It •'99 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNIK 1 Leto XII. j Štev. 1 TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28- 67 POŠTNI ČEKOVNI R4CIN 11.409 Maribor, ponedeljek 2. januarja 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejcman v upravi ali po poiti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25. din Cena 1 din 1— j Program rimskega sestanka Chamberlain in Halifax bosta prišla v Rim dne 11. . m. ob 16. uri — Na dnevnem redu razgovorov bodo vsa važna aktualna vorašania — O sooru med Kalijo in Francijo bodo razpravljali samo, ako bosta dala za to iniciativo Angleža LONDON, 2. januarja. Ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Haliiax bosta odpotovala v Rim v sredo, 11. t. m., na sestanek z Mussolinijem in grofom Članom. V Rimu bosta ostala do 14. t. m. Poluradno se izjavlja, da ni sestavljen noben trden program o vprašanjih, ld se bodo na tem sestanku v Rimu obravnavala. Chamberlain želi, da pridejo pobude s strani Alussolinija, ker je bil on tisti, ki je povabil še v Mohakovem Chamberlaina na obisk v Rim. Sestanek bo pa nudil priliko državnikom Anglije in Italije, da se pogovore o vseh perečih vprašanjih. Razpravljali bodo o odnošajih med Francijo in Italijo, problemu Španije, kolonialnih zahtevah Nemčije in vprašanju naseljevanja Židov. Chamberlain in Ralifax bosta storila vse, kar bo v njuni moči, da se odstrani napetost med Italijo in Francijo. Kljub vsemu nasprotnemu zatrjevanju zadnjih dni se bo na tem rimskem sestanku govorilo vendarle največ o Džibutiju, Tuniziji in Suezu. RIMSKE INFORMACIJE RIM, 2. januarja. Angleški ministrski predsednik sir Neville Chamberlain in angleški zunanM minister lord Halifax bosta prispela v Rim dne 11. januarja ob 16. uri. Na merodajnem mestu so glede programa posvetovanj rezervirani, dasi se zatrjuje, da je z Kazenske strani v glavnem že izdelan. Vendar je bilo mogoče izvedeti, da se bodo razgovori nanašali naprej na podrobnosti o uveljavljanju italijanslco-angleškega sporazuma z dne 16. aprila lanskega leta, ki je bil 17. decembra ratificiran. Nato pride na vrsto razprava o vseh aktua’nih vprašanjih "dede na splošni položaj v Evropi, posebno pa na Sredozemlju. Med temi vprašanji zanima Italvo najbolj Španija. Mussolini in Ciano bosta skušala pridobiti Chamberlaina in Ho,lfaxa za pospešeno ‘IkvidacFo španske državljanske vojne v smislu ltalijanskfh teženj. Vprašanje raz* •nerja med Italijo in Francijo Mussolini sam ne bo sproži', nač pa je gotovo, da se bo dotaknil tega problema Chamber 'ain, nakar bo obrazloženo italijansko stališče z vsemi potrebnimi argumenti in komentarji. Chamberlainu in Hali?axu bo-''o v tem primeru dane in- formacije brez vsega prikrivanja. Kakor se zatrjuje na poučenem mestu, uradna !*a!iia ne namerava zahtevati od Franclje ničesar, kar bi pomenilo za Francoze kakršno koli poniževanje. Njene zahteve se omejujejo samo na življenjske nujnosti, ki izhajajo iz novega položaja Italije kot imperija. V Rimu so prepričani, da bosta imela Chamberlain in Halifax po polno razumevanje za te naravne italijanske težnje. Kakor rečeno, pa Mussolini in Cfano s svoje strani debate o tem vprašanju ne bosta sprožila. RIM, 2. jan. Objavljen je uradni pro "ram obiska Chamberlaina in Haliiaxa v Rimu. Poleg kosila pri kralju, Mussoliniju in Cianu sta na programu še obiska Foruma Mussolini,, kjer bo prirejena ve-!ika športna slavnost, in svečane predstave v rimski operi. Program pa ne ome-n!a ničesar o razgovorih obeh predsednikov vlad, ki jih bo 5 do 6. Da*adier na Korziki FRANCOSKI A1IN ISTRSKI PREDSEDNIK JE PRISPEL S SVOJIM SPREMSTVOM DAVI V AJACCIO. PARIZ, 2. januarja. (Avala) Vsa paž-nja francoskih političnih krogov je skoncentrirana na pot predsednika vlade Da-ladierja na Korziko, v Tunizijo in Alžir. Njegov zastopnik v odsotnosti je Camllle Chautemps, podpredsednik vlade. Včeraj, zvečer je prišel Daladier v Toulon. Njegov odhod iz Pariza se je zakasnil zaradi tega, ker so proračun sprejeli šele 12 ur po novem letu. Po prihodu v Toulon je šel Daladier takoj na križarko »Foch«, ki je odplula proti Korziki. V spremstvu je še križarka »Souffrance«, na kateri je minister mornarice Campin-chi, ter 3 rušilci V družbi predsednika vlade sta general Ceorges (ki je bil ra- njen ob priliki atentata na kralja Aleksandra v Marseilleu) ter general Vuille-min, vrhovni poveljnik francoske aviacije. AJACCIO, 2. januarja. (Avala.) Daladier je davi ob 8. uri prispel v pristanišče Ajaccio. Včeraj so bile ves dan priprave v Ajacciu in Bastiji, da obe kor-ziški mesti čim veličastnejše sprejmeta Daladierja. Korzičani hočejo poudariti zvestobo do Francije in trdno voljo, da ostanejo vedno sestavni del republike. AJACCIO, 2. januarja. Reuter. Popol-' dne se bo Daladier odpeljal v Bastio, kjer mu pripravljajo v justični palači svečan sprejem, ob 6 pa se bo odpeljal proti Bi-zerti v Tuniziji. Diplomatski lov na Belju PO ANGLEŠKIH POROČILIH SE UDELEŽITA LOVA NA BELJU RAZEN GROFA CIANA TUDI GOERING IN ZASTOPNIK MADŽARSKE. »Daily Tele- nik ali pa kdo iz budimpeštanskega zu- v Chustu ukrajinsko univerzo, ki ne bo namenjena samo karpatskim Ukrajincem, ampak bo sploh središče in žarišče ukrajinske znanosti. To bo edina res svobodna in narodna, ukrajinska univerza sploh. Arabci ubili policijskega komsurja JERUZALEM, 2. januarja. Na Silvestrovo je bil ubit angleški policijski komisar Senderson, ki je pripadel štabu angleške okupacijske vojske. Atentatorjev še niso izsledili. JERUZALEM, 2. jan. Na cesti med Haifo in Jeruzalemom so včeraj Arabci postavili zapreko. Ko se je avto, v katerem je bilo več visokih angleških častnikov, pred zapreko ustavil, so Arabci za čeli streljati in ubili policijskega komisarja Sendersona, ki je izstopil, da bi videl kdo je postavil zapreko. Atentatorji sc ušli. LONDON, 2. januarja, graph« poroča Iz Beograda, da bo na lov, Ki bo prirejen okoli 20. t. m. na državnem veleposestvu Belju v Baranji v počastitev italijanskega zunanjega ministra grofa Galeazza Čiana, povabljen tudi nemški generalni feldmaršal in pruski ministrski predsednik Goering, najbrže pa tudi odposlanec madžarske vlade, ni pa še 2nano, ali bo to le beograjski posla- nanjega ministrstva. Beograjski dopisnik »Daily Telegrapha« pa dostavlja k svojemu poročilu, da na uradnem mestu še ne potrjujejo teh vesti z gotovostjo, a jih tudi ne zanikajo. O tem sestanku državnikov poročajo tudi drugi listi in nagla-Šajo, da bo znatnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov v Podonavju. Clmst dobi univerzo VELIKE NARODNE MANIFESTACIJE JA — PRVA UKRAJINSKA CHUST. 2. januarja. Včeraj so bile po vseh večjih krajih Karpatske Ukrajine velike narodne manifestacije, katere je organiziral ukrajinski narodni svet. Pri teh manifestacijah je sodelovala tudi nova ukraiinska bojna organizacija »Sič«. V začetku meseca februarja bodo v Kar- - VOLITVE V ZAČETKU FEBRUAR-NARODNA UNIVERZA patski Ukrajini volitve v prvo avtonomno ustavotvorno zbornico, ki bo dala deželi dokončno ustavo in vlado. V svojem govoru, ki ga je Imel včeraj predsednik vlade msgr. Vološin. je napovedal eli-ke načrte za bodočnost. Dejal je med drugim, da bo dobila Karpatska Ukrajina BETHLEN IN ECKHARDT PROTI NEMČIJI. BUDIMPEŠTA, 2. jan. Grof Bethlen in voditelj stranke malih kmetov Tybor Eck-hardt sta včeraj objavila v listih članke, katerih napadata Nemčijo. Bethlen pravi, da Madžarska ne sme biti pot, po kateri bodo razne države hodile na vzhod, HORE-BELISHA SE JE VRNIL. LONDON, 2. jan. Vojni minister Hore-Belisha se je vrnil v London. Božične praznike je prebil v Alzaciji, kjer je in-spiciral tudi jMaginotovo linijo. Imel je Parizu sestanek tudi z Daladierjem in generalom Gamelinom, šefom generalnega štaba. FRANCOSKI PRORAČUN. PARIZ, 2. januarja. Avala. Po četrtem čitanju je bil francoski proračun z veliko, večino sprejet. Dokončni proračun izkazuje 66 milijard in 388 milijonov izdatkov in 66 milijard 364 milijonov frankov dogodkov. BONNET NA ODDIHU. g§ PARIZ, 2. januarja. Zunanji minisi Bonnet je odpotoval včeraj na oddihi Savoyo. Zaalski Interesi Amerike in Francova zmaja Washingtonski poročevalec »Newyork Herald Tribune« poroča iz verodostojnega vira, da je bivši angleški zunanji minister o priliki svojih nedavnih razgovorov z ameriškimi državniki v Washingtonu obravnaval tudi vprašanje španske vojne. Osebe, s katerimi je govoril, so mu dejale, da bi zmaga generala Franca v Španiji bila proti ameriškim interesom. Eden pa je baje izrazil upanje, da angleška vlada ne bo priznala Francu pravice vojskujoče se stranke. Vo'na moč :ta l|e »Le Jour« piše o italijanskem vojnem brodovju, pomorskih utrdbah in letalstvu ter pravi, da je za Italijo obvladovanje pomorskega prometa v vzhodnih predelih Sredozemskega morja in skozi Suez živ-ljenskega pomena. Da bi si Italija io premoč zagotovila, gradi mrežo pomorskih in letalskih baz, ki bi ii v primeru potrebe omogočile kontroliranje celotnega prometa po Sredozemskem morju. Ta oporišča so tem učinkovitejša, ker ima Italija letalstvo, čigar uspehi se stalno zboljšujejo po zaslugi hrabrega osebja, kakovosti materiala in dovršenosti organizacije. Glede vojnega brodovja pripominja »le Jour«, da ima Italija največje podmorsko ladjevje na svetu. Računati je s tem, pravi nadalje list, da*bo I. 1041 Italija prehitela Francijo v vseh panogah pomorske oborožitve, če Francija ne dohiti italijanskega temna v gradbi brodovja. Italijanska oporišča imajo v slučaju spora s Francijo veliko obrambno in napadalno vrednost, s čimer bi Italija resno ogrožala francoske zveze s svojimi kolonijami v Sev. Afriki. Ko’onlje... Voditelj neinših zdravnikov dr. Wag-ner poziva vse člane narodno socialisične stranke, ki hočejo služiti v kolonijah, naj se prijavijo na državni zdravniški zbornici, ker »bodo v slučaju, da pride do priključitve nekaterih kolonij, zdravniki za kolonialno službo zelo potrebni«. Nova poitika Poljske? Poljski zunanji minister polkovnik Beck bo januarja odpotoval na uradni obisk v Berlin in Rim. Njegovo potovanje bo v zvezi z nemškimi načrti o Ukrajini. Takoj po Monakovem in še bolj po dunaj ski razsodbi, ki ni ugodila željam Poljske in Madžarske za skupno mejo, se je Poljska obrnila k Rusiji. Vprašanje je sedaj, kaj bodo v Berlinu in Rimu ponudili polkovniku Becku kot nadomestilo za zve o Poljske z Rusijo. Italijani se vr žato Nedavno snio„ Ijen v Ritmi, t podatke ep?" po svctif ‘r Italijfjf ! ski h rodbiiS sprejel/ ■užnPF&n1 N*r" jefif »Jjgr s Maribor, decembra. Že parkrat smo poudarili, da je v evropskih problemih ključ situacije v Londonu, tem centru »čvropske zdrave pameti« in predvsem centru evropskih financ. V Londonu za enkrat še vlada bolj protiruski kot germanofilski divedenski krožek lady Astorjeve; njegov predsednik sir Neville Chamberlain je angleški premier. Morda bodo Chamberlainovo politiko označili v zgodovini z Voltairjevim stavkom »deluje povsod, da ne bi napravil ničesar odločilnega«. Toda trenutno ni važen veliki račun, ki vodi Chamberlainovo zunanjepolitično delovanje. Za nas so važnejše bližnje posledice angleške politike. Ali bo angleška zunanja politika ohranila dosedanjo Chamberlainovo smer, v kateri vidimo samo koncesije osi Rim— Berlin? Pičli trije mesci po Monakovem so neverjetno izpremenili Anglijo. Samo prvi trenutek je bilo videti, da bo Chamberlainu pripadla lavorika rešitelja miru. Reakcija proti Monakovem je takoj prišla do izraza v odstopu Duffa Cooperja in v debati v parlamentu, kjer je bila mnogo močnejša kot v Franciji. V Bourbonski palači je glasovalo samo 74 poslancev (komunisti in de Kerillis) proti Monako-vem> v Angliji 160 (obe zbornici štejeta približno 610 poslancev). V Franciji so socialisti glasovali za Monakovo, v Angliji laburisti proti njemu. In pri tem je treba upoštevati, da Anglija ni imela naprain češki nobenih obveznosti (razen splošnih iz pakta Zveze narodov), da Anglija ni gradila na češki meji Maginotove linije. In predvsem, da angleška politika v zgodovini nikoli ni bila zainteresirana na češke.n; tradicionalni momen* je v deželi, ki vodi za desetletja in celo stoletja, ogromne važnosti. Monakovo je v Angliji takoj izgubilo nimbus mirovne sprave. In takojšen odgovor Anglije je bil — oboroževanje. Od Monakova sem se debate v angleškem parlamentu tičejo samo dveh. Točneje rečeno samo enega vprašanje — zunanje politike (v ožjem pomenu besede) in oboroževanja. Dočim je obstajalo vprašanje oborožitve za Anglijo do poslednjega desetletja samo v tradicionalni obliki oborožitve na morju in povečanju zlatega zaklada Bank of England, so ti časi sedaj definitivno minuli. Danes gre v Angliji predvsem za oborožitev v zraku. Postavlja se pa tudi vprašanje obvezne vojaške službe, za katero so se izjavili v spodnji zbornici posamezni zastopniki vseh strank, skrajne desnice in laburistov. Toda govorili so le kot posamezniki. Anglija je bržkone še daleč od tega, da bi prelomila z zgodovino. Chamberlainova vlada je iznašla majhno povečanje angleških kopnih sil z uvedbo novega sistema prostovoljnega vpisa v armado; vojaški pouk obiskujejo ti prostovoljci v miru. S tem pa niso zadovoljni člani Chamberlainove vlade sami; 19. decembra so napravili trije državni podtajniki Chamberlainu predstavko, v kateri so izjavili svoje pritožbe proti ministrom narodne obrambe, zahtevali njihov odstop in razširitev Chamberlaino-ve vlade že pred potovanjem v Rim. še mnogo močnejša in ostrejša kot v parlamentu je reakcija proti Monakovem v angleškem javnem mnenju. Prav iz angleške puritanske tradicije izhaja izredno kampanja, ki jo vodi že dva meseca 'nrtfcje proti antisemitizmu in '»ganstvu«, Jn povprečen nipogo bolj kot pred ohrariile veliko 'K-- , ’ i pokazaie, 'Itjjii odlo-'mi; vai- ifijo arla-■> se lani h Deseti dan ofenzive BOJI NA KATALONSKI FRONTI SE NADALJUJEJO — SILOVIT LETALSKI NAPAD NA BARCELONO PARIZ, 2. jaiuarja. Boji na katalonski ironti so se nadaljevali tudi v soboto in nedeljo z nezmanjšano srditostjo. Republikanci so prešli na dveh mestih v protiofenzivo in se jim je posrečilo na nekaterih mestih izravnati omajano fronto. Včeraj so pričeli nacionalisti zopet srdito napadati skoraj na vsej fronti. Posebno nevaren je za republikance nacionalistični pritisk pri Cabaceji, vendar so njihovi položaji še vedno trdni. V Barceloni naglašajo, da se opaža pri nacionalistih po 10 dneh napadov že delna utrujenost in nerazpoloženost zaradi neuresničenih pričakovanj, da bo Katalonija že do Novega leta strta. RIM, 2. jan. Italijansko časništvo hvali uspehe italijanskih prostovoljcev v Španiji in pravi, da imajo največ zaslug za uspeh ofenzive generala Franca. Nekateri listi prinašajo v detalj'h posamezne 1 prizore iz bojev v Španiji, j BARCELONA, 2. januarja. Nacionalistični letalski napad na Barcelono 31. decembra je bil najsilovitejši od onega 19. marca lani. Ubitih je bilo 62 ljudi, veči-' noma civilistov, še več jih je pa bilo ranjenih. Okoli 30 hiš je bilo popolnoma porušenih. | BARCELONA, 2. januarja. Avala. Ha-r vas poroča: Francoski poslanik pri repu-(blikanski vladi je imel včeraj popoldne 45 minut trajajočo konferenco s predsednikom vlade Juanom Negrinom, ki je bi-|la, kakor se zatrjuje, posvečena razpra-, vi o vojaškem položaju republikancev. I SALAMANCA. 2. januarja. Avala. DNB poroča, da je general Franco osebno ob-' iskal posamezne postojanke katalonske fronte. Vojaki so ga sprejeli povsod z t' velikim navdušenjem. Nemčija zahteva pariteto NA BERLINSKEM SESTANKU MED ZASTOPNIKI ANGLEŠKE IN NEMŠKE AD-MIRALITETE ŠE NI BIL DOSEŽEN DOKONČNI SPORAZUM. BERLIN, 2. januarja. O angleško-nem-ških pogajanjih glede razmerja med Anglijo in Nemčijo pri oboroževanju na morju se izve, da v Berlinu še ni bil dosežen dokončni sporazum. Angleška delegacija se je vrpila v London s predlogi Nemčije, ki jih mora odobriti šele angleška vlada. Kakor se zatrjuje, je Nemčija predložila zahtevo po popolni pariteti i glede podmornic. Pariteto zahteva z motivacijo, da mora povečati število svojih enot zaradi naglega pomorskega oboroževanja sovjetske Rusije in drugih vzrokov. Kakšni so ti drugi vzroki, ni bilo mogoče izvedeti. Kakor se zdi, bodo v Londonu pristali na pariteto glede podmornic, zahtevali pa na drugi strani ome-•jitve glede ostalih vrst bojnih ladij. Csakygev novoletni članek MADŽARSKA ZVESTA OSI RIM—BERLIN. — GOSPODARSKO PRVENSTVO NEMČIJE V SREDNJI EVROPI. — PRIJATELJSTVO Z JUGOSLAVIJO. BUDIMPEŠTA, 2. januarja. Havas. V j Berlin in priznava tudi Nemčiji gospodar-»Pester Lloydu« objavlja zunanji minister sko prvenstvo v srednji Evropi. Razen te-grof Csaky članek, v katerem ugotavlja,1 ga si želi Madžarska prijateljstvo z Jugo-da je Zveza narodov žc 10 let v krizi, ki slavijo in dobre odnošaje z vsemi drugimi ji jemlje vedno bolj vsak pomen. Dalje J sosedi. Nasproti zahodnim velesilam sto i i govori o protikomunističnem paktu in na stališču sodelovanja. Glede novega leta pravi, da se kristalizira svetovno javno'je Csaky optimist, čeprav ne prikriva, da mnenje okoli dveh idej in vsakdo se mora ] nam lahko prinese tudi nove težkoče. Ob v tem opredeljevanju odločiti: za red in koncu članka izraža željo po miru, kajti civilizacijo ali za nered in boljševizem.1 generacija, ki je preživela svetovno vojno, Madžarska se je odločila za os Rim—J si ne želi novih strahot. Slovaške manifestacije NA SILVESTROVO JE VES SLOVAŠK I NAROD MANIFESTIRAL ZA SVOJE BRATE NA MADŽARSKEM PoijSka grozi z odselitvijo Cehov VARŠAVA, 2. januarja. Na Silvestrovo so se dogodili novi incidenti na novi češko-poljski meji. pri katerih je bilo več oseb ranjenih Poljska vlada je izdala objavo, v kateri grozi, da bo nasilno odselila s Tješinskega vse Čehe, ako se bodo taki incidenti ponavljali. Protiangleške demonstrc c'{e v Egiptu KAHIRA, 2. januarja. Prihod arabskih roditeljev iz Palestine, ki so bili izpuščeni iz internacije na Seyhellih, so izkoristili v Egiptu za velike manifestacije za arabsko stvar v Palestini. Manifestacije so se spremenile tudi v demonstracije proti Angliji. BRATISLAVA, 2. januarja. Na Silvestrovo je priredila vsa Slovaška pod vodstvom formacij Hlinkove garde velike manifestacije za preganjane Slovake pod Madžari. Po vseh mestih in večjih krajih so bila zborovanja z manifestacijami, pri katerih so sodelovala vsa društva itd. Po cerkvah so bile zadušnice za umorjene Slovake v odstopljenem ozemlju. Problemu tega ozemlja so bile posvečene dalje vse številke slovaških listov in izdane še druge publikacije. Propagandni material s posebno spomenico je bil poslan tisku vsega sveta. Zaradi teh manifestacij je Madžarska znova intervenirala v Pragi in Bratislavi z obrazložitvijo, da ovirajo taki dogodki konsolidacijo dobrih sosedstvenih razmer. Kakor na prvo, tako tudi na drugo intervencijo Madžarska še ni dobila odgovora. Raz lor med Kitajci VZNEMIRJENJE V ČUNGKINGU. — VANGČINGVEJ IMA PRISTAŠE V PRESTOLNICI IN MED CANGK AJŠKOVIMI GENERALI. CUNGKING, 2. januarja. V novi prestolnici še svobodne Kitajske Čungkingu, je vzbudila poslanica prejšnjega ministrskega predsednika Vangčingveja maršalu Cangkajšku, v kateri ga poziva, naj se prične pogajati z Japonci za sklenitev miru, veliko vznemirjenje. Že za Silvestrovo napovedani odgovor kitajske vlade na fo poslanico, še doslej ni bil izdan. Tu se za-tijuje, da pomeni Vangčingvejeva akcija Izdajo kitajske stvari. Vangčingvej jc od- | potoval v Hongkong pod pretvezo, da se gre zdravit, sedaj se je pa izkazalo, da je bil 'namen tega njegovega potovanja rušenje čangkajškjj. Dasi se v vladnih krogih taji, je vendar res, da ima Vangčingvej tudv v Čungkingu in med Cang-kajškovimi generali mnogo pristašev, ki so za sklenitev miru. Obstaja zato nevarnost razdora med Kitajci, ki bi bil lahko usoden. Ijeni voditelji opoziciji. In zato je odšel Eden na »privatno potovanje« v Združene države in bil sprejet v Beli hiši. I Ali bodo »antimonakovci« v celoti uspeli? V spodnji zbornici štejejo poleg delavske in liberalne stranke v celoti vrsto Oglednih konzervativcev iz krožka vojvo-pinje Atholske z Edenom, Winstonom Churchillom in Duffom Cooperjem na čelu, v lordski zbornici je njih vodja lord Cecil. Vsekakor že imajo in bodo v še i večji meri imeli vpliv na angleško zunanjo politiko v smislu one koncepcije, ki jo najlepše označuje zgodovinski govor Duffa Cooperja 3. oktobra v spodnji zbor-jnlci: takrat (t. j. v svetovni vojni), kot pretekli teden, smo se borili, da bi pre-| prečili brutalno, nasilno nadvlado na .evropskem kontinentu, nadvlado, ki bi j zaničevala mednarodne pogodbe, zakone narodov in določbe morale, j J. F. (.Pariz). AMERIKA IN JAPONSKA WASHINGTON, 2. januarja. Havas. Zunanje ministrstvo objavlja, da je poslanik USA v Tokiu izročil japonski vladi noto. v kateri Združene države kategorično odklanjajo priznanje Japonski, da bi ^ustvarila na Kitajskem nov red«. Ta nota je odgovor na japonsko noto glede japonskega stališča do »odprtih vrat« na Kitajskem. Amerika ne bo priznala nobenega položaja, ki ne bi nastal po mednarodnem sporazumu. NEZADOVOLJSTVO V RUSIJI. MOSKVA, 2. januarja, DNB. Novi Stalinovi socialni zakoni so naleteli pri ruskem delavstvu na velik odpor in nezadovoljstvo. Značilno za razpoloženje v sovjetski Rusiji je dejstvo, da je poveril Stalin z uveljavljenjem novih zakonov vrhovnega državnega tožilca Višinskega. POLJSKA OB NOVEM LETU VARŠAVA, 2. januarja. Poljski tisk ja naglasil v novoletnih razmišljanjih nujno potrebo po slogi in sodelovanju vsega poljskega naroda. Obenem so pa naglasili listi tudi nujnost rešitve židovskega vprašanja. Žide je treba prisiliti, da se izsele iz Poljske. PONCET O POLOŽAJU. RIM, 2. jan. Reuter. Francoski veleposlanik Francois-Poncet je imel na člane francoske kolonije v Rimu nagovor, v katerem je dejal, da ne bi bil odkrit, če bi dejal, da so vse nevarnosti odstranjene, Era krize še ni minila. SPREJEM PRI HACHI PRAGA, 2. januarja. Na Hradčanrh je bil včeraj običajni novoletni sprejem pri prezidentu dr. Hachi, ki se je vrnil iz Slovaške. SLOVAKI PROTI KOMUNIZMU BRATISLAVA, 2. januarja. Slovaška vlada je razpustila komunistično strokovno zvezo. ČEŠKA DOBI ŽIDOVSKI ZAKON. PRAGA, 2. januarja. Kakor se zatrjuje na poučenem mestu, se že izdelujejo predlogi za židovski zakon na Češkem. Najprej bodo odstranjeni vsi Židje iz javnih služb, zlasti iz šolstva in tudi iz vojske. Odstotek Židov v svobodnih in drugih poklicih bo določen v sorazmerju s celotnim številom Židov na češkem. UMOR NA KITAJSKEM. TOKIO, 2. jan. V Tientsinu je bil umorjen predsednik trgovske zbornice Vang, ki se je zadnje čase zavzemal za boljše odnošaje med Kitajci in Japonsko. POTOVANJE ANGLEŠKIH SUVERENOV LONDON, 2. januarja. Angleški kraljevski par je sklenil, da bo ob priliki potovanja v Kanado obiskal tudi Novo Fundlandijo. NOVI TRGOVINSKI ODNOSI ANGLIJE Z USA LONDON, 2. januarja. Včeraj se je uveljavila nova trgovinska pogodba med Anglijo in Ameriko. Ob tej priliki je dejal angleški finančni minister sir Simon, da je perioda krize minila, čeprav mednarodni politični položaj še vedno ovira porast splošne gospodarske konjunkture, NOV LETALSKI REKORD. TRIPOLIS, 2. jan. Dva nemška letalca sta potolkla svetovni rekord za lahka letala. Preletela sta brez pristanka progo od Tripolisa do Gajara v Indiji. Vremenska napoved. Večinoma oblačno, mestoma padavine, v nižini mrzlo, na gorah južno vreme. Kasneje jasno. Borza. C u r i h, 2, januarja. Devize. Beograd 10, Pariz 11.645, London 20.58, New York 443.50, Milano 23.325, Berlin 177.75. Praga 15.175, Novce S ©venski učheSji v borbi za svoje interese Naši učitelji so pionirji slovenskega kulturnega napredka in so radi tega nenadomestljivi člen v verigi delovnega ljudstva. So to delavci na obče prosvetnem, na vzgojnem in gospodarskem polju; sploh so udeleženi na celotnem po-prišču aktivnosti družbene zajednice z imenom slovenskega naroda. Radi važnosti tega kulturnega činite-Ija za slovensko narodno skupnost, je pač neobhodno potrebno, da je učitelj v vprašanji* svojega lastnega življenjskega obstanka popolnoma osiguran, tako da mu ne bi bilo treba nikdar pehati se za kruhove drobtinice izven delovnega območja svoje službe. Takšna trdna podlaga je za narodnega učitelja nujna, če se hoče ves in pa uspešno posvetiti poklicnemu delu. Žal pa moramo pribiti dejstvo, da je položaj slovenskega učitelja vse 'prej kot rožnat; slovenski narodni vzgojitelj prav za prav gmotno, moralno in kulturno ne napreduje, marveč pod silo .razmer životari. Tega se pripadniki učiteljskega stanu dobro zavedajo in se zato borijo za tisto, kar jim po vsej pravici pripada. V prvi vrsti gre učiteljem za zboljšanje materialnega položaja, kajti njihove plače in pa cene življenjskih potrebščin niso v pravilnem razmerju, radi česar se je zadolžilo v zadnjih letih‘učiteljstvo pri denarnih zavodih, privatnikih in na hipotekah (teh dolgov je najmanj!) za okroglo 15 milijonov dinarjev, kar je ugotovila lanskoletna anketa. To pomen ja, da pride na posameznega slovenskega učitelja približno 3750 dinarjev dolga in to v prvi vrsti na mlajše zakone. Uradniški zakon iz leta 1931. je uredil plače tako. da so precej odgovarjale takratnim zelo visokim cenam na vseh tržiščih. Toda pozneje — 1. 1935. — so plače padle vzporedno s padcem tržnih cen; te poslednje pa so si v 1. 1937. in 1938. znatno opomogle in sicer za celih 30%. če bi s porastom cen življenjskih potrebščin rastle tudi plače, bi ostalo tu neko ravnotežje. To pravilno reguliranje dohodkov pa se ni izvrševalo dosledno, čeprav so po uradnih vesteh v zadnjih letih narastle hranilne vloge za 2 milijardi dinarjev, ves naš narodni dohodek za 10 milijard dinarjev, vrednost zunanje trgovine za milijardi in kar je najbolj važno, ie to. da primanjkljaja v državnem proračunu sploh ni več, ampak je dosežen Zborovanje vodnih zadrug Jugoslavije V Novem Sadu je bilo zborovanje Zveze vodnih zadrug Jugoslavije, ki so mu prisostvovali številni delegati iz cele države. Naloga Zveze, ki obstaja že 20 let, je skrb za uspešno delovanje vodnih za-urug, ki jim je dolžnost, skrbeti in zagotoviti uspešno žetev na prostoru večjem od 1 milijona oralov zemlje, vzdrževati red na črpalnih postajah, v kanalskem omrežju in regulirati vode, s čimer je v zvezi pridobivanje nove plodne zemlje, j a uspešnejše delovanje vodnih zadrug Do v najkrajšem času ustanovljen v Novem Sadu pedološki zavod. Resorno mi- SlitPrtK0 priPrav,ia novo zakonodajo, na .. bo zgrajeno bodoče delovanje vod-111 h j* Jugoslavije. Zveza si tudi pri-z?df?a’ da bi država osnovala mellora-fJ bf P°dprl delo na zemljišču tam, kjer b, bi|0 potrebno. celo presežek 200 milijonov din. Če je stanje takšno, zakaj se potem prejemki ne zvišajo, saj je bilo 1. 1935. od tegnjenih učiteljski družini 10 do 16%, vrnjenih pa leta 1937. le 5 do 8%?! Nikh-kor namreč ni pravilno in zdravo razmerje 30%, kolikor znaša zvišanje cen, proti 5 do 8%, za kolikor so poskočile plače. * To nesorazmerje bije v oči, posebno Še sedaj, ko je draginja skoraj enaka oni iz leta 1931. Slovenski učitelj radi tega upravičeno zahteva izboljšanje gmotnega položaja, kajti sicer bo razdalja med njim in kulturnimi dobrinami vedno večja, kar bo v veliko škodo njemu samemu in seveda nič manj kulturni rasti našega naroda. Slovensko učiteljstvo pa se bori tudi za stalnost na službenem mestu. Zaveda se namreč, da bo mogel samo tisti učitelj, ki bo dalje časa v enem kraju in bo tamkajšnje razmere do dobrega spoznal, mnogo lažje in uspešnejše delati za narodni napredek, kakor pa zamore to današnji učitelj. V interesu slovenskega ljudstva je torej, da dobi učitelj možnost, ustaliti se na enem mestu. Naše učiteljstvo zahteva nadalje odpravo »celibata«. Slovenska žena je prinesla dobršen del k slovenski gospodarski in kulturni zgradbi! Nič manj važne niso zahteve učiteljev po avtomatičnem napredovanju, postopanju in premestitvah, izboljšanem socialnem zavarovanju učiteljskih družin, po izboljšanju izobraževalnih možnosti itd. Slovensko učiteljstvo, ki je izmed inteligenčnih siojev našemu ijudstvu najbližje, dela s tem, ko se bori za svoj lasten materialni položaj, tudi za narodni napredek, ki se mu bo lahko posvetilo z večjo silo in veseljem šele takrat, ko bodo odpadle vsakdanje moreče skrbi. V tej borbi pa veljajo tudi učiteljstvu za popotnico in bodrilo besede, ki jih je iz-pregovoril minister Cvetkovič jugoslovanskim ženam na njihovem zborovanju: Cim večja bo borbenost in odločnost, tem več bo doseženo! Nikomur sc nič ne po klanja. Zahtevati in vzeti je treba! V tem smislu pa naj vsa slovenska javnost, ki sta ji mar zdrava vzgoja naše mladine in močna rast slovenske kulturne stavbe, odločno podpre stremljenja naših vzgojiteljev! duš. nik, ki bi bil zgrajen na razširjenem na- P0153T>15, Y0143T>14. A2192T9S sipu in nekoliko višji od ceste, bi varoval A0192'197. in pešce pred vozili in blatom ter privabil mnogo Celjanov v to smer. Vlom v Slovenjem Grrdcu V stanovanje Angele Margaritove, žene inženirja, zaposlenega v Abesiniji, so na drzen način vlomili tatovi v času njene odsotnosti. Gospa je stanovala v hiši lončarja F. Lobeja. Vlomilci so temeljito prerešetali celo stanovanje in odnesli zlatnine in drugih dragocenosti za kakih 30.000 dinarjev. O vlomu je bila obveščena mariborska policija, ki je ukrenila vse potrebno, da zasledi storilce. Drzen vlom v Dtujskš davčni urad Ptujska kronika menda še ne pomni tako velikega vloma, kakršen je bil izvršen v noči na Silvestrovo v tamošnji davčni urad. Vlomilci so vdrli v železno blagajno, železno omaro in ročno blagajno. Odnesli so vrednostnih papirjev in denarja v celotni vrednosti 319 tisoč 875 din. Davčni urad je v prostorih sodišča, in vlomilci so pritlična vrata odprli s ponarejenim ključem, kakor tudi vrata v 1. nadstropju. Tu pa so še znašli pred veliko oviro — masivnimi železnimi vrati blagajniških prostorov. Izrezali so v njih odprtino, ki so skozi njo zlezli v sobo, kjer so pobrali vse, kar se je dalo o. V Logatcu je Karol Nagode v družbi dveh prijateljev ogledoval svoj novi samokres. Nesreča je hotela, da je padel in samokres se je sprožil. Krogla je zadela Jakoba Habjana v hrbet, tako da je kmalu izdihnil. — Ni se še "poleglo razburjenje zaradi tega dogodka, ko je umrla kot žrtev materinstva Ivanka Nagodetova, ki ni prenesla porodnih komplikacij. o. Med spanjem skoraj zgorela. V Savi pri Sv. Tomažu pri Ormožu se je 4-letna Cilka Munda grela pri peči, Dekletce je zaspalo. Med spanjem se ji je vnela obleka in pričela goreti. Cilka je dobila po celem telesu zelo hude opekline in so jo morali spraviti v bolnišnico. o. Izzivalce je ubil. Na Rodnem vrhu pri Ptuju je pijani Lovro Vidovič, 26-let-ni viničarjev sin. pričel izzivati in groziti ž odprtim nožem. Ker niso hoteli pretepa, so se tretznejši umaknili. Popolnoma slučajno je prišel k pijanemu mladeniču 24-letni Viktor Bigec iz Gorce. Vidovič je planil na Bigca in ga podrl na tla. Med ruvanjem je Bigec segel po kolenu in z njim udaril Vidoviča tri-kra* po glavi, da mu je počila lobanja. Vidovič je nekaj ur kasneje dobljenim poškodbam podlegel. »Zeleua smrt« ■BCK36$ri odnesti. Zanimivo je, da so vlomilci — *'nr!' samo eden delali z j rvai ga je laico potno, aa je sklenil, izvr- samomor. Odločil se je, da bo sira- n Samomor z gladovanjem. Posestnik Vladislav Tot iz Osjeka je bil pred leti zelo ugleden in premožen človek. Imel ie mlado ženo in dva otroka. Ktnahi pa se je Tot udal alkoholu. Iz dneva v dan je vedno bolj pil. Žena in njegovi prijatelji so ga pregovarjali, da pusti pijačo, kar ga je tako potrlo, da je sklenil, izvr- prav dobro poznali vse razmere v uradu kajti dejanje so izvršili z izredno spretnostjo. dal do smrti in samo pil. Tako je tudi storil. Zadnje dni je pil žganje in niti z I lepa niti zgrda moža niso mogli pripra- . viti fin Ha lil trni 'r„ j...- ... 7il)„; iiin zsrua moza niso mogli p nora- nrŽJit L ° Ka .sodl5,1;a m tncesar, viti do tega, da bi kaj zaužil. Te dni ie opazil, sele njegova zena, ki je prišla za mož od gladu umrl. njim, je spoznala, da je bilo vlomljeno. I n. županjski Don Juan in njegova 33- Obvesčen je bil takoj šef davčne uprave kilogramska ljubezen. Neki železničar iz ter ptujska m mariborska policija. Iz Ma- županje je odpotoval v Vinkovcc na izpit ribora je prišel daktiloskop Orobjn, ki Doma je ostala njegova mlada žena ki pa m mogel ničesar bistvenega ugotovi- je zaradi operacije zelo oslabela in tehta h, ker se je vlomilec posluževal gumija- samo 35 kilogramov. Zato železničariu stih rokavic Prebivalstvo se opozarja, niti na misel ni prišlo, da bi ga žena za lcoike° k™« "h ? VS, ’ ki,V! prodaiali časa njegove odsotnosti varala. Toda bi-kradli ,iHn0 ie drugače- Cim Se moi ^potoval, se je pokažemo tudi našim izseljencem njihove najljubše kraje. Lepih slik in prizorov je dovolj na razpolago. Za folklor bode poskrbel etnografski muzej iz Ljubliane, ka<* nam daje popolno jamstvo, da bod° izbran najboljši material. Tako bodo tudi v entnografskem oziru prikazane vse tipične zanimivosti naše blovenije z narodnimi nošami vred. Piav tako bodo tudi naši domači obrti dobro predstavili javnosti dostojno naša ročna dela in celo vrsto domačih spominkov. Informacije glede prodaje' in transporta teh izdelkov daie Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani. \ si predmeti morajo biti pripravlj-ni do 20. januarja 1939. leta. Lepa mlad'nska prireditev v Ce"u Podmladka Jadranske straže na dekliški in deški meščanski šoli sta pripra- Kako so bo S5OVe„i5a ude'ežl!a svetovne ra*stave „ New-Yorku Kakor je ie objavljeno, se vrši prihodnji leto v New Vo.rku svetovna razstava, k,er razstavila tudi naša država. Razstava je zamišljena ako, da se bode prikazala Jugoslavija kot celota, ne pa tako kakor si ie marsikdo zamišljal deljeno po pokrajinah. Navzlic temu bodo lahko pr>š!i posamezni deli države prav leno do izraza, ker bode v 40 oddelkih dovolj prilike za sodelovanje. Predvsem hod-' to v velik-m odrHku za turizem, kjer se bode lahko nrikaznlo v slikah vso naše ožie domovine. Izbira naj se tudi slike iz onih krajev, ki sociali največ izseljencev predvsem iz Bčle krajine, da Delo na Sav!n'f stoji Delo na regulaciji Savinje v Polulah je že dalj časa zastajalo. Zdaj je radi pritiska zime čisto zaostalo in bo do pomladi počivalo. Prav tako stoje vsa grad bena dela v Celju in na novi cesti Celje -Laško. Dela se edino še v kamnolomih o kompresorji. S tem je brezposelnost v Celju znatno poskočila in socialni urad na občini težko dohaja delo. Radi lepe jeseni je delo na Savinji lepo napredovalo. Nasip za preloženo banovinsko cesto je visok 3 do 4 metre, cesta bo pa široka 7 metrov in pol. ravna in brez vzpetin. Ce bo ta cesta redno oskrbovana, bo ena najlepših v Sloveniji. Treba bo le še zgraditi med cesto in Savinjo vsaj meter in pol širok hodnik za pešce, kajti po tej cesti hodi mnogo deželanov. sprehajalcev in v mestu «apos!en'h nameščencev, ki stanujejo ;z-ven Celja. Sprehod proti Laškem ob Savinji je najlepši v okolici Celja. Tak hod- njegova žena sestala z nekim železniškim uradnikom. Na nesrečo se je mož predčasno vrnil. Dobri ljudje so ga obvestili o ženini pustolovščini. Zato je v sprem-stvu stražnikov vdrl v spalnico in lam .V..01V1 m ucsM mcscaiisKi sou sta pripra- za‘°M svojo ženo v objemu drugega. Oba vila za Štefanovo v Mestnem gledališču sta bi,a ze,° pomanjkljivo oblečena. Sc-Golčevo božično igro »Peterčkove po- ve obravnavala s starim političnim letom in ga uvrščala v ta ali oni predal, kakor je pač njihova politična opredelitev. Kar je enim neuspeh in nevarna taktika, je drugim velik uspeh in dalekovid-nost. Kaka razlika in nasprotja ob eni sami resnici, ki je tako otipna in zajem-Ijiva! Zato ni največja modrost v besedah, ki se jih radi poslužujejo politični nevtralci z naglasom »Bomo videli«. Novo leto Ob 12. uri smo napili novemu letu: zdravju in sreči poedinca, oni, ki cenijo narodno občestvo prav toliko kot samega sebe, pa želeli boljšo usodo domovini in njenim narodom. V pozni jutranji uri so mnogi dobrovoljčki odnesli mačka pod plahto. Zato je bilo v predpoldanskih urah po mestu mrtvo. Toliko bolj pa je oživelo popoldne, ki je bilo posvečeno voščilom, sprehodom in krajšim izletom. Vozovi in sani so brzele v okolico, da proslavijo še ostali del novoletnega dneva in napravijo prognozo novega leta. Zanimivi pogledi na bodočnost! Pristen meščan, trgovec, uradnik, delavec — vsak gleda naprej z drugačnega vidika in drugačnimi interesi. Zdi se, da je v tem precejšnja babilonija brez vsakega skupnega oslonca. A naj se dogodki raz- vijajo kakor koli, svoje življenje si bomo morali urediti sami, in to po pameti, uvidevnosti. po času iri njegovih zahtevah. Naša notranja obnova je za nas mnogo več ko vsi politični dogodki okrog naših mejnikov. Naša kvaliteta in naše sposobnosti morajo zrasti samo iz nas. V novem letu bi morali preiti iz sredobežne-ga političnega v sredotežno politično in ostalo udejstvovanje in poiskati vsaj eno skupno oporišče. Razlogov za to je vsak dan več. Trenj za fata morganske prestiže smo preskusili v preteklem in prejšnjih letih v dovoljni meri in upamo, da se bo to poleglo v velik prilog skupni stvari. ! Kmalu ga je ujel stražnik, ki je v njem spoznal dobrega znanca policije Ivana N. .s Pobrežja. m. Pri smučanju si je zlomil nogo 13-j letni posestniški sin Anton Mohorko s Pobrežja. Prepeljali so ga v bolnišnico, j m. Pokolj na Silvestrov večer. V neki gostilni v Spodnji Dobravi so veselo silvestrovali. Dobro voljo pa je pokvaril prepir, ki mu je sledil pretep z noži. Obležal je delavec Ivan Pivec, ki je dobil po celem telesu mnogo zabodljajev. Ranjenca so reševalci nemudoma pre-' peljali v tukajšnjo bolnišnico. m. Izgnanec vlomil v limbuško pošto. Pri raciji, ki so jo priredili studenški orožniki, so prijeli tudi 29-lefnega Josipa Planjška iz Podlehnika, ki je osumljen, da je vlomil v limbuško pošto. Planjšek je izgnan iz naše države, zato ga bodo pognali čez mejo. Pozabljivi vlomilec Preteklo noč je neznani vlomilec pripravljal vlom v Wildenreinerjevo ul. 13. Neznani mlajši moški, ki je bil precej elegantno oblečen, se je okoli polnoči sprehajal pred hišo in oprezoval, kdaj bodo ugasnile vse luči. Videla ga je tud: neka služknja, ki je slučajno pogledala skozi okno. Vlomilec se je potuhnil in splezal preko ograje na dvorišče. Danes zjutraj so na kletnem oknu šolskega upravitelja našli tri vetrihe, ki jih je raztreseni vlomilec pozabil vzeti s seboj. Zadeva je prijavljena policiji, ki je uvedla preiskavo. m. 70-letnico rojstva slavi danes ga. Orovič Marija, bivša restavraterka v Mariboru. m. Staro-katoHška cerkev. V minulem letu je bilo v mariborskem okrožju rojenih: 2 dečka in 10 deklic, skupaj 12; umrlo: 3 moški in 2 ženski, skupaj 5; poročilo se je 24 parov; v cerkev sprejetih je bilo 76, za 10 več kot v prejšnjem letu. m. Zmrznjene pomaranče na Teznem. Na Teznem stoji več vagonov, natovorjenih z oranžami. V mrzlih.nočeh so oranže zmrznile in že gnijejo. Škoda je seveda precejšnja. m. S strupom v novo leto. V Studencih se je v soboto ponoči v samomorilnem namenu zastrupil 24-letni Slavko U. Ko so domači opazili njegovo dejanje, so takoj poklicali mariborske reševalce. m. Žigovino sodov so znižali. Ministrstvo trgovine je znižalo žigovino za pregled in žigosanje sodov od 5 na 3 dinarje za vsakih začetih 10 litrov. Ostanek pod 100 litrov se računa za polnih 100 litrov. m. Roparski napad v Tomšičevem drevoredu. Ko se je na Silvestrovo vračala kuharica Ivana Godičeva po Tomšičevem drevoredu domov, jo je iz zasede napadel mlajši moški in ji strgal ročno torbico iz rok ter izginil v noč. Dogodek je videl neki gospod, ki je pričel lov za roparjem. Napadalec je torbico odvrgel. V. PRIMORSKI PLES 7. januar Narodni dom m. Cigan prodaja zlatnino. Celjska policija je privedla v Maribor 18-letnega cigana Aleksandra Gartnerja iz slovenjgraške okolice. Cigan, ki se sicer preživlja z violino, je v Celju prodajal dragoceno zlato pleteno zapestnico. Policija meni, da izvira zapestnica iz vloma v Slovenjgradcu, o katerem pišemo na drugem mestu. m. Aretacija dolgo zasledovanega nasilneža. Včeraj je tukajšnja policija aretirala 46-letnega Antona Arnuša, ki je označen v policijskem glasniku kot po-hotnež in nasilnež. Oblasti so ga zaradi posilstva v Marenbergu že dolgo zasledovale. m. Okradena vzgojiteljica. Vzgojiteljica Marija Lindič iz Gosposke ulice 14 je prijavila policiji; da ji je neznani storilec iz predsobe ukradel ročno torbico, v kateri je bilo 110 dinarjev gotovine, dva zlata prstana s kameni, zlata ovrat-na verižica s križcem, ogledalo in ženske rokavice. m. Rabuka v Frankopanovi ulici. Pred neko gostilno v Frankopanovi ulici se je včeraj popoldne zbrala skupina ljudi, ki je opazovala rabuko pred to gostilno, iz katere so vrgli pijanega Maksa D. Ta je v gostilni razgrajal in nadlegoval goste, razbil dve šipi in izzival na pretep. Pri padcu po stopnicah si je razbil čelo in nos. m. V gostilni se je zgrudil nezavesten brezposelni delavec Franc Slaček iz Slovenskih goric. Dobil je epileptičen napad. Reševalci so nesrečneža prepeljali v bolnišnico. m. 603 aretacije je izvršil lani kriminalni oddelek mariborske policije. Med aretiranci je bilo tudi več nevarnih zločincev. * Tombola. Na osnovi rešitve ministrstva za kmetijstvo se dovoli Sokolu Maribor I. na dan 7. maja 1939. leta velika tombola. V slučaju slabega vremena naslednjo nedeljo. Ostala društva naj to upoštevajo. — Uprava. * Kar je prikrito dnevnemu časopisju, najdete v najnovejši dvojni številki Ljubljanskega Zvona. Posvečena je češki kulturi. V njej so načeti in obdelani vsi tisti problemi, ki so pred meseci na važni zgodovinski prelomnici mučili če?]:sga človeka in povzročili žalost in bol tudi nam! Naročite se na Ljubljanski Zvon, ki je po obilici svojega gradiva, po samostojnosti in svobodoljubnosti svojih sotrudnikov vodilna slovenska revija. Letna naročnina din 120.—, plačljivo tudi v mesečnih obrokih po din 10.— (za dijake znižana cena din 90.—). Zelena smri< Ac rezervnem turnirju je naš mojster Konig premagal Italijana grofa Sacconija, Saemisch in Prins sta prekinila, Mieses pa premagal Luckisa. V drugem kolu je Konig premagal Sclrel-tingsa, vse druge partije pa so bile prekinjene. Po drugem kolu vodi Konig z 2 točkama, sledijo Mieses 1 (1 prekinjena) ter Scheltings, Abrahams, List in HSnlinger po pol točke (zadnji triie po eno prekinjeno). V prvem »B« rezervnem turnirju vodi Perlmutter z 1.5 točke, sledijo Morrison, van Doesburgh, Ritson Morry,. Thomas, van Seters in Winse s po eno točko ter Kitto, Jackson in FOster s po pol točke. Rešitev križanke štev. 14. Vodoravno: Japonska, aparat, gem, doga, Olib, led, rog. ne, iz, Sem, viseti, Azov, kij, idi, Iva, Majar, na, Ara-go. — Navpično: Jagodina, Apel, zima, Pamir, voda, or, Bolivija, nad, ar, stol, sekira, genetiv, akademija. kalo po cesti in sledile edino svojemu nagonu v boju za obstanek. Tu si opazil za-dremano kljuse, ki je. stalo sredi ceste s povešeno glavo, kakor bi bilo zamišljeno v svojo neznosno usodo, tam je na pasi zablodil konjič predaleč s ceste na pro-stran travnik, zopet drugi pa krenil na stranske poti in steze, ne oziraje se na kažipote. Z glasnim rezgetanjem so klicali ti zapuščeni in zavrženi trpini nekoga na pomoč, ponekod so se približali celo gospodarskim poslopjem kot berači in se ustavili pri vodnjakih in senikih. Ti prišleki so s pretresljivimi glasovi oznanjali svojo bedo kmečkim konjem, ki so stali v hlevu pri polnih jaslih, in včasih res dobili odziv kot povabilo, naj pristopijo v njihovo vrsto. No, kmetje ponajveč teh lačnih gostov niso podili od hiše, smatrali so jih pač za revne popotnike brez vseh sredstev, jih vzeli pod streho in jim postregli po svojih močeh. Le malo konj je bilo uporabnih za vprego, večinoma so bili izvežbani za ježo. Za voz bi jih morali posebej navajati. Pozneje je te konje, ki so našli zavetja in rešitve pri kmetih, pobrala posebna komisija in jih zopet porazdelila v službo po vojašnicah. Dosti pa jih je izginilo, da nikdo ni zvedel kam. (Se nadaljuje.) Ne pozabi naročnine! S stsslššea f "W hhtj: rwrmii Iz Murske Sobota Slino sovraštvo med bratoma. Na dan nedolžnih otročičev je biia razprava pred senatom petorice v Murski Soboti proti Pinteriču Rudolfu, 55 let staremu posestniku iz šafarskega pri štri-govi. Državni tožilec ga je obtožil velikih zločinov. V letu 1935 je poginilo teie Pintariču Štefanu v šafarskem. Raztelesenje je pokazalo, da je tele imelo v želodcu mišnico. Ohmanu Petru je poginila krava, vredna 3500 din, Salajko Mariji pa več prašičev. Tudi pri teh so po raztelesenju našli strup v telesu. — S temi posestnik?, posebno z bratom Štefanom je bil obtoženi v sporih zaradi raznih pravd. Zato pa je, ko so ga osumili zastrupljevanja živine, nastalo med bratoma sovraštvo še večje. Obtoženec je hkratu zagrozil maščevanje. Letos v noči od 2. na 3. avgusta je Štefanu Pintariču zgorelo gospodarsko poslopje, vredno kakih 30.000 din. Obtoženi Pintarič Rudolf pa je tisti Čas sedel v zaporih okrajnega sodišča v Čakovcu zaradi nekih francoskih frankov. V tej noči je ušel iz zapora, bratu zažgal in se v zapor ob zori vrnil. Na vprašanje nekega sojetnika, kje je bil, je odgovoril, naj bo tiho, sicer se mu bo kaj zgodilo, in mu pokazal revolver. Požiga je bila tedaj osumljena Salajko Marija, ki so jo odvedli v zapore v Čakovec. Z njo se je Pintaričev sojetnik seznanil in povedala mu je, da jo dolžijo požiga pri Štefanu Pintariču. Nato pa je povedala, da sumi ona obtoženega brata. Ko je obtožencu sojetnik povedal, da je požiga osumljena Salajko Marija zaprta ter mu očital zločin, je ta priznal, da je tisto noč splezal po lestvi preko zida jetnišnlce, se odpeljal s kolesom v šafar sko, tam zažgal in se zjutraj vrnil, ne da GLUHI PROMETNI STRAŽNIKI, bi ga kdo videl. Na poznejše opozorilo. Policija v Bukarešti je v prometni siuž- da je ob požaru zgorel I21etni hlapček, * preiskusila gluhe stražnike, ki jim ki je spal na senu, je mirno odgovoril, da ulični ropot ne kvari živcev. Pokazalo se enega Prekmurca ni škoda, saj se jih rodi je, da lahko takšni stražniki bolje pazijo vsak dan deset. na dogodke okoli sebe, ker morajo upo- Svojemu bivšemu sojetniku je tudi po- rabljati samo svoje oči. Mnogo manj se vedal, kako zelo sovraži svojega brata utrujajo in opravljajo službo prav tako Štefana. Ponujal mu je 5000 din, če ga dobro. Zato je bil strah, da bi jim gluhost ubije. Ta pa ponudbe ni sprejel. Na razpravi so si priče prihajale navzkriž s svojimi prejšnjimi izjavami. Vse priče so soglasno izpovedale, da so se bale prijaviti zadevo orožnikom, ker poznajo obtoženega, ki je silno maščevalen. Na razpravi pa so ga obremenjevale vsaka na svoj način v protislovju z izjavami drugih prič. bila nevarna, neupravičen. Nasprotno, njihove oči so bile zanesljivejše kakor pri onih, ki slišijo. Po uspelem poizkusu bo policija nastavila več gluhih prometnih stražnikov. x »Ženo brez sramu«, 17 letno miss Maximo Turner, ki dirigira orkestru na velikih rugby-tekmah v Ameriki in se Obtoženec napravlja vtis boljšega, inte- pri tem delu ne poslužuje samo rok ligentnega kmeta, saj je bil mnogo v tujini temveč tudi nog, so napadla mnoga ženin po lastni izjavi govori 5 jezikov. Vse a društva kot nedostojno žensko. Nje-priče smatra za sovražne, ki prej, dokler ni bil aretiran in zaprt, niso imele povedati o njem nič obremenilnega. Priznava pa, da je ukradel svojemu bratu plug in ga dal sosedu, ki ga je prodal naprej. ni pristaši pa jo branijo kot očarujočo mladenko, ki graciozno dirigira tudi z nogami. Torek, 3. Januarja. Ljubljana: 12 Pisana šara s plošč; 13.20 Koncert radijskega orkestra; 18 Kitaro igra Stanko Prek; 18.40 Problem malega naroda, predavanje prof. dr Vebra; 19.50 Vesela kronika; 20.20 Remce va komedija »Čarovnica«; 22.15 Operetni zvoki radijskega orkestra. — Beograd: 18.20 Flavta in vesele plošče; 21.45 Narodni napevi. — Praga: 21.10 Simfonični koncert; 22 Zabavne plošče. — Sofija: 20.55 Ruske romance; 21.15 Plesna glasba. — Dunaj: 20.10 Plošče za zabavo; 22.30 Plesna glasba. — Berilu: 20.10 Opera »Seviljski brivec«. MALI OGLASI Razno Po tajnem posvetovanju je senat Pintariča spoznal krivim prestopka tatvine pluga in ga obsodil na 1 mesec zapora, glede ostalih zločinov, t. j. glede požiga in s tem združene smrti hlapčka, zastrupljevanja živine, nagovarjanje k umoru in krivega pričevanja pa je izrekel oprostilno sodbo, zaradi česar je Pintarič po sedemmesečnem preiskovalnem zaporu, * ki se mu je v kazen vštel, odšel takoj v po najvišji dnevni ce- zlato svobodo. l nj. Sprejmem v stroienje. bar Senatu je predsedoval okrožni sodnik vanje in popolno izdelavo. — Homotar, prisedniki pa so bili okrožni Semko, Maribor. Gosposka sodniki Moškon, Prohinar ter iz Maribora —— —-------- zaradi pomanjkanja sodnikov pritegnjeni dr-MČeTin,S,(areiinaS°krain?ga SOd‘5ia »‘ in i^raE v Murski Soboti dr. šumenjak. — Ob- oficirji, orožniki, železničarji tožbo je zastopal državni tožilec dr. Ju- in upokojenci, oženjeni brez CENE MALIM OGLASOM: V malili oclaslb stane vsaka beseda 5U oai: naimaniSa orlsioihlna ii> te oelase ie din b.— Dražbe oreklicl doolsovania In ženhovaniskl oelasl din i no liesedi ■\aiman .1 anesek za te oelase le din 10.-. Oebclo tiskane besede *e računalo dvoino Oulasm 1aveh ra enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oslasf se olnčule tako* nr' narofillu ozirom? cs 'C vposlatl v pismu skuoai r naročilom ali oa no oo$tni ooloinlc' na čekovni račun St i!.lf)Q Za vse pismene odgovore ulede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din LISICE, KUNE in vse vrste ostale divjačine hart, obtoženega pa je branil dr. Vadnal. Zanimivosti Ganljiv zgled roditeljske ljubezni NEZAPOSLEN DELAVEC JE PRODAL SVOJE OKO, DA BI MOGEL ŠOLATI OTROKE V Zedinjenih ameriških državah je da-nes še velika brezposelnost. Število nezaposlenih delavcev je znašalo oktobra 1938 nekaj milijonov, kar pa za državo, kakor je USA, nikakor ni mnogo. V svojem največjem obupu, vzpodbujen z veliko roditeljsko ljubeznijo in skrbnostjo, se je neki nezaposleni delavec iz New Yorka odločil k obupnemu, težkemu koraku. Delavec ima Sestero otrok in ženo, in vsi živijo že več mesecev v skrajnem pomanjkanju. Ogorčen zaradi tako krutega udarca usode, je mož napisal nekemu znanstvenemu zavodu pismo, s katerim mu je ponudil eno svoje zdravo oko v svrho znanstvenega proučevanja. Za oko je zahteval 10.000 dolarjev. Plemeniti in nesebični oče je večkrat čital, da se za žive, zdrave človeške organe plačujejo tisoči dolarjev. Kot vzrok je navedel željo, da bi s svojim dejanjem olajšal zdravnikom-strokovnjakom delo na področju izpopolnjevanja zdravljenja lavec dejal, da stori to rad in brez bojazni. Radovedni njujorški novinarji sp takoj po objavi delavčevega pisma »napadli« porokov in zvezi vezane šted nje in brezplačnim zavarovanjem za slučaj smrti na dolgoročne mesečne obroke. — Brezplačna pojasnila daje vsa ki dan med 18.—20. uro zvečer v hotelu »Mariborski dvor«. Leskošek Aloiz, bančni zastopnik, Maribor, Ob bro du 3-1. 21 Prodam Proda se KRAVA s svežim mlekom. Pobrežje, Zrkovska c. 51. 4 in s solznimi očmi začel pripovedovati: | 2 PISALNA STROJA »Priznavam vam odkrito, da te žrtve Olivetti in RemiiiEton Portab ..j doprinašam ravno iz ljubezni do ve- ic’ ugodno na^ prodai pri Sode, temveč iz ljubezni do svojih otrok. I tra- Gregorčičeva 24. 17 Ne tajim, da se bojim operacije, in vse — življenje mi bo žal, da bom ostal samo z enim očesom. Pa vendar, prenesel bom to žrtev, ker mi ie neizmerno mnoiro do tega, da bi moji otroci hodili v Solo ter da bi bili bolj pripravljeni in bolj oboroženi za trdo življenjsko borbo, kakor je bil njihov oče.® Na koncu je delavec novinarjem sporočil, da je znanstveni zavod sprejel njegovo ponudbo in da mu bo kmalu poslal denar. Ko prejme 10.000 dolarjev, bo izplačal dolgove za svojo hišico, potem pa se bo z vso skrbnostjo potrudil, da bodo njegovi otroci končali šok) in postali Kupim Službo ššie ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, kupi »Obnova«. Jurčičeva 6. 19 Sobo odda ODVETNIŠKI URADNIK verziran v sodnih zadevah, perfekten strojepisec, želi namesti ve. Naslov v upravi. SlUZ&O SOBA S ŠTEDILNIKOM Vprašati Stritarjeva 5. pri čevljarju. 8 SPREJMEM MLADO D3KLE 14—15 let s aro. k otrok i 5 let . in za lahka hišna d^la. Prednost imajo revne. Trgovina Krašovec. Krčevina. 7 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom oddam takoj. Viktor Parmova 10. 15 Stanovanje MIZARSKEGA POMOČNIKA z las nim skobelnikom takoj sprejmem. »Eika«. mizarstvo, frančiškanska 12. 14 TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v novejši zgradbi se takoj odda v naiem. Naslov v upravi lista. 3510 VAJENCA s plačo sprejme Sofra, Gregorčičeva 24. 16 DOBREGA ZASTOPNIKA (knjigovodjo) sprejme s s al-no plačo in proviziio Sofra, Gregorčičeva 24. Avlo in šofer na razpol« ?o. 18 Zgubljeno ENOSOBNO STANOVANJE se takoj odda. Gubčeva 6, Pobrežje. 6 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Smetanova 51-1, vrata 3. 13 ODDAM STANOVANJE sobo in kuhinjo, stranki brez otrok. Nasipna ^38. Pobrežje. Izgubili so se KLJUČI v Stolni uiici ali Koroški cesti. Najditelj naj jih odda proti nagradi v GledaliSki ul. 10, Mandl. 9 očesnih bolezni. Na koncu pisma je de-1 pravi, izobraženi in srečni ljudje. Pripovedke kitajskega ljudstva Zmaj. Star slikar je vse življenje risal samo zmaje, hudiče in druga strašila. Ko so se dnevi njegovega življenja nagnili, ie dal razglasiti, da je pravkar dokončal največjo in najimenitnejšo podobo zmaja. Ko so to izvedeli njegovi prijatelji, so se sešli, da bi si to podobo ogledali. Na sliki so opazili vrbe, nekaj dreves, ščip, jezero v mesečnem svitu in drugega nič. Prijatelji so se čudili: »Kje pa je zmaj?« »Spi na dnu jezera«, je odgovoril stari slikar. Sanje In delo. Neki človek, ki je bil znano zijalo, je šel po riževih poljih v gore in tamkaj našel med cvetjem ležečega svojega prijatelja, slikarja Yonga. Yong je sanjal z očmi, uprtimi v nebesno modrino. »Kaj pa, da si se tako polenil? Ti, tako marljiv mož! Barve so ti usahnile in ne-oorisan papir se trga?!« ie vprašalo zi- jalo slikarja. Yong se ie nasmehnil in rekel: »Motiš se, Fu Kiang, prav sedajle rišem! Pozneje se bom samo s slikarstvom ukvarjal.« SHkar človeških duš. Yong je upodabljal rože, marelično drevje, sokole in snežne vrhove dreves ter tigre in šakale. Ko so ga vprašali, zakaj ne riše ljudi, je Yong osupel odgovoril: »Rišem samo človeške duše.« NAJBOLJ OSAMLJENA ŽENA NA SVETU Lady Wi!lkins, soproga slavnega raziskovalca Herberta Willkinsa, pač lahko reče, da je najsamotnejša žena na svetu. Medtem ko njen mož potuje in se posveča znanstvenim raziskovanjem, ga ona potrpežljivo čaka doma. Čeprav ie s svojim možem že osem let v zakonu, sta bila v resnici skupaj le kakih sedem mesecev. Zdaj pa lady Willkins noče biti več sama In nedavno je izjavila, da bo v bodoče spremljala svojega moža na vseh njegovih potovanjih. ^prcs/nMi- z** po- PRftVsio p«A»w»ži