlečenje keramične folije bodo kupili dva sistema. Prvega uvažajo z Japonske in sicer prek Iskre v Žužemberku, za drugega pa so se odločili letos med obiskom na Kitajskem. Kupili bodo tudi sistem za vroče odlivanje keramike, ki je namenjena za specialne izvedbe za izvoz, kmalu pa bodo dobili tudi novo peč, nov gnetilec, razpršilni sušilnik, še eno peč, specialno stiskalnico in še nekaj druge opreme.
Oprema že prihaja, le v Stegnah je še nekaj nezazidanega prostora ... Bo že letos ali prihodnje leto, se vprašujejo v TOZD Keramika, vprašujejo zato, ker vse, žal, le ni odvisno samo od njih.	Dr
Razstava: Delo — inovacije
V začetku prejšnjega tedna so v blagovnem centru v Tolminu odprli zelo zanimivo razstavo z naslovom Delo — inovacije. Omenjena razstava, prva te vrste na Tolminskem sovpada v okvir praznovanja dneva samoupravljalca, pripravila pa sta jo tamkajšnji občinski sindikalni svet in občinska raziskovalna skupnost.
Na ogled so bili izdelki temeljnih organizacij tolminske občine in obrtnih delavnic, poseben poudarek pa so dali inovacijskim dosežkom. Zanimivo razstavo so popestrili tudi razstavljeni izdelki osnovne šole in občinske zveze za tehnično kulturo.
S svojimi eksponati in inovacijskimi dosežki sta se na razstavi predstavili tudi obe naši temeljni organizaciji v tolminski občini, tovarna vžigalnih tuljav Bovec in tovarna avtoelektričnih vžigalnih sistemov Tolmin. Tako sta širši javnosti prikazali tehnološke dosežke s posebnim poudarkom inovacijske dejavnosti.
Ob otvoritvi razstave sta organizatorja podelila tudi plakete in pismena priznanja delavkam in delavcem, ki se ukvarjajo z inovatorstvom.
Iz bovške Iskre so to: Milan Piuzi, Andrej Čopi, Irena Čopi, Andrej Kavs, Mitja Kokove, Salvi Pretnar, Vladimir Stanišič, Edvard Žagar in Miro Kranjc.
Iz Iskre v Tolminu pa so: Jani Kovačič, Rafael Špolad, Zmago Bizjak, Alojz Zorjan, Albin Ličer, Enes Beridan, Ivan Rejc, Ivan Kavs, Janko Novak, Darij Kenda, Josip Kezič, Mirko Gorščak, Silvo Šturm, Danilo Gorjan, Stane Šorli, Vlado Krivec,
Branko Bukudur, Boris Mrak, Ivan Kovačič, Stojan Kenda, Ivan Kenda, Mara Medvešček, Franc Kavčič, Franc Zalašček, Drago Jug, Ivan Konavec, Lucijan Pirih, Zoran Kenda, Jože
V skladu s sklepom delavskega sveta DO in ob podpori konference OOZS DO, je od letošnjega leta naprej naša DO prevzela funkcijo pokroviteljice nad Osnovno šolo ,JVlilan Mravlje" v krajevni skupnosti Dravlje — občina Šiška.
Ideja o prevzemu pokroviteljstva v smislu sodelovanja in poglabljanja stikov med šolo in združenim delom, se je porodila že v decembru 1982, ko je našo DO obiskala delegacija krajevne skupnosti Dravlje v okviru katere je tudi sedež Iskre Avtomatike.
V razgovoru so nam predstavili svojo novo osnovno šolo, ki že dve leti uči in vzgaja najmlajši rod soseske Dravlje in njene najbližje okolice. Svojo željo po tesnejši povezavi šole z združenim delom so podkrepili z ugotovitvami, da ima naša DO že dolgoletne izkušnje in uspehe pri delu s šolami v obliki počitniškega dela, proizvodnega dela in delovne prakse ter prek drugih oblik mentorstva nad različnimi oblikami dela, kjer je nujen stik šole in proizvodnje.
Aktivnosti, ki jih bo naša DO izvajala v okviru svoje naloge pokroviteljice, bodo določene v letnem planu dela DSSZ, organizacijsko in strokovno pa bo naloge izvajalo Področje za kadrovske zadeve ob omoči mentoriev, inštruktorjev in rugih strokovnih delavcev v DO.
Glavne naloge v okviru sodelovanja smo že analizirali v razgovoru s predstavniki osnovne sole, v letnem planu pa bodo opredeljene z naslednjim:
— svetovanje učencem pri izbiri
Kragelj, Branko Klemenčič, Zdravko Leban, Orlanda Mastilovič, Marjan Mlakar, Zlatka Velikonja, Rado Humar, Marjan Uršič, Darko Laharnar, Maijan Kovačič in Magda Uršič.
M.R.
šolanja za poklice predvsem elektro in kovinske usmeritve;
—	strokovna pomoč pri vodenju tehničnih krožkov;
—	oprema tehničnih laboratorijev predvsem z materialom iz naše proizvodnje;
—	možnost glede proizvodnje;
—	opravljanje krajših oblik proizvodnega dela za učence 8. razredov;
—	podelitev štipendij najboljšim učencem za šolanje v usmeritvah, ki jih narekuje dejavnost naše DO.
Urejeno sodelovanje s strani učencev šole pa se bo odražalo v obliki organiziranja in izvajanja nastopov ob državnih praznikih, obletnicah in drugih oblikah praznovanj.
Prvi koraki so torej narejeni, uspehi sodelovanja so odvisni od prizadevanj obeh strani, končni rezultati pa bodo vsestransko koristni v smislu povezave dela s šolo, prakse s teorijo in naložbe v bodoče kadrovanje kvalitetnih strokovnjakov.
Janka Lazarevič
Dopisujte
v
Iskro
Iskra Avtomatika pokroviteljica osnovne šole »Milan Mravlje«
oziroma »zožitve« delovne sposobnosti v času nosečnosti. Del teh omejitev velja za celotno obdobje rodnosti. Vendar je danes družbeno varstvo žensk — delavk tako izpopolnjeno. da ne izstopajo kot problem in jih morda le ne hi kazalo uvrščati med delavce z zoženo sposobnostjo ali vsaj ne bi kazalo tega posebej poudarjati. Ne le iz psihološkega razloga, temveč tudi zato, ker je narava zožitve njihove delovne sposobnosti v času nosečnosti oziroma v času rodnosti specifična.	^
Poleg prvega kriterija, kjer za pripomoček uporabljamo spoznanja medicinskih in socialnih znanosti, pa za opredelitev delavcev z zoženo delovno sposobnostjo uporabljamo še drugi kriterij. Ta je povsem praktičen in temelji na ugotovitvi, da smo delavce z zoženo sposobnostjo reševali že dosedaj bolj ali manj uspešno. Drugi kriterij je torej, da k zoženo delovno sposobnim delavcem štejemo le tiste, ki dosedaj, z dosedanjimi postopki, niso bili zadovoljivo rešeni in ki so v konkretnem delovnem okolju evidentirani kot težko rešljivi problemi.
Drugi kriterij je povsem pragmatičen. Vsi primeri, ki jih je možno rešiti z dosedanjimi metodami, naj se tako tudi rešujejo.
Kategorijo delavcev z zoženo delovno sposobnostjo smo tako razdelili na dva dela in se vnaprej, po novem, z drugačnimi metodami, ukvarjamo le z delavci, ki po dosedanjih metodah ostajajo nerešeni ali nezadovoljivo rešeni. Torej s tistimi delavci, ki bi se jim brez »zaviralnih mehanizmov« že zožene delovne sposobnosti hitro ožile do stopnje, ko je potrebna npr. invalidizacija. Hitra in množična invalidizacija, pri kateri se za rešitev posameznega primera vključi širša družba s svojimi solidarnostnimi oblikami, pa je v splošnem in tudi za naše delovne organizacije nesprejemljiva.
Obseg (delež) tistih delavcev z zoženo de-
lovno sposobnostjo, ki jih po dosedanjih metodah ni možno zadovoljivo rešiti, je v različnih delovnih kolektivih ocenjen zelo različno. V bivši Iskri Elektromehaniki je bil ta delež ocenjen na okrog 5%. V vprašalniku, ki so ga v zvezi s pripravo tretje strokovne konference v SOZD Iskra (s temo: zdravstveno varstvo v TOZD in DO) izpolnjevali delavci kadrovsko socialnih služb, pa je bil ta delež ocenjen v razponu od 2 do 5%, v skrajnih primerih celo 8%.
Osrednji del praktičnega modela, ki je bil izdelan v bivši Iskri Elektromehaniki, je metodološki pripomočel?, ki je sestavljen iz treh delov:
—	razdelitev na dve značilni skupini
—	splošna opredelitev treh možnosti, da pride do problema (ki ga uvrstimo v eno od dveh značilnih skupin) in
—	splošna rešitev problema za prvo in drugo značilno skupino
Razdelitev skupine delavcev z zoženo delovno sposobnostjo na dve značilni skupini:
— Prvo značilno skupino (I) tvorijo delavci, katerih delovne sposobnosti so tako zožene, da ne morejo več zadovoljivo izpolnjevati delovnih obveznosti, samo delo pa jim po zahtevnosti in sestavljenosti še ustreza in jih zadovoljuje.
— Drugo značilno skupino (II) pa tvorijo delavci, ki bi delovne obveznosti sicer zmogli, vendar je neka njihova psihofizična in socialna značilnost taka, da (občasno) močno moti ali celo onemogoča njihovo delo. Te njihove motnje se lahko stopnjujejo zaradi konkretnih vplivov delovnega okolja in delovnih razmer.
Delavci tako iz prve značilne skupine (I) kot tudi iz druge značilne skupine (II) so prišli v stanje zožene delovne sposobnosti na tri glavne načine:
— Po prvem načinu (A) je zoženja delovne sposobnosti prišlo
. zaradi sprememb tehnološko tehničnih in organizacijskih karakteristik dela, ki so pripeljala ali do povečanja delovnih obveznosti (npr. povišanje norme) ali pa do povečane škodljivosti delovnega okolja in delovnih razmer,
. pri čemer se psihofizične in socialne značilnosti delavca niso spremenile.	«
— Po drugem načinu (B) je do zoževanja delovne sposobnosti (in s tem do prdblema) prišlo
. zaradi sprememb v psihofizičnih in socialnih značilnostih delavcev (kot posledica staranja, vpliva delovnega okolja in delovnih razmer pa tudi sprememb v življenjskih razmerah (izven dela),
. pri čemer se tehnološko tehnične in organizacijske značilnosti dela niso spremenile.
— Po tretjem načinu (C) je do zoževanja delovne sposobnosti prišlo hkrati
. zaradi vpliva tehnološko tehničnih in or ganizacijskih karakteristik dela na delavca in . zaradi psihofizičnih sprememb in socialnih težav pri delavcu.
Tretji sestavni del metodološkega pripomočka tvorijo splošne rešitve problemov.
— Prva splošna rešitev problemov (1), ki je izjema in vezana le na prvo značilno skupino delavcev (1) vidi rešitev pretežno v zniževanju povprečnih delovnih obveznosti. Delavci iz prve značilne skupine bi bili upravičeni do neke vrste osebne delovne obveznosti (npr. osebna norma ipd), razliko do povprečne delovne obveznosti pa bi solidarnostno pokril delovni kolektiv.
— Druga splošna rešitev problemov (2), ki je vezana na obe značilni skupini (1 in II) pa vidi rešitev v tehnično tehnološki sanaciji delovnega okolja in delovnih razmer, ter v odpravi vseh mogočih motenj in razlogov za zožitev delovne sposobnosti.
(se nadaljuje) P. Polak
Časopisne novice
Iskrina tovarna električnih motorjev v Sp. Idriji bo podpisala pogodbo o prodaji 300 tisoč črpalk z italijanskim izdelovalcem bele tehnike Candyjem, ki jih bo vgradil v svoje nove izdelke. Tudi doslej je italijanski proizvajalec kupoval črpalke v Idriji, vendar jih je uporabljal le za rezervne dele in pri servisnih popravilih. Ta naj večji izdelovalec pralnih strojev iz sosednje države pa namerava v prihodnje pokriti z Iskrini motorji kar tretjino svojih potreb. S kakovostjo črpalk, izdelanih v spodnjeidrijski Iskri, so zadovoljni tudi pri danskem proizvajalcu Danfossu, ki se že zanima za povečanje naročil v prihodnje - Dnevnik, Ljubljana.
Iskrina tovarna keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku, ki bo letos izvozila na zahodnoevropsko tržišče za poldrugi milijon dolarjev izdelkov, se v zadnjem času uveljavlja kot izvoznik svoje opreme in tehnologije. Tako bodo Žužemberčani do avgusta izvozili kitajskemu podjetju Hong-Ming iz pokrajine Cheng-Do opremo in tehnologijo vredno 300 tisoč dolarjev. Kot je povedal direktor žužemberške Iskre Dušan Lavrič, so s tem prebili led. Ob tem velja poudariti, da imajo v tovarni približno 80 % opreme, ki so jo naredili doma. Sredi letošnjega leta odpirajo v Žužemberku novo tovarno za proizvodnjo večplastnih kondenzatorjev. Čeprav gre za visoko tehnologijo, bodo precejšen delež opreme prispevali Iskrini delavci — Delo.
V	kratkem naj bi začeli v Kranju z rekonstrukcijo delno spremenjene trase ceste od Iskre proti Planiki. Gre za cesto, po kateri se vsak dan vozi na tisoče delavcev na delo, ki pa je v slabem stanju. Po vsej dolžini nameravajo narediti pločnik ter javno razsvetljavo. Poleg tega bodo naredili pred Iskro parkirišča za osebne avtomobile in avtobuse, pred Planiko pa avtobusno postajališče. Investicijo v višini nekaj več kot 25 milijonov dinarjev bodo financirali SKIS in zainteresirana podjetja. Po dosedanjih predvidevanjih naj bi bila cesta narejena lo konca septembra.
Na hrvaških železnicah so pred leti vozili razkošni motorni vlaki francoske proiCTodnje, ki so jim po domače rekli „Francozi“. Od šest kompozicij kupljenih 1973. leta je samo še ena v prometu, štiri stoje že nekaj let, peta je obstala pred nedavnim.
V	delovni organizaciji Željeznički prijevoz Zagreb so sedaj ob pomoči raznih tovarn in francoskih strokovnjakov popravili prvo kompozicijo in pri tem izdatno izkoristili domačo opremo, med drugim tudi iz naše Iskre.
Obnovljena kompozicija ima 204 udobnih sedežev, klima naprave, potnikom je na voljo bar, televizor z video kasetami, prenosna mini knjižnica, v izjemnih primerih tudi telefon. Vožnja s hitrostjo 120 km je udobna in zanesljiva z vgrajenimi avtostop napravami. Kompozicija, imenovana Mediteran ekspres, bo obratovala na relaciji Zagreb - Split in nazaj - Večernji list, Zagreb.
Zbral in uredil Marjan Kralj
X__________________________________________________________________________
(---------------------------------------------------—---------------
REKLAMNA PRODAJA
Vse Iskraše obveščamo, da DO Kibernetika, TOZD ,,VEGA" Ljubljana prodaja Avtomatske DIA-projektorje A15-804/A z naslednjimi ugodnost im i: j — 18% nižja cena ]	— možnost plačila v petih obrokih
j'	— bez pologa
j — organiziranje dostave, v kolikor bo naročeno iz enega kraja večje število izdelkov Izdelek
Avtom, diaproj A15-804/A
Običajna cena
10.821,15 din
Znižana cena
8.873,35 din
1
Višina obroka
i
V
1.774,70 din
Izdelki so prvovrstni in imajo enoletno garancijo.
Vse informacije dobite v DS Komerciala-Prodaja, Ljubljana, pri Tatjani TRSAN tel.: 213-213, int. 35-29.
Če niste iz Ljubljane predlagamo, da vaš sindikalni poverjenik zbere vaša naročila
ter se z nami dogovori za način dostave. Izkoristite ugodno priložnost!
,,ISKRA" KIBERNETIKA DS KOMERCIALA - PRODAJA Sistemi in regulacije 61000 LJUBLJANA
Trg revolucije 3
y
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO Ljubljana, Stegne 15 b,
TOZD Tovarna orodij Ljubljana,
Stegne 15
Komisija za delovna razmerja oglaša dela in naloge
1.	ORODJARJA Z ZNANJEM KOORDINATNEGA VRTANJA
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek do 23.000,00 din
2.	STRUGARJA
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4. leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek do 23.400,00 din
3.	REZKALCA
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek do 23.400,00 din
4.	BRUSILCA ZA PLOSKOVNO IN PROFILNO BRUŠENJE (DVA DELAVCA)
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek do 25.000,00 din
5.	POMOŽNEGA KALILCA
Pogoji: končana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek do 20.000,00 din-
6.	TEHNIČNEGA RISARJA
Pogoji: tehnični risar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni | dohodek do 15.600,00 din
; ■ Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov. ! Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju i ponudb.
j Delovna skupnost za skupne zadeve Ljubljana, Kotnikova 6
Po 36. in 148. členu statuta DSSZ in pravilnika o organizaciji in razvidu del in I nalog delavski svet delovne skupnosti za skupne zadeve
i razpisujeta dela in naloge ^ s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. VODJE PROGRAMSKO TEHNIČNEGA PODROČJA j 2. VODJE PODROČJA ZA ORGANIZACIJO |	3. POMOČNIKA VODJE DSSZ
! Pogoji: pod 1: visoka izobrazba elektro ali strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj j na programsko tehničnem področju, znanje dveh tujih jezikov; pod 2: visoka ■ izobrazba elektro, organizacijske ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na področju organizacije in A OP, znanje angleškega jezika; pod 3: visoka izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, 5 let delovnih izkušenj
Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev, bomo pri izbiri kandidatov upoštevali celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s kriteriji kadrovanja po Družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ter sposobnosti za organiziranje in vodenje dela ter poslovanja in usklajevanja delovnega procesa.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako ,,za razpisno komisijo" (področje za kadrovske zadeve).
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri oziroma imenovanju.
XIX. LETNE ŠPORTNE IGRE V NOVEM MESTU
Telematika, IC — ISE — ZORIN in Kibernetika
Novo mesto je bilo 25. in 26. junija, že tretjič v zgodovini Iskrinih letnih športnih iger, prizorišče-letos XIX. letnih športnih iger pod pokroviteljstvom DO Avtomatika, TOZD Napajalne naprave. 1
Na otvoritveni slavnosti na rokometnem igrišču v Športnem parku na Loki, so zbranih nad 700 športnic in športnikov vseh delovnih organizacij SOZD Iskra pozdravili predsednica sindikata TOZD Napajalne naprave, pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Miloš Kobe, predsednik OS Novo mesto, predsednika KOS in DS SOZD Iskra Janez Kern in Jože Čebela, slednjič pa še direktor TOZD Napajalne naprave Ivo Longer, ki je letošnje Iskrine špoitne igre tudi odprl. Slavnostno otvoritev iger je popestril nastop godbe na pihala.
Po otvoritvi so se športniki razkropili po športnih objektih, kjer so se ob 10. začela zagrizena tekmovanja v vseh razpisanih moških in ženskih disciplinah, ki so z nedeljskimi finalnimi srečanji dala naslednji končni vrstni red ekip: 1. Telematika 2295,
2. IC—ISE—ZORIN 2065, 3. Kibernetika 1235, 4. Avtomatika 1135, 5. ■ Široka potrošnja 1110, 6. Avtoelektrika 1060,7. IEZE 975, 8. Elektrooptika 910, 9. Elektrozveze 860, 10. Kondenzatorji 615, 11. ERO 545, 12. Iskra Delta 475, 13. IKM 180 točk.
Iz TOZD
Napajalne naprave
Prijateljski šahovski dvoboj z obrtniki
Direktor TOZD Napajalne naprave v Novem mestu Ivo Longer otvarja igr6-
n ja; kegljanje-moški ekipno: 1. Kibernetika 2473, 2. Avtoelektrika 2470, 3. Avtomatika 2448, 4. Telematika 2437, 5. Široka potrošnja 2430, 6. Elektrozveze 2405, 7. IEZE 2398, 8. Elektrooptika 2359, 9. Kondenzatorji 2342, 10. ERO 2241, 11. IC—ISE—ZORIN 2241, 12. Iskra Delta 2115 podrtih kegljev; moški posamično: 1. Česen (Telematika) 458, 2. Puc (Avtoelektrika) 451, 3. Mohinski (Kibernetika) 442, 4. Juvančič (Široka potrošnja) 437, 5. Zalokar (Kibernetika) 437, 6. Porenta (Elektrozveze) 436, 7. Penko (Avtomatika) 435, 8. Pavlovič (Kondenzatorji) 433, 9. Še meri (Telematika) 432, 10. Vengust (Široka potrošnja) 429 podrtih kegljev i.t.d. kegljanje ekipno-ženske:	1.	Avtomatika
2199,	2. Kibernetika 2187, 3. Avto-
elektrika 2095, 4. Kondenzatorji 2040, 5. IC—ISE—ZORIN 2020,	6.	Telematika
1966, 7. Elektrozveze 1883, 8. Široka potrošnja 1644, 9. Elektrooptika 1621, 10. IEZE 1216 podrtih kegljev; ženske posamično: 1. Cenčič (Avtomatika) 425, 2. Zore (Kibernetika) 41 7, 3. Lopa n (IEZE) 411,4. Cej (Telematika) 410, 5. Tušek 403, 6. Jesih (obe IEZE) 402, 7. Ogris (Telema-
favf*'
Pinel (Avtoelektrika) 171, o-(Široka potrošnja) 169, 4. Malovrh ^ ^
matika) 164, 5. Oblak (Kibernetik^)
6. Gale (Avtomatika) 158, 7.
(ERO) 156, 8. Mihorlč (Avtomatika)
9. Maren (ERO) 154, 10. Rozman (kii netika) 153 krogov; namizni teni5 ^ ekipno: 1. Elektrozveze, 2. Širok j trošnja, 3. Telematika, 4. Kibernetik"^ Avtomatika, 6. IC-ISE-ZORIN, '■ 161» 8. Elektrooptika, 9. Iskra Kondenzatorji, 11. ERO, 12. l<M[m 11 posamično:	V. Vidic
(Kibernetika)'
Pogačar (Telematika) 3. Trček
SlA
»5
N;
6. S
"liti
(K®*« ’ :
c KO9'
tika), 4. Zečevič (Telematika), =• (Elektrozveze), 6. Kovačič (Avtoma ^ 7. Bučar, 8. Pohleven, 9. Cviren, i|r Polutnik, i.t.d.; namizni tenis-žonsk® j no: 1. Kibernetika, 2. Avtomatiki^ Elektrozveze, 4. IC-ISE-ZORIN, ka potrošnja, 6. Avtoelektrika, 7. jetika; ženske posamično: 1. Pompe 'n 3
netika), 2. Bručan (Elektrozveze^,.
V posameznih športnih disciplinah na XIX. letnih športnih igrah Iskre pa so bile uvrstitve naslednje: nogomet: 1. Telematika, 2. IC-ISE-ZORIN, 3. ERO, 4. Elektrozveze, 5. Avtoelektrika, 6. Elelt-trooptika, 7. Široka potrošnja, 8. IEZE, 9. Kibernetika; odbojka-moški: 1. Kibernetika, 2. Avtoelektrika, 3. Telematika, 4. Avtomatika, 5. Elektrooptika, 6. Iskra Delta, 7. Elektrozveze, 8. IC-ISE-ZORIN, 9. ERO, 10. Kondenzatorji, 11. Široka potrošnja; odbojka-ženske: 1. Kibernetika,
2.	Široka potrošnja, 3. Avtoelektrika, 4.
IC—ISE—ZORIN, 5. Telematika, 6. Avtomatika, 7. IEZE, 8. Elektrooptika, 9. Elektrozveze; košarka-moški: 1. Telematika, 2. Elektrooptika, 3. Avtomatika, 4. Elektrozveze, 5. IEZE, 6. Kondenzatorji, 7. Avtoelektrika, 8. Kibernetika, 9. IKM, 10. IC—ISE—ZORIN, 11. Iskra Delta; košarka-ženske:	1. IEZE, 2. Avtomatika, 3.
IC—ISE—ZORIN, 4. Široka potrošnja, 5. Telematika^ 6. Elektrooptika; rokomet--moški: 1. Široka potrošnja, 2. Telematika,
3.	Kibernetika, 4. IEZE, 5. Kondenzatorji,
6. IC-ISE-ZORIN, 7. Iskra Delta, 8. Avtoelektrika, 9. Avtomatika, 10. Elektrooptika; rokomet-ženske:	1. IEZE, 2.
Kibernetika, 3. IC-ISE-ZORIN, 4. Telematika, 5. Avtoelektrika, 6. Široka potroš-
Zakonjšek (Avtomatika), 4. Pfajfar-1^ netika), 5. Oblak (Elektrozveze), ^ še k (Avtomatika); balinanje: 1. ^ h tika, 2. Široka potrošnja, 3. Telemai1 'j ERO, 5. Elektrooptika. 6. IKM' ,5. Kibernetika, 8. IEZE, 9. Elektrozveze, (J
IC-ISE-ZORIN, 11. Iskra Delta,
Avtoelektrika; šah: 1. IEZE 30, 2. f -netika 30, 3. Avtomatika 26, A. “
elektrika 24,5, 5. ERO 24,5, 6.
širok'
22,5.
’

1
potrošnja 23,5, 7. Elektrooptika Telematika 22, 9. Elektrozveze 21, ' Kondenzatorji 16,5, 11. IC—ISE 15, Iskra Delta 8 točk.	n v
Zaključek XIX. športnih iger i« c < kopališču na Loki. Najboljšim ^,'^jplf posamezni športni zvrsti so podelili j« me, najboljšim posameznikom pa medtem ko so predstavniki najbolj^h delovnih organizacij v končni cvr ,,,< prejeli lične pokale. Tudi letošnje „ športne igre so, kot navadno 0 -organizirane, lepo uspele in
športn^ p'‘
vseh naših delovnih organizacij 50 ^|, J
končani zaključni prireditvi spet bogatejši za novo prijetno srečanje. ^ q .
V zadnjem obdobju so naši kegljači poleg dobrih rezultatov na letnih športnih igrah Avtomatike, dosegli še nekaj vidnejših rezultatov:
-	na prvenstvu Dolenjske OKS (območne kegljaške skupnosti) v disciplini 5 x 200 lučajev sta se v finale uvrstila dva tekmovalca in dosegla: Blažič 9. in Avbar 11. mesto
-	na Memorialu Jožeta Mrzla ka: Avbar 2. mesto
-	na odprtem prvenstvu Novega mesta: moški: Blažič 2. mesto, ženske: Dalmacija 1. mesto, Florjančič 8. mesto
-	Blažič se je uvrstil v finale republiškega prvenstva parov
-	Odprto prvenstvo. Trebnjega (ČOŽ Ivančna gorica)
ženske: Dalmacija 2. mesto, Florjančič 12. mesto
moški: Stanc 12. mesto
-	Memorial Franca Maraša (ČOŽ Ivančna gorica)
moški: Avbar 7. mesto in Blažič 8. mesto Uredniški odbor biltena TOZD TNN
tika) 398, 8. Adamič (IC-ISE-ZORIN) 392, 9. Kogoj (Avtoelektrika) 391, 10. Šorn (Kibernetika) 390 podrtih kegljev; streljanje-moški ekipno:	1. Kibernetika
718, 2. Avtoelektrika 713, 3. Telematika 708, 4. Avtomatika 693, 5. Iskra Delta 685, 6. Kondenzatorji 667 7. Elektrooptika 656, 8. ERO 650, 9. Široka potrošnja 624, 10. Elektrozveze 558, 11. IC-ISE-ZORIN 542, 12. IEZE 363 krogov; moški posamično: 1. Rozman (Kibernetika) 186, 2. Čik (Avtomatika) 182, 3. Malovrh (Telematika) 182, 4. Lombar (Kibernetika) 182, 5. Ivančič 179, 6. Sovdat 179, (oba Avtoelektrika, 7. Pavšelj (Elektrooptika) 179, 8. Ožbolt (Avtoelektrika) 178, 9. Štefe 177, 10. Šiler (oba Telematika) 177, i.t.d.; streljanje-ženske ekipno: 1. Telematika 438, 2. Avtoelektrika 472, 3. Avtomatika 461, 4. Široka potrošnja 449, 5. Kibernetika 448, 6. Kondenzatorji 439, 7. IEZE 415, 8. IC-ISE-ZORIN 384, 9. ERO 339, 10. Elektrooptika 324, 11. Elektrozveze 267 krogov; ženske posamično: 1. Lovrenčič (Telematika) 175, 2.
S

Motiv s tekmovanja žensk v odbojki.
Na pobudo šahistov kranjskega obrtnega združenja smo se šahisti Iskre v torek, 14. junija odzvali vabilu na prijateljski dvoboj. Za Iskro so nastopili Brane Deželak, Janez Krek, Albin Obleščak, Dušan Čebular, Jože Prelovšek in Alojz Deželak. Obrtniki — šahisti se niso resneje upirali razigranim šahistom Iskre. Rezultat 29,5:6,5 pove vse. Moštvo obrtnikov so zastopali Desimir Bukovač, Martin Brce, Lovro Debeljak, Pavel Debeljak. Janez Jaklič in Jože Zupin.
Olga Štempihar
Izlet na Košutnikov vrh
Planinska sekcija DO Iskra Kranj bo zaključila prvi del sezone v soboto 10. iu^ in sicer z izletom na najvišji vrh v Košuti — Košutnikov turn. Gora je neko odmaknjena od drugih obiskovanih vrhov in hkrati zaradi visokih veznih grebeno . južne strani neizrazita in težko vidna.	^
Zbrali se bomo ob 6. uri pred hotelom Creina, avtobus pa nas bo prepeljal 5k° .
Zbrali se bomo ob 6. uri pred hotelom Creina, avtobus pa nas bo prepeljal »- j, do planine Dolga njiva (1369 m). Skozi gozd in nato po južnih travnatih golica ^
UU pidi; 11 ie L/u iyd njivd v i ZJ im/, »jiv yu4.11	1 laiu jU4.it'>> u «w> >w ■ a “	^
Macesja nas bo pot pripeljala na grebensko sedlo in dalje po skalnatem pobočju,^ vrh 2134 m visokega" Košutnikovega turna (3 ure hoje). Vračali se bomo p° poti.	-o
Vodnika J. Trilar in M. Čelik svetujeta udeležencem običajno planinsko opre in palice za lažjo hojo. Cena prevoza bo 100,— din.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822 do 7. julija.