Pomagajmo j an mi Posočju! Nova TržaSka kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik?settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - arb 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 32 (922) Čedad, četrtek, 27. avgusta 1998 novi tednik Slovencev videmske pokrajine Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” 02.990/06 Sabato 22 agosto fedeli sloveni, friulani e carinziani a Bovec Tre popoli e “nuova speranza alla vita” “Diamo una nuova speranza alla vita”. É all’insegna di questo motto che sabato 22 agosto si è svolto a Bovec - Plezzo l’ormai tradizionale pellegrinaggio dei tre popoli che vede protagonisti i fedeli delle diocesi di Udine, Lubiana e Klagenfurt. Tutti si sono stretti in segno di amicizia e solidarietà alla popolazione dell’alta valle dellTsonzo, duramente colpita e segnata dal terremoto di Pasqua. L’intento era dunque di dare nuova forza e impulso alla speranza. Ma anche ritornare assieme alle comuni radici della fede, che contribuiscono a creare la nuova Europa, un’Europa di pace, fondata sui valori cristiani. Questo il significato del pellegrinaggio dei tre popoli fin dal primo incontro tra friulani, sloveni e carinziani, avvvenuto nell’agosto del 1982 a Lussari. L’incontro, che ha avuto un grande significato ecclesiale e ha contribuito a rinsaldare l’amicizia tra i tre popoli vicini, è stato presieduto da mons. Alfredo Battisti per l’arcidioce-si di Udine, mons. France Rodè per quella di Lubiana e mons. Kapellari per la diocesi di Klagenfurt. Molto numerosi sono stati i friulani e sloveni della diocesi di Udine che hanno preso parte all’evento di Bovec. Da notare che il momento religioso è stato affiancato anche da un approfondimento culturale. I pellegrini hanno visitato la fortezza di KluZe del XV secolo, Caporetto ed il suo museo della grande guerra che ricostruisce le tragiche vicende della prima guerra mondiale. Il pellegrinaggio si è concluso con un o-maggio al sacrario dei caduti. Kupe na Matajurju Na pobudo Planinske družine Benečije je bila v soboto 8. vošta sveta maša na varhu Matajurja - Darovali so jo monsinjorja Qualizza an Zuanella Savognese: è Fedele il presidente Venerdì 21 agosto si è svolta l’assemblea straordinaria dell’Associazione Sportiva Savognese, con all’ordine del giorno l’elezione del nuovo presidente. La società gialloblù colpita dal grave lutto a seguito della immatura scomparsa del presidentissimo Bruno Qualizza, ha eletto il suo sostituto. Al termine dello scrutinio è risultato eletto Fedele Cantoni, apicoltore di Genia, persona conosciuta nelle Valli e nel cividalese, a-vendo sponsorizzato la squadra femminile di pallavolo della Polisportiva di San Leonardo ed iscrivendo per due volte il nome della sua squadra sul gradino più alto nel torneo di calcetto di Liessa. Per Fedele questo è un ritorno avendo ricoperto a fianco di Bruno Qualizza la carica di vicepresidente della società savognese. Al neo eletto vadano gli auguri di buon lavoro. V saboto 8. voSta puno planincev se je zbralo na varh Matajurja za moliti kupe par sveti maši ob 11. uri. Tuole srečanje je 2e trečijo lieto, ki ga organizsava Planinska družina Benečije. Maševali so tri naši duhovniki: Marino Qualizza, Mario Qualizza an Bozo Zuanella. Zbirališče je bluo ob 9.30 na Lažeh zad Peliz-zove koče, ampa puno ljudi je paršlo parnogah an po drugih stazah. Prof. Nino Specogna je vodu zbor, pievce od naših dolin, ki niso bli na počitnicah an ki so Zelieli biti tisti dan na varhu Matajurja. Kadar se je končala maša, Bozo Zuanella je pred vsiem predstavil duhovnika Maria Qualizza, ki je bil med nami an je paršu na prestor Ma-teučiča. Vsi tisti, ki ga niso poznali so zaviedli, da kot človek je an velik pla- nine, mi pa vemo, da ima rad ne samuo gore ampa naše ljudi, našo zemljo. Potlè je pozdravil vse prisotne ljudi naš predsednik Planinske, Igor Tuli, ki je šenku novo izkaznico duhovniku Qualizza an poviedu, kuo je dobro sparjet v našo posebno družino. Igor je povedal, kuo je vazno to srečanje, kjer se udobijo ljudje, ki Živijo na adni an te drugi strani meje. Je bil vesel za dobar uspeh našega mladega društva. Je poviedu tudi, de drugo lieto bomo srečanje ponovili an žel-mo, da bi se zbralo še puno vič naših domačih ljudi. Tist dan srečanje je nadaljevalo, šlo naprej, ta par koči nad Livcih planinah. Lepua zahvalnto Z-dravka Likarja an vse parjatelje iz Kobarida. Loj za Maselli osnutek za našo zaščito Med vročimi poletnimi vam svojo vlogo pri zagota- dnevi je prišel v javnost vljanju pripadnikom slo- osnutek zakona za zaščito venske manjšine polnega in slovenske manjšine, ki ga je dejanskega uživanja svojih poročevalec, poslanec Le- pravic in svoboščin, vih demokratov Domenico V drugem členu zakon Maselli pripravil in izročil osvaja načela evropske listi- svojim kolegom komisije ne o manjšinskih krajevnih za ustavna vprašanja v jezikih. V tretjem pa pre- Zbomici. Prvi obvezen ko- dvideva ustanovitev pri De- rak je bil narejen in sedaj zeli paritetne komisije za obstaja osnova, na kateri bo vprašanja slovenske rnanjši- treba graditi in jo dopolnje- ne, ki je ena od bistvenih vati. V tem procesu bo mo- sestavin osnutka, sam nosil- rala odigrati svojo konstru- ni steber zaščitnega norma- ktivno vlogo tudi sama slo- tiva. Sestavljajo jo predsta- venska manjšina. Najprej v vniki vseh institucionalnih smislu spodbujanja pospe- ravni, od vladnega komisa- ševanja postopka, kajti brez rja do občinskih svetoval- zakonskega okvira je še zla- cev, eksperti in predstavniki sti Slovencem na Videm- manjšinskih organizacij, to- skem, formalno še vedno da po takem ključu, da ima- nepriznanim od italijanske jo slovenski člani večino, drZave, vse težje zdržati in kar jim seveda nalaga veli- ohranjati svojo jezikovno in ke odgovornosti, kulturno podobo. Potrebna Odbor ima izredno po- pa bo aktivna vloga manjši- membne naloge in odgo-ne, še zlasti glede nujnih vomosti, povezane z izvaja- vsebinskih popravkov in njem zaščite. Ze v nasle- izboljšav. dnjem, četrtem členu, ima Masellijev osnutek je se- namreč nalogo opredeliti stavljen iz 28 členov, se v območje na katerem se za- veliki meri drži zakonskega ščitne norme izvajajo. V pe- predloga, ki ga je sama tem členu je zajamčena po- manjšina oblikovala pred sebna zaščita nemškogovo- leti in v tem pogledu je del- rečim v Kanalski dolini na no tudi zastarel, saj seje po- osnovi norm, ki jih mora ložaj bistveno spremenil ali oblikovati dežela FJK. Nato se spreminja, kot recimo na se vrstijo členi, v katerih so področju šolstva, kjer se obravnavana vsa pomem- pripravljajo korenite refor- bna vprašanja, od rabe slo- me ali glede dvojezičnega venskega jezika v javni šolstva v videmski pokraji- upravi in izvoljenih telesih, ni. V njem pa so tudi neka- do vprašanja slovenskih šol tera odstopanja in nedoreče- in njihovih organov, od za- nosti. Predvsem ni oprede- ščite družbenih, gospodar- ljen teritorij, na katerem naj skih in okoljevarstvenih in- velja zaščitni zakonski nor- teresov manjšine, do vrača- mativ, kar vsekakor pred- nja nepremičnin, stavlja enega od temeljev V 16. členu zakona je zaščite in je zato potrebna govor o institucijah terdeja- ustreznejša rešitev. vnostih manjšine in tudi o “Slovenska manjšina, finančnih sredstvih zanje prisotna v pokrajinah Trst, namenjenih: za triletje 1998 Gorica in Videm, je prizna- - 2001 je predvidena vsota na in zaščitena na osnovi 2., 30 milijard, po 10 milijard 3» in 6. člena ustave,...” Ta- vsako leto. Tudi tu je šibka ko piše v prvem členu zako- točka zakona, saj v bistvu na, ki torej definitivno pre- ohranja višino sredstev, ki seka s preteklostjo, z obdo- jih na osnovi zakona za ob- bjem "Slovanov v Benečiji" mejna območja drZava na- in s poskusi ločevanja Slo- menja slovenski manjšini vencev po pokrajinah in ka- od leta 1991 dalje, tegorijah. Slovenska manj- Kot rečeno je bil prvi ko- šina je obravnavana kot eno rak narejen. Sedaj je potre- samo telo, pa čeprav ima v bno, da se slovenska manj- svoji intemosti določene ra- šina aktivira in usmeri svoje zlike, ki v zakonu prihajajo energije, zato da pride do tudi do izraza. Le prvi člen potrebnih popravkov in da priznava poleg države še se čimprej sprejme zadovo- deZeli in krajevnim upra- ljiv zaščitni zakon, (jn) 9 četrtek, 27. avgusta 1998 A S. Pietro ridotti da 5 a 3 i seggi elettorali Ridotti da 5 a 3 i seggi elettorali del comune di S. Pietro al Natisone. La modifica si è resa necessaria in seguito alla definizione dei nuovi limiti in base ai quali il numero di cittadini iscritti nelle singole sezioni elettorali va da un minimo di 500 ad un mussino di 1200 unità. Tutte e tre le sezioni, con una media di 700 iscritti circa alle liste elettorali, sono accorpate in un’unica sede presso l’ala nord dell’Istituto Magistrale. Il nuovo accorpamento prevede che la sezione n.l con 692 elettori comprenda San Pietro capoluogo. La sezione n. 2 con 692 elettori comprende le frazioni di Azzida, Clenia, Correda, Tarpezzo, Cocevaro, Altovizza, Cedron, Sottovernassino, Puoie, Ver-nassino e Costa. Infine la sezione n. 3, la più piccola, con 662 elettori che comprende le località di Ponte S. Quirino, Vernasso, Oculis, Biarzo, Sorzento, Becis, Ponteacco, Tiglio e Mezzana. Si sta completando la sistemazione urbanistica San Pietro sì fa ancora più bella Il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone nella sua ultima seduta ha approvato l’assunzione di due mutui per la realizzazione di opere pubbliche di particolare interesse. Innanzitutto è stato assunto un mutuo di 90 milioni, su una spesa prevista di 105 milioni, per il riatto e la sistemazione del tetto della ex palestra dell’Istituto magistrale. L’intervento, finanziato dalla Provincia di Udine dà seguito a lavori di ristrutturazione dell’immobile che già gode di un contributo di 86 milioni concesso parzialmente dalla stessa Provincia. Un secondo progetto riguardante la realizzazione della viabilità di accesso alla nuova sede della Comunità montana, al progettato Museo etnografico e alla lottizzazione “Sedia”, prevede l’assunzione di un mutuo di 300 milioni a totale carico del Comune. L’intervento, ritenuto necessario per dare una definitiva sistemazione urbanistica all’area centrale del capoluogo, ha avuto il voto favorevole della Lista civica, mentre Lega nord e Lista Insieme per S. Pietro si sono astenute. L’assunzione del mutuo prevede l’acquisizione dell’area e del fabbricato, la realizzazione fognaria e della viabilità di accesso. Ulteriori lavori verranno finanziati con fondi della Comunità montana. La realizzazione di quest’importante infrastruttura oltre a migliorare l’arredo urbano, offrirà anche collegamenti più consoni con le nuove realtà urbane nella zona est di S. Pietro. Infine è stata ratificata dal consiglio comunale una variazione di bilancio necessaria per consentire il finanziamento del completamento dei lavori della sala teatrale polifunzionale, sita nella zona del centro studi accanto alla chiesa parrocchiale. Pisnxo iz Kima Stojan SpetiC Saj se spominjate zgodbe o pastirju in volku, kajne? Pastirje večkrat vznemirjal vaščane in klical, da prihaja volk. Ko pa je končno prišel in se lotil ovac, je pastir zaman klical na pomoč. Ljudje mu niso več verjeli. Sindrom pastirja tare komunističnega tajnika Bertinottija, ki je Ze nekajkrat zagrozil Prodiju z vladno krizo, če se ne bo resneje lotil perečih socialnih problemov države. Prodi pa kakor vaščani, vztrajno trdi, da vlada nima problemov in da bo vse v redu, kakor da bi Bertinot-tijevih krikov ne slišal. Zadnjič, oktobra lani, je moral Bertinotti sprožiti vladno krizo, da so ga poslušali. Krizo so premostili, ker je Prodi osvojil zahtevo o krčenju delovnega urnika na 35 ur, predvsem pa zato, ker je komunistična baza vzrojila, saj ni hotela sprejeti nase teZke odgovornosti za konec prve napredne vlade v italijanski zgodovini. Sedaj se zgodba ponavlja, le v zaostrenih pogojih. Bertinotti-ju očitno preseda vloga zunanjega podpornika vlade, ki devetletnim Žrtvam in odpovedim za vstop v evropski monetarni klub ne zna dodati še dveh let koordiniranega reševanja najhujših socialnih problemov, začenši s problemi brezposelnosti na Jugu. In prav tu se lahko socialni nemir spremeni v množično podporo desnici, kakor Ze tolikokrat v preteklosti. Da bi bila mera zvrhana se je vlada letos proslavila s pobudami, ki so tipične za desnico: najprej halo in vračanje priseljencev na arabsko obalo Sredozemlja, nato policijsko pretepanje brezposelnih demonstrantov v Neaplju... Na politični ravni pa tiho dogovarjanje s Cossigo in ponovno tkanje niti dogovarjanja z Berlusconijem, ki ni obupal, da mu bo vendar uspelo ukrotiti sodnike in spremeniti ustavna pravila v svojo korist. V teh pogojih je težka naloga zmernejšega krila med komunisti, ki ga predstavljata Cossutta in “rdeči bankir” Nerio Nesi. Armando Cossutta dobro ve, da so vsi očitki na Prodijev račun utemeljeni, vendar se obnaša kakor šahisti: predvideva tudi poteze nasprotnika in zaključek partije. Boji se, da bi razbitje vladne koalicije dalo le vetra v jadra desnici, levici pa le novo kreganje. Zato išče predvsem možnosti dogovarjanja z Levimi demokrati, da bi politično os vlade zasuknili nekoliko bolj na levo, nato pa nadaljevali s pritiskom nanjo. O vsem se bo odločalo jeseni. Pred koncem septembra mora vlada predstaviti osnutek finančnega zakona, h kateremu predlaga Nesi “dopolnilo”, ki bi naštelo reformistične obveze vlade za naslednjo polovico mandata. Pred koncem leta je vlada obljubila uzakonitev skrčenja delovnega urnika na 35 ur in ustanovitev Agencije za razvoj Juga... Komunisti se bodo morali spet odločati, ali je bolje imeti jajce sedaj ali jutri obljubljeno kokoš. Zame je odgovor na dlani. Iz jajca prej ali slej zraste piščanec in nato petelin. Ce ga v jezi razbijemo, nam za njim ostane le umazan madež na tleh. Slovenija je križpotje za mamila Ce redno sledite in berete slovenski tisk, boste ugotovili, da je vse več novic o aretacijah slovenskih državljanov, ki so vpleteni v prekupčevanje in prodajo mamil. Nobena skrivnost ni, da je Slovenija predvsem z geografskega vidika na sredini križpotja, ki je postalo zanimivo za prekupčevalce z nedovoljenimi poživili. Se posebej po razpadu Jugoslavije in vojne v Bosni se je ta posel bliskovito razširil. Vanj se je vključil tudi slovenski organiziran kriminal, ki je velikim trgovcem z mamil ponujal predvsem pomoč v prevažanju velikih količin mamil iz Azije in južno -vzhodne Evrope v druge kraje naše stare celine. V “igro” so se vključili predvsem nekateri zasebni slovenski avtoprevozniki, ki zaradi dela potujejo širom Evrope in tudi zunaj nje. Nastala je prava organizacija, ki je za svoj sedeZ izbrala dva kraja: Cerklje pri Kranju ter Skotjo Loko. Tu so slovenski policisti začeli iskati odgovorne za kriminalno dejavnost. Nekatere izmed njih so tudi aretirali, oziroma aretirani so bili v tujini med kontrolo tovornjakov ali na mejnih prehodih. Tako so pri Marku Oselju našli 190 kg heroina in bo zaradi tega zaprt 10 let v srbski ječi. V Londonu so priprli Boštjana Mraka, ki je prevažal 157 kg heroina, v Sabcu je Jožef Prašnikar prevažal 126 kg kokaina. Takih primerov je v zadnjih mesecih vse več, čeravno policisti in cariniki stopijo na prste le desetim odstotkom prevoznikom mamil, ostali pa so se doslej izmuznili mreZi preiskovalcev in mirno nadaljujejo z nedovoljenim a donosnim poslom. Da se vse več oseb odloča za protizakonito de- javnost, obstaja tehtni razlog: denar. Prekupčevanje z mamili je dokaj donosen posel in z njim kaj hitro obogatiš, seveda, če te policija prej ne zasači. V dobro obveščenih krogih pravijo, da bo šofer tovornjaka za vsak kg “natovorjenega” heroina dobil od enega do treh milijonov lir. Ce na tovornjaku prevaža denimo 100 kg mamila, potem lahko med enim samim potovanjem zasluži od 100 do 300 milijonov lir. Cerklje in Škofja Loka sta postala centra prekupčevanja mamil v Sloveniji. V nekaterih bifejih obeh krajev se odvijajo posli, teče dogovarjanje in menijo se o zaslužkih. V nekaterih škofjeloških delavnicah oziroma v nekdanji vojašnici pa so tekla dela, da so tovornjake priredili tako, da so v rezervoarjih ali v rezervnih gumah lahko prevažali vrečke belega prahu. Slovenski kriminalisti so tudi ob sodelovanju tujih policij sprožili zelo močno ofenzivo proti “prodajalcem smrti”, ki jim je bolj do osebnega zaslužka kot pa skrb za usodo stotin mladih, ki vsak dan umirajo zaradi uživanja mamil. Aretiranci pa še vedno sodijo med takozvane male ribe. Policija z večjo težavo pride na sled tistim, ki z vrha vodijo organiziran kriminal z mamili. Ti običajno ne sedijo v škofjeloškem bifeju in jih ne najdeš v bivših vojašnicah. Vodje poslov tačas se sončijo na kakšnih velikih jahtah v prijetni družbi in svoje delo organizirajo s pomočjo prenosnih telefonov in računalnikov in Ze mislijo, kako bodo nadomestili vse tiste male ribe, ki redno padejo v mrežo policistov, (r.p.) La Slovenia ha riconosciuto l’Unione Riconosciuta l’Unione degli italiani L’Unione degli italiani, il massimo organismo che riunisce gli appartenenti alla comunità nazionale italiana in Slovenia e Croazia, è stata finalmente registrata e riconosciuta anche in Slovenia. Ha ottenuto quindi lo status di persona giuridica in base alla legge sulle associazioni. É un passo importante - ha affermato il presidente della giunta esecutiva dell’UI Maurizio Tremul - che ci consentirà di mantenere l’unitarietà della comunità nazionale italiana, che ora potrà crescere e svilupparsi in entrambi gli stati. ^ La registrazione dell’Unione italiana in Slovenia è comunque il frutto di intense trattative a livello governativo in cui Roma ha giocato un ruolo molto importante. Rapporti sloveno-croati Confermato l’incontro tra i ministri degli esteri sloveno e croato Frlec e Granič che hanno un’agenda di lavoro molto intensa. Sul tappeto molte questioni fondamentali, da quella riguardante i confini tra i due paesi e non solo nel golfo di Pirano, alla vicenda della centrale nucleare di Krško. All’ordine del giorno potrebbe esserci anche il nodo dell’ex Ljubljanska banka. Se l’incontro produrrà qualche risultato vi farà seguito la prima visita del presidente croato Tudjman a Lubiana. Aiuti esentasse La Croce rossa della Slovenia che ha finora raccolto 92 milioni di talleri di contributi di privati a favore dei terremotati deilTsontino ha invitato il governo perchè la esoneri dal pagare la dovuta tassa. La richiesta è stata appoggiata anche dalla Caritas slovena che ha finora raccolto circa 100 milioni di talleri per lo stesso fine. Diplomazia al lavoro Il dr. Danilo Tiirk, presidente di turno del Consiglio di sicurezza dell’ONU, è stato raggiunto a New York dal segretario di stato dr. Er- nest Petrič, già ambasciato-re sloveno negli USA. Tra i temi di cui si occuperà anche la questione del Kosso-vo che la Slovenia proprio in questi giorni è riuscita ad inserire all’ordine del giorno. Debito miliardario Con l’ultimo conto, riguardante il mese di luglio, ammonta ormai a 3,3 miliardi talleri il debito croato nei confronti della centrale nucleare di Krško. Ma la Croazia riconosce solo 800 milioni di questo debito. Se l’incontro tra le diplomazie dei due paesi porterà frutti verrà convocato il comitato di gestione misto della centrale che comunque i croati dicono di voler boicottare. Meno disoccupati Nel mese di giugno in Slovenia si registravano 873.563 occupati. Il livello della disoccupazione ufficiale in giugno era del 14,1% e quindi lo 0,2% in meno rispetto al mese precedente. Nel mese di giugno sono stali registrati 123.293 disoccupati ovvero l’l% in meno rispetto al mese di maggio. Spomin na Dorica 2e dve leti je minilo, odkar nas je tragično zapustu na matajnrskem srečanju - V petek 28. avgusta bo v lieški cierk\’i maša v njegov spomin Bovška “Evropa v malem” V Bovcu poteka od 16. do 30. avgusta že peto leto zaporedoma niz univerzitetnih tečajev, ki jih organizira in vodi profesor Andreas Moritsch, docent na univerzi v Celovcu. Poletno univerzo, ki se je udeležuje 48 študentov in mladih akademikov iz Italije, Avstrije in Slovenije, finansirajo vse tri države. Tečaje vodi šest jezikovnih docentov in pet univerzitetnih profesorjev. Dopoldnevi so namenjeni jezikovnim tečajem italijanščine, nemščine, slovenščine in furlanščine, popoldan pa so predavanja in seminarsko delo po skupinah. Poletni tečaji potekajo pod geslom ”Evropa v Regijah41 in njihov namen je nuditi mladim študentom osnovno izobrazbo v funkciji evropske integracije in transnacionalnega sodelovanja. V tem smislu je letos tudi izbran naslov tečajev, ki se glasi: ”Mi in naši sosedje44. Da je za tečaje izbran Bovec tudi ni naključje, saj gre za kraj ob tromeji, kjer se stikajo latinska, germanska in slovanska kultura, današnjih meja pa v kratkem ne bo več. Med Italijo in Avstrijo jih dejansko več ni, kmalu pa bo isto veljalo tudi za Slovenijo. Letošnja tema seminarja je po načrtu organizatorja vsebinsko nadaljevanje prejšnjih, pa tudi uvod v pripravo večjezične čitanke, ki bo predstavila alpsko-jadranski prostor in njegove raznolike kulturne značilnosti. Tako naj bi izgledala vizija bodoče ”Evrope v malem44, v kateri so ljudje pripravljeni na uspešno medsebojno komuniciranje in sodelovanje. 2e drugo lieto je mimo, odkar nas je na ma-tajurskem srečanju, tragično zapustu Izidor Predan, naš an vaš Doric. An se zdi, deje bluo samuo včera. Dorič, je jasno, puno manjka njega družini, manjka pa tudi nam na Novem Matajurju, saj nam je biu nimar blizu, tudi v zadnjih cajtih, ko je imeu puno skarbi s svojim zdravjem an ni mogu bit takuo aktiven, ku v tistih lietih, ko je biu motor kulturnega društva Ivan Trinko an patronata, duša an sarce našega časopisa. Novi Matajur je šibkega vzeu v svoje roke v začetku sedemdesetih liet an je potlè počaso pa stalno z njega dielam an ljubeznijo rasu an biu nimar buj priljubljen pri svojih bralcih, pri beneških lju- an kuraža biti tiste, kar so: Slovenci. Prepričani smo, da nam je Dorič an sada blizu an tudi od tam, kjer je sledi nam an našemu die-lu. V spomin na Izidorja Predana - Doriča bo v petek 28. avgusta ob 19. uri sveta maša v cierkvi na Liesah. Posvečen je glasbeniku Chetu Bakerju Ta teden v Centi spet jazz festival V Centi se je ta teden obnovil Jazz festival, ki je bil na sporedu vsako leto, vendar je pred šestimi leti utihnil, potem ko so za eno leto njegovo izvedbo prenesli v Videm. Jazz festival v Centi je bil ena najpomembnejših tovrstnih glasbenih manifestacij in privabljal je znane skupine iz vsega sveta. Naj omenimo, da sta v Centi nastopila tudi mitična jazz-glasbenika Miles Davis in Chet Baker. Letos je videmsko združenje Musica insieme v sodelovanju z občinsko upravo iz Cente in Gorsko skupnostjo terskih dolin ponovno organiziralo to manifestacijo. Začela se je v sredo v parku v ulici Roma, s koncertom tria Carle Mar-cotulli. Danes (četrtek) bo na dvorišču osnovnih šol nastopil trio Roberto Gatto (bobni), Franco Zappetella (kitara) in Emmanuel fìex (orgle Hatnmond). Za večer velja vstopnina (le 12.000 lir), medtem ko se bo glasba nadaljevala brezplačno ob 23.15 v baru Al fogolar s pianistom Brunom Cesselli-jem, basistom Aresom Ta-volazzijem in bobnarjem Maurom Beggiom. 28. avgusta bo v Centi gostoval znani ameriški saksofonist Steve Grossman, pozno zvečer pa bodo v že omenjenem baru igrali Andrea Allione, Marco Ariano in Sergio Candotti. Najpomembnejši dan pa bo vsekakor sobota, ki je namenjena poklonu Chetu Bakerju. Nastopil bo trobentač Enrico Rava s saksofonistom Rudijem Migliar-dijem, pianistom Paolom Birroni in glasbeniki združenja Musica insieme. Na sporedu je tudi predvajanje videoposnetka o nastopu Bakerja v Centi pred desetimi leti. Festival bo zaključila skupina Organ madness trio pozno zvečer, v nedeljo pa bo še skupni koncert vseh nastopajočih. novi matajur Q četrtek, 27. avgusta 1998 Le sculture di Stulin a Grisignana Izidor Predan deh doma an še buj po svietu. Buog vie, kaj je bluo ostalo od naše buoge beneške kulture, od našega slovienskega jezika, od našega beneškega člo-vieka, če ne bi bluo Doriča an tistih riedkih, ki so se kupe z njim štierde-set liet boril za de v naših ljudeh ne usahnejo ponos — Kultura ------------------ Medana gosti mednarodno srečanje pesnikov Poezija in vino v soriških Brdih Otroški tabor vUkvah V soboto 22. avgusta se je v Kanalski dolini, pod okriljem slovenskega kulturnega središča Planika začel enotedenski otroški raziskovalni tabor. Namenjen je otrokom, ki med letom hodijo na tečaje slovenščine in glasbenega pouka, ki jih prireja Planika. Na taboru bodo otroci popisovali in raziskovali etimologijo slovenskih krajevnih, ledinskih in domačih hišnih imen na področju vasi Ukve. Vodili jih bodo trije mentorji: mag. Hubert Bergman, specialist za slovansko etimologijo in sodelavec univerze v. Celovcu, mag. Irena Šumi, socialna antropologinja z Inštituta za narodnostna v-prašanja in Maksimiljan Gulič, absolvent fakultete za družbene vede v Ljubljani. Raziskovalni tabor je finančno omogočila Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Albino Stulin, giovane e promettente artista di Tribil Superiore, nel comune di Stregna, ci ha ancora una volta sorpresi piacevolmente. Sabato 22 agosto è stata infatti inaugurata una sua mostra di scultura, realizzata nella splendida cornice di Grisi-gna - GroZnjan, un pittoresco paese istriano che ormai vive di arte: Stulin, che è cresciuto artisticamente lavorando per parecchio tempo nel litorale sloveno accanto allo scultore Lenassi, presenta nella galleria Porton di Grisignana, i suoi ultimi lavori, realizzati in diversi materiali: terracotta, terracotta-legno, marmo, granito, pietra. La mostra, che merita-senz’altro attenzione anche per lo spazio in cui è stata realizzata, rimarrà aperta fino al 10 settembre. V ponedeljek se je v Medani, ki velja za nekakšno "prestolnico11 goriških Brd, začel mednarodni kulturni teden, ki poteka v znamenju poezije in vina. Udeleženci imajo gotovo še v svežem spominu lansko uspešno izvedbo, ki je temu festivalu poezije utrdila pot. Od ponedeljka do sobote so na sporedu "Dnevov poezije in vina11 obiski znamenitosti krajev v Brdih in Posočju, večeri pa so na domačiji pesnika Alojza Gradnika v Medani namenjeni branju poezij pesnikov, udeležencev srečanja. Pesniki prihajajo iz številnih evropskih držav in med njimi je mnogo uveljavljenih imen. Tako so naprimer doslej nastopili Nenad Jovanovič iz Jugoslavije, Nerin-ga Abruyte iz Litve, Andras Imreh iz Madžarske, Rado-stina Georgijeva Grigorova iz Bolgarije. Nastopili so tudi Dimi-tris Huliarakis iz Grčije, Švedinja Pamela Jaskoviak, Švicar Armin Senser, pa še Emir Sakovič iz Bosne in Hercegovine in Ghada Sha-fi iz Palestine. Do konca tedna bo svoja dela v originalu in slovenskem prevodu bralo še veliko pesnikov iz skoro vseh evropskih držav. Med temi naj omenimo iz Italije Ro- berta Russa in pesnika iz Benečije Miho Obita. Pesniki so si prve dni ogledali goriška Brda in njihove znamenitosti, kobariški muzej prve svetovne vojne, na sporedu pa je še izlet na Sveto Goro, na dvorec Zemono in v Štanjel. Pesniški bralni večeri so obogateni z nastopi glasbenih skupin, med katerimi so Briški nonet, Drago Ivanuša and Musikafiber, Rože majawe iz Rezije ter Katice in Istrški Muziki. Saj res, kaj pa vino? Za to plat festivala skrbijo vr- hunski briški vinogradniki, ki imajo na programu več promocijskih predstavitev svojih vin, obenem s pokušnjo značilnih jedi. Vinogradniki so tudi prispevali k sami izvedbi srečanja, med njimi pa so znana imena, ki jih srečujemo na etiketah vrhunskih briških vin, kot recimo Kristančič, Simčič, Bužinel, Belica, Brandulin, Erzetič, Klinec, Pulec, Dolfo, Ščurek, Toroš, Aleksander, Nando, Blažič, Constantini, Kren, Mavrič in Srebrnič, (du) novi matajur četrtek, 27. avgusta 1998 Aktualno Presa di posizione della conferenza dei sindaci e del direttivo della CM L’ospedale a Gridale riapra! Gli amministratori delle Valli del Natisone chiedono mezzi straordinari per i danni del maltempo Toča potolkla grozdje Letošnje poletje nam bo ostalo v spominu kot eno najbolj vročih, nekateri pravijo celo, da najbolj vroče v tem stoletju. Ljudje so si po pravcati pasji vročini nestrpno želeli ohladitve in ta je naposled prejšnji teden tudi prišla. V Furlaniji je bilo v noči iz torka na sredo močno neurje, ki je sicer nekoliko ohladilo drugo polovico avgusta, a je žal povzročilo tudi precej nevšečnosti in škode. Najmočneje je deževalo med Cento in Čedadom, v okolici vasi Ipplis v občini Premarjag pa se je vsula toča, ki je po podatkih izvedencev močno prizadela nekatere vinograde. Izgleda, da bo grozdja in zato tudi vina na prizadetih krajih skoraj za polovico manj. Skoda je sicer huda, a še vedno omejena, saj je neurje s točo prvotno ogrožalo veliko širše območje. Nell’ultima conferenza dei sindaci unitamente al direttivo della Comunità montana delle valli del Natisone, come informa una nota dell’ente sampietrino, è stata presa posizione sulla necessità di riaprire urgentemente l’ospedale civile di Cividale attuando l’articolo 21 della legge regionale 13/96, chiedendo nel frattempo un incontro con gli assessori regionali alla sanità ed alle autonomie locali, rispettivamente Ariis e Pozzo. Nel corso dell’incontro sono stati evidenziati inoltre i notevoli danni causati dalle precipitazioni atmosferiche del 7 e dei 14 luglio che hanno sconvolto tutte le valli del Natisone, causando frane smottamenti, tracimazioni di torrenti, allagamenti della viabilità comunale, provinciale e statale. All’unanimità i sindaci ed il direttivo hanno deciso di chiedere interventi finanziari straordinari per il ripristino dei danni e di prevenzione per il futuro. Altri importanti temi sono stati toccati e dibattuti nel corso della riunione. Si è discusso dell’autonomia degli istituti scolastici e della verticalizzazione dei plessi nelle valli del Nati- sone e nel distretto scolastico di Cividale. Altri argomenti hanno riguardato -prosegue la nota - le nuove proposte dell’Unione europea nell’applicazione della direttiva comunitaria Leader 2 e la raccolta differenziata dei rifiuti solidi urbani ed ingombranti che coinvolge 8 comuni della Comunità montana. Gli amministratori locali hanno infine dato adesione alla manifestazione dell’ANA di Montefosca, località montana scelta a livello nazionale per la fedeltà e l’attaccamento alla propria terra. Planinci v nediejo na Korado Planinska družina Benečije vabi beneške planince naj se udeležijo vrsto pobud, ki jih organizira za naslednje dneve in tedne. Najprej je tu udeležba na velikem sejmu, ki bo v nedeljo 30. avgusta na Koradi, pri Sveti Henderci, kjer imamo beneški planinci dosti dobrih prijateljev. V cerkvici na zelo lepem travniku, odkoder se nam ponuja zelo lep razgled na Matajur in Benečijo bo ob 16. uri maša. Zbirališče za tistega, ki se zeli srečanja udeležiti je v Čedadu (Piazza della Resistenza) ob 13. uri. Druga pomembna informacija zadeva pohod na Rodico - Crno prst, ki je bila vključena v program oktobra, je bila anticipira-na na nedeljo 6. septembra. Odgovoren za ta izlet je Livio (tel. 281483), ki pravi, da bo zbirališče v S-petru, pred hotelom Belvedere. Odhod je ob 6. uri zjutra. Černigojeva obletnica V ponedeljek je minilo točno sto let od rojstva velikega slovenskega slikarja Avgusta Černigoja. Rojen je bil namreč v Trstu, 24. avgusta 1898. Černigoj je bil umetnik v pravem pomenu besede, nemirni duh in iskalec novih poti v umetnosti, kar ga je v prvih dvajsetih letih pripeljalo med tedanjo evropsko umetniško avantgardo. Domov je prinesel močan vpliv vveimarske šole Bauhaus in je bil dejansko prvi slovenski konstru-ktivist. Presenetljivo je, s koliko tehnika- mi in umetniškimi strujami seje Černigoj srečal v svojem življenju. To je videti tudi iz njegovih de), ki odražajo zelo različna obdobja. Černigoj se je med drugim preizkušal tudi s poslikavo cerkva, notranjo opremo ladij in dekoracijo hiš. Vendar bo Avgust Černigoj ostal mnogim generacijam v spominu tudi kot odličen likovni pedagog-, saj je med drugim nekaj desetletij poučeval na tržaški srednjih šolah. Vzgojil je vrsto likovnikov, ki so danes uveljavljeni doma in v širšem svetu. Manjšinski desničarski vladi se napoveduje kratko življenje Deželni svet se sestane prve dni septembra Merso: la chiesa del Sacro cuore restituita alla sua comunità Sin, ki so bile prisotne tako v programskem dokumentu, kot tudi v Antonioneje-vem intervjuju za Primorski dnevnik. Antonione je dejal, daje prisotnost Slovencev in Furlanov v deželi veliko bogastvo za celotno skupnost. Zavzel se je za zajamčeno zastopstvo Slovencev v deželnem svetu, čezmejno televizijo in celovito izvajanje deželnega zaščitnega zakona za furlansko skupnost. Nato je deželni odbor pri glasovanju, kljub svoji manjšinski sestavi, dobil zaupnico ob odločilnem zadržanju nekaterih svetovalcev Oljke, kar seveda ni rrtoglo ostati brez polemik. Se zlasti je to zadržanje ostro obsodila SKP. Naj ob tem spomnimo še na ocene dveh slovenskih svetovalcev. Podpredsednik deželnega sveta, Levi demokrat Miloš Budin je predsednikove izjave ocenil kot nezadostne in generične, nezaupanje do desničarskega odbora pa je izrazila tudi svetovalka Bruna Zorzini Spetič. Bliža se september, z njim pa tudi preizkušnja za novi deželni odbor, ki mu vsi napovedujejo kratko življenje. Sabato 15 agosto, a metà pomeriggio, è stata i-naugurata nell’ambito dell'ormai tradizionale celebrazione della messa solenne per gli Emigranti, la restaurata Chiesa del Sacro Cuore a Merso di Sopra. Il rito è stato officiato dal vicario generale Del Fabbro assieme al parroco di S. Leonardo don Adolfo Dorbolò e dal nuovo decano delle valli del Natisone, mons. Mario Qualizza. Nell’introduzione don Adolfo, ha illustrato ai presenti i lavori che sono stati eseguiti per rendere agibile il fabbricato. A rendere più bella e suggestiva la cerimonia, che dopo un lungo periodo restituisce alla comunità la sua chiesa, ci hanno pensato i cantori del Coro di S. Leonardo che diretto dal maestro Giovanni Osgnach ha accompagnato la S. Messa. Alla fine sono intervem-nuti portando il loro saluto il sindaco di S. Leonardo Lorenzo Zanutto ed il presidente della Provincia Giovanni Pelizzo. Zaradi junijskih volitev in kasnejših težav pri sestavljanju deželne vlade se je dogajanje na Deželi zavleklo v prvo tretjino avgusta, nakar je nastopil premor, ki bo letos krajši kot običajno. Deželni svet bo namreč začel z delom že prve dni septembra in čaka ga obilica problemov. Napovedujejo se težave, ki povsem logično izvirajo iz dejstva, da je v začetku avgusta izvoljena manjšinska vlada zelo krhka (sestavljajo jo Forza Italia, CCD in Nacionalno zavezništvo) in bo težko prestala prvo resnejšo razpravo. Tega se očitno zaveda novi predsednik desničarske vlade Antonione, ki je v programskih izjavah pokazal željo, da bi razširil svoje šibko zavezništvo. Medtem je bil izvoljen tudi nov predsednik deželnega sveta, to je Antonio Martini, doma iz Karnije (Tol-meč) predstavnik Ljudske sredine za reforme. Antonione je v programskih izjavah zastavil zelo ambiciozen program. Povedal je, da si bo na vse načine prizadeval razširiti politično osnovo za stabilno deželno vlado, v ospredje programa pa je postavil nujnost ohranjanja in utrjevanja deželne avtonomije ter mednarodne vloge FJK. Glede na polemične osti, ki jih je bil deležen kot prvi predsednik deželne vlade iz Trsta je dejal, da bo na vsak način predsednik celotne deželne skupnosti. Gre tudi zabeležiti predsednikove izjave glede manj- A difesa dell’ospedale Manifestazione di protesta di cittadini di Cividale e delle valli del Natisone il 7agosto davanti alla regione a Trieste jih prave oni an njih otroc so zlo navezani na njih duom an smo Sigurni, de tudi malo Sandro navadejo kako naso sloviensko besiedo. Sandri an bratru Stefanu želmo vse narbuojSe. Kravar SENJAN V petak 28. an saboto 29. voSta ples v nediejo 30.: zjutra sveta masa pietà s precesijo. Le zjutra se zaCne “calcetto a due”. Ob 17.: Čarovnik, ki bo runu CudeZe. Vse tri dni “pesca di beneficenza’’ an razstava vsega, kar je tele lieta tlardilo domače društvo "Sant' Andrea’’ jY / novi matajur ^ JlV/ (jlvClIvCl Četrtek, 27. avgusta 1998 Kolonel je poSju ’no pismo za infoimat njega marešjalne, de so mu Stancjal puno sudu za postroj it ka-zerme, ki imajo potrie-bo.Vprašu jih je, de naj mu poSjajo ’no “pianto” od njih kazer-me, za videt v kajšnim stanu so. Za malo cajta potlè vsi maresjali so napravli “pianto” od svoje kazerme an jo pošjal komandantu. Samuo maresjal Kakače nie biu lepuo zastopu ki za adno “pianto” je vprašu njega kolonel. Takuo, de ’no jutro je zbrau Stier karabinierje an jim je stuom vekopat te nar-venč oreh, ki je biu z-rasu v duome, ga na-basu gor na kamjon an ga peju kolonelu. - Ecco la pianta della caserma, come richiesto con vostra circolare! - je jau ponosno KakaCe tenentu, ki je biu na vrateh. Te-nent ni viedeu, ki nare-st s tistim orieham an jau mareSjalnu, de gre vprašat njega kapita-niha, kam ga luoSt. - Ben nu - je jau kapitanih, potlè ki tenente mu j’ poviedu tist ekuivoko - za na luoSt tu Spot maresjalna KakaCe recimu, de naj ga usade na sredi duoma od kazerme. - Kar oreh je biu u-sajen maresjal KakaCe je poviedu tenentu, de je ostalo Stier karjuole zemje. - Kam jo ložemo? - Ist na viem, po-prasam kapitaniha. Tudi kapitanih je jau, de on na vie kam jo luoSt, zatuo je Su v-prasat kolonela. Potlè, ki mu je poviedu, de marešjal KakaCe na-mest piante, je parpeju an oreh an de za ga na luoSt tu Spot so mu ga storli usadit na sredi duorna od kazerme, kolonel, je odguoriu: - Avete fatto bene a non umiliare il maresciallo Cacace, però, signor colonello - je jau kapitanih - il noce era grosso e sono rimaste quattro cariole di terra. Dove le mettiamo? - Capitano, per una cosa tanto semplice occorre scomodare il vostro colonnello? Scavate un buco e mettetela dentro!!! Matajur: paršu nas je gledat medved Otroc za se zgubit v sanjah, kar gredo spat zve-stuo objamejo svojega medvedka (orsetto), Nicola an Marco, Ce želijo, objamejo te pravega! Seda se moremo an posmejat, poSkercat, pa mama an tata telih puobcju, ki žive v Matajure, so prestrašeni: te pravi medved je" parSu v njih ograjo an jim Sčedu uce. Vse se je zgodilo ponoC med petkam 21. an saboto 22. voSta. Pisi so tam uonè lajal, a Lino Gosgnach -PaCejkin an njega žena Božica niesta sla gledat, ka’ se gaja. Tiste, ki sta zagledala drug dan, pa jim je storio prit mraSCalco po žuote. V ograji, kjer darže uce, so ušafal adno Zvino odarto. Na zemji so se lepuo videle Stupienje, an nieso ble Clo-vieSka, so ble pru tiste od adnega medveda. Medved je stuoru uteC 21 uci, adno jo je sniedu, dvie pa se na vie, kje so. Nie parvikrat, ki pišemo od medveda, ki se sprehaja po naSih krajih. Parkazu se je že zad za Mašer ah, lan je sniedu uce v Marsine, potlè so ga vidli blizu Polave, Ce-pleSiSC. Seda Božica an Lino PaCejkini se boje za njih o-troke, ki do seda so se tolil okuole hiSe, po sanožetih. Seda, ki medved se je takuo parblizu njih hiSi, Božica se na Cuje par mieru Ceglih strokovnjaki, tisti, ki se za-stopejo tu take Zvine, pra-vejo, de medved nie nago-baran za človieka. Marino e Marco sul tetto d’Italia Alma Žnidarjova taz Avstralije “Teli so naš kanguri!” ’Seje rodila moja sestrica* Liepa novica je parsla iz Belgije Trenta giorni sono bastati a Marco Osgnach di O-sgnetto e Marino Jussig di Savogna per riordinare lo zaino e upartire per la Francia con la speranza di raggiungere la vetta del Monte Bianco. Questa volta il tempo non ha fatto i capricci, anzi, ai due alpinisti ha regalato quattro meravigliosi giorni, con temperature persino troppo elevate (in vetta, a 4807 ni., alle nove del mattino il termometro segnava appena qualche grado sotto lo zero). Tutt’attorno il paesaggio era a dir poco grandioso. Ospiti a fondovalle di u-na famiglia mista friulana e francese. Marco e Marino hanno potuto godere di un’ospitalità calorosissima. In vetta, la mattina del 12 agosto, l’unico rimpianto per i due valligiani era quello di non essere in quell’istante assieme agli altri to dal sole nascente. La discesa attraverso le creste delle Basse, il rifugio Val-lot, il Dom de Guter portava i due rapidamente verso valle per servirsi del trenino che dal Midi dell’Aquila a metri 2372 porta alla base, dove ad attenderli c’erano nuovamente gli amici che li hanno ospitati. Marco e Marino concludono così il racconto di questa loro avventura: “Per descrivere cosa ha lasciato in noi questa esperienza non sarebbe sufficiente l’intera pagina dei giornale. Diciamo soltanto che nelle condizioni in cui l’abbiamo affrontata noi, le migliori sotto tutti i punti di vista, è sicuramente da consigliare a tutti coloro che, allenati fisicamente e psicologicamente e pronti ad affrontare le difficoltà della quota, decidano di provare un’esperienza simile.” “Teli so ’kanguri’ Alme Znidarjove ”. Takuo nam je parporoCila za napisat Alma Znidarjova iz Topoluove-ga, ki živi že puno liet v Avstraliji an ki je preziviela tle doma an par miescu v družbi žlahte an parjatelju kupe s sestro Marcello, ki tudi živi tam v Avstraliji. An na teli fotografiji so pru nje trije navuodi, otroc nje sina Joe an nevieste, ki ima pru ’no težkuo ime (za nas), sa’ se pise Bronwyen. Trie ’kanguraci* so Cristopher, Jack Albert an tisti ta Zdol, te mali, tisti, ki Sele se na zna pliest je pa Timothy. Kar nam je Alma pravla od njih, so se ji oči smejale... ku vsiem nonam, kar pravejo o njih navuodu. S telo fotografijo Cristopher, Jack Albert an Timothy pozdravljajo vso njih žlahto, ki je tle doma an po sviete. Tudi Alma an Marcella pozdravjajo vse njih te drage an parjatelje tle doma an jih sarčno zahvalejo, zak so jih pru lepuo sparjel an... “napisajta, de jih čakamo dol v Avstralji vse kupe, za jim povarnit”, nam je doložla Alma. Draga Alma an Marcella, na stuojta se ustrašt če an dan, pred vaSo hišo v Avstralji se ustave ’na koriera puna beneških parjatelju an žlahte! “Nie moja kauža če sta muorli čakat tarkaj cajta, pa samuo od moje mame an mojga tata, ki sta previč “spala”! Ben, Sest liet potlè, ki sam se ro-diu ist an ki sta publikal mojo fotografijo z lepo novico mojega rojstva, sedà je paršla moja sestrica. Rodila se je na 26. maja an se kliče Sandra. Muoj tata Marco an moja mama Sabina so bli zlo veseli, kar se je rodila, pa lohni Se buj veseli so bli moji noni. Ist kajSankrat bi jo teu an Senkat kajšne-mu, posebno kar joče, pa priet an potlè jo imam zlo zlo rad an jo pru zvestuo varjeni.” Takuo nam prave Stefano, ki ga videmo na fotografij kupe z njega sestrico Sandro. Živi v Belgiji, v kraju Wanfercee-Baulet. Njega tata je Marco Crainich, mama pa Sabina Saita. Tle par nas, buj ku Marca, poznamo none malih otruok: nono je Renato Ferjanou go miz Trinka, nona je pa Liliana Tama-žacuova gor s Sriednjega. Žive že puno liet v Belgiji, kamar tudi Renato je biu Su kopat karbon, pa quattro compagni d’avventura del mese precedente, quando l’impresa, a pochi metri dalla vetta, a causa del tempo inclemente, non era riuscita. L’itinerario seguito da Marco e Marino è stato il seguente: partenza nel po- meriggio dell’ 11 agosto con la funivia da Chamonix per raggiungere 1 ’Aguille du Midi a quota 3842 metri. A questo punto, infilati i ramponi e legati in cordata, discesa (parte in cresta) per raggiungere il rifugio De Cosmique a 3613 metri do- ve li aspettava un’ottima cena, il pernottamento e la sveglia all’una di notte del 12 agosto. Colazione e partenza alle due al chiaro di luna per la vetta del Bianco, raggiunto alle 9 del mattino. Indescrivibile l’alba con l’intero massiccio illumina- "Sulle orme dello zio di Gregorio, il temerario Romano!" dicono soddisfatti Marco e Marino in vetta al Monte Bianco Četrtek, 27. avgusta 1998 6 Archeologia dei castellieri del Carso triestino Un poderoso sistema difensivo Torniamo ai casteilieri del Carso triestino. Le scarse tracce delle abitazioni mostrano che esse erano costruite internamente addosso alle mura perimetrali del castelliere. Poiché il materiale usato, il legno, e-ra deperibile non si sono conservate tracce chiaramente identificabili. Sono stati raccolti solo resti di carboni di focolare, che hanno consentito di determinare con buona precisione l’antichità del sito. La datazione al C14 ha indicato l’età dei casteilieri al 1450 a.C., con un margine in più o in meno di 50 anni, corrispondente alla media età del bronzo, con la massima espansione del XIII secolo a.C. (bronzo recente). Gli scavi sono limitati però a pochi casteilieri ed il materiale archeologico è stato parecchio danneggiato da speleologi e collezionisti improvvisati. Si è anche tentato uno studio demografico per calcolare il numero degli abitanti dei casteilieri, ottenendo il numero di 900 abitanti per un castelliere di maggior dimensione. La diversa e-stensione dei casteilieri ha suggerito che i casteilieri fossero destinati a usi diversi, come abitati permanenti i più estesi e come vedette quelli minori. Mar-chesetti cita alcuni studi in cui si legge, e non è difficile verificarlo, che le famose acropoli fortificate micenee e la stessa Troia avevano una circonferenza e quindi una superficie inferiore a quella di alcuni ca-stellieri carsici. Micene, la più grande, con un perimetro di 900 metri, avrebbe racchiuso un’area di circa 3 ettari. Nell’area carsica occidentale ci sono esempi di casteilieri posti quasi su terreno piano. Essi completavano la cosiddetta «strada dei casteilieri», che attraversava il Carso in due li- nee quasi parallele la costa marina. La disposizione, che si può considerare obbligata dalla configurazione geografica, aggiunge qualche ragione in più ai motivi che indussero le genti dei casteilieri a fortificare gli abitati. Si sono poste in evidenza le difficoltà dello sfruttamento delle risorse a causa del peggioramento delle relazioni con le genti vicine. Le cause più convincenti per la costruzione di fortificazioni delle dimensioni dei casteilieri carsici vanno cercate però in esigenze più impellenti. La principale doveva essere il pericolo costituito dalle incursioni e dalle invasioni di popoli o-stili. Esse si acutizzarono nel II millennio a.C., e non si è escluso che i casteilieri siano opera degli stessi invasori. Alcuni studi hanno constatato che l’area dei casteilieri fu frequentata in epoca precedente alla costruzione delle muraglie e che gli insediamenti non furono tutti contemporanei. La vitalità di queste strutture fortificate viene assegnata comunque dalla media età del bronzo all’età del ferro. Alcune furono utilizzate anche in periodo romano. Non appaiono nemmeno chiare le ragioni dell’abbandono dei casteilieri. Si cerca di spiegarle con il radicale cambiamento dei modi di vita, quando le attività economiche furono più strettamente collegate alla vicinanza del mare. Presso i casteilieri del Carso e dell’Istria sono stati osservati anche grandi tumuli di pietra posti in posizione dominante eretti sopra le tombe. Questi tumuli paiono in contrasto con la sobrietà dei corredi funebri. La posizione dominante del tumulo, piuttosto che il corredo, sta ad indicare il prestigio sociale del defun- II castelliere Gabrnjak - Ermada Inferiore in una foto d’epoca (da , Marchesetti, I Casteilieri preistorici, 1903) to. Alla fine dell’età del bronzo e poi nell’età del ferro si affermò invece il rito della cremazione dei corpi e la loro deposizione nei «campi di urne», necropoli che raccoglievano un numero spesso molto elevato di vasi con le ceneri dei defunti. Sul Carso triestino è stata scoperta, in prossimità del Castelliere degli Elleri-Kaštelir (Muggia), un’unica necropoli ad incinerazione. Anche questo castelliere ebbe una prolungata frequentazione, dalla media età del bronzo all’epoca romana, la necropoli risale invece all’età del ferro. Le ossa bruciate del defunto e-rano deposte direttamente nelle buche oppure nelle urne. Come corredo funebre delle tombe maschili c’erano coltelli, spilloni, rasoi. Nelle tombe femminili, alcune più ricche, ornamenti di bronzo, anelli, collane e fibule. Fra le rovine dei casteilieri sono stati raccolti strumenti di selce e di bronzo, spilloni, armille, pendagli, coltelli. E più diffusa, ma molto frammentata, la ceramica: vasi, grossi anelloni di argilla (sostegni per le pentole di cottura), pesi per telaio e fusaiole. Vi sono molti frammenti di olle, scodelle, vasi in miniatura (forse ad uso devozionale), vasi di grandi dimensioni, decorati e ornati con impressioni e graffiti, bugne e bitorzoli. La ceramica dei casteilieri appartiene ad e-poche e culture diverse. I resti ossei di animali appartengono a varie specie domestiche (bovini, ovini, e capre) e selvatici (il cervo e il capriolo, le specie più diffuse). Le corna del cervo sono ampiamente utilizzate nella confezione di vari strumenti, punteruoli, raschiatoi, impugnature e manici. (Archeologia, 34) Paolo Petricig --------------Minìmatajur = Amicizia in riva al lago di Velden I Pulcini dell'Audace in trasferta in Austria “E’ stata un’esperienza... da rifare”, così dicevano tutti, genitori, bambini e “presidente” compreso. “La prossima volta non due giorni, ma molti di più.” Le possibilità ci sono a meno che il parroco Lorenzo Petricig di Sv. St. Egyden (ma originario di Vernassino) non cambi i-dea riguardo l’ospitalità presso la sua canonica e “colonia” adiacente! Così il prossimo anno i pulcini dell’Audace potrebbero andare in ritiro sul lago di Velden in Austria proprio come i “veri” calciatori! Intanto per questa volta il detto: “Prima il dovere e poi il piacere” si era volutamente invertito. Presso il centro di don Petricig c’era proprio di tutto per divertire i bambini, dai giochi (freccette - tavolo da ping pong -calcetto - megadrive, ecc.), ai tuffi nella piscina all’aperto circondata da prati e la chiesa nuova accanto. Ma poi la domenica mattina tutti a messa e tutti molto attenti nel rispondere: don Lorenzo Petricig pregava in tedesco, sloveno e italiano quel giorno, perchè c’era-vamo noi. Finita la messa, è partito di corsa per Monte Lussari dove lui celebra la messa nelle tre lingue dei tre popoli confinanti. Speriamo che si sia ricordato di dare i nostri saluti a don Dionisio, che da un po’ a lasciato San Pietro per andare a servire quella comunità. La domenica pomerig- gio c’era l’incontro amichevole di calcio con i bambini del posto che mentre erano in vacanza a San Pietro, il primo agosto avevano giocato con i nostri a San Leonardo e anche in campo i nostri bambini si sono comportati bene e hanno vinto meritatamente. Così è stato quel sabato e domenica 22 e 23 agosto, ospiti sì, ma con noi genitori che cucinavamo e sorvegliavamo. Grazie,- Bohloni, danke gaspuod Petricig. Bomo molili za vas, prosili Boga, da vam da Se puno zdravlja an življenja takuo, de naši o-troc vas bojo poznali kot beneški duhovnik, ki živi v Avstriji med slovienski-mi an niemškimi ljudmi. La mamma di Francesco Cendou I Pulcini dell'Audace con i nuovi amici di Sv. St. Egyden Zluodi an Marija Tela je stara pravca, ki nan jo je pravla naša nona Marija an donas ti jo poviem pa ist, takuo ti jo povieš tu vartace, tu ažile, tojim parjateljam an uCitelcam. An dan, puno, zaries puno puno liet od tegà, sta se ušafala ta par svetim Silvestarje, zluodi an Marija. Obadva sta gledala ušafat an pre-stor tle po naših dolinah za zazidat njih duom. “Gore, go na tisti bul bi mi šlo pru,” je jala Marija. “Tud za me bi šlo pru atu,” je hitro jau zluodi. “De se na bomo kregal,” je jala Marija, “bo zidu, tek te parvi pride na varh.” “Gor do Pikona puojdimo kupe antada ti puojdcš čez stazo mez planino an jest pa gor po jam,” je jau zluodi. Kar so paršli gor par Pikone, Marija, ki je nesla tu naruočju nje puobča, je po starim robu začela hodit, an Ce je imiela nega mušica, je bluo masa starmuo za se nosit go na njin. Zluodi pa se je ustavu pit ta par tih Bogatih, zak je viedu, de ima lepo an Čedno stazo za prit go na vrh. PoCaso poCaso Marija, nje sin an mušic so bli skor paršli na varh. Kar je tuole zagledu zluodi, naglo naglo jih je doteku. Kar je manjkalo glih nomalo za u-dobit, mu se je zaCelo puzit an ni na nobedno maniero mogu prit do vrha. Puzilo se mu je an puzilo. Kar je paršla gor na varh Marija, se je žegnila za zahvalit Boga, de ji je parpomagu an že tist dan je zaCela zidat cierku Stare gore, tisto cierku veliko, ki šele donas videmo. Zluodi od jeze je leteu gor na Spik an taz Špika je skoCu gor pruot na S-tajarske an za gor prit je predru tud an bricg. Donas tel brieg se klice Prestrelje-nik. An Ce ti greš par nogah gor na Staro goro, tu tistim robu gor nad Piko-nam ušafaš an kaman, tuk se poznajo štopienje od mušica od Marije, ki je tist dan šla na Staro goro z nje majha-nim puobcjam an udobila pruoti hudemu zluodju. P o viedu tata Andrea za Enrica Fotoricordo dei ragazzi delle sette squadre che hanno partecipato al torneo Under 15 Doppio successo delle formazioni di San Pietro al Natisone impegnate nei tornei calcistici svoltisi nell’ambito dei festeggiamenti di San Rocco a Merso di Sopra. La manifestazione organizzata dal GSL Audace ha visto nella categoria Under 15 in lizza le squadre di Azzida, Cosizza, Purgessimo, Savogna, S. Pietro, Scrutto e Tribil /Drenchia. Al termine delle eliminatorie sono risultate qualificate alla finalissima le squadre di Cosizza e di S. Pietro. 1 sanpietrini hanno superato i ragazzi di Cosizza, che hanno avuto nel portiere Filippo Cer-notta un baluardo insuperabile. Solo nei minuti finali Davide Duriavig e Gabriele Miano hanno su- perato il bravo portiere. Lo stesso risultato anche nella categoria superiore, ma stavolta a sfidare il S. Pietro sono stati i pa- droni di casa di S. Leonardo. Le reti di Luca Mottes e Michele Osgnach hanno dato la vittoria agli ospiti. Na evropskem prvenstvu kotalkanja blizu Frankfurta Tekmovalka društva Polet prvakinja v kombinaciji V kraju Hanau blizu Frankfurta je bilo konec minulega tedna mladinsko evropsko prvenstvo v kotalkanju. Udeležila se ga je tudi tekmovalka športnega društva Polet z Opčin Tanja Romano, ki ima za seboj že več uspešnih nastopov v mednarodni areni. Tanja je tokrat poskrbela za res izjemen podvig, saj je v kategoriji "jeunes-se“ osvojila zlato kolajno v kombinaciji, srebrno pa Tanja Romano 11. Giro ciclistico delle Valli Domenica 6 settembre, organizzato dal Ve-loclub Cividale-Valnati-sone, si correrà l’undicesimo Giro ciclistico delle Valli del Natisone riservato agli Juniores. La manifestazione, che era stata cancellata per mancanza di iscrizioni il 28 giugno scorso, viene riproposta dal team del presidente I- vano Cont con la speranza che tutto vada per il meglio. Le iscrizioni alla gara patrocinata dalla Provincia di Udine, dal Comune di San Pietro al Natisone, dalla Comunità montana Valli del Natisone, si concluderanno il 5 settembre. II ritrovo é fissato per domenica 6 alle ore 13 presso la Padur Est nella zona industriale a S. Pietro, dove sarà dato il via alle 14.30. La gara si snoderà su un circuito a valle (S. Pietro, Pulfero, Tarcet-ta, bìvio Tiglio, S. Pietro, Azzida, bivio Cle-nia, bivio cimitero, zona industriale, S. Pietro da ripetersi quattro volte), quindi gli atleti rag- giungeranno Masseris dove è previsto il gran premio della montagna. La competizione proseguirà con l’impegnativa discesa e dopo il passaggio per Savogna si concluderà a S. Pietro dopo centodieci chilometri. Seguiranno le premiazioni con premi individuali in danaro. v prostem programu. Konkurenca na tem prvenstvu je bila zelo ostra, zato je dosežek slovenske kotal-karice toliko več vreden. Tanja Romano je bila najprej četrta v programu obveznih likov, zatem pa je v kratkem programu osvojila prvo mesto, kar ji je odprlo pot do zmagovalnih stopničk. Čeprav je Romanova sodila nesporno med favoritinje, so bile napovedi, da bo še zlasti oster boj z Italijanko Anno Iannucci, ki je bila po programu obveznih likov na šestem mestu. Tako je tudi bilo. Iannuccijeva je v prostem programu izvedla izjemno lep nastop in dosegla skoraj nedosegljivih 513 točk. Za njo je nastopila Tanja Romano in dosegla drugo mesto. Seštevek rezultatov na vseh nastopih pa je na koncu prinesel Tanji prvo mesto v kombinaciji in drugo v prostem programu. Nov evropski naslov pomeni izreden dosežek za Pole-tovo tekmovalko, pa tudi za ves slovenski šport v Italiji. Šport --------------------------------- Nella 17. edizione delia cronoscalata sprint ponte Tiglio-Tarcetta Oballa senza rivali četrtek, 27. avgusta 1998 Valnatisone: da domenica si ricomincia Al secondo posto Franco Rucli seguito da Simone Blasutig - Primo Under 16 Davide Venturini - Prima donna classificata Stefania Miscoria La Valnatisone è già impegnata nella preparazione agli ordini del tecnico Rodolfo Cumin e del preparatore atletico Mario Quarina, ma con l’occhio attento al mercato. Dopo le partenze di Iacuzzi, Pa-viotti, Gabriele Trusgnach e De Marco si è aggiunta all’ultima ora quella di Sicco. A compensare tale situazione vanno registrati i ritorni in azzurro di Roberto Sedi, David Speco-gna e Andrea Lancerotto. Non è escluso che prima dell’inizio del campionato previsto per il 23 settembre il team del presidente Andrea Corredig registri qualche ulteriore movimento sia per quanto concerne le partenze che gli arrivi. Domenica 30 agosto alle ore 17.00 ad Aiello, nella gara valevole per le eli-minatorie della coppa Regione, la Valnatisone scenderà in campo per la prima gara ufficiale della nuova stagione. La manifestazione continuerà con due gare casalinghe: domenica 6 settern- Roberto Sedi bre contro la Tarcentina e la settimana successiva con la squadra udinese del Bearzicolugna. Gli Juniores azzurri allenati da Fulvio Degrassi avranno quali avversari in campionato: Assosangior-gina Udine, Azzurra Pre-mariacco, Buttrio, Chiavris Udine, Cividalese, Comunale Faedis, Cussignacco, Natisone, Pagnacco, Rea-nese, S. Gottardo Udine, Serenissima Pradamano e Tavagnacco. con l’37”44. Il primo degli Under 16 a tagliare il traguardo è stato Davide Venturini, classificatosi al nono posto in 2’08”31; il secondo Under 16 Nicola Meneghin. Ventunesima assoluta e prima donna è risultata Stefania Miscoria (2’34”). Hanno gareggiato anche i ciclisti: Luciano Lesizza, Tiziano Mucig, Andrea Birtig, Beniamino lussa, Federico Fon, Marino Gosgnach, Mario Mi-scoria, Matteo Specogna, Ivano De Faccio, Gianluca Marseglia, Paolo Zufferli, Edi Cudicio, Claudio Pul-ler, Mario lussa, Giuliano Gubana, Michele lussa, Mariano Zufferli, Manuel Berdussin, Franca Flaiba-ni, Luca Zufferli, Mattia Cont, Giovanni Clignon, Pietro Corredig, Paolo Venturini, Mario Melissa, Igor Clignon, Marianna Venturini, Marco Venturini, Massimo Berdussin e Luca Mucig. In serata sono seguite le premiazioni con l’invito, alla prossima sfida, in programma sempre alla vigilia di ferragosto del 1999. Doppio successo nel calcetto: S. Pietro trionfa a Merso Nelle finali superate le squadre di Cosizza e di San Leonardo Si è corsa venerdì 14 a-gosto la tradizionale cronoscalata sprint Ponte del Tiglio -Tarcetta organizzata da un gruppo di amici e giunta alla sua diciassettesima edizione. Al via si sono presentati in trentasette e nonostante il caldo “africano” sono tutti arrivati al traguardo. Una menzione di merito all’ultimo classificato, lo “svizzero” Giovanni Caffi, il più “anziano” del gruppo. Seppure in condizioni fisiche precarie ha terminato le sue fatiche nel tempo di 5’ 26“81. La vittoria anche per' questa edizione è andata al campione in carica Michele Oballa di Ieronizza. Con il tempo di l’25“16 ha dominato la gara pur non migliorando il suo record. Michele Oballa riceve il trofeo dagli organizzatori Alle sue spalle è giunto sempre nel lotto dei mi- un sorprendente Franco gliori terzo posto per Si- Rucli di Liessa in l’30“28, mone Blasutig di Savogna Četrtek, 27. avgusta 1998 Kronaka Miedihi v Benečiji 8 SOVODNJE Sauodnja - Kienje Dobrojutro Elena! “Do pudan an dvajst je bluo vse memuo v naši družini... ben, pru mernuo ne, zak smo vsi viedel, de tisti dan se bo gajalo kiek posebnega... Tu an žlah je zazvo-niu telefon an nona Giulieta je začela uekat “Se je rodila Elena, se je rodila Elena!”. An takuo san zaviedla, de imam še adno kužino. Tudi tele krat moja tetà Michela (Pagon) an muoj stric Carlo (Bevilacqua iz Klenja, kjer vsi kupe žive) sta jo pru “debelo” kombinala: Elena je pezala vic ku štier kile. Kar smo jo šli gledat vsi so pravli: “Kuo je velika, kuo je velika!”. Samuo nje brat Antonio, ki je tudi muoj ku-žin, je jau: “Mah, rnenè se mi pari mikena!”. Mikena ja, pa boš vidu dragi Tonca, kajšan velik glas bo imiela, kar jo poskriuš šCipneš tu ri-Cico, takuo ki sem ist dielala s tabo, kar si biu ti minen! Vse tuole se je zgodilo 10. vošta, dan svetega Louran-ca, kar zvezde padajo an tisti dan je iz neba padla v našo družino adna med nar-lieušimi zvezdicami: moja kužina Elena! Mariagiulia” Elena, veselo življenje ti želmo vsi tisti, ki smo te takuo želiel an Čakal, de prideš med nam! Tarčmun Je paršla Erika Tudi na Tarčmune je iz neba padla liepa zvezdica, ne na 10. pač pa kak dan potlè, v sriedo 12. ’Na zvezdica za katero mama Rina Golles taz PeCnijega an tata Remo Vogrig - Lieščaku iz Tarcmuna sta vebrala ime Erika. An sestrica Greta, ki na 6. junija je dopunla dvie lieta, gleda tisto lepo CiCico v zibieli an se vpraša, Ce je ’na posebna bambola, ki sta ji jo mama an tata šenkala, al je pru tista sestrica, ki so ji pravli de pride an de se bojo kupe tolile! novi matajur Erika je parnesla puno veseja vsi družini pa tudi vasnjanom, ki se troštajo, de puode takuo napri, sa’ tu malo cajta so se jim parložle tri CiCice. Sestricam LiešCakove družine želmo, de bi rasle zdrave, sreCne an vesele. Mašera Zbuogam Marija Za venCno je miemo zaspala Maria Massera, uduo-va Massera. Imiela je 84 li-et. Marija se je rodila v Gua-lacovi hiši par Mašerah, za neviesto je šla pa v Suokuo-vo družino le v teli vasi. Z nje smartjo je v žalost pustila hci Lucio, sinuove Maria, Bruna an Renata, ne-vieste, zeta, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali par Mašerah v pandie-jak 10, vošta popudan. Vodopivac - Lokavec Zapustu nas je Renzo Vodopivcu Huda boliezan, ki ga je maltrala dvie lieta, je ukradla svoji družini Renza Chi-abai - Vodopivca iz Vodopivca. Renzo je biu klaša 1924. Mlad puob, se je boru s partizanmi pruot nacifaši-stom, boru se je tudi za pravice Beneških Slovienju. Takuo so šle stvari, de po ujski se je ustavu tam po tin kraju meje, kjer je tudi za-poznu njega ženo. Imiela sta adnega puoba an adno CeCo. Ceglih je njega življenje mi-erno teklò v Lokavcu, ’na vas blizu Anhovega, se je pogostu vraCu v rojstne kraje, kje je imeu žlahto an pa-rjatelje. Z njega smartjo je v žalost pustu družino, sestre Lucijo, Marijo an Anno, ku-njade, navuode, žlahto an parjatelje. Njega pogreb je biu v Lokavcu v sriedo 5. vošta. SPETER Petjag Žalostna iz naše vasi V Cedajskem Spitale nas je za nimar zapustu Aldo Battistig. Imeu je 73 liet. V žalost je pustu ženo Marico (Marizzo), sinuove Sergia an Gianna, hci Claro, zeta, navuode, brata, sestre, ku-njade an vso drugo žlahto. VenCni mier bo počivu v špietarskem britofu, kjer so gapodkopal 10. vošta. Spietar Pogreb v vasi V Cedajskem Spitale je umaru Roberto lussa. Huda boliezan ga je maltrala vic cajta, dokjer ga nie ukradla družini. Za njim jočejo Zena Rina, hčere Marina, Lucia an Isabella, zeti, brat, sestra, kunjadi, navuodi an vsa žla-hta. Roberto je biu puno poznan tudi zak je biu med ti- stimi, ki rede bušele tle par nas an jih je imeu ries puno. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v petak 14. vošta popudan v Spietre. Barnas Zazvonila je Avemarija V petak 14. vošta je biu tle v Barnase pogreb naše vasnjanke. Olga Duriavig, takuo se je klicala, je umarla v Cedajskem Spitale an je imiela 76 liet. Olga se je rodila v Dreju-žovi hiši v Dolenjim Tarbju (srienjski kamun). Je imiela samuo 14 liet kar je paršla dielat v našo vas. Tle je za-poznala pridnega puoba an ga oženila an tle je ostala. Z nje smartjo je v žalost pustila hCere Danielo an Mariso, zete, navuode Monico, Stefana an Andrea, sestro Irmo, kunjade, navuode an vso žlahto. Zadnja pot Antonia Kak dan potlè, ki je umaru, se je zaviedelo za novico, takuo, ki je želeu on. Na tiho nas je zapustu Antonio Leban. Imeu je 87 liet. Žalostno novico jo je sporočiu po pogrebu njega pranavuod PierAndrea. Med tistimi, ki so ga poznali, ostane an liep spomin. SREDNJE Polica - Sant’Andrat Umaru je Mario Peku Je zvestuo parhaju na Novi Matajur za nas pozdravit an za se poguarjat z nam. Seda ga na bomo vidli vič. V videmskem Spitale je umaru Mario Qualizza - Peku iz Police. Imeu je 74 liet. Kako lieto od tegà se je preseliu z družino v Sant’Andrat, kjer je imeu hišo an v tistim kraju bo tudi poCivu venCni mier, sa’ tam so ga podkopali v sriedo 19. vošta zjutra. Tudi Mario je biu med našimi puobi, ki šele o-tročija so šli kopat karbon v belgijanske miniere. Za njim joCejo Zena Bernarda Kocjanova, hCere Dina an Rina, zeta, navuodi, brat, sestra an vsa Zlahta. DREKA Trinko Paole nie vič med nam Se nam bo Čudno zdielo na videt vic Paole v veseli družbi, kjer se je hitro parlo-Zla, posebno če je bluo za zapiet kako našo lepo beneško piesam. Paola Crainich je umarla v videmskem špi-talu, ko je imiela 69 liet. Rodila se je v veliki Ma-teužinovi družini iz Cuodra an je bila tudi ona ko drugi nje bratje puno liete po svie-te. Oženila je Rodolfa Sim-cuova iz Trinka an z njim je imiela hci Gianno. Paola je bila uduova. Kako lieto od tega se je bila oženila s Gui-dam Bularjam iz Trinka, ki je biu udovc tudi on. Z nje smartjo je zapustila njega, hči, zeta, sestre, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu par Devici Mariji na Krasu v pan-diejak 24. vošta. Dreka - Leproso Žalostna oblietinca Na 28. vošta bo ’no lieto odkar nas je zapustu Danilo Drescig - Mohol po domaCe iz Dreke. Z veliko ljubeznijo se ga spominjajo Zena Lucia Sjorova, otroc Marino, Sofia an Monika, zeta Edi an Elia, navuodi Daniel an Letizia. V njega spomin bo v saboto 29. vošta, ob 19.30 uri, v Orsari sveta maša. Domani, venerdì 28 agosto, ricorrerà un anno dalla morte di Danilo Drescig -Mohol di Drenchia. Lo ricordano con infinito amore la moglie Lucia (Sjor), i figli Marino, Sofia e Monika, i generi Edi ed Elia, ed i nipotini Daniel e Letizia. In suo ricordo verrà celebrata una santa messa sabato 29 agosto, alle ore 19.30, nella chiesa di Orsaria - Premariacco. DREKA doh. Daniela Marinigh Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Daniela Marinigh Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Daniela Marinigh Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 an od 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 ‘, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 V 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad................ 7081 Bolnica Videm.................5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - 1NAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281 j Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srt Videm / Udine Včlanjen v USPl/Associato alPUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067-73373 Žiro račun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x 1 col Komercialni L 25.000 + IVA 19% Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 31. VOSTA DO 6. SETEMBERJA Sriednje tel. 724131 OD 29. VOSTA DO 4. SETEMBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Zaparte za počitnice/Chiuse per ferie Sauodnja: od 31. vošta do 6. seteinberja Cedad (Fontana): do 13. setembeija Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoč se more klicat samuo, Ce ričeta ima napisano »urgente«. Informacije za vse