ro°kfy*°oc/ • A')' ieMii an ^'^0 ___ £//?c 4SIUCAN INI SMRT? m m uimmm mm 11227 CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 16, 1970 k | 11™' National and International Circulation wmmm *mmPApm STEV. LXVIII — VOL. LXVII1 V Moskvi zanikavaio fesi! o boju za oblast Novi grobovi Charles Gorjup V soboto ponoči je umrl v Cape Coral v Floridi Charles Sovjetska poročevalska služ- Gorjup s 754 E. 236 St. Njegovo ba zanikava vesti na Zaho du o nezadovoljstvu s truplo bo prepeljano v Cleve-SC- land in bo na mrtvaškem odru v dan jim V o d S tvom ZSSR. Zeletovem pogrebnem zavodu Vesti z Dunaja govore, da sta Kosygin in Brežnjev na tem, da letita. DUNAJ, Avstr. — To mesto je znano središče za zbiranje vesti, novic in govoric o komunističnih deželah. Sem prihajajo obiskovalci z vzhoda, tu se srečujejo z opazovalci z zahoda, ki bi radi zvedeli po tajnih potih to, kar ne morejo zvedeti javno, kpt je to običaj v svobodnem svetu. Ker viri vesti 1 vzhoda niso vedno zanesljivi, je očitno, da tudi vesti ne morejo biti vedno točne in zanesljive, khenekatere se vendar izkažejo za pravilne, četudi ne vedno v Podrobnostih. Sedaj krožijo tu vesti, da je PUšlo do očitnega upora v pre-zkliju Centralnega komiteta Komunistične p a rt i j e Sovjetske Zveze zaradi neuspehov te na Polju industrije, poljedelstva in vesolju. Znani ideolog Jartije Mihail Suslov, nekdanji policijski šef Aleksander ^olepin in Kiril Mazurov naj bi nastopili proti Kosyginu in °rožnjevu. Trdijo, da so ti svoj napad na sedanja vodnika tako sPretno in široko organizirali, imata ta dva komaj kaj upanja, da bi se mogla uspešno braniti. Napovedujejo, da ne bo minilo pol leta, ko bosta morala s Sv°jih mest. ®°j se vrši v Centralnem ko-nhtetu, ki ima 195 članov. Z njogovo pomočjo se je bivši tednik Nikita Hruščev nekaj-krati ki v Pa otepel svojih nasprotni-°v> ki so bili v večini v prezi-iju. Končno je izgubil bitko |>rav tako v Centralnem komi-etu in je bil oktobra' 1964 po-1Snjen z vod.stva dežele, grdijo, da imajo nasprotniki C3ygina in Brežnjeva za seboj nrfhado, ki jo vodi maršal Greč-Kakor hitro se bodo trije 0(hhki upora dogovorili, kdo al prevzame vodstvo, trdijo ^°vorice tu, bodo prešli v zadnji aPad, ki naj bi pomedel s s anjim vodstvom ZSSR. na E. 152 St. Podrobnosti jutri. Mary Cankar Umrla je 88 let stara, v Sloveniji rojena Mary Cankar roj. Slivar, s 372 E. 156 St, vdova po Franku, mati pok. Mildred, Gizelle V. in Ladislava J. Pogreb bo jutri iz Mullally pogrebnega zavoda na 365 E. 153 St. v cerkev sv. Jeroma ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Frank Gouldner V soboto je umrl v Holy Family Home 77 let stari Frank Gouldner z 20370 Friday Ave., rojen v Columbusu, Ohio, preje živeč na 261 E. 156 St., vdovec po 1. 1966 umrli ženi Helen, oče Mrs. William Kosanovich, Mrs. Peter Klauga, Mrs. Warren Lewis, Penny Hope in Kennetha, 18-krat stari oče, 8-krac praoče, brat pok. Clyde in Johna. Pogreb bo iz Grdinovoga pogrebnega zavoda na Lake Shore Slvd. privatno. Truplo bo na mrtvaškem odru danes od 2.-4. pop. in od 7.-9. zvečer. Helen Siskovic Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici Helen Siskovic, roj. Salanci v ČSR, stara 70 let. Zadela jo je srčna kap. Pokojna je bila vdova po 1. 1964 umrlem možu Valentu, mati Josepha, Valentina, Paula in Johna, 12-krat stara mati, en-lužbencev po dosedanjem si- . , . • . • v » r-, j /-v v*/-» nrli/■»{•? i "i S?ID bi ga morala v pristanišče Sat stemu že po tradiciji čisto politična stvar. 120 čevljev in višje, zrastejo iz semena, ki ni daljše od šest- v nekaj tednih lahko zopet vršili niti. Tokrat ga je policija pre-najstine palca. svoje posle v redu kot preje. nesetila, ko je vlomil v Kravitz imel opraviti stalno od svojega 13. leta. Fulbrigbt gradi pravno podlago za napad na Nixonovo politiko oblačno, hladno z mož-stjo naletavanje snega. CLEVELAND, O. — Senator J. W. Fulbrigbt se je nekaj naučil iz svojega boja z bivšim predsednikom L. B. Johnsonom radi bombardiranja Sev. Vietnama. Johnson si je preskrbel pravno podlago za bombardiranje Severnega Vietnama s tako imenovano Tonkinško resolucijo, ki ga je pooblastila za potrebne vojaške operacije proti vladi v Hanoiu. Formalno ni Fulbrigbt mogel (pobijati pravomočnosti Tonkinške resolucije, zato je pa trdil, da je bila podlaga zanjo delno izmišljena. Ni bilo namreč nikoli dokazano, da so komunistični obrežni čolni res dvakrat napadli naše vojne ladje v Tonkinškem zalivu. Prvi napad je bil res izveden, za drugega manjka trdnih doka-kov. To je seveda delalo Ful-brightu precej težav pri njegovih napadih na Johnsona in njegovo politiko. Sedaj je Fulbrigbt postal previdnejši. Noče več priti v podobne škripce, ko se pripravlja na političen boj z Ni-xonom. Hoče prehiteti Nixo-na, ki bi želel, da od Kongresa dobi formalno pooblastilo za vojskovanja v Laosu. Takega direktnega pooblastila za sedaj Nixon še nima, ima samo indirektnega, lahko bi pa prosil Kongres tudi za direktnega. Tu ga Fulbrigbt hoče prehiteti. Fulbright je namreč predložil svojemu senatnemu odboru za zunanjo politiko posebno resolucijo, ki se postavlja na stališče, da Nixon nima pravice pošiljati brez posebnega kongresnega pristanka nobene veje naše narodne o-brambe, ne pehote ne mari-nov ne vojnega brodovja in ne vojnega letalstva v boj za Laos. Fulbright v svojem zagovoru v korist resolucije trdi kar naravnost, da je Nixon že zapletel našo narodno o-brambo v “vojno v Laosu, ki ni ne objavljena ne odkrita”. Nixon je torej prekoračil pooblastilo, ki mu ga daje ustava, ker rabi našo narodno o-brambo za vojne operacije v Laosu brez vsakega kongresnega pristanka. S pravnega vidika je v tem primeru Fulbrigtovo stališče veliko bolj solidno utemeljeno, kot je bilo v tonkinškem slučaju. Temu bi mogel kdo le težko oporekati. Ni pa Ful-brightovo stališče brez vsa- kih lukenj. Te bo administracija gotovo porabila, ko bo branila vidik svojega šefa. Do sedaj ga še ni, ker ni bilo časa. Ga bo morala kar hitro, poročila iz Vietnama trdijo namreč, da se stanje v Laosu še dalje zapleta. Komunisti so se polastili Planote vrčev. La-oške vladne čete so menda precej dezorganizirane in bi težko mogle kaj opraviti proti discipliniranim četam Severnega Vietnama. Edina pomembna odporna sila proti temu so enote plemena Meo, ki jih vodi general Vang- Pao. Glavni del. teh čet se trenutno nahaja na južnem robu Planote vrčev okoli mesta Long Tieng. Tam je tudi glavni stan generala Vang Pao. Ako ga komunisti preženejo od tam, mu ne bo kazalo drugega, kot umakniti se še bolj v gorovje ali pa se zateči na tajsko stran reke Mekong. Vqng Pao je menda že informiral laoško vlado o kritičnem položaju svojih čet in zahteval, naj žene, otroke in ostarele njegovega plemena preselijo še naprej proti jugu, da mu ne bodo v oviro pri vojaških operacijah. Iz gene- ralovega glavnega štaba prihajajo torej v Vientiane le slabe novice. Tako govorijo poročila, ki so morda pretirana, kajti Vang Pao rad straši, da izbije iz laoške vlade in ameriške politike čim več koristi za svoje akcije. Pa tudi v primeru, da je položaj boljši od opisanega, ne bo mogla naša narodna obramba dolgo odlašati sklepa, kaj naj naredi. Tega sklepa ne bo mogla narediti, dokler se ne razčisti vprašanje, kaj naj se zgodi s Ful-brightovo resolucijo. Nixonovo administracijo je torej Fulbrightova resolucija na eni strani in vojaški položaj v Laosu na drugi spravil v zadrego. No bo se mogla dolgo izmikati potrebi, da končno pove, kako si zamišlja bodočnost Laosa. Seveda vedo vse to dobro tudi laoški komunisti, zato bo skušal njihov voditelj Suva-nuifong iztisniti vse, kar se le da, iz pogajanj z laoškim ministrskim predsednikom Suvano Fumo. Zato je razumljiva zadnja znana izjava Suvane Fume, da bi rad čim preje vedel, kaj mislijo velesile o laoški bodočnosti. Oblasti so odločene napadalce ukrotiti WASHINGTON, D.C. — O-blasti, zvezne, državne in krajevne, so odločene izslediti člane bojevite skupine “študentov za demokratično družbo” “Vremenar”, ki izvajajo bombne napade na razne stavbe in ustanove. Tako so pretekli teden povzročili tri eksplozije v Man-hattanu. Da pripravljajo bombne napade člani te skupine, je kar precej očitno, odkar je prišlo dc večje eksplozije bombne delavnice teh ljudi v Greenwich Village v New Yorku pred dobrim tednom. Ugotovljeno je, da so bili vsi, ki so na kak način (povezani s sedanjimi bombnimi napadi, kolikor je znano, na — Kubi. Kdo je Jud v Izraelu? TEL AVIV, Izrael. — Izrael ie bolj verska kot posvetna država, zato imajo tam rabini več besede v politiki kot verski zastopniki v drugih državah. Med najtežja vprašanja je zmeraj spadalo vprašanje, kdo je sploh Jud. Politiki odgovarjajo na to vprašanje drugače kot rabini. Odgovor na vprašanje je treba najti, kajti v Izrael se dose- P&iožaj črnih se boljša WASHINGTON, D.C. — Položaj črncev se je na gospodarskem področju v zadnjem desetletju precej izboljšal, podobno kot se je seveda tudi položaj belih družin. Črnski porast je bil večji, vendar so črnci še vedno precej daleč za belimi v pogledu dohodkov. Črnske družine imajo sedaj povprečno 63% dohodka povprečne bele družine, med tem ko so ga imele pred 10 leti še samo 55/č. Če ne upoštevamo južnih držav, se je dohodek črnskih družin približal dohodku belih na celo 75 % . Črnskih družin, ki so zaslužile preko $8,000 letno, je bilo leta 1960 komaj 15%, leta 1968 jih je bilo že 32% in sedaj jih je nemara že blizu 40%. Črncev, ki imajo dohodke izpod ravni revščine, je okoli 7.6 milijonov, ko jih je bilo pred 10 leti še 10 milijonov. Črnci prodirajo postopno tudi na boljše in boljše plačane položaje v javni upravi in v privatnem gospodarstvu. Število črncev na strokovnih in tehničnih položajih se je v zadnjem desetletju podvojilo. Čistka na Karlovi univerzi v Pragi DUNAJ, Avstr. — Nedavno so prijeli in zaprli 6 bivših študentov Karlove univerze v Pragi. Pričakujejo, da bodo tem sledili ju je zmeraj več ljudi, ki jih j v zapore še drugi. Husakov re-rabini ne smatrajo za Jude. So | žim hoče streti zadnji odpor, ki ga proti povratku trde komuni- to priseljenci iz mešanih zakonov in potomci mešanih zakonov. S tem vprašanjem se je zopet pečal izraelski parlament. Našel je začasno rešitev v sta- stične diktature kažejo na tem naj starejšem vseučilišču Srednje Evrope. dovske matere in vsak spreobr- lišču: Jud je vsak potomec ju- njenec k judovski veri /IMERIŠKA DOMOVIM .. ’-BTFnT ■ rti—mo (Vti U117 ct. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Oblo 44103 National and International Circulation # ubUshed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing ifditjr: Mary Debevec NABOCNlNA:~ *jc Zdi-užene države: $16.00 na leto; $8.00 xa pol leta; $5.00 z« 1 meaeee 2e Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES:"" United States: $iS.OO per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* ^nsda and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 52 Monday, March 16, 1970 Naša politika do Laosa | Naša javnost se že par mesecev razburja, kako daleč so šle že naše žrtve do Laosa. Debata o tem vprašanju je postala tako ostra, da je predsednik Nixon sam dal obširno izjavo, kaj vse smo poslali v Laos, da podpremo režim predsednika Suvane Fume. Nixon je pri tem posebno poudarjal, da naše podpiranje ne gre preko meja, ki sta jih postavila njegova prednika Kennedy in Johnson. Nixonov režim ne pozna torej nobene nove ali dodatne politike do Laosa. Njegov režim daje le več podpor, toda značaj podpor je ostal isti, kot je bil pod Kennedyjem in Johnsonom. Nixon skuša razložiti tudi to. Zadene bistvo v poudarku, da druge države ne izpolnjujejo obvez, naša jih pa. S tem je zadel žebelj na glavo, odprl pa tudi vprašanje, kakšne obveze ima kdo do Laosa in kako jih izpolnjuje. O tem je debata v naši javnosti sila skopa, kar nam zelo škoduje. Vživeli smo se v prepričanje, da podpiramo Laos obsežnejše, kot je treba, dočim druge države samo kršijo pogodbe z njim. Deloma je to res, deloma pa tudi ne. Usodo Laosa obravnava znani ženevski sporazum iz 1. 1962. Pri ustvarjanju sporazuma je bistveno sodeloval a-meriški delegat Averell Harriman. Naša dežela se torej ne more izmikati in reči na primer, do sporazuma ne pozna in da ni nanj pristala. Na naš pritisk je ostal Laos nevtralna država, na naš pritisk je Suvana Fuma postal nevtralni predsednik nevtralne države. Naša dežela in Severni Vietnam sta se obvezala, da umakneta svoje čete iz Laosa. Sovjetska zveza je celo jamčila, da bo Hanoi izvršil to obvezo. Kaj hitro se je pokazalo pravo stanje. Amerika je svoje obveze točno zvršila, Severni Vietnam pa ne. Začel jih je kršiti, kakor hitro je bil sporazum podpisan. Severni Vietnam je še naprej rabil Hočiminhovo pot, akoravno se je obvezal, da je ne bo. Prazno je postalo tudi sovjetsko jamstvo, da bo Hanoi izvrševal prevzete obveze. Takoj je nastopil kritični trenutek: pojaviti bi se moralo vprašanje, kaj je treba storiti, ako kdo od podpisnikov pogodbe ne izvršuje. Tega vprašanje ni upal nihče spraviti na dan, najbrže na tiho željo Suvane Fume, ker se je bal, da bi to vprašanje ubilo ves sporazum. Ker se je Suvana Fuma moral braniti proti komunističnim kršitvam ženevske pogodbe, pa ni imel dosti moči, mu je priskočila Amerika na pomoč, toda le z orožjem, ne s pehoto. Precej so pomagali Laosu le naši vojaški strokovnjaki, veliko več pa vojno letalstvo. Akcija vojnega letalstva je bila utemeljena na drug način: ne morda s sklicevanjem na ženevski sporazum, ampak s potrebo, da po tej poti varujemo naše vojaške postojanke v Južnem Vietnamu, za kar je Suvana Fuma dal posebno dovoljenje. Pri tem se je pojavilo še posebno vprašanje: ali nima morda naša narodna obramba posebne pogodbe z laoško vlado ali s kom drugim, ki omogoča našim vojakom sodelovanje s tistimi, ki se bojujejo s kršitelji ženevskega sporazuma. Taki sporazumi menda obstojajo, so pa tajni, kajti ima jih v rokah ameriška CIA, ki svojih akcij nikomur ne odkriva. Le to drži, da pri tem ne rabi naših rednih čet, ampak prostovoljce. V tak okvir je torej treba vtakniti vse številke, kar jih je objavilo Nixonovo poročilo. Poročilo tudi ne trdi, da naše sodelovanje v Laosu izvira iz obvez, nastalih z ženevsko pogodbo. Ni torej pravno obvezno za našo deželo. Ali ga diktirajo le politični oziri, to je pa drugo vprašanje. Sedaj je senat zvedel, kar je hotel vedeti. S tem zadeva ne more biti opravljena. Amerika mora najti odgovor na vprašanje, ali naj nadaljuje sedanji način podpiranja laoške vlade, ali pa naj najde drugo pot ali pa naj se umakne iz Laosa. To vprašanje je ravno tako pereče kot vprašanje, koliko naših čet, našega denarja, naše opreme in našega o-rožja gre v Laos. To vprašanje je tesno povezano z vprašanjem, kakšne življenjske interese imamo v Laosu in ali taki interesi opravičujejo naše bodoče žrtve za Laos. Da najdemo kmalu odgovor na to vprašanje, nas sili sovražnik. V vsakoletni ‘‘suhi sezoni” je Vietnam rabil do sedaj v Laosu kvečjemu par polkov, letos ima menda tam že kar par divizij, ima pa tudi težko artilerijo in tanke. Povrhu pridno popravlja vse strateške ceste, kar jih je že v Laosu, zavaroval si je pa tudi posest Planote vrčev. Očitno se pripravlja na premik rdečih čet proti jugu, kar ogroža sam obstoj laoške države. Na drugi strani so pred nami uradne izjave vodilnih nekomunističnih politikov v Indokitajski. Južnovietnam-ski predsednik Van Thieti zida bodočnost svojega boja proti komunistom na sodelovanje z Ameriko. Fuma je že davno rekel, da brez ameriške pomoči Laos ne bo obstal. Kam-bodžanski princ Sihanuk je še pred kratkim izjavil, da samo prisotnost Amerike ob azijski obali lahko zajamči ma- lim državam na tem področju vsaj privid nevtralne neodvisnosti. Amerika mora najti odgovor na laoško vprašanje še iz drugega razloga. Pogodba s Tajsko jo veže na obrambo te naše zaveznice. Obramba bo postala takoj zelo pereča zadeva, kakor hitro se pokažejo vietnamske čete ob mejah tajske države. To je tajska vlada ne enkrat povedala naši diplomaciji. Nixon je torej z objavo številk napravil šele prvi korak na poti do čistih računov na Indokitajskem. Drugi koraki morajo priti, pa še kmalu. Med tem je komunistična Laoška patrijotska fronta stavila svoje pogoje za končanje vojaških akcij v Laosu. Za fronto stoji naravno vlada v Hanoiu, toda le politično, ne pa pravno. To je malenkost, ki nanjo komunistični svet ne da dosti. Nova komunistična ponudba se namenoma ozira na pretekle odnose v Laosu le toliko, kolikor gre komunistom v račun. Vendar to ne moti ameriške diplomacije, da bi predlog načelno odbila. Saj ta predlog lahko pomeni “pot do miru” v Vietnamu skozi “laoška vrata”. V drugih zadevah, v katerih iar ^oh praznovanja Baragove lXXXIYTTXXTXXJ Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček (XXXXXXXXXXXXZXXTXXXXXXXXXXXZXXXXXXXXZXXXXl IXXXXXJ Duluth, Minn. — Zima počasi popušča. Tekom januarja je bila ostra. V okolici International Falls, to je kraj, o katerem vedo povedati, da tam gori se zima najbolj “trdo vsede”, tam je baje dan pred Nixonovim govorom januarja kazal “mrzlo-” ali “zimomer” 45 stopinj pod ničlo. Po našem Železnem o-krožju je Virginia, Moose Lake, Bemidji pa blizu 40 stopinj pod ničlo. Kadar živo srebro tako pade, tedaj je zares mrzlo. Proti koncu januarja je bilo malo bolje, dasi kako noč in kak dan še prime, da reže v nos, ušesa in kjerkoli pride ljudem do živega. Pristanišča ob obalah Supe- sive lase mnogim našim političnim predstavnikom in voditeljem. Po Nixonovem govoru o “stanju Unije” se je oglasila že cela vrsta raznih kritikov. Vsem seveda ni ustregel s svojim govorom in nasveti, še noben predsednik ni v preteklosti vsem u-godil ob takih slučajih. Kritiki že iščejo lase v moki, s katerimi potem kritizirajo. Res je pa seveda tudi, da vsak predsednik z govori ne zadene vsakokrat žeblja na glavo. Lahko da nima daru potrebne modrosti, ali pa so za to vmes kaki politični vzroki in razlogi. Eno ali drugo. Pa še eno je, kdor hoče s pravo resnico stopiti pred jav- rior in drugih jezer so vsa za- j nost, tudi ne ustreže vsem. V pomrznjena. Bo vzelo še tedne in litičnih zadevah, posebno še v tedne, predno se bo stopil led. Tekom zime vsako leto zaposlitev nekoliko pade. Zlasti zu- gospodarskih zadevah hoče večinoma vsak tako “resnico”, ki naj bi mu služila kot “dobra naj pri stavbinskih delih. Je pa kravica”, ki naj bi obračala vi- zadnjih par let precej boljše, kakor je bilo v prejšnjih desetletjih. Zadnjih 15 let je lesna industrija tu in tam bolj živahna. Žaganje desk in obdelovanje lesa za razne- namene je zdaj več in tudi raznih delavnic je več tu in tam, kar nudi več zaposlitve. Za prihodnje leto obljubljajo razne industrijske družbe več prometa v teh krajih. U. S. Steel Corporation, ki obratuje “Mintac Taconite Plant”, napoveduje za pomlad in poletje razširjenje obrata. In več družb, ki skrbijo za postrežbe turistom v poletju v teh krajih, napoveduje gradnjo več gostinskih poslopij okrog jezer, kar vse bo prineslo v te kraje več prometa in “businessa” To napovedujejo za sledeče kraje in okolice: Za Virginio, Ely, Hibbing, Grand Rapids in še druge kraje. Da bi le bilo vse tako. In Če bo, ljudje, ki bivajo v teh krajih, bodo veseli tega. * NA LOKALNE IN NARODNE POLITIČNE probleme gledamo seveda v vsaki državi po svoje. Sitnosti, v katere smo zapleteni v Vietnamu, so za vse nas nekake vice, iz katerih ne moremo najti zadovoljivega izhoda. Naprej in naprej gre in bo še šlo nekaj let, kakor izgloda. Posloviti se od Vietnama ni tako lahko, kakor obrniti hrbet in posloviti se od kupčijskega Pogajanja za kako “staro kra-vo”. Poleg ogromnih investicij m drugih gospodarskih zadev so zraven še nadvse težke, za mnoge nerazumljive politične zadeve, od katerih je odvisna bodočnost za ves svobodni de-nokratični svet. Neki komentator je pred nedolgim poudaril, da je od sedanjega položaja v Vietnamu in pa stališča naših -jDA odvisna politična bodočnost sveta, ki zna kreniti zelo na levo. ali pa ostati na neki srednji poti, če bo demokratični svobodni svet vozil po pravi srednji poti. Kakšni? Prerokovati in tol- me le njemu, iz katerega bi molzel. Gobec pa naj bi obračala drugim in mukala: Krmite me, krmite, da bom imela več mle ka! In tako je v našem gospodarskem življenju. Veliki so pri vimenih, ki gledajo le na to, da “kravica” daje dosti mleka. Mali so pa pri glavi in jo krmijo z vedno višjimi davki, zraven jih še ostro brca inflacija in drugo, tako da nikoli ne pridejo do dobrega mleka in mastne smetane, ki jo dajejo “kravice” tistim, ki znajo molsti... Glede tega imajo tisti, ki vedno dobro mol-zato je njihova žetev vedno o-korporacije, preveč proste roke, zato je njihova žetve vedno o-bilna in večja v primeri z onimi, ki za nje delajo in krmijo “kravice”, ki jim dajejo mleko. Ne pretiravaj fant, bo kdo rekel. Ali res pretiravam? Poglejte vsake tri mesece finančne izkaze korporacij, velikih bančnih zavodov. Napredek vsepovsod. Pa ne majhen! Napredek mora biti, to se razume. Ampak biti bi moral tak, da bi zadovoljil velike in male, da bi vsak dobil je administracija v pravem, jo je pa treba krepko podpirati, da bo mogla izvajati program, ki si ga je začrtala. * PA ŠE ZA DOBRO VOLJO NEKAJ: — Volja in alkohol. — V neki gostilni sta sedela Gašper in Miha, ki sta se pogovarjala o pijačah. Gašper je pravil Mihi, da je slišal na radiu praviti, da alkohol slabi voljo. Rad bi vedel, če je to res? omeni Mihi. Miha pa mu odgovori: “Beži no, bolj kot ga žehtam, bolj sem odločen, da ga nikoli ne pustim.” * — Samo enkrat. — Sodnik je poslušal obtožbo za razporoko. Žena je tožila svojega soproga, kako grdo postopa z njo, razlagala je slučaje in povedala, da je komaj tri mesece, odkar se je poročila in kaj vse je doživela pri možu tisti čas. Sodnik debelo gleda in reče: “Gospa, smilite se mi. Vidim, da vaš mož vas zares ni nosil na rokah.” Žena pa odgovori: “O pač! Takrat, ko me je vrgel iz hiše ...” * — Meščanski otrok. — Katehet je v šoli vprašal Nežico: “Zadnjič sem pripovedoval, kako je Bog Adama in Evo izgnal iz raja. Ali veš, zakaj je to storil?” Nežica pa mu odgovori: “Gotovo nista v pravem času plačala stanovanja.” — Pozdrav vsem iz mrzle Minnesote! Andrejček ------o------- Na noge, slovenski misijonski Cleveland! CLEVELAND, O. — Zelo razgibano deluje slovenski misijonski krožek v Torontu v Kanadi. Skoro vsak teden beremo v “Kanadski domovini” daljše ali krajše poročilo o njegovem delu. Ne morem reči, da ibi v tem pogledu ne bili delavni tudi slovenski rojaki v Clevelandu. Po vsem Clevelandu imamo tudi med slovenskimi ljudmi misijonske prijatelje. V tem pogledu so delavne zlasti naše slovenske matere, žene in dekleta, pa tudi nekaj moških je vmes. Po vseh clevelandskih slovenskih naselbinah imamo ženske in moške, ki dosti store za slovenske misijone po svetu. Zdaj so se opogumile naše clevelandske matere, žene in dekleta, ki že nekaj časa z vso vnemo pripravljajo “misijonski” obed v veliki slovenski župnijski šolski dvorani pri Sv. Vidu. Ves dohodek pojde za potrebe slovenskih misijonarjev. Na ta obed, ki bo prihodnjo nedeljo, 22. t. m., od poldne od tretje re popoldne, vabijo vse slovenske rojake iz vseh clevelandskih naselbin. Obed bo dober, saj slabega naše sloven ske žene sploh ne znajo pripraviti, in pa tudi poceni. Pokažimo vsi, kako pri srcu nam je ta plemenita akcija naših mater, žena in de- stoletnice smrti, bo kmalu vse pri starem. Romarji ne bodo več romali po Baragovih stopinjah, časopisi bodo nehali pisati in aprila. V začetku oktobra sd prišli tudi koroški duhovniki, dve dekaniji. Imeli smo v gosteh skupino romarjev iz Trsta in o-kolice. Večje skupine so še pri- pošten in upravičen delež od ,klet' v nedeljo se zberimo res v vimen, ki dajejo mleko, to je ti- kar se da velikem številu na stim, ki delajo, krmijo, kakor '“misijonskem” obedu oni, ki molzejo. j pri Sv. Vidu! Ali bo kdaj tako na svetu? Mogoče zna priti enkrat. Kdaj? Tega pa jaz ne vem. Kadar se bom sestal z sodraškim Antonom, bom njega vprašal, če ima on kaj takega upanja pri tem. Glede tega, kar sem omenjal, so oblasti premehke. Razumem, so vzroki za to. Preveč mehko se gleda tudi na razne prepire o civilnih pravicah. So pravice, ki zaslužijo pozornost! Med temi, da se ne sme razgrajati po mestih in naseljih in to od zuna- Misijonski prijatelj Kako stoji Baragova zadeva DOBRNIČ, Slov. — Dragi g. urednik! Ker se bliža Velika noč, mi dovolite, da zaželim vsem Baragovim častilcem, našim .dobrotnikom, znancem in tudi Vam obilje notranjega veselja in zadovoljstva za praznik Kristusovega vstajenja mačiti to je pa nekaj, ki dela bo, Potem bi rad podal vsem, ki njih nergačev. Pa se vse preveč se zanimajo za napredek dela za mirno gleda in če kak policaj! Baragovo proglasitev blažeram, kakega razgrajača malo za lase: kratek pregled o tej stvari v mi-ali ušesa prime, se kritizira po-Jnulem 1969. letu. licaja ne pa razgrajača. Tudi o. Lahko bi ta ali oni dobil na-tem bi moral kdo malo bolj trdo povedati. Vse, kar je prav. Molk ob takih slučajih daje le potu- pačen vtis o vsej stvari, češ, ne gre, kot je treba. Saj je nekdo hotel biti že v naprej prerok: Baraga bo zopet pozabljen!” Bil je res videz, da ne kaže dobro. Prav za Baragovo stoletnico smrti je omahnil v prerani grob dr. Franc Jaklič, Baragov živ-Ijenjepisec. Njegovo dediščino je prevzel dr. Jakob Šolar in pisal Baragov življenjepis za Mohorjevo družbo v Celju. Toda tudi njegovo delo je ostalo nedokončano, ker se je sredi leta 1968 ravno tako preselil v večna lovišča. Proti koncu istega leta sta pohitela na srečanje z Baragom v večnosti kar dva pospe-ševatelja (postulatorja) Baragove beatifikacije. Najprej msgr. Joseph Zryd, v mesecu decembru pa aktivni ipostulator Dominic Zadra, ki so ga pokopali v Marquettu v podobnem snežnem viharju kot nekoč Barago. Kar sama je vstajala v duši črna misel: Baraga jih kliče k sebi, ne mara, da se o njem piše in govori!” Toda ali smo smeli biti tako črnogledi? Prepričan sem, da ne. Baragova družba v nebesih se je s temi možmi res pomnožila in povečala, zato pa lahko ugotovimo, da je njihova priprošnja pri Bogu postala učinkovitejša. Baragov proces je začel napredovati bolj kot kdajkoli poprej. Novi marquettski škof Charles A. Salatka se je z izredno odločnostjo lotil tega vprašanja. Takoj, že 27. decembra 1968, je imenoval novega postulatorja v osebi Jamesa Wolfa, ki je bil v tem poslu že doma, kot pravimo. Ta je predlagal škofu, naj imenuje za ljubljansko nadškofijo pomočnika, vicepostulatorja prelata dr. V. Fajdiga. To se je tudi zgodilo. Povsod so začeli z rednimi sejami. Zbrati vse Baragove spise in vse, kar je o njem kjerkoli pisalo, ni lahka stvar. Baragov arhiv obsega ogromno gradiva. Nad 2000 knjig, revij in časopisov v različnih jezikih, okoli 8000 dokumentov, 400 mikrofilmov in še mnogo drugih predmetov. Potem je treba izvesti še dva postopka, ki sta po cerkvenem pravu predpisana: Prvi postopek mora dokazati, da ga javno niso častili (de non cultu), drugi postopek pa mora dokazati njegove junaške kreposti (de farna sanctitatis). Zato poteka delo Odbora za Baragov postopek v tri smeri.: a) raziskati mora in dognati, če se je sluh (glas) svetosti ohranil neprekinjeno do današnjih dni. Kje in na kakšen način je to prepričanje ohranjeno; b) preiskati mora vse, kar zadeva Baragove kreposti, zlasti vere, upanje in ljubezni do Boga in bližnjega in tako imenovane glavne kreposti: modrost, pravičnost, srčnost, zmernost in ponižnost; c) prav tako pomembna in važna so tudi čudežna uslišanja ali čudeži na Baragovo priprošnjo. Vse to skrbno zbiramo in prosimo, da vsa morebitna usliša-nja na Baragovo priprošnjo sporočite našemu odboru ali odboru v Marquettu. Odbor za Baragov postopek je vse preteklo obdobje redno zasedal in opravil v tem času po-mobno delo. Poleg že naštetega je dal lani natisniti tudi 60,000 podobic z barvno Baragovo sliko in molitvijo za proglasitev blaženim. Naš odbor in Radio Vatikan sta se tudi dogovorila za redno Baragovo oddajo, ki je na drugo nedeljo vsak mesec. Z verskim listom “Družina” smo se domenili, da bo dal 4 do 6-krat na leto po eno stran prostora, kjer bomo lahko poročali o svojem delu. V preteklem letu tudi romanja niso prenehala. Prvi so pri-lomali naši rojaki iz Šmiklavža ob Dravi na Koroškem. Bilo jih šle iz Železnikov. Dražgoš, Ra-kovnika-Ljuibljane, Griž pri ( ju in iz Maribora. Posamezn so prihajali iz raznih konc sveta. Za vas bo zanimiv obisk pr ' možnega škofa iz San F’-ca msgr. M. J. Guilfoyle-. nas je obiskal v družbi z re.. Vitalom Voduškom in ostalimi. Ta škof je svoje popotne vtise po Sloveniji popisal v tamkajšnjem listu The Monitor-ju. Prav tako je obiskal našo faro tudi prejšnji župnik iz Montreala v Kanadi rev. Stanko Boljka. Morda bi kdo izmed dobrni-ških nekdanjih faranov rad ve- ' del, kako je v Dobrniču. To menda že vsi veste, da smo orgle postavili. Načrte pa še imamo. Radi bi leseno, trhleno podnožje velikega oltarja zamenjali s kamnito oltarno mizo, tako da bi bil duhovnik obrnjen proti ljudstvu, kot zahteva novo bogoslužje. To bi bila seveda velika pridobitev. V izdelavi so tudi načrti za novo krstilnico, ki naj bi bila na desni strani v vdolbini pri velikem misijonskem križu. Kot vidite, nam načrtov ne manjka, primanjkuje nam le zares velikodušnih dobrotnikov. Bi se morda kdo javil? Najlepša hvala za potrpežlji-1 vo branje in lep pozdrav! Mihael Zevnik, član Odbora za Baragov postopek fesfi iz Slovenije Urankarjevi materi v spomin Tako Ameriška Domovina kakor Amerikanski Slovenec sta :e prinesla poročilo o smrti ge. Katarine URANKAR v Laškem bri Celju, matere clevelandskega rojaka g. Franka Urankarja n še živečega (v domovini) pa-;ra Konstantina U. O blagopo-kojni gospe prinaša najnovejša jubljanska “Družina” (od 8. marca 1970) naslednje lepo po-"očilo: “13. februarja so v Laškem Dokopali 91-letno URANKAR-IEVO mater. Dala je življenje Dnajstim otrokom, od katerih ;ta dva duhovnika, frančiškana. Trda je bila njena življenjska oot. Z eno plačo svojega moža železničarja je znala nasičevati trinajst želodcev in pri tem še /edno nesla košček kruha pomoli potrebnim dijakom. Do moževe upbkojitve je družina živela v Mariboru. Kako težavno je v mestu preživljati tako družino, ve le tisti, ki je praktično to doživel ali doživlja. Vera ji je bila več kot samo beseda, pomenila H je moč, upanje in življenje. Njena zadnja pot je bila zmagoslavje slovenske matere. Ob krsti se je zvrstilo kar 18 duhovnikov in tudi večja skupina pogrebcev iz Nazarij, kjer je bil sin p. Konstantin več let samostanski predstojnik. Na tako mater je lahko upravičeno ponesen ves narod.” Duhovniška imenovanja v ljubljanski nadškofiji Anton SLABE je bil imenovan za upravitelja župnije Šem-čur; Karel BABNIK je bil imenovan za soupravitelja župnije Radomlje; pater K o n š t antin URANKAR je bil imenovan za upravitelja župnije Breznica; Vojko SELJAK je bil imenovan za dekana radovljiške dekanije za prihodnjih pet let. “Krščanstvo in slovenstvo” To je predmet velikonočnih konferenc za izobražence, ki bodo tudi letos pri Sv. Trojici v Ljubljani v ponedeljek, torek in sredo po Tihi nedelji; vselej ob pol 8. zvečer. Poleg izobražencev so h konferencam zlasti Ko bo potihnil slovesni glas fan- °^oli 10°' Prišli so že konec že povabljeni visokošolci. AMERIŠKA DOMOVINA, Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET mogel kar na mestu PRVO POGLAVJE. Bil je dan sv. Petra in Pavla a 1478. ikor dandanes, so častili nci že pred več nego šti-to leti ta god s posebnim 10 ikom. Ni bilo na Slovencem cerkvice, posvečene sv. Petru in Pavlu, kjer ne bi bili tega dneva obhajali slovesno. Tudi podružnica sv. Petra v šentjakobski župniji, v zgornji Božni dolini na Koroškem, je bila ta dan lepo okrašena. Iz vse šentjakobske župnije so se ondi zbrali pobožni žup-ijani. Tudi iz obližja, kakor iz Sv. Martina, iz Rožeka, iz Št. Bja, iz Bilčovsa, iz Sveč, iz Podgorja in še iz več drugih župnij in vasi je bilo došlo mnogo vernega ljudstva. Celo z visokih gor, kakor z Golice, Rožčice in Huma so prišli pastirji k božji službi v cerkev sv. Petra. V tistih časih so živeli ljudje kaj pobožno. Molili so radi in ni bilo nedelje, ne praznika, da ne bi šel vsak župljan, moški ali ženska, k sv. maši. Tudi na ta ban je pri podružnici sv. Petra vse kar vrelo ljudstva. Sivolase starčke z odkrito glavo si videl korakati proti cerkvi. In z njimi so šli mlajši ^oški in fantje tiho in mirno, kakor da bi si ne upali govorit’; vpričo starejših mož. Tam pri cerkvi so bile zbrane stare ženice in skrbne matere. ^ njih sredi so stala mlada cvetoča dekleta s povešenimi Dčnai, molek ali podobo sv. Petra v rokah držeč. Lepe, visoke ženske postave si mogel občudovati. Dekletom sta viseli dve dolgi kiti po ra ^ah, žene pa so nosile lase umet-110 zložene. Jopa jim je bila bo-§ato s srebrom in zlatom obšita krilo pa modre barve in iz dra-8ega sukna. Okoli pasu so boga-tejše žene imele srebrn pas, na glavi pa z zlatom obrobljeno “avbo”, dekleta pa šapelj. Kaj lepo se jim je podajala ta °kleka. Zlasti pa se jim je vse Trav dobro prilegalo, ker so bila bckleta kakor žene ličnega ob raza in lepe rasti. Ni pa bilo *ukaj tistega namežikovania in šaljivega pogovarjanja med lanti in dekleti, kakor ga dan-banes tolikokrat opazujemo na takih shodih. Ampak ženske in bloški so stali strogo ločeni in tubi po svetem opravilu so niso Tajdašili v krčmah pri vinu in žganju. Taki cerkveni shodi so imeli takrat mimo velike duševne ko-rLti še posebno važnost za družinsko življenje. Bili so takore-koč pravi ljudski zbori. Prija-itji, znanci in sorodniki so Rajali ob takih prilikah. Moški i raznih krajev in župnij bo se na ta dan pogovorili med seboj 0 gospodarskih stvareh. Skle-^ali so kupčije, posvetovali se 10 kmetskih potrebah. Taki dnevi so imeli torej ve-‘k pomen za kmeta v onih sta-časih, ko si je moral sam, z astno roko braniti posest in ži-Hienje. Zakaj grajščaki so ta-krat terjali od kmeta ne le de-sctine in drugih davkov, tem-Več on jim je moral tudi brez ^govora opravljati vsa dela. Zahtevali so, da jim obdeluje ŽClbljo, pomaga zidati gndove b Povrh se je še moral vojsko-za nje. ^ kadar je prišla velika ne~ ^arnost za grajščaka in njegovo fužino, mrla! se ie zaklenil v česar ni uničiti. Tako se je godilo v 15. in 16. stoletju našim prednikom na Slovenskem. Tedaj je namreč razsajal, požigal in klal krvoločni Turek po deželi. Stalne vojske ni bilo tedaj, deželne brambe tudi ne, grajščaki pa so skrbeli rajši zase, ne pa za ubogega kmeta ... Zupljani šentjakobske župnije so imeli ta dan važne pomenke med seboj. Takoj po glavnem opravilu in po poldanski službi božji so šepetali starci nekaj skrivnostnega drug drugemu na uho. Nato so se začele zbirati posamezne gruče ljudi. Bdi so te odlični možje iz bližnjih župnij in vasi, ki so se pogovarjali med seboj. Mlajši možje, fantje in ženske so se bili že davno razšli na vse strani. Le posameznih moških gruč ni bilo skrb iti domov. Še MAREC KOLEDAR vjmmxn IlIJMM'iMLBJiM društvenih 2»riiiisi! nr prireditev mo, tedaj se je ^v°j dobro utrjeni grad, kmeta 9 3e pustil brez pomoči zunaj— ^ njegovi borni koči. In če je b^cl potem sovražnik, moral je b-’cgi kmet zapustiti dvor in pobegnil je visoko gori v Tanine in pečine, da si reši kajenje'. Sovražnik mu je pa °2gal brez ovire in usmiljenja in skedenj, vzel mu vse ar je našel, in odpeljal s f V'''v, proti večeru so se jeli pomi-tati od cerkve, a ne proti domu, temveč napotili so se skupaj gori v hrib na Gradišče. Pri cerkvi sv. Petra in sv. Jakoba se začenja nizko pogorje. To nas vodi do visokih Karavank, ki mejijo deželo koroško od ki’anjske. Preko teh gor so morali v starih časih, ko če ni odo dobrih deželnih in državnih cest, niti železnic, hoditi koroški kmetje na Kranjsko. Dobro četrt ure od podružnice sv. Petra in od cerkve sv. Jakoba se vzdiguje hribček, olizu 200 metrov visok. V onem starem času, ko se vrši naša povest, so bile na tem hribu velike razvaline. Močno zidovje je obdajalo ves grič. Sredi njega so stali visoki stolpi in se razprostirale dolge dvorane. Pod njimi pa so bile globoke kleti, široki hodniki so vodili iz stolpa v stolp in vezali dvorane v dvorano. Vse je kazalo, da je bil to nekdaj velik in močen grad. In res, tu so gospodovali v 12. in 13. stoletju mogočni vitezi Rasi, po katerih je krasna Rožna dolina dobila svoje ime. V začetku 14. stoletja je bila ta plemenita rodbina že izumrla. Grad je jel razpadati. Pred štirimi stoletji so ga bile še velike razvaline. Pozneje pa se je zidovje popolnoma razrušilo in kamenje razneslo na vse strani. Dandanes rasto na njegovem mestu — visoki bori in smreke. Sedaj ni o grajskem zidovju ne duha, ne sluha več. Le spomin na njegov obstanek še živi v slovenskem narodu; ljudstvo Rožni dolini pravi temu hribu še dandanes “Gradišče”. In dva kmeta, ki bivata ob vznožju griča, spominjata še s svojim imenom na nekdanji grad; enega imenujejo Strelca, drugemu pa pravijo Knez. Na lepi trati, pod visokim.; stolpi na Gradišču, so se proti večeru zbrali naši kmetje. Bilo jih je blizu trideset, prav odličnih zastopnikov iz raznih vasi daleč na okrog po Rožni dolini. Solnce je ravno jelo zlatiti sivo zidovje zastarelega gradu Enkrat je še pozdravilo bele glave kmetskih očakov in potem zatonilo za gorami. Od cerkve sv. Jakoba je zazvonilo v tem trenutku “angeljsko češčenje”. Ta glas pa je bil v tedanjih časih znamenje, da si naj vsi kristjani v goreči molitvi izprosijo od Boga pomoči in sreče proti brezvernemu Turku. Že sv. oče Ka-likst III. so bili leta 1455. ukazali, da se naj po vseh cerkvah opoldne in zvečer zvoni k an-geljskemu češčenju; češ, tedaj naj prosijo kristjani za blago- j slov in srečo proti sovražniku svete vere. Tudi naši možje so popadali na kolena in jeli iskreno moliti ko je zadonel mili glas zvenov. (Dalje prihodnjič) MAREC 22.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih popoldne. APRIL 4. — Podr. št. 8 SMZ priredi ples v SDD na Recher Ave. Igra Bob Timko orkester. 4. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igral bo znani orkester “Pomurci” iz Hamiltona. 5. — Koncert Mladih hannoni- karjev v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob pol štirih popoldne. Po koncertu zabava. Igrajo Vandrovci. 12. — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 18. — Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu. 25. — Folklorna skupina KRES priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 26. — Pevski zbor Planina poda svoj pomladanski koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. avditoriju pri Sv. Vidu. 13.-14. — Slovesna proslava 25- letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 20. -21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 21. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970. 21. — SKD Triglav v Milvvau- keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Razsvetljava z umetnim ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu. 4. — SKD Triglav v Milvvau- keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici. 5. — Piknik Slovenske pristave na njenih prostorih. 8, — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 11.-12. Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer. Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 22. — Fara Marije Vncbovzetc priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. DECEMBER G. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. MAJ 2. -3.—Velikonočno kegljiško tekmovanje KSKJ na Ambassador Euclid Lanes, 22661 Euclid Avenue. 3. _ Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni 'dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 30. — SKD Triglav v Milvvau- keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne. 31. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. JUNIJ 7. — Društvo SPB Cleveland pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.30 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 4. pa akademija v šolskem Prva svetovna razstava v Aziji odprta v Osaki OSAKA, Jap. — Preteklo soboto so tu odprli EXPO 70, prvo svetovno razstavo v Aziji. Svečanosti je vodil mikado Hirohi-to ob navzočnosti velikega števila tujih vodnikov in predstavnikov. Priprava razstave in vse, kar je v zvezi z njo, je stalo doslej Japonsko 2.5 bilijonov dolarjev. Največ obiskovalcev je prvi dan pritegnil paviljon ZDA, kjer je razstavljena vesoljska ladja, s kakršno so ameriški a-stronavti poleteli na Luno in na tej pristali. Skupno je zastopanih na razstavi 74 držav z vseh zemljin. Japonska je pripravila svojo prvo svetovno razstavo za leto 1940, pa jo je odpovedala, ko je prišlo do druge svetovne vojne. Ko so sedaj odprli svetovno razstavo v Osaki, so izjavili, da imajo tisti, ki so kupili vstopnice za svetovno razstavo 1. 1940 in jih seveda še imajo, prost vstop v sedanjo razstavo. Tu je torej prišlo prav ne čez 7, ampak čez 30 let! Povečanje vlog podjetij ne kaže na zastoj letos WASHINGTON, D.C. — Vladni pregled gospodarskih načrtov podjetij kaže, da bodo ta v tekočem letu povečala svoje vloge v razširitev in obnovo svojih naprav za 10.6% v primeri z lanskimi. To kaže, da ni mogoče račnati na noben resen gospodarski zastoj tekom letošnjega leta. AVGUST 9. — Na Slovenski pristavi bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik. 16. — Fara Marije Vnebovzclc priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski ' dvorani. 23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. SEPTEMBER 6. — Piknik Slovenske pristave. 7. — Piknik v jesenskem zatonu na Slovenski pristavi. 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slo-' venskem društvenem domu na Recher Avenue. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Nixon hoče “domači svet” W A S H I N GTON, D.C. — V zadnjih 30 letih se je število uradništva v federalni administraciji potrojilo, federalni proračun potrojilo od $20 bilijonov na $200 bilijonov.. Administracija ni postala samo nepregledna, ampak tudi brez prave kontrole. Zato je predsednik Nixon poslal Kongresu načrt za nov glavni organ v , federalni administraciji: kot je naša zunanja politika v rokah “sveta za narodno varnost”, tako naj pride naša notranja politika pod kontrolo “domačega sveta”. To naj bi bil organ, ki bi obstojal iz približno 100 strokovnjakov, ki bi samo nadzirali delo zvezne vlade in ga po potrebi koordinirali. Na čelu sveta bi stal poseben upravni odbor. V odboru naj bi bilo 9 federalnih tajnikov, ravnatelj za federalni proračun, podpredsednik in predsednik. Dejanski ravnatelj bi naj bil ravnatelj za federalni proračun. Kako bo Kongres idejo pozdravil, še ni jasno. Slaba pa na prvi pogled ni. Kongres želi reševati osebni promet na železnicah WASHINGTON, D.C. — O-sebni promet na železnicah je postal za železniške uprave prava zguba, zato se ga skušajo o-tresti za vsako ceno, kar se jim navadno tudi posreči, kajti nobena javna uprava ne more prisiliti železniških družb, da bi obratovale v zgubo. Z ozirom na tako stanje je senator Hartke že lani stavil zakonski predlog, naj bi federacija prevzela zgube pri osebnem prometu na nekaterih važnih progah. Zgube so že lani cenili na $435 milijonov. Senatorjev predlog je takrat obtičal v senatnem odboru za trgovino, ker je federalna administracija prosila, naj senat čaka z obravnavanjem, ker bo federalna prava sama izdelala svoj predog. Federacija te svoje obljube ni izpolnila, zato je senatni odbor za trgovino sedaj predlog odobril. Predlog bo sedaj poslan v pristojni odbor predstavniškega doma. Delo za moške & ženske Cook’s Helper Friday and Saturday nites Kuharska pomoč V petek in soboto zvečer SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (53) Help Wanted — Female HOUSEKEEPER Motherless home with three children need live-in housekeeper to care for children and home. Excellent salary and living conditions. Call 932-2655. -(56) MALI OGLASI Garažo iščem Iščem garažo za moj avto, v st. clairski slovenski okolici. Prosim, pokličite EX 1-9138 in vprašajte za Billa. -(56) Lastnik prodaja 6-sobna kolonialna hiša (3 spalnice, jedilnica, družinska in dnevna soba) v dobrem stanju je naprodaj na Chardon Hill. Kličite 486-0365 ali 431-6152. (53) Odda se tri neopremljene sobe in kopalnica, odraslim, spredaj, zgoraj. Kličite 361-0989 po 5. uri pop. (54) Več rojstev v ZDA Naprodaj Da se uredi zapuščina je naprodaj hiša za 2 družini, z trgovinskim pročeljem, 2 garaži, na E. 160 St., blizu Holmes Ave. Cena $15,000. Kličite 531-4248. (55) Hiša v najem 5-sobna, čisto zasebna hiša s kletjo se odda v najem na 7615 Lockyear Avenue za $75 mesečno. Za ogled kličite 521-4295. -(55) DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem'.1 WASHINGTON, D.C. — La-,2jarujj.e jjm rabijene znamke. Odrežite jih tako, da ne poško- . ................ ...................... sssr....... ni je prvič po 12 letih število rojstev v ZDA naraslo v primeri s prejšnjim letom. Rojenih je bilo skupno preko 3.5 milijona živih otrok, 2 odstotka več kot v letu 1968. Povečano število nima vzroka v povečanem številu otrok v posameznih družinah, ampak v povečanem številu mladih žensk in tudi v povečanem številu zakonov. Sedaj so začela odraščati dekleta rojena v letih po drugi svetovni vojni, ko je število o-trok izredno narastlo in so bile družine s številnimi otroci nekaj običajnega. Z letom 1957 je začelo število novorojenčkov padati in se do lani ni več dvignilo. Sedaj kažejo statistike in računi, da bo število novorojenčkov zopet rastlo vsaj nekaj let. Ne smemo pozabiti, da je bilo samo lani sklenjenih 2,146,-000 novih zakonov. dujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pcšljite na naslov: Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Antome 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe (x> Prijaters Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA IAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE MD FOR AGED PRESCRIPTION ^t. rinlr A— * BRlh St.: F.N 1-4- • Vdova prodaja dobro ohranjeno 4-družinsko hišo s 4 garažami in posameznimi plinskimi ogrevi, na E. 66 St. Kličite: 481-5212. —(16,18,20,23,24) ^ V: ;:i'v , : -V -> i... ....... ......... ........... . ...... ....................................................- V TIROLAH — Slika kaze smuške skoke na olimpijski skakalnci pri Innsbrucku na Tirolskem. Skoki so se vršili pretekli mesec in je bila na njih zastopana tudi Japonska. Japonec Masakatsu Asari leti v lepi drži v globino. I NAROČITE ŽE SEDAJ VELIKONOČNO MESNINO pri JA58KK GUALUY MEATS na 821 E. 222 St. AN 1-2955 Pri nas delamo najboljše RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE v CLEVELANDU. Imamo tudi odlične DOMAČE PREKAJENE KRANJSKE KLOBASE — IN KVALITETNO MESO VSEH VRST. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! k JAN PLESTENJAK: HERODEZ “Ne maram miloščine!” bo zarjul in potem — ni vee mogla misliti. Zbala se je noči, ki se je prihuljeno in potuljeno plazila iz kotov, skozi vrata, s planine in iz grap ter jo oklepala, da še rok ni mogla dvigniti in da so ji noge zamrle. “Tonček!” je kriknila. Tonček jo bo vsaj zamotil, da ne bo videla strahov, da ne bo vsak hip slišala korakov, tihega šušljanja. “Kaj je?” se je oglasil izpred hiše. “Ali te ni nič strah?” “Zakaj?” “Saj je že noč!” Ob besedi noč sp je šele zdrznil in se zavedel, da se z nočjo zbujajo strahovi in se plazijo za prla steklenico. “Bi!” je zategnil hlapče, ki je bil še nedavno za pastirja, zdaj pa, ko so ga za hlapca povišali, je pa čez noč postal možat in se moško tudi ponašal. Z deklami se je že razgovai'jal, za pastirice se pa nič več zmenil ni. Natočila mu je kozarček in zvrnil ga je kot moški, le nekoliko namrdnil se je in rekel: “Bog lonaj! Dober je bil. Zdaj me bo pa kar samo neslo čez planino.” “Da bo šlo laže, pa še enega!” se mu je zasmejala, ker se je znal tako dobro junačiti. “Pa bom! Saj me Anžič nocoj ne bo več videl!” se je zakro- hišami, za skednji in čakajo, da ! hotal in se pognal v hrib, ne da pograbijo otroka in ga odneso Bog ve kam. “Mhm!” je zamomljal, pa se je še tega glasu prestrašil. Nič njegov se mu ni zdel. Zbežal je v vežo in naravnost na ognjišče. Tu je bil na varnem, tu je bil na svetlem in pri materi. “Ata še ni?” je vprašal, ko vendar nič ni mislil nanj, ampak le na plantačo. “Danes bo prišel!” mu je dejala, pa si sama ni bila na jasnem. Morda ga noč prinese, morda jutro, morda je že kje na Pestoti, morda je že v grapo zavil in je že pri studencu pod planino! Rada bi bila videla, da bi bil že doma, bala se ga je pa kljub temu. “2e gre!” je prisluhnil Tonček, z ognjišča pa ni upal, preveč tuji so se mu zdeli koraki. Očetovi so bili trši in počasnejši. “Nak!” je razsodila Neža, ni ji pa šlo v glavo, kdo naj bi števil ob tej uri mimo hiše. < “Dober večer!” je pozdravil še mlad in nekam tenek glas. Zdaj ga je spoznala. Anžičev hlapče! Le kaj ga je prineslo? Ni se mogla domisliti. “Bog daj! Kaj bo dobrega?” “Povedat sem prišel, da bomo jutri opeko vozili.” No, na to še mislila ni. Ti si pa res prava, še za ped naprej ne veš, se je okregala. Malandež ji je vendar pri-digoval, naj naganja, če nobenega ne bo, Adamovec je vendar vse uredil. “Kdo pa vse?” “Jaz, Brdnikov hlapec, Moče-radnikov Janezek, Gontarski Tone in Mačkovčev Tomaž. Štirje vozje za enkrat!” Hlapče se je odrezal, kot da bi on priskrbel voznike, kot da jih bo on plačal in da je on za vse odgovoren. “2e prav! Mu bom že povedala, ko pride domov!” Rada bi mu natočila kozarček žganja češnjevca, pa ga ni imela več. “Ali bi spil komarček špirito-vega?” Tega je še imela za vsako silo, za voznike, če za drugo ne. Bil je živo zelen in je zaudarjal po pelinu, preden je od- CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOR SAUK BY OWNER 5% Rm. - 3 bdrm. brk. Fin. bsmt. and gar. Mary extras. 63rd. PI. — Mobile. Mid $30’s. Call aft. 6 586-3380 (52) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN BUS. — BY OWNER Living quarters in. rear, well est. neighborhood trade. Selling due to illness. TU 9-9586 (52) bi rekel: “Lahko noč!” Šele sredi planine se je ustavil in se zadrl. “Neža, jutri bomo furali!” Odmevalo je prav v grapo in morda so ga slišali še v Hrast-nico. Morda ga je slišal tudi Tone in zdaj se mu bo mudilo domov. Ogenj ji je nagajal, butare so se cvrle in se je iz okleščkov in porajkljev kar cedilo in ni hotelo zavreti. Če bo prišel, bo hotel večerjo. “Le kod si sle čala, da še večerje nisi mogla skuhati! Vsak dan je slabše pri hiši!” se bo zadiral in ne bo hotel slišati, da sta s Tončkom opeko podajala, da sta okoli hiše pospravila in da sta šavja za kravo nanosila iz grape. V dolini so že ugašale luči, le ob cesti na ovinkih so še dremale v velikih zidanih hišah, kot da bi zato bedele, da bi se ponočni voznik ne zadel v vogel hiše in ga okrušil, če ne že od bil. Še v Loki so bile redko posute. Neža je pogledala na zvezde, kar mrgolelo jih je. Včasih zvečer se ji je pa zdelo, da v Loki več luči trepeče nego zvezd na nebu, saj jih je samo na nunskem gradu na tisoče. S Tončkom sta že zdavnaj pojedla, pa se jima ni prav nič mudilo spat. Tonček ji je o plan-tači žužnjal in o hlačah, sama pa je premišljevala, kaj naj da voznikom, če njega ne bo. Pa tudi če pride, bo prazen! Lačen bo in žejen, še ona bi mu morala dati. Kruha je imela še za silo, “beraške korajže” komaj komaj pol litra, mesa pa prav nič. To bodo spet opravljdli in brusili jezike. To jo je pa skrbelo zdaj bolj, kot kje da hodi Tone in kdaj bo prišel. “Pa odmoliva, potem pa pojdiva spat!” se je nazadnje odločila in, ko sta molila, je Ton- PRIMERNO ZA KRALJICO — Dekle kaže večerno obleko, ki je bila skrojena za princeso Pavlo iz Belgije. ček sredi molitve zaspal. “Nič ni čudnega, preletal se je in znosil tudi nekaj!” mu je priznavala in tudi sama je že dremala. Čudno, nocoj je ni bilo nič strah in še na misel ji ni prišlo, da bi zapahnila vežna vrata. Kadar že pride, mu ne bo treba robantiti in lopustati in butati po vratih, odprl bo in šel spat. Odnesla je Tončka v kamro in nocoj se ji je zdel težji, kot da je tisti kmalu, ko bo velik, že tu. Spal je in ni čutil, kdaj ga je položila v postelj in kdaj se je sama ulegla zraven njega. Še tega ni čutil, ko ga je prekrižala in mu roko položila pod glavo. Čez glavo se ni odela. Že tako in tako ji je bilo vroče. Vzglavje si je popravila in vzdignila, da je lahko gledala skozi okno, kako so se zvezde utrinjale, kako so luči, ugašale, kako je sopel vlak čez polja in bruhai ogenj zvezdam naproti. In kot drobne zvezde so se usipale iskre na njive, tonile v hrastih in dru-lovških smrekah. Na Šmarjetni gori je svetila luč. Tik zraven zvonika, kjer je cerkev stala, ki so jo angelčki na ukaz Matere božje čez noč odnesli, da je greš- niki niso mogli več skruniti. Morda se vprav zdajle na tistem prostoru vica duša tistega pastirja, ki je bil najočitnejši grešnik in najglasnejši zasmehova-lec. Bog ve? Pokrižala se je in molila za verne duše v vicah. In je pogledala na Šmarjetno goro in nikjer več ni bilo lučke. Nenadoma je prisluhnila. Slišala jo glas iz hleva, bil je živalski in le v nekaterih odtenkih ga je spoznala. Krava je mukala, kot bi klicala na pomoč, kot bi ji življenje pojemalo, se ji trgal glas. “Za božjo voljo, kaj ji je?” je zagomazelo po Neži, vstaja je in prižgala luč, potem pa poiskala laterno. “Šele enajst!” jo je zazeblo, ko je pogledala na uro. Počasi je lezla z laterno v hlev, da je veter, ki je zdaj pa zdaj zapihal s planine, ni ugasil. Se z roko je pomagala lučki, da ni od drgetanja minila. (.Dalje prihodnjič) ------o------- Polovico duševnobolnih Nekako polovico vseh bolnikov v bolnišnicah ZDA trpi na raznih vrstah duševnih bolezni. Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota ORUŠTVO SV. VIDA ST. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzor-aiki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John f. Polž. Za pregledovanje novega 'lanstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v nesecu od 6. do 8. ure zvečer v truštveni dvorani. V slučaju beležil naj se bolnik javi pri tajniku, la dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA 6T. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, pod-oredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 30. St.: J. V/. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-tema članstvo od rojstva do 60 lei .tarosti. Bolniški asesment 65c ns nesec in plačuje $7.00 bolniške »odpore na teden, če je član bolan >et dni ali več. Rojaki v Newbur--.Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski /.dravniki. — Seje so vsako drugo ;redo v mesecu ob 7:30 zvečer \ diovenskem domu na Holmes Ave / spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 21 ADZ Predsednica Agnes Žagar, pod »redsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettle Zamick, pod oredsednicn Anna Zalar, tajnie-in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 4-1125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Rev. Rudolph Praznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Henry Gilles; bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar; Alphonse A. Germ, 1033 Ye/iowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Frank Kolenc, Albert Marolt, Albert R. Giambetro; sprevoditelja: Alois Erste, Anthony Babic; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., Cleveland, B, Tel,: ON 1-3777; vratarja; Ray Persin, James Hočevar! Govornik: John Persin; zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih čla.iov; Frank J. Prija-lel, telephone: 845-4440. D r u - štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. V> da. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Vice Chief Ranger Anthony Kushlan, Recording Secretary Joseph Pluscuskey, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119, Treasurer John Osredkar, Youth Director Louis Jesek, Trustees: Louis Somrak, Felix Korošec, Frank Kocin, Past Chief Ranger John Petrie, Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-3197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room. Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Melan Ulyan. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:S0 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St, Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONLT from 6:30 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar , predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, taj. Frances Tavčar, 903 E. 73 St, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM HOLMES AVE. MARKET 15638 Holmes Ave. LI 1-8139 Cleveland, Ohio, 44110 priporoča da že sedaj naročite ali nabavite vse, kar boste za VELIKO NOČ potrebovali: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, vsakovrstno kvalitetno sveže meso, okusne riževe in krvave klobase itd. • Poleg tega imamo tudi vse vrste grocerije, • zelenjavo, sadje in vse, kar je potrebno za • potice in velikonočne posebnosti- SPREJEMAMO OSEBNA, TELEFONIčNA IN PISMENA NAROČILA! — Razpošiljamo tudi izven mesta!