Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge <"je države 0 K).
—	Posamezne fctevilke bo prodajajo
—	po 10 vinarjev.
S prilogami:
—- Haš kmečki dom, Društraik, Haša gospodinja
»Spisi in dopisi se pof.iijajo : Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-seratl pa i Upravništvn »Domoljuba". - Ljubljana. Kopitarjeva ulica. —
V Ljubljani, dne 1. junija 191L
AJh
Štev. 22.
Volitve! Volitve!
Ono 13. junija bodo novo volitve za državni zbor. To jo tako važna zadeva za ljudstvo, da jej posvetimo v prvi vrsti današnjo številko našega lista. Dne 13. junija ima ljudstvo besedo, da 7. glasovnico pokaže svojo voljo.
Na Kranjskem jo voliti enajst po-slaneev; enega v Ljubljani, druge po deželi. O desetih slovenskih mandatih na Kran jskem i>o odločeval v prvi vrsti slovenski kmet in soodločeval slovenski obrtnik in delavec.
Ljudstvo ho imelo zbirali med kandidati treh strank: Slovenske Ljudske Nirnnke, socialdeinokratične in liberalne stranke.
/e naprej je jasno, da ljudstvo ne i rnoic voliti drugače kot s Slovensko ! Ljudsko Stranko, ki je edina stranka ! slovenskega ljudstva, domača stranka, k< je vzrasla iz ljudstva samega brez luje primesi.
Socialni demokratje in liberalci pa
j>o po duhu in delovanju tuji elementi,
hl se uslljujejo ljudstvu in je hočejo
5amo zlorabili za svoje samonridne namene.
•sedaj ob volitvah švigajo liberalni m sociahlemokratični agitatorji po de-z°li, z edinim namenom, zbegati ljudstvo in snesti kolikor mogoče glasov Poštenim ljudskim kandidatom S. L. S.
' "'ožje teh agitatorjev je usiljivost, laz, obrekovanje, zavijanje in slepar-stvo.
ker sami nimajo in ne morejo ka-
na nobeno koristno delo svojih lastnih strank, jih mori zelena zavist Joper S. L. S. in z nesramnim čelom |aHjo ali zavijajo vse marljivo, koristuo ,n uspešno delo poslancev S. L. S.
flre se jim pa samo za to, da osle-parijo ljudstvo, vjamejo kake nesrečne lahkovernikc in tako olajšajo pogibelj-no rovanje liberalne in socialdeinokratične stranke zoper pravice in blagor ljudstva.
A naše ljudstvo je probujeno in po-zna te tiče, če tudi semtertje nastopajo kot izdajalci svojega stanu, ki sebe in kmetshi stan prodajajo liberalnim sleparjem.
Ljudstvo ho dne 13. junija dalo vsem lom sleparjem jasen in glasen odgovor.
Živela Slovenska Ljudska Stranka!
volilno mm.
1. LJUBLJANSKA OKOLICA,
Kandidat S. L. S. je
dr. Ivan Štisieršič,
d e ž e 1 n i p o s 1 a 11 e c v L j u h 1 j a 11 i.
Vsa ljubljanska okolica je na nogah in navdušenje za kandidata S. L. S. voditelja stranke, še narašča od dne do dne. Volilci že težko pričakujejo dneva volitve, da dajo duška svoji ogorčenosti in svojemu zaničevanju zoper liberalne in socialdeinokratične sleparje — a svoji iskreni ljubezni do voditelja slovenskega ljudstva.
Dr. Ivan Š u s t e r š i č je razvil na številnih shodih, med viharnim odobravanjem ljudstva, program S. L. S. in ožigosal nasprotnike. Pokazal je v pravi luči socialdemokrate in liberalce kot navadne ljudske sleparje — na drugi strani pa obrazložil temeljito marljivo in koristno delo poslancev S.
L. S. Razkrinkal je nasprotnike tako, da so liberalci in socialdemokrati v ljubljanski okolici kar poparjeni in se že tresejo pred obračunom na dan volitve.
Kandidat socialnih demokratov jo neki Anton Kristan, ki živi zelo dobro v Ljubljani od delavskih grošev. Nadvse značilno je za protiversko smer socialdeinokratične stranke, da je postavila za svojega kandidata v knfo-1 i š k i ljubljanski okolici haš A n t o n a K r i s t a n a; kajti ta mož je verski odpadnik, izstopil je iz katoliške cerkve in se proglasil uradno za brezverca, Tudi s svojo ženo ni cerkveno jjoroocn, temveč samo »civilno«, t. j. prod državnim uradnikom. In svojih oirek iz tega brezverskega zakona niti krstiti ni dal,
To je kandidat socialdeinokratične stranke v ljubljanski okolici! Kandidat ljubljanskih liberalcev v okolici jo pa neki T r i b u č z Vič a.
Značilno je, da imajo socialdemokrati in liberalci mod seboj dogovor da gredo skupaj zoper voditelja S. L. S Računajo na ožjo volitev in mislijo, da
pri tej z združenimi močmi vržejo kandidata S. L. S.
No, zavedni ljubljanski okoličani jim bodo dne 13. junija podrli vse nade. Izvolili bodo voditelja Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Ivana Šnsteršiča z velikansko večinol Potem se bodo liberalci in socialdemokrati poskrili v svoje luknje.
Nadvse značilno pa je, da je liberalna stranka pripravljena iti v hoj za verskega odpadnika, ki niti cerkveno poročen ni, niti svojih otrok krstiti ne da. To je značilno za liberalno stranko po celi deželi in tudi za vse »neodvisne krnele«, ki visijo na liberalnih Irakili.
2.	OKRAJI RADOVLJICA, KRANJSKA
GORA, TRŽIČ.
Kandidat S. L. S.:
Josip Pogačnik,
deželni poslanec v P o d n a r t u.
Ogromna večina volilcev stoji trdno kot skala za svojim ljubljenim dosedanjim poslancem g. Pogačnikom, čigar kandidatura se na vseli shodili navdušeno pozdravlja.
O njegovih protikandidatih se niti ne izplača govoriti.
3.	OKRAJA KRANJ IN ŠKOFJA LOKA.
Kandidat S. L. S.:
Franc Demšar,
deželni posla n ec na Češnjic i.
Oba okraja stojita složno za kandidatom S. L. S., velezaslužnim doseda-njim7jM3slapcom, kmeiom Franc Demšarjem -na- Češn jici.
Liberalni in ,socifl.ldemokratični kandidat bodcta dobila smešno število glasov.
Da bi vlovili liberalci par glasov več po slepariji, so postavili svojim 'kandidatom moža. ki se tudi piše Franc Demšar.
Računajo na to, da se bodo ljudje motili, ali pa opustili na glasovnici' bližo označiti kandidata.
Zato treba dobro paziti, da se glasovnice popišejo natančno in popolno:
Franc Demšar,
dež&tai poslaneG na Češnjici.
Potem je vsaka zmota in vsaka sleparija popolnoma izključena.
Liberalci se bodo s svojo zvijačo le osmešili.
i. OKRAJA KAMNIK IN BRDO.
Kandidat S. L. S.:
dr. Janez Krek,
deželni poslanec v L j u b 1 j a n i.
Ves volilni okraj stoji složno za našim dičnim dr. Krekom.
Nasprotna kandidata, ljubljanski liberalec dr. Tavčar in neki socialdemokrat dobi tU sratiintiio pičlo število glasoV/1'1 '"
Zmaga ilr. Janeza Kreka bo nadvse sijajna!
5. OKRAJI VRHNIKA, LOGATEC, CIRKNICA, IDRIJA.
Kandidat S. L. S.:
Josip Gostmčar,
posestnik v L j u b i j a n i.
Zavedni pristaši S. L. S. gredo z navdušenjem v boj za našega kandidata. Splošno se priznava, da jc gosp. Gos t in čar v štirih letih, odkar je bil poslanec, vršil izvrstno svojo nalogo. Njegova izredna marljivost, delavnost m spretnost mu je pridobila splošno zaupanje.
no večino^" ^^ b° i2V°lien 2 °arom"
Socialni demokratje kandidujejo v tem n k rani verske«« odpadnika Ant ona
Kristana, ki kandiduje tudi v ljubljanski okolici. On želi na dan volitve večkrat propasti. Njegova želja se to izpolnila.
Liberalci vsiljujejo logaškega Sicherla. Dne 13. junija bodo temeljito tepeni.
Tudi v tem okraju sanjajo liberalci in socialni demokratje o ožji volitvi in hočejo v tem slučaju skupaj potegnili. »Gliha vkup štriha.« A »potegnili« jih bodo dne 13. junija volilci. Ves libe-ralno-socialdemokraški miš-maš se bo zvrnil v nič, kamor spada.
6. POSTOJNA, SENOŽEČE, ILIRSKA HISTRICA, VIPAVA, LOŽ.
Kandidat S. L. S.:
dr. Ignacij Žitnik,
d c ž e 1 n i p o s 1 a n e c v L j u 1) 1 j a n i.
Ta izvanredno priljubljeni poslanec, kogar ne prekaša nihče v požrtvovalnem delu za svoje volilcc, bo seveda izvoljen z ogromno večino.
Njegova protikandidata ljubljanski liberalec d r. Novak in neki socialni demokrat bodeta še hujše propadla kot njuna tovariša leta 1907.
Zavedna Notranjska stoji v taboru S. L. S.
Gosp. dr. Žitniku se je hvala Rogu zdravje že tako zboljšalo, da Je to nedeljo že priredil shod v Vipavi med fre-netičnimi ovacijami svojih zvesto uda-nili volilcev.
Dne 13. junija bo doživel naš dr. Žitnik pravo zmagoslavje!
7.	LITIJA, VIŠNJA GORA; RADEČE.
Kandidat S. L. S.:
Franc Fovše,
d e ž o 1 n i p o s 1 a n e c v L j u b 1 j a n i.
Odkritosrčno veselje vlada v čelom okraju, da je gospod komerčni svetnik P o v š e, domačin iz okraja zopet prevzel kandidaturo.
Navdušenje zanj je splošno. Zmagal bo 13. junija z velikansko večino.
Njegova protikandidata sla ljubljanski liberalec profesor R e i s n e r, ki bo uprav smešno propadel in pa neki socialni demokrat, ki bo pobral rdeče glasove v Zagorju in šc v nekaterih občinah — nakar bo 13. junija slovesno zmrznil, četudi bo poletje!
8.	E , >KO, KOSTANJEVICA; MOKRO-
NOG, TREBNJE.
Kandidat S. L. S.:
Ivan Hladnik,
d o 2 c 1 n i p o s 1 a 11 e c n a T r c b e 1 -n c m.
Kot deželni poslanec okraja se gospod župnik Hladnik odlikuje po neumornem, smotrenem delu za svoje volilcc in zlasti za ves kmečki slan. Njegovo kandidaturo je ves okraj navdušeno pozdravil. Sijajna zrnata je zanotovliena.
Njegov protikandidat je ljubljanski liberalec Adolf R i b n i k a r v Ljubljani, šefredakter »Jutra« in uradnik ljubljanskega magistrata. Znano jc njegovo strastno nastopanje zojht kmečke koristi v Ljubljani, zlasti zoper novi cestni zakon ter zoper interese domače živinoreje — povodom zadnjih ljubljanskih občinskih volitev, pa tudi sploh pri njegovem poslovanju kot tržni nadzornik v Ljubljani. Kmetje ljubljanske okolice ga natančno poznajo. Zato je šel kandidirat daleč prof «ul Ljubljane misleč, »tam doli me no poznajo« .
Ta »kunšt« pa ne bo nič pomagala. Na dan volitve bo še bolj zmrznil kot argentinsko meso.
9.	VELIKE LAŠČE, RIBNICA, ŽUŽEMBERK ter občine BANJALOKA, FAR A
IN OSILNICA.
Kandidat S. L. S.:
Franc Jaklič,
deželni poslanec v Dobre-p o 1 j a h.
Ves volilni okraj stoji skalnato trdno za Slovensko Ljudsko Stranko. Nadučitelj Jaklič uživa v ceh in okraju največje zaupanje in odkrilo-srčno ljubezen. Ni čuda: Saj je celo svoje življenje posvetil delu za blagor ljudstva. Dne 13. junija bo sijajno izvoljen.
Protikandidata sta ljubljanski liberalec in penzijonist, sodni nadsvetnik Viš nikar in pa »neodvisni kmet: P u c e 1 j. Dne 13, junija se bodeta oba žalostno podrla. V i š n i k a r naj bi sk raje pisal Ničnikar, za Pu cel j na bi pa bilo bolj primerno ime Cucelj, ker jo ta kandidatura olročja. Oba skupaj sta ene in iste stranke kandidiram pa oba, ker mislijo liberalci, da bodo na ta način ujeli več glasov. »Neodvisni kmet« je privesek liberalnih fi■vikarjev, ki so tudi vsi prihiteli v Velik i li Laščah na njegov shod in mu »navdušeno« ploskali. To je bilo več vredno kot kak cirkus. Po 13. juniju bo pa popoln mir ko bodeta Višnikar iu Pucelj šla oba v nič.
10.	METLIKA, NOVO MESTO fm-lO-
MELJ.
Kandidat S. L. S.:
Evgen Jarc,
deželniposlanecvLjublj a n i
Volilni okraj stoji složno za kandidatom S. L. S., ki bo dne 13. junija izvoljen z veličastno večino.
O njegovem liberalnem protikan-datu, Petru M a j e r 1 e, se sploh no izplača govoriti.
Podali smo zanesljivo sliko o položaju v vseh kmečkih volilnih okraj in na Kranjskem.
Iz to slike sledi, da se vsakdo naravnost osmeš", ki voli liberalca, socialnega demokrata ali liberalni nrivasok: »neodvisnega kmeta«.
Vsi zavedni volilci bodo oddali dne 13 junija svoje glasove kandidatom S. L Š. Ljudstvo bo ta dan premagalo vse svoje sovražnike, osramotilo vse hinavce, lažnike in sleparje. Pošteni, rosni, izkušeni in zasluženi možje, ki Kandidirajo pod zastavo S. L. S., l>odo povsodi izvoljeni. V edinosti je moč!
Kako se ho volilo?
ČITAJTE PAZLJIVO! NE PREZRITE NIČESAR!
Nekaj dni pred volilnim dnem sprejme vsak volilec dve od okrajnega glavarstva izdani listini, in sicer:
a' volilno Izkaznico (volilno »legitimacijo in
Ii) glasovnico.
niio listini so dostavita vsakemu volilen v s t a n 'o vanj e. — Posebej je opomniti:
a) Volilna izkaznica (legitimacija) izdana jo od okrajnega glavarstva in vsebuje zaporedno številko dotičnega volilskega imenika, kraj, dan in uro pričetka volitve in pa ob kateri uri se bode glasovanje sklenilo. Nadalje ime in bivališče volilen!
Pazite na to, 3a vsak dobi izkaznico!
Stvar zaupnikov je, paziti na to, da prejme vsak naših volilcev v resnici izkaznico. Kajti izkaznico je treba pri volitvi pokazati, in či* je kdo no pokaže, ga komisija izključi od glasovanja.
Treba torej gledati, da izkaznico vsak n ■ i h volil cev dobi in jo potem dobro shrani in nikomur ne da iz rok, naj jo kdo zahteva pod katerokoli pretvezo.
Izkaznica se navadno po posredovanju občinskega urada dostavi v stanovanje vnlilca. če bi pa kdo najpozneje 24 ur pred dnevom volitve ne dobil še izkaznice, naj gre sr.m ponjo. Kam? Na ono mesto, ki jo določeno v posebnem razglasu. Ko se dostavljajo izkaznice, se namreč- obenem izda od f;o;.|io*kn poseben razglas, kje da je izkaznico dobiti, ako bi se vsaj 24 ur pred volitvijo ne dostavila. Toda volilec mora osebno iti ponjo.
Kaj storiti, če volilec i z k a •/.-Ilir o izgubi, če se mu uniči itd.? V trni slučaju se mora zglasiti pri politični go-f,pociii okrajnem glavarstvu) in zahtevati dujilikat izkaznice. To pa je sove ln mogoče, Po i'1 se dosti časa pred volitvijo. Na dan volitve bode le v redkih slučajih čas, pravočasna >e priti do glavarstva in nazaj. Poleg tega '"•do iin dan volitev skoraj vsi uradniki kot x ■»I i I ii j komisarji iz urada odsotni. Volilna k ; > "i i s i j n a l i volilni komisar p a n i in a pravice, izdajati Izkaznice.
Iz tega se vidi, kako važno je, paziti na t", da ima vsak naših volilcev v pravem času izkaznico v lokah in da jo dobro shrani, ker v njej vtelesena volilna pravica. Brez izkaznice pride ob volilno pravico, četudi jo v ime-uikn vpisan!
&B- zaupniki naj tedaj z vso natančnostjo pazijo na to, da je vsak volilec naše stranke Preil dnevom volitve v posesti pravilne volilne izkaznice (legitimacije). Organizacija to-Mdeui,, kontrole ni težavna.
'0 Glasovnica. Ta mora biti opremljena s pečatom tiste politične gosposke, ki je iz-"ida izkaznico: pristojnega okrajnega gla-varstva.
Drugačna kakor taka, od pristojne poll-110 V"sposke izdana glasovnica je popolnoma
neveljavna.
<>• bi kdo glasovnice pomotoma ne ""bil. ali če bi se mu glasovnica zgubila "'i. 1» o končala, naj se oglasi za glasovnico '"'j "krajnem glavarstvu, na dan volitve pa pri volilnem komisarju, kjer dobi novo glasovnico. . KU. zaupniki morajo torej vpeljati strogo "ouuoJo, in sicer najbolje po poverjenikih v
posameznih krajih (na deželi po vaseh in solili, v mestih in trgih po ulicah) o tem, da vsak naš volilec sprejme pravilno izkaznico ln glasovnico s pečatom okrajnega glavarstva, in skrbeti za to, da noben naših volilcev toh listin ne da iz rok. Umestno in potrebno je, da se zadnja natančna kontrola izvrši še 24 ur pred volitvijo.
Popisovanje glasovnici
Zadnje dni pred volitvijo treba pazili na to in provzročiti, da se glasovnice naših volilcev pravilno izpolnijo z imenom našega kandidata.
Pri tem je paziti, da sc vpiše v vsako glasovnico popolnoma natančno in razločno celo ime, stan in bivališče kandidata tako, kakor je objavljeno v zadevnem volilnem oklicu našega osrednjega volilnega odbora.
Ako se v tem oziru pripeti kaka pomanjkljivost ali pomota, nastopi nevarnost, da glasovnica postane neveljavna zaradi nerazločne ali nepravilne označbe kandidata. Na ta način lahko po nepotrebnem zgubimo dragocene glasove. Na primer: line »Ivan Krek« se lahko ponavlja na Kranjskem, torej so glasovnica, ki so glasi samo na ime «Ivan Krek« ali tudi »dr. Ivan Krek« lahko proglasi kot neveljavna. Nemogoče je pa to, ako se glasovnica glasi: »dr. Ivan Krek, deželni poslanec v Ljubljani«. Potem je kandidat tako jasno označen, da tndi pri zli volji ne more nikdo najti povodu, proglasiti dotično glasovnico kot neveljavno.
Ko se popisujejo glasovnico, so vsi naši volilci točno in odločno opozoriti na to, da se na dr.n volitve že takoj ob pri-četku volitve zglasijo na volišču in prinesejo seboj volilno izkaznico in izpolnjeno glasovnico — ter da naj ne glasovnice in ne izkaznice iz nikakršnega vzroka in pod nobenim pogojem ne dajo iz rok prej, nego na dan volitve volilni komisiji, kjer bodejo izkaznico poli a z a 1 i i n zopet spravili, glasovnico pa oddali; tako bode onemogočena vsaka sleparija od strani nasprotnih agitatorjev.
Kontrolirajte glasovnice še v zadnjem hipu.
Previdnost zahteva, da se glasovnice naših volilcev v zadnjem trenutku pred volitvijo še enkrat revidirajo in tako zadobi popolna sigurnost, da ni noben volilec postal žrtev kake zmote ali sleparije.
Ponavljamo konočno še enkrat: Vsak volilec prinest seboj na volišče volilno Izkaznico in pravilno fr;;oJnjono glasovnico. Ne enega ne drugega ne sme doma pustiti. Sicer se sam pripravi ob svojo volilno pravico.
Imenujte zaupnike za volitavl
Novi volilni red določa, du smejo pri volitvi, v volilni sobi, polog komisije prisostvovati kol priče tudi še zaupniki tistih strank, ki so pri volitvi udeležene.
Te zaupnike riiora še pred volitvijo stranka naznaniti okraj, glavarstvu, ki potem izmed predlaganih izbere primerno število. Zakon določa, da si.io takih zaupnikov biti pri vsaki komisiji 2 do 5, v večjih mestih pa do 10.
Največje važnosti je, da se naša stranka te pravice povsodi, na vseh voliščih, t. j. v vsaki občini, poslužl, osobito pa tam, kjer komisiji ni zaupati. Kajti novi zakon 110 določa, da je volitev javna, marveč celo dopušča, da smejo volilci le posamično v volilno sobo in da jo morajo, ko so oddali glas. takoj zopet zapustiti. Največjega pomena je torej, da prisostvujejo ves čas v volil, sobi zaupniki, stranko, ki so v stanu vse volilno delo in postopanje komisije od začetka do konca od blizu opazovati in se prepričati na lastne oči o pravilnosti volitve. V prisotnosti takih prič se tudi ne bode lahko volilna komisija upala postopati protizakonito, kajti v slučaju dognane protipostavnosti preti članom komisije sramoten zapori Pred pričami pa nikdo ne krade.
Imenujte torej politični gosposki pravočasno zaupnike stranko, ki naj prisostvujejo
volitvi.	. ...	, . „ .
Tak zaupnik mora b li volilec v dotični občini. Nevolilci so izključeni.
Kdo naznani "aupnike politični gosposki? Zakon pravi da stranka, ki je postavila kandidata za volitev.
Nujbolje bode postopati na sedeči lnačin:
Za vsako občino naj se določita vsaj dva zaupnika v označeni namen.
To naj krajevni zaupniki naznanijo pravočasno tajništvu S. L. .s. v Ljubljano In to bodo potem izvršilo naznanilo na okrajno glavarstvo.
Mogoče pa da se okrajni glavarji zadovoljijo z ustno priglasitvijo od strani krajevnih zaupnikov. V tem slučaju odpade sporočilo na osrednji volilni odbor. — Treba pa v tem pogledu v naprej neposreden stik z okrajnim glavarstvom, da ne bode potem neprijetnega iz-nonadenja!
Kno pa je treba takoj z vso odločnostjo povdarjati. Nikari ne pošiljajte kot zaupnike h komisijam tistih mož, ki no i.njbolj potrebni kot agitatorji. Agitaiijsko delo e v volilni sobi popoiLi :ua izključeno. Najvažnejše deta na dan volitve je zunaj med volilci: tje spadajo vse agitatorične močil Znotraj, pri komisiji pa naj bodo taki možje, ki so manj sposobni za agitacijo, ki pa imajo zato več sposobnosti zn nadziranje pravilnosti postopanja komisije in \scli ciogodkov v v'_.t',ni sc.bi Vsak mora MU na tistem mestu, za kojo je lajriolj sposoben. To morajo pravoč.v.iio odločiti krajevni zaupniki!
NA DAN VOLITVE.
Čas in kraj volitve.
Kraj, dan in ura volitve je naznanjena vsakemu volilen, kakor že zgoraj povedano, nn vol lni izkaznici. Druzega vab la volilec ne sprejme.
Vsak volilec se torej poda na dan volitve, ob uri, ki je navedena v izkaznici, na volišče, to jo na tisti kraj. ki je v izkaznici označen kot kraj volitve.
Seboj vzame izkaznico in glasovnico.
Volitev se vrši tajno po listkih. Vsak volilec odda skupaj zgrnjeno glasovnico, na kateri bodi natančno zapisana tista oseba, katero hoče voliti kot državnega poslanca. Izkaznico pa volilec pri volitvi komisiji le pokaže, potem pa zopet shrani, ker jrt'\tte^ne rabiti pri morebitni ožji volitvi.
Volilci vsake o'jfi'ne bodo volili doma v lastni občini brez izjeme; natančni kraj volitve pa je, kakor že večkrat povedano, označen v izkaznici.
V večjih občinah sme politična gosposka določiti več volišč in volilce razdeliti na ta volišča po alfabetičnem redu ali pa krajevno. To pa se mora v občini pravočasno in po krajevnem običaju razglasiti. Zaupnike zadene dolžnost na t o p a z i t i i n v o -I i Ic e pravočasno primerno podučiti.
Če so volilci ene občine krajevno razdeljeni na več volišč, so je to že pojavilo pri raz-položitvi volilskih imenikov, ker § 11. zakona določa, da mora v tem slučaju za vsak del občine, za koji je namenjeno. pQsebno volišče, biti tudi poseben volilski irnenfk,postavljen.
Ilrugače pa jo, če se volilci občine po alfabetičnem r o d u razdelijo na več volišč. Tozadevno določbo politična gosposka lahko izda šele takrat, ko začne dostavljati volilno izkaznice. Tu je treba posebno natančno paziti, da na dan volitve ne bode zmešnjave.
Pravočasno na voVščel
Gledati je na to, da naši volilci zanesljivo ob pravem času pr'dejo na volišče, in sicer ponavljamo, takoj cb početku ure, ki je določena v izkaznici, raje še nekoliko popred, ker tj silno olajšuje kontrolo in agitacijo. Bolj nemarno volilce se potem znabiti še vedno lahko pravočasno spravi na volišče, ako so naši večinoma že volili 111 torej agitatorične sile ko-likortoliko postanejo proste.
Volilna komisija.
Volitev vodi volilna komisija v navzočnosti volilnega komisarja in pa od politične gosposke potrjenih zaupnikov strank.
Volilni komisar jc lahko vsaka poljubna oseba moškega spola, katero okrajno glavarstvo imenuje volilnim komisarjem.
Vsakdo je dolžan sprejeti častno službo volilnega komisarja za tisto občino, kjer ima volilno pravico.
Volilna komisija se sestavi iz volilcov
vsake občine poselie in ima navadno s c ti e m članov, v občinah z manj kot 1000 prebivalcev pa le p c t članov.
Sestavi se pa volilna komisija tako-lc:
Občinski z a s t o p imenuje za komisijo, ki ima v občini poslovati, tri odnosno (v občinah pod 1000 prebivalcev) d v a člana. Ravno toliko jih imenuje volilni komisar.
Na ta način določeni člani (Sest ali štiri, po velikosti občine) volijo z absolutno večino še enega člana. Če pa ni mogoče na ta način doseči večine, in sicer tudi ne pri ponovljeni volitvi, potom imenuje še volilni komisar tega (sedmega odnosno petega) člana volilne komisije.
Vsi člani volilne komisije morajo biti volil c i; nevolilci so izključeni. Občinski zastop kako." tudi volilni komisar morata člane komisije vzeti iz vrst volil cev in tako določeni komisijski člani zamorejo zopet le izbrati kot nadaljnega člana volil ca, in sicer taeega, ki ima volilno pravico baš tam, kjer ima komisija poslovati: skratka, člani volilne komisijo zamorejo postati le osebo, ki so vpisane v imenik drža v.n.p;a b;o r s k i h v o 1 i 1 e c v d o t i č n e občine......
Člani volilne komisije volijo iz svoje srede z relativno večino glaš6v predsednika. Pri enakosti glasov odloči žreb ki ga dvigne volilni komisar.
Volilna komisija sklepa z relativno večino, brez ozira na to, koliko jih glasuje.
Predsednik komisije glasuje le teduj, ako so glasovi enako porazdeljeni in njegov glas v takem slučaju odločuje.
Samo na sebi se razume, da mora občinski zastop pred volitvijo pravočasno imenovati člane komisije. Pazite, da občinski za-stopi imenujejo samo popolnoma zanesljive može za volilno komisijo.
V večjih občinah, kjer določi politiška gosposka več volišč, se mora tudi ustanoviti z a vsako volišče posebna komisij a. V takih. nW;Hi»b ,moi:s,. tedaj občinski zastop imenovati tolikokrat po tri člane, kolikor je volišč doI6P<?tini:.......
Za vsako komisijo mora občina preskrbeli primeren prostor (sobo, dvorano).
Volilni komisar pa ima vsaki volilni komisiji dati zapisnikarja, ki vodi zapisnik in zabeleži v istem vse važne dogodke pri volitvi, osobito pa vse odločbe volilne komisije.
Zaupniki strank.
Od politiške gosposke potrjeni zaupniki strank smejo kot priče prisostvovati volitvi, in sicer od prvega početka pa do razglasitve volilnega uspeha.
Katere pravice imajo ti uradno potrjeni zaupniki?
Prvič pravico, neposredno prisostvovati volitvi ob strani komisije in komisarja ter kot. priče vse od Mizo na la-stne oči in ušesa opazovati-, , .
Drugič pa tudi pravico, ugovarjati proti volilni pravici posameznih volilcev, in sicer v dveh slučajih:
a) če hoče na ime vpisanega volilca kak drug voliti ali če je oseba istega volilca sploh le dvomljiva, in b) če je vpisani volilcc po ugotovitvi volilskega imenika zgubil volilno pravico (n. pr. radi kake obsodbe, ker je prišel v' konkurz, pod kuratorja itd.) Ta ugovor je pa le veljaven, če se dvigne ob času, ko dotični volilec, proti kojega pravici se ugovarja, š e ni oddal svojega glasu. O vsakem takem ugovoru odločuje komisija.
Pravico do tega ugovora ima sicer v s a k volilcc. Toda navaden volilec bode v obče le težko prišel v položaj, posložiti se te pravice, ker nima prilike in tudi no brezpogojne' pravice, biti vedno prisoten v volilni dvorani. 10 brezpogojno pravico imajo samo uradno veliki *aup?lkl- ~ Te,la) z nova povdarjamo
komisij™prKostvČ„Vkril ' ,il1 bodo I" ' vseh niki nišo stVanke o^n P0Tieni zu""-mislja dvomljiva nll cMn «'" tnm' k>" S® k°" Tam' je u,S??r iVSS na»ptotna. naše stranke neobhodno potr.b "i
Vsekako se priporoča, naznaniti politični gosposki zaupnike za vsa volišča brez Izjeme. Na dan volitve se potem dotični zaupniki ravnajo po razmerah in — kakor kažo — poslu-žijo svoje pravice, prisostvovati kot priče ves čas volitve v volilni sobi, ali pa ne!
Tedaj imenujte zaupnike politični gosposki na vsak način za vsa volišča 1
Volitev se začnel
Volilno delo se prične ob določenem času in na določenem kraju s tem, da se volilna komisija konstituira (izvoli svojega predsednika).
Če se konstituiranje komisije ne moro izvršiti — n. pr. če se občinski zastop ni poslužil svoje pravice, imenovati člane komisije, če imenovani odklonijo itd. — potem izvršuje nalogo volilne komisije volilni komisar sam. Komisija prevzame volilski imenik in druge listine.
Potem se ima volilna komisija prepričati, da je posoda, v kojo naj se polagajo glasovnice (»urna«) prazna.
Potem se prične glasovanj e.
Glasovanje.
Pri volitvi se smejo rabiti le od gosposko izdane glasovnice — t. j. tiste, ki so opre m-I j e n e s p e č o t o m o k r a j n e g a g 1 a v a r-s t v a.
Vsaka druga glasovnica je neveljavna.
Glasovanje se prične s tem, da člani volilne komisije oddajo svoje glasove. Nato glasujejo drugi volilci. Vsak volilcc pokaže svojo volilno izkaznico in odda svojo glasovnico predsedniku volilne komisije.
Pazite, da vsak volilec izkaznico seboj prinesel Kdor ne pokaže pri volitvi izkaznice — če tudi jo ima doma — ne bo volili
Predsednik volilne komisije sprejme od vsakega volilca zgrnjeno glasovnico in jo, ne da hi jo odprl, posamično položi v urno. Paziti mora na to, da nihče ne odda več kot eno glasovnico.
Vsak volilec, ki je oddal svoj glas, mora voMlno sobo takoj zapustiti.
Okrajno glavarstvo ali volilni komisar pa še lahko odredi, da se smejo volilci sploh le posamezno spuščati v volilno solio.
Od vseh teh odred h s o izvzeti 1 o uradno potrjeni zaupniki strank, ki sinejo, kakor že večkrat povedano, ves čas, od pivega početka in do razglasa volilnega uspeha, ostati v volilni sobi in neposredno opazovati glasovanje volilcev ter delo komisije in komisarja.
Kaj pa se zgodi, če volilec še nima izpolnjeno glasovnice'.'
V tem slučaju voliloc glasovnico lahko popiše v volilni sobi sami in zakon veleva, da mora občina v ta namen postaviti v volilni sobi vse potrebno orodje: mize, pisalne potrebščine itd.
Nobenega zadržka ni, da takemu v o- i 1 i 1 c u zaupnik stranke v volilni sobi popiše glasovnico— ako volilec to ' želi.
Ko je oddal glasovnico, naj vsak volilec izkaznico zopet seboj vzame in dobro shrani,
kajti utegne jo rabiti za ožjo volitev.
Tedaj poti nobenim pogojem izkaznico proč dali! Gg. zaupniki, pazite na to in podučite naše volilce pravočasno!
Ob določeni uri se glasovanje sklene. Kje je ta ura določena? V izkaznici!
Nekateri volilci pa smejo tudi še po sklepni uri glasovati: namreč tisti volilci, ki so še pred določeno sklepno uro prišli k volitvi v volilno sobo ali pa v od komisije za vo-lilre odkazano čakalnico ali pa neposredno pred volilno sobo.
Ko so vsi volilci, ki so pravočasno t. j. pred določeno sklepno uro prišli na volišče -v volilno sobo, v od komisijo določeni čakalni prostor uli neposredno pred volilno sobo (t. j. pred vrata volilne sobe, oko jim jo vstop v sobo samo po okoliščinah, vsled tre-notne prenapolnjenosti ali pa vsled odredb volilne komisije zabranjen) — oddali svoje Klasove, izreče predsednik komisije, da je glasovanje sklenjeno.
Na to ostanejo v volilni sobi le še volilna komisija, komisar, zapisnikar ln pa uradno potrjeni zaupniki strank - vsi drugi pa mo-rajo zapustiti volilno sobo, ki ge zapre.
Potem se prične štetje glasov (»skrutini. ranje«).
Ugovori med volitvijo.
Ugovor proti volilni pravici posamezni!) volilcev je v občo le mogoč, dokler še teče re-klamaoijsko postopanje, tedaj v tistem Hdnev-nem roku, ki je po razglasu župana določen za reklamacije. Po preteku lega roka je ime-nik pravomočen in ugovori so zamujeni.
Le v dveh slučajih se pa more še pri vo. litvi sami ugovarjati, in sieor:
a)	Če se zanika osebno istoto volilca, to jo ako se trdi, da tisti, ki hoče voliti, ni tisti, ki je v imeniku vpisan kot volilcc. Skratka: ako se opazi, da kdo hoče za dru/.ega pod njegovim imenom voliti ali če vsaj v tem j.o-gledu nastane kak dvom.
b)	Če je pri osebi, ki je v imeniku vpisa-na, nastopil po ugotovitvi volilskoga imeniku slučaj, ki jo izključuje od volilne pravice, tu se pravi, da je volilec po preteku reklamacij ske dobe zgubil volilno pravica, na primer radi kazenske obsodbe, radi kon-kurza, radi zgubc avstrijskega državljanstva i. t. d.
Kdo sme tak ugovor dvigniti? Volilni komisar, vsak član volilne komisije in vsak volilec, osobito pa uradno potrjeni zaupniki strank, ki imajo za to največ prilike, k t so ves čas v volilni sobi navzoči.
Ugovor se lahko dvigne ustmeno ali pismeno. Če jo na primer znano, da je knk volilec na zgorajšnji način po reklamae.ijskc i roku zgubil volilno pravico, lahko vsak volilec sestavi pismen ugovor in ga vroči na ii i volitve takoj, ko je volilna komisija konstl -i rana, predsedniku volilno komisije. Tak n> vor se na primer kratko glasj: »Ugovarjam proti volilni pravici Ivana K., trgovca v .... .
ii. št. . . ., ker se je dne.......o njegovem
premoženju otvoril konkurz«. Iz previdnosti, če mogoče, so priloži uradni list, kjer je Ii 1 konkurz razglašen. — Toda navadno hc bodo tak ugovor podal ustmeno, neposredno pred komisijo, ko zadevna oseba hoče voliti.
Vsak tak ugovor — bodisi v slučaju a uli v slučaju b) je pa le veljaven, ako se poda ob času, dokler dotična oseba, proti kojej pravici se ugovarja, še ni volila, to je ko še ni oddala glasovnice v roke predsedniku komi- '■! in le-tu glasovnice še ni položil v urno. - Poznejši ugovori so snini po sebi neveljavni in se nanje komisija nima prav nič ozirati.
Komisija mora o vsakem takem pravočasnem ugovoru takoj sklepati, preden se še volitev nadaljuje.
Proti odločbi komisijo ni dopustna nika-ka pritožba.
Red pri volitvi.
Za vzdrževanje miru in reda pri volih i in za to, da se varuje zakon, ima skrbeti volilni komisar.
Volilni komisar tudi ne sme dopustiti, d i bi volilna komisija prekoračila svoj delokroij.
Poslednja določba jo osobito radi to. .i važna, ker zavira, da bi pristranska konii-i i poljubno zavračala glasove. Kajti po zakon i (§21. vol.reda) sme volilna komisija le v troli slučajih sklepati o veljavnosti oddanih glasov, in sicer:
I. če nastane pri glasovanju dvom o osebni istosti voliloa;
če nastane vprašanje o veljavnosti ali neveljavnosti posameznih oddanih glasov in
i), uko kdo pri volitvi ugovarja proti volilni pravici kake v volilski imenik vpisane osebe.
V nobenem dragem slučaju nima volita (t komisija pravice, sklepati o veljavnosti ali neveljavnosti glasov; če bi to vendarle hotela, jo dolžnost volilnega komisarja, da jo zavrni.
Volilni komisar v takem slučaju niti dopustili nc sme, do bi komisija glasovala!
Ii. Med volitvijo je prepovedana vsak" agitacija v volilni sobi, v poslopju, kjer se ta soba nahaja in pa v bližnji okol!cl tega po; slopja. Kako daleč sega ta okolica, dol" i okrajno glavarstvo. — Med prepovedano agitacijo spadajo osobito tudi govori do volilcev na označenih mestih.
Skrbeti je za to, (la imajo volilci neovi-..„ in nemoten dohod do volišča in nazaj.
C če nastopijo okoliščine, ki nahranijo ričetcK, nadaljevanje ali zavrSetek volitve, !,' komisija, če pritrdi komisar, volitev preložiti ali podaljšati do slede-Lan dneva.
Vsaka preložitev ali podaljšani e s e in o r a pravočasno razglasiti n a krajevno običajni način.
<":e se je bilo že pričelo oddajanje glasov, ..o morajo volilni spisi in urna z v njej naha-
jajočin
imi se glasovnicami po komisiji in Komisarju zapečatiti in se sme pečat ielo tedaj odvzeti, ko se volitev nadaljuje.
Nove glasovnice.
Kaj stori volilec, če je svojo glasovnico rgubil ali če se mu je pokvarila?
Na dan volitve se oglasi pri volilnem komisarju in zahteva novo glasovnico; komisar
mu jo mora dati.
Holje je pa, da so vsi naši volilci že pred \ nitvijo preskrbljeni z glasovnicami. Na mesto zgubljenih in pokvarjenih glasovnic dobe volilci pred dnevom volitve nove glasovnice pri okrajnem glnvarstvn.
Štetje glasov ali »skrutinlj«.
1. Po končanem glasovanju šteje komisija glasove ob navzočnosti volilnega komisarja, zapisnikarja in u r a d n o potrjenih zaupnikov strank pri zaprtih durlhi
Kako neobhodno je tedaj pravočasno Imenovanje zaupnikov naše strankel
Kako se vrši štetje glasov ali »skruti-uiranje«?
Predsednik volilne komisije najpred pomeša glasovnice v urni — potem jih vse vun \zame in sešteje.
Nato član komisije vsako glasovnico po-M be razgrne, jo vpogleda in izroči predsedniku. ki jo glasno prebere in potem poda še ostalim komisijskim članom v svrho vpogleda.
Dva člana komisije pa zapisujeta glasove na ta način, da zapišeta vsako osebo, ki je Kak glas za poslanca dobila in poleg nje po trsti število glasov, ki so bili zanjo oddani (1. itd. po \rsti, kakor glasovi prihajajo).
Zapiski obeh teh komisijskih članov sc morajo ujemati in se na zadnje podpišejo od vseh članov komisije in od volilnega komisarja.
Pri tem .štetju glasov odločuje komisija o veljavnosti posameznih
b' 1 u s o v n i c.
Neveljavne glasovnice!
Neveljavne so glasovnice:
n) ki se glasiio na osebo, ki ne inorc voljena biti;
1)1 ki vsebujejo pogoje;
cl ki vsebujejo naročila voljenemu;
d)	ki ne označujejo jasno osebe kandidata;
e)	ki so prazne.
Take glasovnice se sploh ne štejejo, ka-kor da bi ne bile oddane! Kdor tako glasovnici odda, si napravi nepotrebno pot in zamudo, lior njegov glas ne šteje!
Vsaki nevarnosti, da bi se glasovnica proglasila kot neveljavna, se izogne, nko so v glasovnico zapiše Ime, stan ln naslov našega kandidata natančno tako, kakor je razglašeno v volilnem oklicu našega osrednjega volilne-jia odbora — druzega pa prav nič; tedaj ne besede več, ne besede manj! Ako se to na-tančiuo drži, ne bode nobena glasovnica neveljavna, ki sc odda za Slovensko Ljudsko Mrunko. V nasprotnem slučaju pa lahko nakane zmešnjava in škoda.
Pazite toraj na pravilno popisanje glasovnice.
Ce glasovnica vsebuje več imen, se upošteva le na prvem mestu zapisano ime. Ker •"c v vsakem okraju voli 1 e e n sam posla-11« c, je naravnost neumno, pisati več imen v glasovnico.
')• Po končnem štetju glasov se zapisnik zaključi in podpiše od članov komisije, l.omi-f"ria in zapisnikarja. Konečno se vse listine V1 Klasovnice (veljavno in neveljavne) z a p e-111 ti j o in izročijo volilnemu komisarju.
Razglas volilnega uspeha.
Ko jc v g 10. označeno delo končano, se volilna soba zopet odpre in predsednik komisij« razglasi uspeh štetja glasov.
Na primer: »Oddanih je bilo 230 glasov. Od teh se glasi 150 glasov na ime I. K., posest, nik v N., 70 na ime L. S., trgovec v U.; 10 glasovnic je neveljavnih.«
Volilni komisar ima odposlati zapečatene volilne spise volilnemu komisarju glavne volilne komisije.
Glavna volilna komisija.
Za vsak volilni okraj se snuje ena glavna volilna komisija, ki ima nalogo, dognati skupni uspeh volitev v celem volilnem okraju.
Glavna komisija sc ustanovi na mestu, ki ga določi za vsak okraj deželna vlada in obstoji iz 7 članov, ki se določijo na isti način, kukor pri vsaki drugi komisiji.
Tudi pri glavni komisiji posluje volilni komisar, ki izroči glavni komisiji vse volilne spise, ki jih sprejme od komisarjev posameznih komisij volilnega okraja.
Delo glavne komisije je zgolj računsko. Vsprejeti ima uspehe volitev pri posameznih komisijah take, kakoršni se ji naznanijo, nc da bi se smela kuj vtikati v postopanje teh komisij. Skratka:
Glavna komisija sestavi skupni račun za cel volilni okraj na podlagi ugotovitev posameznih krajevnih komisij.
Uspeh svojega dela zabeleži glavna komisija na zapisnik, zapečati vse volilne spise in jih izroči komisarju, ki jih odpošlje na deželno vlado.
Pri delu glavne komisije ne sme nihče drug navzoč biti, nego člani glavne komisije in komisar.
Ko pa je delo končano, se komisijska soba odpre iti predsednik glavne komisije proglasi skupni uspeh volitev volilnega okraja.
Uspeh volitev.
Voljen za poslanca je tisti, ki je dobil več kot polovico vseh v celem volilnem okraju oddanih glasov (to je a b s o 1 u t n o v e č i n o.)
<";e pa ni nihče dobil absolutne večine, sc vrši ožja volitev en teden pozneje.
Volilna dolžnosti
Na Kranjskem velja postavna volilna dolžnost. To se pravi, vsak volilec mora iti volit. Kdor ostane doma brez veljavnega vzroka, se kaznuje z globo od 1 K do 50 KI!
Natančne tozadevne določbe so zabeležene na volilni izkaznici. Preberite jih!
toDDaDaannanaaaag □
a
Političen pregled

DnanaaaananaaPP00
CESARJEVO ZDRAVJE.
Cesar jc bival po Veliki noči v svojem gradu Godolu (Gedcle) na Ogrskem, da si okrepi na Dunaju prehla-jeno zdravje, iznebi nadležne hripavo-sti in nahoda. Pa, dasi sc izjavlja, da se j>očuti Veličanstvo izborno, vendar dohajajo vesti, da sc ni doseglo izboljšanje cesarjevega zdravja s tem bivanjem na svežem zraku, nasprotno, cesar se je najbržc prehladil znovega ob zadnjem deževju. Saj je splošno znano,, da cesar kaj malo pazi na svoje zdravje in da se tudi ob slabem vremenu vozi okoli brez plašča. A ker je nastojiilo zadnje dni ugodnejše vreme, je to dokaj dobro vplivalo na cesarjevo zdravje, zlasti pa daljše in pogoste vožnje in
sprehodi po svežem zraku. Svoja pisarniška dela rešuje cesar tudi še vedno točno in je l>oljše volje; telesno izgleda neki dobro kakor prej na Dunaju, dvorjane skrbi le bolj njegovo dušno stanje. Zgolj delo ga zadovoljuje in jio-mirja.
Iz Gtidolo se povrne cesar najbr prve dni junija v VVallsee za nekaj .1 ni, potem pa čez poletje v letovišče 131.
OGRSKA DEŽELNA BRAMEA
(honved), se zviša po novi brambeni jio-stavi od 28 polkov na 32 polkov, število bataljonov od 94 na 97. Stotnija mora šteti v miru 80 mož. Ustanovijo oddelke s strojnimi puškami, vsak polk jih dobi t'va oddelka, število honvcdnili (ogrskih domobranskih) nadomestnih poveljstev se pomnoži od 28 na 47. Iluzar-ski eskadroni se povišajo na 100 jezdecev. Ustanovi sc tudi lionvedsko topništvo. Pri honvedu znaša število novincev 25.000 mož, 21.900 jih bo služilo dve, 3100 pa tri leta.
O novem vojaškem kazenskem redu prihodnjič podrobneje.
AVSTRIJSKI DKŽAVNI ZBOR.
Kakor se poroča, bo sklican držaja 4 ni zbor po novih volitvah na kratice^ najbržc le 14 dni trajajoče zasedanje5, 11. julija. Nato bo zasedanje zopet od-godeno.
CESAR OPUSTI VSA VLADARSKA OPRAVILA.
Išl, 29. maja. Cesar sc bo tekom svojega bivanja v Išlu. pflt^gnil, vsem vladarskim poslom in jih, prepusti prej stolonasledniku, ki bo večji del poletjf| preživel v Išlu.	M
Godollo, 29. maja. Cesar je bil raj zjutraj pri tihi maši, nato se jei^j prehajal več časa po parku. CesarjevG' zdravstveno stanje je izborno. Cesar odpotuje iz Godolla 1. junija popoldne v Sclionbrunn, kjer ostane več dni, nakar se preseli v Lainz.
KOLERA PRI GRADCU.
Gradec, 29. maja. Tik pred mestom v Waltendorfu se je pojavila pri 45 let staremu oženjenermi poštnemu ofici-jantu Antonu Franckyju azijska kolera. Prancky je bil pred osmimi dnevi v Benetkah, kjer je obolel pri zavživa-. nju ostrig in se je bolan vrnil. Obolelega poštnega oficijanta in devet oseb, ki so ž njim prišle v dotiko, so prepeljali v izolačno bolnišnico.
Gradec, 29. maja. Na azijski koleri oboleli poštni uradnik Anton Francky je danes opoldne umrl.
DOGODKI NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, 29. maja. Tajnik bivšega kralja Manuela je dospel na špansko mejo, kot sc poroča. Ta vest je na republikansko vlado silno vplivala. Vlada je zahtevala pri španskih oblasteh, da se ga naj izžene. Vojaške čete so pripravljene za vsak slučaj.
Lizbona, 29. maja. Volitve v zbornico se mirno vrše. Od 231 poslancev bo večina republikancev,
□□LjaannanaaaaPDPB
0 D
LISTEK
D
aaanciaaannanaaaPP
Krmar Milanovi!!.
Prosto po Russeliovem romanu »Krmar Holdsvvorth«.
(Dalje.) ČETRTO POGLAVJE.
Vihar.
Okoli polnoči je prišel na krov Milanovič nadomestovat drugega poraa-gača. Noč je bila tenma. Skozi megleno ozračje je le motno blestelo nekaj zvezd. Morje je bilo črno. Ladja se je enakomerno dvigala in padala; zato so jadra ploskala ob jambore in delala veter; a v resnici ni bilo nad morjem najmanjšega vetriča.
Nekaj groznega je bilo v tej čudni, globoki tihoti. Magnetna igla je nemirno nihala semintja.
Vsem se je že zdelo predolgočasno, ker je ladja tako dolgo skoro mirno stala. Vsi so si želeli, da bi zopet začelo šumeti vodovje in da bi se zopet žvižgajoči veter uprl v jadra.
Veliko jadro je tako močno udarjalo, da je Milanovič ukazal, naj ga pri-vežejo. Petje, ki je spremljalo to delo pomorščakov, je privabilo kapitana na krov. Kakor senca je stopical okoli magnetne igle, jo opazoval, nepotrpež-ljivo zrl v noč in nato pristopil k Mila-noviču.
»Barometer je zelo padel,« je rekel kapitan.
»Da, vreme se bo izprcmcnilo še pred jutrom.«
»Pripravite vse potrebno za slučaj nevihte!«
Po tem naročilu je odšel kapitan zopet v kajuto, Milanovič pa je nemirno hodil po krovu semintja.
Ob eni ponoči je megla izginila in zvezde so se prikazale na jasnem nebu v vsem sijaju. Milanovič, ki je stal ob krmilu, je naenkrat začutil lahen ve-trič, k,i ,ga; je pobožal po glavi, in obenem -Opazil, da so jadra začela bolj poredko udarjati ob jambore.
»Kaj kaže magnetna igla?« sc je obrnil k možu, ki je stal ob kolesu.
»Severozahodno,« sc je Rlasil odgovor.
Vetrič jo ponehal, naenkrat pa je sledil močan pritisk; okoli ladje se je vzdignila voda v mogočnih valovili. Obenem je opazil Milanovič ob jasnem soju svetlih zvezd tam daleč nad morsko gladino temno senco.
Zopet je sledila tišina. Potem pa je namah dospel do njegovih ušes glas, nedoločen, zamolkel, nepopisno grozen,' kakor odmev iz neskončne daljine.
»Jadra pritrdite!«
naenkrat nC[,ra„lc„„ „,,„,„£ „,„„„
inja, ko je
nad njo so se v temi tresla platnena jadra.
Bučanje v daljavi je postajalo vedno določneje, vedno glasneje, kakor kadar padajo debele deževne kaplje na zeleno pomladno listje. Zdaj so se vzdignili na temnem obzorju oblaki, ki so kakor dolge, strašne sence raztezali svoje ravno tako grozeče roke proti zvezdam. Bučanje je prihajalo vedno bližje, oblaki so sc začeli družiti v mogočne skupine in kakor bič je podil veter valove, ki so grozeče in bobneče prihajali vedno bližje.
Naenkrat so bila vsa jadra v vodi. Ladja je prerezala visok morski val. Razkačeni veter je pokril morsko površje z belo peno.
Kapitan je stal na zadnjem koncu ladje in sc močno držal za neki drog; kakor obseden je kričaje zapovedoval zdaj sem zdaj tja. Ker so bila vsa jadra razpeta, je bilo za ladjo le pretežko breme, ko se je uprl vanje tako nepričakovano hitro močan veter; zato se nikakor ni mogla vzdigniti. Kapitan je bil sicer razburjen, a kljub temu so bili vsi njegovi ukazi umestni. Med njimi je bilo zdajpazdaj čuti tudi zamolkle glasove Milanovičevih povelj. Jadra so frfotala, ljudje kričali, morje je bučalo, razljutena morska pena je škropila visoko čez ladjo in vrvi so mogočno udarjale ob okovane stene.
To je bil trenotek groznega razburjenja, a mornarji niso obupali. Naporno delo jim je šlo od rok kakor v taktu; saj je bilo pa tudi treba hitre pomoči.
Ladja se je tako nagnila, da se je drog največjega jadra s svojim koncem dotaknil vode. A vendar so pomorščaki vkljub neprodirni temi drveče plezali po jamborih, da bi odvezali jadra. In prvi in najpogumnejši med njimi je bil Milanovič sam. Vedel je, da je v nevarnosti vsaka roka neprecenljivega pomena; zalo je pogumno splezal na najnevarnejše mesto in tam pomagal pri napornem delu.
Da si moremo vsaj približno predstavljati, kako opasno je bilo to delo, si mislimo 55 čevljev dolg gladek tram; ob tramu pa vzporedno vrv, tako da, kdor je stal z nogami na vrvi, se je s prsi in z rokami lahko naslanjal na tram; pa kaj naj je bila ta mala opora nasproti moči, s katero ga je težko jadro udarjalo po glavi in nogah in ga skušalo strmoglaviti v zevajoče morje. Bil je to res boj za življenje in smrt in še toliko groznojši, ker je kroginkrog vladala neprodirna tema.
Kričanje ljudi in ropot vrvi se je razlegalo v noč kakor čarovniški prepir v ozračju. Pa kmalu je vse to ponehalo. Pomorščaki so premagali nevarnost in srečno priplezali zopet na krov. Milanovič je stopil na zadnji konec ladje in tu nadalje ukazoval; lasje so mu zmedeno valovili okrog glave, zakaj čepico mu je odnesel veter.
Ladja se je že dvignila in drvila samo s par manjšimi jadri po temini naprej. Veter je vedno bolj naraščal.
Ravno ladjini smeri navskriž je pridr-vil mogočen val in se pognal visoko proti nji. Zdaj je zopet potegnil močan veter; »Adrija« se mu je morala zopet pokoriti; nagnila se je tako zelo, da jo zajela vodo.
Tako so minevale najtemnejše nočne ure. Okoli štirih zjutraj je divjal vihar najsilnejc. Kapitan je ukazni razpeti na severni strani debelo plahto, da bi se vsaj nekoliko zavaroval prod neznosnim vetrom. Za to plahto sta so-dela on in Milanovič, toda vsled strašnega bučanja vetra sta se komaj razumela med seboj. Milanovič je šel on- i krat gledat na barometer in ko se jo vrnil, je rekel, da se ni prav nič izpreme. nil.
Zaenkrat se ni moglo nič koristnega ukreniti. Ladjo so morali prepustiti' na milost ali nemilost razburkanim valovom; ti so jo premetavali in se izigravali škodoželjno z njo kakor z lahno lupino; zdaj se je dvignila visoko gor nad beloobrobljeno vodno goro, zdaj so je zopet pogreznila v nedoglod-110 globočino kakor v brezdanji prepad' in že so prežali od obeh strani novi valovi, da bi jo zagrabili in zagrnili, ko bi sc ne bila s ptičjo hitrostjo zopet pov-spela kvišku. Ob petih se je zdanilo; motna jutranja svetloba je šele pokazala v pravi luči grozoto razdivjanega morja, katero sc je — kakor se jo zdelo — vzdigovalo v visokih gorah p mi i nebu. Nebo je bilo od enega konca d > drugega črno kot svinec, oblaki so so podili po njem kakor najgostejši dimi iz tovarniških dimnikov in od časa do časa sc je vlila ploha, ki je pa vedno v par trenotkih ponehala.
General, Novinšck in Albin so prišli na krov. Ko so napravili par korakov, se je general takoj obrnil in Novinšck je storil kmalu isto. Tudi Albinu sc je brala na bledem obrazu osuplost in groza, pa vendar je stegoval svoje roko proti kapitanov! hišici, da bi tam opazoval vihar. Kapitan mu je zaklieal, naj sc hitro vrne v svojo kabino, toda v tem trenotku se je ladja močno nagnila proti severni strani, morski val jo priletel čez krov, vrgel prestrašenega igralca ob tla in ga privedel do ograjo. Tukaj je obstal nepremično kakor bi1 bi bil privezan in žalostno klical na pomoč. Milanovič sc ga je takoj usmilil. Prijel ga je za roko in ga od vedel proti stopnicam. Do kože premočen se je pomikal Albin kakor mlada mačkn, naslanjajoč sc na držaj, po stopnicah navzdol in za božjo voljo prosil, naj mu povedo, če morda preti kaka nevarnost. Toda njegove prošnje Milanovič že ni slišal. Takoj je namreč odšel na svojo mesto in pri tem opazil neko jadrnico, ki je kakor duh priplavala iz morja in sc ui-no bližala »Adriji«. Opozoril jo kapitana nanjo. Ta je takoj prijel za daljnogled in opazoval in ugibal, kakšna ladja da je to, ki se upa voziti ob takem viharju s polnimi jadri.
(Dalje prihodnjič.)
	^YMYMVMVMVMVMYMVMYMVMYMV4VMVMVMYMVMYMYMVMVMVMV4\	
	RHZGLED PO DOmOVINI	
	^VMVMVMWMYMYMYMVMY4VMVMYMV4VMYMYMVMVMVMVMYMWMY^	
Kandidat Vseslovenske Ljudske Stranke za mesto Ljubljana je gospod dr. Vinko Gre gor i C, zdravnik v Ljubljani. Sliod ljubljanskih zaupnikov V. L. S. je postavil to kandidaturo ^oglasno med velikanskim navdušenjem. Idimo z isUrn navdušenjem na delo za našega kandidata! — V Ljubljani, dne 27. maja 1911. Centralni zvrnil ni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke. Dr. Ivan šusteršič, t. C. predsednik.
< Zločinstvo liberalne in socialdeinokratične stranke zoper ljudstvo.
Socialdemokrati in liberalci so vpili v državnem zboru: »Meje proti Balkanu — Srbiji, Bumuniji itd. — odpreti, potem bo meso pocenil« Poslanci S. L. S. in drugi kmečki jraslanci so temu odločno ugovarjali in resno svarili, kazoč na usodepolne posledice, če se vtihotapi živinska kuga, kar se zgodi vselej, kadar je ta meja odprta. — Pomagalo ni nič, bili so preglasovani, ker so .-e združili vsi socialisti, liberalci in vladinovci. In kaj se je zgodilo? Komaj je bila meja odprta — že je prišla kuga na parkljlh in gobcih, mnogo živinskih sejmov se je zaprlo, mnogo krajev je v kontumacu — in meso je še veliko dražje kot poprej I Tako imata ogromno škodo kmet in delavec in spioh celo ljudstvo — vse po »zaslugi« liberalcev in socialistov! Povrh se vsled le kužne nevarnosti tudi v neokuženih krajih izvaja najstrožje predpise o živinskih potnih listih. To je sad liberalnega in socialdemokratičnega »dela«.
Liberalci in socialdemokrati so pa tako brezmejno nesramni, da še tem povodom zabavljajo — na poslance S. I - S. Na štajerskem razširjajo liberalci celo letak, na katerem je tiskano, da s1 a S u s t c r š i č in Korošec kriva, da so se meje odprle! To je že višek biezsramnostil — Dol z nesramnimi "brekovalci in ljudskimi škodljivci — Proč z liberalnimi in socialno demokratičnimi lažni ki I
I Liberalni načrti. Liberalci vedo, da v odkritem boju ne opravijo ničesar, zato z raznimi zahrbtnoslmi hočejo odvzeti vsaj nekaj glasov kandidatom Slovenske Ljudske Stranke. Liberalni agitatorji so v nekaterih okrajih pričeli priporočati kar po več kandidatov, češ, eden se bo ujel na tega, drugi na drugega, potem se bomo pa smejali tistim, ki nam bodo šli na lim. •ako liberalna stranka kandidira v okraju Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk sodnijskega nadsvetnika Višni-karja, delajo in agitirajo pa liberalci :"di za Pucelja. Tako nesramno si upa-liberalci vleči kmečke volilce, ki jim bo<Jo pa dokazali, da so delali račun
brez krčmarja, če so mislili, da so naši kmetje nezavedni. Še bolj bedasto so pa liberalci pričeli v ljubljanski okolici. Tu kandidirajo nekega Tribuča, obenem ko liberalni listi priporočajo tega Tribuča, pa prinašajo tudi dopise, naj se voli župana na Jožici g. Vilfana. Ker je župan g. Vilfan splošno spoštovan, mislijo, da hi tako napravili nekoliko zmede. Seve je pri tem največja nesramnost, da to delajo liberalci brez vednosti g. župana Vilfana, da si upajo izrabljati ime tega odličnega moža, ki tako liberalno spletkarjenje ogorčeno odklanja in naj prihajajo dopisi v liberalne listo »iz Jožice« ali pa »iz Črnuč«. Gosp. župan Vilfan nas je pooblastil izjaviti, da bo z navdušenjem volil dr. Ivana šusteršiča, katerega pozna, da je s svojim velikim vplivom vedno na razpolago, kadar je treba ljudstvu kaj priboriti. Tako bodo storili tudi vsi zavedni volilci ljubljanske okolice in bodo vsako liberalno norčevanje iz njihove zavednosti ogorčeno obsodili. Čuje se, da tako kot na Jcžici, hočejo liberalci tudi v ižanski okolici farbati še s »posebnim kandidatom«, pa tudi po drugih okrajih bodo poizkusili na sličiie načine. Naši somišljeniki naj bodo čuječi in naj liberalne spletke takoj razdero. Ljudstvo pa tako vidi, da liberalna stranka ni resna stranka in da celo pri tako važnih volitvah hoče brit i norce iz ljudstva in uganjati same komedije. S tako stranko proč!
+ Liberalci pri občinskih volitvah v Idriji poraženi! Pri včerajšnjih občinskih volitvah v mestu Idriji so izgubili liberalci večino v tej svoji dosedanji trdnjavi. Izmed strank, ki so nastopile pri tej volitvi, so liberalci dobili najmanj glasov. V vseh treh razredih je bilo za Slov. Ljudsko Stranko oddanih 559, za socialnodemokratično 781, za liberalno pa samo 471 glasov. V prvem razredu so dobili kandidatje S. L. S. 59 glasov, socialni demokratje 23, liberalci 06 glasov, v drugem razredu naši 132, socialni demokratje 119, liberalci 110 glasov, v tretjem razredu naši 368, socialni demokratje 639, liberalci 295. Doslej je S. L. S. imela v občinskem zastopu idrijskem tri viriliste, sedaj ima devet občinskih svetnikov. Nasprotniki so imeli enega skupnega kandidata. Slovenska Ljudska Stranka je s svojimi glasovi nadkrilila liberalno stranko! Tako je zopet padla ena liberalna trdnjava. Čast in slava našim možem v Idriji, ki so tako častno in požrtvovalno nosili v tem boju zastavo Slovenske Ljudske Stranke!
Ljubljanska okolica za dr. Ivana šusteršiča. Nasprotniki Slovenske Ljudske Stranke in dr. Ivana Šuster-
šiča dožive povsod blamažo, kjerkoli se pokažejo. Socialne demokrate ljudstvo podi proč od sebe in pri Devici Mariji v Polju so jih morali zadnjič varovati orožniški bajoneti, tisti bajoneti, čez katere socialni demokratje vedno tako zabavljajo. Ravno tako slaba se godi liberalnemu kandidatu Tribuču. V nedeljo je hotel imeti liberalni kandidat Tribuč shod pri Žibertu na Trati. Na shodu je bil pa izvoljen za predsednika župnik Zabret, ki se je zahvalil liberalcem, da so poskrbeli Slovenski Ljudski Stranki tako lep shod in je izjavil, da na shodih Slovenske Ljudske Stranke ne ho govoril nihče, ki ni njenih načel. Shod se je zaključil ob navdušenih Živio-klicih množice na dr. Ivana Šusteršiča. Kmalu nato je prišel Tribuč v Št. Vid k Cirmanu, pa tudi tu množica pristašev naše stranke. Shod je otvoril župnik Zabret. Kandidatura dr. Šu-sleršiča se je soglasno sprejela in Tribuč je z liberalnimi agitatorji odšel z dolgim nosom. Ravno tako slaba se je Tribuču godila v Tacnu pod Šmarno goro. Nasprotniki so po krasnem govoru župana Tršana, ki je vplival na nasprotnike kakor mrzel »tuš«, jo poparjeni odkurili in si Tri buče ve kandidature še na glasovanje niso upali dati. Župan Tršan je omenjal zasluge dr. šusteršičeve za novi lepi most v Tacnu in povedal gostilničarju Sajovcu v brk, da je bil on tudi med onimi, ki so hoteli imeti nazaj projšno podrtijo. (Klici: Sramota!) Shodi Slov. Lj. Stranke so pa povsod sijajni. Okoličanski volivci se zbirajo okolu svojega dr. Ivana šusteršiča, katerega dobro poznajo, da se nikdar ni skrival, kadar se je šlo ljudstvu priboriti pravico in da je v boju za ljudske pravice vedno stal v prvih vrstah ter ga zato vsi sovražniki ljudstva tako sovražijo; Ljubljanska okolica je ponosna na to, da v njej kandidira voditelj velike in mogočne Vseslovenske Ljudske Stranke, ljubljanska okolica smatra to za posebno počaščen je pred celim slovenskim svetom in bo dne 13. junija Sloveniji podala sijajen dokaz o svoji zavednosti. Ljubljanska okolica bo pokazala, da s ponosom zasleduje delovanje dr. Ivana šusteršiča in da ceni njegovo delovanje, da je ponosna, da je dr. Ivan šusteršič njen in da ona hoče biti njegova !
Konec dr. Krautove slave. Dr.
Kraut, kamniški odvetnik in župan, jo toliko časa po liberalno gospodaril, da je našim somišljenikom v občin, od« boru bila konečno mera prepolna. Zato so dne 19. majnika t. 1. podali pri županstvu izjavo, da svoja odborniška mesta odlože. Odbornikom so se pri*
7'
družili tudi namestniki. Tako je odstopilo dvanajst odbornikov in pet namestnikov in občinski odbor ni več sklepčen. Kmalu bo dogospodaril dr. Kraut, kajti nove volitve pomenijo zanj — konec njegove liberalne slave v Kamniku. Ker jc delovanje sedanjega občinskega zastopa onemogočeno, jc predlagal deželni odbor razpust s prošnjo, cla vlada poveri županske posle vladnemu komisarju.
V deželni bolnici jc imenovan se-kundarij dr. Josip Kučera. Vpokojen je paznik priselile delavnice g. Osredkar.
Občinskemu zastopu v Rudoliovem Je zaradi sklepa, žalečega deželnega glavarja, izrekel deželni odbor ostro grajo.
Podpore deželnega odbora se nakažejo zadrugam: Mlekarski zadrugi v Št. Vidu pri Zatičini in v Št. Rupcrtu, živinorejskim zadrugam na Breznici, v Strugali in v Gor. Logatcu. Prošnja prve vipavske vinarske zadruge so odkloni, ker ni članica »Zadružne zveze«.
Belokranjska železnica. Zgradba belokranjske železnice se ima to jesen razpisati. Na dnevnem redu pomladanskega zasedanja zagrebške županijske skuščine pa je bila zahteva, da naj občine prispevajo k zgradbi železnice Metlika—Karlovec kot vicinalne železnice. Ker se mora po zakonu in po na-godbi med Avstrijo in Ogrsko tudi ta del izvršiti kot glavna železnica, sklene deželni odbor protest, ki sc odpošlje centralni vladi na Dunaju.
Za zagradbo hudournikov na Kranjskem, uranovi c. kr. sekcija za zagradba. Hudournikov v Beljaku stalno stavbeno vodstvo, katero prevzame c. ki-, gozdni inšpekcijski komisar Vladimir pl. šuklje.
Za zgradbo mostu čez Ljubljanico na Selu skliče deželni odbor ogled na licu mesta, h kateremu se povabijo: občine Ljubljana, Dobrunje in Moste ter okrajni cestni odbor za ljubljansko okolico.
Novela k vodnemu zakonu, sklenjena od kranjskega deželnega zbora, ni bila od vlade predložena cesarju v sankcijo, ker pripravlja vlada svojo predlogo. Deželni odbor poživlja vlado, naj takoj, v bodočem zasedanju predloži državnemu zboru zakonsko predlogo o izpremembi vodnega zakon; in o električnih daljnovodih.
Slovenci izgubili denar pri propadli ameriški banki. Iz Amerike poročajo: Bankir Jakob Klein v Pittsburgu Pa., jc eašpekuliral 250.000 dolarjev ter pobe ir j ii J. Med oškodovanimi se nahaja mnogo Slovencev, ki so bili zapeljani po brezvestnih podagentih, da so mu izročili denar v pobrano in v pošiljanje v staro domovino. Neki rojak jc dal Kleinu štiri dni pred bankerotom ,300 dolarjev, da mu jih pošlje domov. Alož je prišel ob ves svo j denar.
Podpore »Rdečega Križa«. Dežel-
JW„\?°"peino P°mPžno društvo »Rde-
tSle a ?nv? Kvr^k««> ho podelilo !	U 1>odP°re zaslužnim na
Kranjsko nristoinim	" ' d
8=
ubožnim invali-
dom in sicer moštvu domačih vojnih oddelkov, kakor tudi njih udovam in sirotam iz v to svrlio namenjenih društvenih zakladov. Pri tem se bo oziralo osobito na one potrebne osebe vojaškega stanu, ki so sc udeležile vojne leta 1866 ali okupacije Bosne in so postali vsled ran ali bolezni v vojni ali pa v aktivni službi invalidni. Priznane podpore se bodo razdelile dne 18. avgusta t. 1. povodom rojstnega dne Njega Veličanstva. Prošnje jc vlagati pri pristojni politični okrajni oblasti (okrajno glavarstvo ali magistrat).
Umrl je č. g. Peter Piacentini, duhovnik Ud šmarni gori, previden večkrat s sv. zakramenti, star 87 let. Rojen jc bil v Dolegni pri Korminu na Goriškem. Služboval je v Sušiči pri Novem mestu in v Orehku na Krasu. Najbolj zadovoljen je bil na Šmarni gori, kjer je preživel okolo 11 let. Všeč mu je bil dober zrak, a šc bolj lepo gorsko zvo-njenje. Dasi rojen Lah, jc bil navdušen Avstrijec.
Krompir za krmo po jako ugodni ceni more oddati Gospodarska zveza, dokler ga jc še kaj v zalogi. Živinorejce opozarjamo na to priložnost, zlasti ker splošno primanjkuje krmil.
»Glavna« posojilnica pred porotniki. V prvih dveh dneh meseca junija sc bodo z manipulacijami »Glavne« posojilnice bavili ljubljanski porotniki. Pred porotnike pridejo: Dr. Matija Iludnik, odvetnik v Ljubljani; Leon Rogel, posojilnični uradnik; Franc Knific, knjigovodja; Franc Jošt, uradnik; Jožef Maček, posestnik in gostilničar; Josip Turk, veleposestnik in ljubljanski deželni poslanec; Josip Čad, posestnik; Anton Putrih, posestnik in lesni trgovec. — Deveti obtoženec Franc Hren, posestnik in svetnik trgovske zbornice, jc pa nedavno umrl.
Romarjem v Loreto in na Trsat naznanjamo, da bo vsa vožnja stala okrog 19 kron, in sicer bomo natančno vozno ceno objavili prihodnjič, ker še nismo vseh podatkov prejeli od pristojnih oblasti. Stala bo vsa vožnja od Ljubljane do Reke, polom s parobrodom od Roke do Ankone in nato zopet z vlakom od Ankone do Lorcta in nazaj v Ljubljano okrog 19 kron. Nazaj grede bomo obiskali tudi Postojnsko jamo, ki jc pravi naravni čudež. Romarji naj se čimprejc zglasijo, denarja ni treba šc nič pošiljati, ker bomo vsem zgla-šcncem poslali poštne položnico. Romanje v Loreto in na Trsat se bo vršilo 1., 2. in 3. julija. Do 15. junija moramo vedeti število romarjev, zato se čimprejc zglasite na naslov: Kat. slov. izobraževalno društvo v Šmarci pri Kamniku, p. Radomlje.
šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani blagoslovi v nedeljo, dne 11. junija, to jc prvo nedeljo po Binkoštih, svojo novo zastavo, zato prosi odbor bratska društva ljubljansko okolicc, da naj se ozirajo na to prireditev in ne prirejajo kake druge veselice. Obenem vabi odbor vsa bratska društva, da sc
v obilnem številu udeleže tega slavlja, posebno so vabljeni telovadni odseki! Prosimo, da nam v najkrajšem časii prijavile svojo udeležbo na naslov; Josip Pire, Sv. Martina cesta 32. Ker se blagoslovljenje vrši popoldne, no bodo udeleženci imeli velikih stroškov, zato upamo, da se bodo vsa društva odi zvala povabilu. Zbirališče bo v »Ljud-, skem domu«, odkoder gremo v spre« vodu v cerkev sv. Petra. Da bo mani, festaeija katoliške misli lepša, zato naj pribite vsa društva med Šontpeterčane, ki jih bodo prisrčno sprejeli.
Oddaja zelenih trtnih cepičev. Kakor vsako leto, se bodo tudi letos oddajali zeleni trtni cepiči iz drfcavnili trtnic na Kranjskem vinogradnikom' brezplačno in sicer: V državni trtnici na Slapu pri Vipavi v petek, dne 2. junija, v državnih trtnicah v Kostanjevici in v Črnomlju v četrtek, dne 8. junija' in v državni trtnici v Rudolfovem v pe-. tek, dne 9. junija t. 1. vselej ob osmi uri zjutraj. Oddajajo se samo ccpiči priporočljivih žlahtnih vrst. Zglasiti sc je za nje takoj, bodisi pri delovodstvu dotie-ne trtnice, ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem, ustmeno ali pismeno, najpozneje pa na dan oddaje na licu mesta. Prej zglašeni imajo prednost.
Vinogradniški tečaj. Kmetijska šola na Grmu, priredi dne 9. in 10. junija, dvodneven vinogradniški tečaj s sledečim sporedom: V petek 9. junija, od 2. do 4. ure popoldne: Najvažnejša poletna dela v vinogradu. Trtni Škodljivci. — V soboto, dne 10. junija od 8. do 11. ure dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljcnimi trtami, izbir:', gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od' 2. do 5. ure: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cenovcih. Razkazovanje škropilnic in žveplalni-kov. Vaje v zelenem cepljenju. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot in sicer za železnico do Novega mesta in za prehrano 2 K na dan. Kdor sc želi tečaja udeležiti ali pa s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 6. junija pri ravnateljstvu kmetijsko šole na Grmu. O priliki tečaja so bodo razdelili med udeležence zeleni čopiči.
Sestanek absolventov grmske šole. Na željo, izraženo od raznih strani, so priredi na Grmu tekom letošnjega leta sestanek nekdanjih učencev tega zavoda. Vse potrebne priprave za ta sestanek bo vodil poseben odbor, sestoječ iz nekdanjih učencev. Da sc dobe potrebni naslovi in cla sc določi najpriklad-nejši čas za ta sestanek, se vabijo žc sedaj nekdanji absolventi, da prijavijo svoje naslove in svoje želje glede sestanka naravnost na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu.
n čebelarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu v nedeljo in ponedeljek dne 11. in 12. junija t. 1. s sledečim sporedom. V nedeljo 11. junija od 2. do i. popoldne: Življenje in razvoj čebel. Sovražniki in bolezni čebel. Ud
4 do 6. ure: Izdelovanje domačega in SzJerzonovanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s premakljivimi satniki. V p o n e d e 1 j e k 12. junija od 7. do 11. dop.: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Čebel-na paša. Pitanje čebel. Popoludne od 2. do 4. ure: Razni roji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov, vlivanje umetnega satja in pritrjevanje z žico. Uporaba medu in voska. Pouk bo združen g praktičnim razkazovanjem v šolskem čebelnjaku. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot, in sicer za železnico do Novega mesta in za prehrano po 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 6. junija t. 1. pri ravnateljstvu kmetijske šole na .Grmu.

naaaaoDDaanoPDD™
Ježica. Vedno je vladal mir v naši občini. Ob vsakih volitvah smo nastopali složno in nismo trpeli vmešavanja kake nepoklicane osebe. Letos se je žalibog to izpremenilo. V pokoj poslani nadučitelj Žibert in njegov »nadebudni« sin »Rudel« sta bila edina, ki sta se do sedaj kazala liberalnega ali - liberalci se ju sramujejo — pravzaprav socialnodemokraškega prepričanja, ako sploh katero imata. Ta dični bivši nadučitelj je letos že naprej čutil, da ga pri sedanjih volitvah somišljeniki Slovenske Ljudske Stranka ne bodo več volili, ker je sam pač najbolje vedel, da ni kot odbornik za nobeno rabo. Da bi si še ohranil čast občinskega odbornika, je pridobil zase socialne demokrate in nato sta začela s sinom prav skrivaj v poznih večerih po gostilnah prirejati socialno demokraške sestanke — nekake voilvnc shode. Uprizorila sta tudi umetno gonjo zoper gospoda župnika in zoper razne osebe, posebno zoper dosedanje občinsko odbornike in skušala na ta način doseči svoj namen. Vse, kar pripovedujeta na teh volilnih shodih o naših možeh, je gola neresnica. Nad vse smešno je, kar tudi posebno osvetljuje njegov značaj, da (a v pokoj pognani nadučitelj surovo napada tudi učiteljico Malovrh. Da bi se iz osebnega sovraštva znosil nad njo, ji podtika, da je huda klerikalna agitatorica. Kdo se ne smeje tej zlobnosti? Naj ta človek pove, kje in kedaj jo gospodična volitve z eno samo besedo omenila! Ta človek in njegov sin psujeta na teh shodih Posavcc z ne-izobraženci in tepci. Čudimo se le, da morejo poslušalci to mirno prenesti in ju ne vržejo na cesto. No, če bi Posavci zajemali oliko iz Žibertovega korita, potem bi pač morali hiti surovi in neotesani. Toda s ponosom lahko rečemo, da zadnji kmečki fant razume več olike kakor dična Žiberta na svojih shodih. Ka teh sestankih tudi trdita, da sta
zelo pobožna in zvesta pristaša Slovenske Ljudske Stranke, da spoštujeta duhovnike itd. Prosimo, berite »Jutro« z dne 27. maja! Tam ta odkrito povesta, da hočeta na Posavju samo klerikali-zem pobiti in uveljaviti socialno demo-kraška načela. To je torej tista ljubezen do vas. Ker sta ta dva človeka skrivaj toliko delala in ljudi begala, so bili tudi naši možje prisiljeni nekaj storiti. Sklicali so mal zaupen shod h gospodu županu in se posvetovali, kaj storiti. Da bi bil ta sestanek sklical gospod župnik, pa ni resnično, kakor trdita Žiberta. Vse te sklepe je sijajno vspeli shod g. dr. Pogana, dne 25. maja odobril. Zakaj niste prišli tisti, ki pravite, da ste tudi možje katoliškega mišljenja, na shod, da bi bili povedali svoje želje in zahteve? Sploh pa nikakor ne moremo verjeti, da bi bilo res toliko 'Posavcov izgubik pamet in drlo za tema dvema agitatorjema. Posavci! Možaki! Ali pomislite, kdo vas vodi? Človek, ki ni za nobeno rabo, l:i ni še nikjer druzega dosegel kot brce, naj bi vas vodil?! človek, ki vas psuje z zaru-kanci in tepci, bo vaš voditelj? Spametujte se, dokler vam 12. ura ne odbije! Saj sto nekateri veljali za veljavne in vsega spoštovanja vredne osebe. Rešite svojo čast in čast Posavja s tem, da dne 8. junija volite može, ki vam jih priporoča Slovenska Ljudska Stranka. Proč s hujskači Žibertovega kalibra! Kdor je naš nasprotnik, je tudi nasprotnik Slovenske Ljudske Stranke. Volitve bodo vsaj pokazale, kdo je naš in kdo ne. Bomo vsaj na jasnem. Na jasnem pa bodo posebno naši poslanci in vedeli bodo, kaj imajo storiti.
g S šentpoterskega Posavja. Katol. slov. izobraževalno društvo se preseli s 1. junijem od Janeza Zupana v prostore k Martinu Bolta (Lovrek). — V prostorih zeljarne je v nedeljo društvo uprizorilo igro »Ža križ in svobodo«. Igra, opremljena s primernim govorom, je priporočljiva, ker nariše prav dobro boj, ki se vrši po Slovenskem za krščansko in protikrščansko naziranje. V Šmartnem so jo igrali prezgodaj, ker je še niso znali. — Sedaj se pripravlja ženski odsek za prav posebno kratkočasilo predstavo. — Moška in mladc-niška Marijina družba ima duhovne vaje na binkoštno nedeljo, ponedeljek in torek. Te dni je ob 5. zjutraj govor v družbeni sobi v mežnariji. V torek ob 5. pa je govor v cerkvi in nato skupno sv. obhajilo. Vaje vodi č. g. Janez Ka-lan. Potem je pa izlet na Šmarno goro, kjer ste tisti dan zaobljubljeni sv. maši za šentepetersko župnijo. Prav bi bilo, da bi se ljudje zopet teh maš oprijeli, ker hodi sedaj le malo faranov na Šmarno goro. Komur pripušča čas, naj gre. — Blagoslovljenje zastave šent-peterskega prosvetnega društva se bo vršilo 11. junija. Tudi zunanja tri društva (na Posavju, v Mostah in Hrušici) se bodo udeležila slavnosti. Natančni spored še priobčimo.
g Tržiške novice. Volivni shod je imel v društvu na Vnebohod državno-
zborski kandidat g. Jožef Pogačnik, poštar na Podnartu. Na shodu sla bila navzoča župana iz Loma in Kovorja, več kmetov od Sv. Katarine, nekaj Šentancev, Križanov in domačih delavcev. Povedal nam je o delovanju državnega zbora in o liinavščini, ki jo uganjajo socialni demokratje, ki obljubljajo vsakovrstno reči volivcem, kadar pa treba glasovati za denar, s katerim bi se pokrili izdatki, ki jih ponujajo, pa glasujejo proti. Kar resno misli, bo volilo našega kandidata, ki bo zastopal koristi vseli slojev in bo deloval na katoliški podlagi. — Ljudski shod minulo nedeljo na župnijskem dvorišču je sijajno uspel. Nekaj stotin ljudij je bilo navzočih. Govorili so gg. tovarnar Podlesnik iz Kranja, načelnik Zveze Orlov Jeločnik in urednik Krhne iz Ljubljane. Ta prvi javni ljudski shod je pokazal, kako potrebno je sklicevati take shode, na katerih se podaja ob^ činstvu prava ljudska izobrazba. — Društvo sv. Jožefa priredi binkoštni ponedeljek izlet k Sv. Joštu nad Kranjem. Odhod s prvim vlakom. Gori bo sveta maša in govor. — Marijina dekliška družba roma binkoštni torek na Brezje. Tam bodo zbrane vse družbo kranjske dekanije. Odhod iz Tržiča bo ob na 5. uro zjutraj.
g Selca. Kakor stekli cucek, tako grize hripavi »Gorenjec« na vse strani. Kogar dobi, pa ga oblaja kakor kako napol crknjeno ščene. Našega nad vse delavnega moža Franca Šmida, p. d. Brceta iz Selc tudi napada. In zakaj % Ker se je menda upal odkrito1 povedati Strojevcu, da mu ne privošči blamaže, ki ga čaka kot liberalnega kandidata 13. junija. Kako izvrstne nauke in zmerjanja podaja dopisnik-kandidat Brcelu, češ, naj se drži svoje velike kmetije, naj se ne vtikava v take zadeve, ker nima čisto nobene zasluge za občno ljudsko korist itd. — No, Stro-jevc je v tem oziru glede občne koristi proti Brcctu popolna ničla, da ne rečemo kaj drugega. To ve vsa selška do-: lina. Strojevc vidi le sebe in svoje koristi, kakor sploh vsak liberalec. Šelo zadnjih li dni sem so mu žejezniški in loški liberalci utrobili v' 'glavo,; da jo Strojevc za občni blagor najbolj žaslu-i žen mož, da je edino on sposoben za poslanca, da vse dere za njim, da mu vse zaupa itd. No, Strojevceva ženka (gospa) je drugih misli in pravi: Fran-celj, ne hodi na led, ne daj se v zobe itd. A Francelj verjame le papirju, plakatom, »Gorenjcu«. 13. junija ga bo pa glava bolela, ker bode z ogromno večino izvoljen naš od liberalcev toliko so-vraženi in obrekovani Franc Dem-, š a r, posestnik na Češnjici.
g Selca. 13. junija bomo »bili rihtar-ja«. Strojevc ima že sedaj zavezane oči, da bo' takrat bolj gotovo držal. Liberalci so izbrali močnega moža, kakor nalašč za rilitarja. Naše glasovnice ga bodo pa namazale, da IhhIo pomnil.
g Selca. Liberalca precej poznaš po lažnjivem 'jeziku, ki mu ob volitvah zraste, tako da otepa z njim kakor
82
krava z repom. Javorniški Pustotar — »Gorenjčcva« trobenta — agitira za Strojevca tako-le: »Pri davkariji v Loki so mi povedali, da plačujemo selški Društveni dom pri občinskih do-klftdah. Ali bomo takega poslanca volili kot je poslanec Demšar!« Pustotar seveda naleti pri takih lažeh na take gorke, posebno še pri ženskah, da odnese še daljši nos kakor jezik. (Priče imamo na razpolago.)
g Koroška Bela. Slov. kat. izobraževalno društvo uprizori binkoštni ponedeljek popoldne ob 4. uri na Koroški Beli na vrtu Oreliovnekove gostilne narodni igrokaz »Stari in mladi«. Prijatelji poštene zabave ste vabljeni. Blagajna se odpre takoj po popoldanski službi božji. V nedeljo, 21. maja smo imeli kar dva volivna shoda. Dopoldne se je pokazal svojim zvestim dr. Dcr-mota, ki bo imel čas dremati tudi po volitvah. Popoldne pa je poročal na Koroški Beli pri Oreliovniku kandidat S. L. S. g. Josip Pogačnik. Udeležili so se shoda tudi naši socialni demokrati in liberalci, ki pa so postali samo bogatejši še za eno blamažo. Ko se je dala na glasovanje kandidatura g. Pogačnika, je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Le sedem socialnih demokratov je glasovalo piv ; v zabavo drugim. Poleg državnozboi akih volitev, pri katerih bo vsak zaveden mož dal svoj glas /.a g. Pogačnika, pa nas čakajo tudi še občinske volitve, pri katerih bo treba z metlo malo počediti v občinskem odboru. Volivni imenik je že razpoložen. V prvč/h •V6iiVttb'itirazredu je vpisanih 84 volivcev, v drugem razredu 191 in v tretjem razredu 59,'). Vsakdo, ki se zanima za občinske volitve in mu je na srcu korist občino, naj se prepriča, ali ic vpisan v imeniku, ali nc, da mu bo pri volitvah polom mogoče oddati svoj glas za može, ki hočejo skrbeti za korist občine in občanov. — Še nekaj imam povedati. Pri nas imamo že sedaj šolske počitnice. In zakaj? Pokazalo se jc par lahkih slučajev škrlatice — smrtnega slučaja ni bilo nobenega in šola se jc zaprla. Sedaj.se ni pokazal noben nov slučaj škrlatice, prejšnji slučaji so izginili — a šola je še vedno zaprta. Hoden pouk se prične, kakor se je reklo, binkoštno sredo. Nič bi ne škodovalo, če bi sc šola že prej pričela, bi vsaj starši otrok ne bili nejevoljni, ko morajo imeti sedaj vedno otroke doma.
g V olivni shod v Domžalah smo imeli zadnjo nedeljo v našem lepem društvenem domu. V obširnem govoru nam je naš kandidat dr. Krek opisal pomen in namen S. L. S. Soglasno se je njemu in stranki izrekla zaupnica.
g Moravče. Prctečeno nedeljo sc jc zbralo nad 150 mož pri občnem zboru Kmečke zveze, na katerem je poročal g. kaplan o delovanju politične organi-v";'1';; J- veseljem so možje pozdravilSr!!™11. KmeCke zvczc- ki je . S \z cestnega odbora in
podano na deželni od£j za izboljšanj
cest, napravo vodovodov in uravnavo hlevov, so se še enkrat priporočile našemu poslancu dr. Kreku, ki jc obljubil, da jih z vso svojo močjo podpira. — \ olivni shod se je vršil po občnem zboru. Poročal je deželni poslanec dr. Janez Krek o uspehih, ki jih je dosegla naša stranka v deželnem in državnem zboru. S svojo znano spretnostjo in finim humorjem je ožigosal liberalce in njihovo delo, ki je zmeraj nasprotno kiiictu. Pred volitvami pravijo liberalci, da naši poslanci delajo samo za kmeta in se liudujejo nanje, ob volitvah pa vpijejo, da niso ničesar naredili. Zato se je vsak » pametjo skregal, kdor danes voli liberalca. Z velikim navdušenjem je ljudstvo dalo zaupnico stranki in svojemu poslancu. — Občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Moravčah sc je vršil 28. maja po prvi sv. maši. G. kaplan je poročal o velikem napredku hranilnice, katera edina uživa zaupanje ljudstva. Prometa jc imela v pretočenem letu 411.109 K 80 v, in sicer 252.200 K 40 v posojil in 309.348 kron 61 v hranilnih vlog. Rezervni zaklad znaša 3907 K 14 v. Zidala si je krasno dvorano »Ljudski dom«, ki je ponos moravške doline. Zidali smo, a ne brez premisleka, kot liberalci svoj »Zadružni doni«, ki jih zdaj tako tepe. Vsi napadi na našo posojilnico nas ne brigajo, ker se nihče nc zmeni zanje. Zaupanje ljudstva jc na naši strani, drugo nas pa ne briga.
g V Nevljah pri Kamniku ustanovilo sc je v nedeljo, dne 21. maja Katol. slovensko izobraževalno društvo. Ustanovni shod društva vršil se je v šolski sobi. Šolska soba, dasi zelo prostorna, bila je malone polna mož, žena, fantov in deklet. Mnogo jih je bilo pa še zunaj, ker niso mogli v sobo. Gospod L. Smolnikar je v poljudnih besedah razložil ljudem pomen in korist društva. Sklicatelj shoda je prebral in nekoliko razložil društvena pravila in nato je bilo vpisovanje udov. 'Pristopilo jih je takoj prvi dan društvu nad 80. Lep začetek. Zadovoljni smo. Dasi se jc od nasprotnikov silno delalo zoner ustanovitev društva, vendar je njih trud ostal brez-vspešen. Ko se je nehalo z vpisovanjem udov, bil je takoj ustanovni in občni zbor in nato volitev društvenega odbora. Ustanovitev društva dvignila je v župniji precej prahu. Toda kmalu bo ioljše. Ko bodo ljudje spoznali, da je namen društva delati za blagor ncvclj-kih župljanov in da občinska »kasa« liri tem ne bo nič trpela, česar sc nekateri tako silno boje, tedaj bodo brez dvoma mnogi taki, ki se sedaj z društvom še lic morejo sprijazniti, poslali udje društva. Društvo naj se pa s pomočjo božjo krepko razvija in naj rodi mnogo najboljših sadov za neveljsko župnijo! Najsrčnejša hvala gospodu L. Smolnikarju za govor na ustanovnem shodu in mekinjskeinu društvenemu moškemu zboru za lepo petje ob tej priliki! — še nekaj glede državnozborskih volitev. Pri nas so nekateri in med njimi tudi nekateri možje, tako trdno
prepričani, da je gosp. dr. Krek, naš državnozborski kandidat, kriv, da jo moka tako draga, da jim tega prepričanja ni mogoče vzeti. Možje, bodito zares možje in nikar nc verjemite takih neumnosti! Volimo dno 13. junija vsi enoglasno gosp. dr. Kreka za našega državnozborskega poslanca! On je bil mož na svojem mestu doslej in l>o g o-, tovo tudi v prihodnje.
g Iz Krtine. Na Krtini se bo na binkoštni ponedeljek praznovalo slovesno ustoličenje novih zvonov, ki so nam in okolici začeli peti pred kratkim. Slo, vesno opravilo bo imel naš deželni poslanec, kamniški g. dekan Ivan Lav-renčič. Čc bo vreme ugodno, bi bila ta slovesnost prilika krasnemu izletu za domačine in tujce-na Krtino. Zanimivosti jim nudi Krtina dovolj. Poleg par farnih, v gotskem slogu zidanih cerkva je krtinska najlepša gotska podružnica na Kranjskem. Tu bodo videli dobro ohranjen tnljor, za katerega ozid-jem so se domačini branili pred turškimi napadi, videli od Turkov nasekana taborska vrata, ogledali si lope nove zvonove. Torej na binkoštni ponedeljek le na Krtino, peš ali na kolesu. Vse povabimo k tej slavnosti, da si ogledajo zanimivosti naše cerkve!
g Iz Motnika. Volilni shod dne 21. maja se je krasno obnesel. Par sto mož je z velikim zanimanjem in dobrim umevanjem poslušalo poldrugourni govor našega ljubljenega kandidata dr. Kreka. Ni treba omenjati, da je bila kandidatura dr. Kreka in dr. Korošca z navdušenjem in hvaležnostjo sprejeta. A spomina vredne so štiri resolucije, ki so se na predloge umno mislečih mož na toni shodu sklenile: 1. Kandidatoma, kakor vsej bivši ljudski državnozborski delegaciji z dr. šusteršičem na čelu se izreka neomejeno zaupanje in odobravanje glede dosedanjega postopanja. 2. Pričujoči volilci ostro obsojajo ravnanje vladnih organov, ki so motriiški občini odvrnili vsako državno podporo ob suši v letu 1908. in proti črvu lansko leto s tem, da so napačno poročali, kakor bi ne bilo v tej občini nobene škode. 3. Odločno se protestira proti odredbi deželne vlade, ki dovoljuje živinske sejme v tem okraju le pod pogojem, da občina na lastno stroške po živinozdravniku preskrbi ogled sejmarske živine. 4. Z ozirom na prestalo živinsko kugo se naproša deželni odbor, da kmalu otvori živino-zdravniško šolo, kamor bi se pošiljali mladeniči iz vsake občine pridobivat si strokovnega znanja.
g Iz Preske. Dosedaj se je oglasilo nekaj čez 100 romarjev za Trsat in Postojno. Torej jih še manjka najmanj 300. Če se jih oglasi še 300, potem bo romanje zagotovljeno, drugače nc. Povprašujejo vedno pismeno. Na razna pisraa nc moremo vsem odgovarjati. Naj bo tem potom povedano. Vožnja semtertje, všteta tudi vstopnina v Postojnsko jamo, je 7 K 80 vin. Vlak bi šel od Medvod v Ljubljano okoli 4. ure v soboto 17. junija. Potem bi se ustavil
v Ljubljani. Oglasili naj bi se romarji vsaj do Binkošti. Prihodnja številka »Domoljuba« prinese naznanilo, ali bo 'dosti romarjev ali ne. V nedeljo zvečer bi prišli nazaj v Medvode. — Preska, dne 29. maja 1911. Brence.
g Moravče. Prejeli smo naslednji popravek: »Ni res, da ne izkazuje liberalna posojilnica pravega stanja v računskem zaključku, res pa je, da jo bilanca pravilna, oblastveno potrjena. Ni res, da je »Zadružni dom« stal veliko več kot stotisoč kron, res pa je, da »Zadružni dom« stane 80 tisoč kron. — Moravče, 22. maja 1911. — Posojilnica in hranilnica v Moravčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.« — Sedaj ima besedo naš dopisnik!
gaaaaniciaDapuuaaan
Dolenjske novice
Gaaaaanooanaanaan
VOLIVCEM LITIJSKE OBČINE!
Blizu jo volitev v občinski odbor. Volivci, od vas je odvisno, kakšen bo občinski odbor. Kajti z novim občinskim volivnim redom vam je dana prilika, da volitve obrnete v svojo korist. Tega se liberalci dobro zavedajo. Prepričani so, da jim je odbila zadnja ura, »ko vas ne zbegajo, preslepe in razcepijo v več krajevnih strančič. In ti liberalci, ki so vas prej prezirali skozi desetletja, vas zaničevali, takorekoč od sej odganjali vaše maloštevilne zastopnike, sedaj pred volitvijo obiskujejo in se vam hlinijo misleč, da ste pozabili na pretekla zaničevanja. In ker pri svojem beračenju za glasove nimajo kaj pokazati o svojem delovanju v občinskem zastopu v vašo korist, ubrali so strune liberalcem lastnega obrekovanja. Liberalna stranka se povsod in tudi pri nas poslužuje laži in slepila. Toda volivci, ne dajte se vjeti v hinavske liberalne zanjke. Volkovi so v ovčjih oblačilih, ki okrog vas mešetarijo. Da se o tem prepričate, pokličemo vam v spomin to-le:
1.	L i b e r a 1 c i so bili i n s o š e s ni r t n i sovražniki kmeta. V svojih časopisih in govorih so trdili, da je kmet le na pol človek, mu očitali nemirnost in vedno še trdijo, da so oni zastopniki samo mestnih koristi in so tudi očitno pokazali, da jim za kmečko ■judstvo ni mar. Liberalci so bili, ki so Kalitevali, da se odpre meja tuji živini in mesu ter se tako spodrinc domača živinoreja. Našim poslancem pa vedno očitajo, da preveč za kmeta skrbe. In Smejte, ti ljudje se vam sedaj predstavljajo kot vaši iskreni prijatelji!
2.	Tudi pri nas so liberalci isto pokazali.
Zanemarjali so ves čas svoje vlade ljudske koristi. Ozrite se samo »a občinske ceste iz Litije v Št. Jurij, lx Brega proti Šmartnem, na cesto na Gradiše itd. Spomnite se na njihovo brezbrižnost glede uravnave Potoka in Save, ki jo za Breg in flosarje tolikega Pomena. Kako malo so se zmenili na
vaše pritožbe glede topilnice, ki jo zastrupila vso bližnjo litijsko okolico. Kaj pa šola? Namesto da bi se priredilo komaj 40 let staro sedanje šolsko poslopje tako, da bi zadostovalo litijskim potrebam, hiteli so s stavbo nove dragocene šole, ki bo težko breme za vas in vaše naslednike. Samo pri šoli bi vam lahko prihranili 60 tisoč kron. Ne prezrite pa vnebovpijoče krivice liberalcev glede všolanja otrok iz Brega, Zagorice, Gradiša in Gradiških lazov v litijsko šolo na ljubo maloštevilnim bogatejšim in gosposkim rodbinam, ker bi sicer ne imeli zadosti otrok za šlirirazrcdnico. Ozirali se niso na Vaše ugovore, niti na nevarnejšo in daljšo pot, katero bodo morali vaši otroci dan za dnem prehoditi. Da bi pa poleg tega bilo breme liberalne vlade nad vami še bolj občutno, se niso ozirali pri oddaji šolske stavbe na domače obrtnike in so s tem preprečili, da bi ostal vaš denar v vašem kraju. Vprašamo vas, ali so to vaši prijatelji ali so tako skrbi in gospodari za ljudsko korist?
3.	»M i s m o za kmet a!« Tako govore in se vam dobrikajo. Toda, kaj so pa storili liberalci za povzdigo živinoreje in za kmetijski pouk ljudstva? Resnično, ko bi ne bilo »Kmečke zveze«, bi skoro ne imeli plemene. živine, ne imeli bi kmetijskega tečaja, živinskega premovanja, ne bi se toliko storilo za umetno gnojenje, zboljšanje hlevov itd. Kmetijska podružnica pa, ki je v liberalnih rokah, spi in počiva. Ali so torej ti zaspanci sposobni in dobri za vaše občinske odbornike?
4.	Liberalci tudi za splošno izobrazbo niso skrbeli. V svoja liberalna društva zbirajo prezirljivo gospodo, češ, kmet naj ostane neveden. Sicer delajo v tem slučaju prav, ker njihova društva itak niso na pravi poti in ne nudijo primerne in »čedne« izobrazbe. Toda to jim je šteti v zlo, da poleg tega nastopajo nasilno in surovo proti našim društvom' 111 družbam, ki hočejo dati ljudstvu prave in potrebne izobrazbe. Vaše poštene fante in dekleta pa zmerjajo, ometavajo s peskom in zasramujejo. I11 ti ljudje si upajo sedaj še pr sjačiti za vaše glasove!
J. Volivci! Liberalci sploh so ne samo nasprotni kmetskim koristim, temveč tudi veri in cerkvi. Da je temu tako, kažejo njihovi časniki in njihovo življenje. I11 še hujši kakor liberalci drugih narodov so naši slovenski liberalci katerim zvesto slede tudi naši litijski. Njihova edina vsakdanja dušna hrana je »Jutro«, »Slovenski Narod« in »Slovenski Dom«, katerih poliujšljiva in ostudna pisava vzbuja grozo pri vsakem poštenem človeku. Iz teh listov so se naučili tudi naši liberalci umazane gonje proti knezoškofu in duhovščini. Kdo bi se ne zgražal nad nedostoj-nostjo, s katero so sprejeli našega pre-blagega knezoškofa ob njegovem prihodu v Litijo, kakor tudi nad podlimi dopisi, v katerih so jih napadali? Svoje protiversko in proticerkveno mišljenje pa kažejo po večini z doslednim
zanemarjenjem krščanskih dolžnosti. Vprašamo ali bodo ljudje, ki nočejo poznati dolžnosti nasproti Bogu in cerkvi spolnovali svojo dolžnosti kot odborniki nasproti vam? Ali ni poleg tega sveta dolžnost vseh res krščanskih mož voliti v zastopo samo take može, kateri spoštujejo njihovo versko in cerkveno prepričanje ter tako tudi žive?
6. Končno ne prezrimo še tega: Občinski odbor bo mogel vspešno delovati v vašo korist lo tedaj, če ga lic podpiral tudi deželni odbor. V sedanjih razmerah pa je Slovenska Ljudska Stranka, ki ima večino in moč, sklenila, da ne bo vpoštevala nobenih prošenj liberalcev, dokler ne opuste svoje surovosti in umazanosti po svojih listih ir. govorih. Ali naj torej volimo sedaj še liberalce v odbor, ki so velika ničla \ deželi in po celem svetu? Vsak naš! najmanjši kmet ima pri višjih zastopih več moči in vpliva kot najbogatejši li-j beralec!
Taki so torej liberalci! Nasprotniki? kmeta, ki zanemarjajo ljudske koristi in gospodarski napredek, zadovoljni, da se le njim dobro godi. Napredek vidijo in kažejo samo v protiverski gonji in življenju, obrekovanju in lažeh. — Tlačanili so vas skozi desetletja in vam obračali hrbet, dokler so inieli odločilno moč, sedaj pri volitvi pa imate vi moč, zalo jim obrnite hrbet ter volite zasopnike, ki jih je pripravljal-volite zastopnike, ki jih jo pripravljal-voru z volivci in »Kmečko zvezo«. To so možje, domačini, iz preprosj^h^meč-kili hiš brez fraka iii.cilindra, ki čutijo, mislijo in teže z vami. Iz vas so, za vas bodo!
Volivci, pojdimo neustrašeno v boj proti propalemu liberalizmu v svojo lastno korist in držimo se sledečih de-, setih volivnih zapovedi:
1.	Volimo vse na posebnem listku priporočene odbornike. Kdor črta le enega, pomaga liberalcem k zmagi.
2.	Davkoplačevalci volijo v dveh razredih drugi samo v tretjem. Kdor bi ne dobil izkaznic in glasovnic, naj so takoj zglasi pri »Kmečki zvezi« v, Šmartnem.	'	'
3.	Pazite, da napišete odbornike in namestnike natančno na pravi listek. Kdor ne piše jasno, naj da našim zanesljivim ljudem spisati.
4.	Na željo volivca so spišejo odborniki tudi pri »Kmečki zvozi«, na dan volitve pa v Litiji v društveni sobi in Kamničarjcvi gostilni.
5.	Pridite na dan volitve o pravem času na volišče.	.
6.	Ogibajte se sladkih 111 nasilnih liberalnih agitatorjev. Ne kažite in ne dajte iz rok nikomur izkaznic 111 glasovnic, da vam jih ne pokvarijo ali vzamejo.
7.	Agitirajte od volivca do volivca takoj, da liberalci ne preslepe vaših sosedov.
8.	Pooblastil ne izročajte nezanesljivim ljudem, da jih ne bodo za liberalce porabili.
9. Naj ne bo nobenega izdajalca kmečke in krščanske misli.
Vse nepravilnosti in nasilstva od strani liberalcev naznanite »Kmečki Kvezi«.
Z Bogom za ljudstvo!
V olivni odbor.
d št. Rupert. V nedeljo, 28. maja, prišel je tudi k nam sitni Dolfe Ribni-kar ponujat svojo kandidaturo. Voliv ni shod se je vršil na Fredlihovem dvorišču. Otvoril ga je znani ubegli načelnik Orlov, Prahov Andrejec, s slede-iimi besedami: Tukaj je gospod državni poslanec Rudolf Ribnikar iz Ljubljane. Temu je sledil smeli navzočih, ker vemo, da je Dolfe sedaj še samo placrešpelitar in da državni poslanec nikdar ne bode. Ribnikarjev govor je bil večkrat prekinjen od viharnega ugovarjanja naših somišljenikov, ki so imeli večino. Ko je opoldne zazvonilo, silili so ga, naj moli, toda Dolfe je le debelo gledal, ker je moliti najbrže že pozabil. Pa vsaj še križa ne zna narediti. Za Ribnikarjem se je oglasil Smrek ar Žane iz Mokronoga. Vezal je otrobe, da je bilo joj! — Ljudstvo iz-pregledava in skrbeli bomo, da bode za liberalce 13. junija res toča, kakor jo kaže liberalna pratika. Naš poslanec bode Janez II1 a d n i k, župnik na Trebelnem, Dolfe naj pa še zanaprej ljubljanske branjevkc nadzira.
d Iz Krškega. Minulo leto nismo imeli nič vina. Letošnji nasad na trtah je bil zelo obilen in imeli smo upanje na veselo-iu bogato trgatev. V četrtek, -18. mafd""riitm pa Je neusmiljena toča pokončala z malo izjemo večino vinogradov in to v naši in sosedni leskovški fari. Prišel je naš deželni poslanec župnik Illadnik. da si ogleda to nesrečo. Ž njim je bil tudi novi voditelj našega ikrajnega glavarstva, zastopal je ob-"ino odbornik, pridružila sta sc tudi župnika iz Leskovca in Krškega. Gospodje so se prepričali o grozni nesreči, katera nas je zadela. Od krške farc je ostala samo Trška gora nepoškodovana, še huje je trpela obširna leskovška fara, kjer je poleg uničenih vinogradov i udi	da večinoma strn
kos^SiJt^trobno koruzo sejejo. Hvaležni smo zlasti deželnemu poslancu župniku Illadniku, da sc je potrudil k nam, se prepričal o naši nesreči, žalosti in revščini, in ga prosimo, da zastavi ves svoj vpliv za izdatno in hitro pomoč. Hvaležni mu bomo in v znak hvaležnosti ga tudi volili za državnega poslanca. — Kaj bomo z Ribnikarjem! Po njegovem mnenju so kmetje krivi sedanje draginje, on naši državi ne bi dovolil niti enega kanona, več z drugimi besedami: Avstrija naj se ne ob-urožuje, sovražnik, zlasti Lah, pa bodi pripravljen, oni Lah, ki komaj čaka, da nam ugrabi Jadransko morje, Trst, in kaj bi bila potem nec	Cudo' 9a3 Ribnikar uče-
je globoko brezno«. Triller pa: »Proč od Dunaja!« Mi bomo pa 13. junija rekli: Ribnikar proč, naš državni poslanec je Janez Illadnik, župnik na Trebelnem, ki je že sedaj naš deželni poslanec.
d Iz Tržišča. Na binkoštni ponedeljek praznuje naše Katol. slovensko izobraževalno društvo obletnico ustanovitve. V ta namen priredi igro »Sv. Germana« in burko »Krčmar pri zvitem rogu« s petjem. Vstopnina 40 vin., dru-štveniki polovico. Vsi prijatelji dobro došli. — Odbor.
d "Radeče pri Zidanem mostu. Kmečka knjižnica v Radečah priredi na Binkoštno nedeljo ob pol štirih po-]>oldnc v »Narodnem domu« vclczabav-ni burki »Trije tički« in »Ne kliči vraga!« Prijatelji neprisiljene zabave in smeha dobro došli! — Kmečka zveza za sodni okraj Radeče bo imela na Binkoštni ponedeljek po prvi sv. maši ob 7. zjutraj v prostorih »Narodnega doma« v Radečah volivni shod. Govoril bo kandidat komerc. svetnik gosp. Franc Povše. Na shodu se bo razpravljalo o nekaterih važnih gospodarskih vprašanjih, ki se posebno tičejo radeškega sodnega okraja; zato naj se tega shoda naši somišljeniki in vsi, ki so za pametno in trezno delo v pozdigo našega okraja, kar najmnogoštevilneje udeleže. Možje, pokažimo z obilno udeležbo, kako spoštujemo našega zaslužnega zastopnika!
d Iz velikolaškega okraja. V sedanji volivni borbi je vstal pri nas nov prerok in se je dal oklicati za »neodvisnega kandidata«. Z mešetarsko zgovornostjo sc ponuja in priporoča na amerikanski način zdravila za razne gospodarske bolezni. On edini je tisti, ki pozna vse bolečine kmetove, on edini je sposoben odpraviti vsa bremena, ki terejo kmeta. Kaj stranke, kaj poslanci! To vse skupaj ni nič! Ti nič ne morejo! Ne dosežejo ničesar. On sam bo vse storil in izvršil. Lastna hvala, pa veste, kako malo je vredna. Znan pregovor pravi: Kdor veliko govori, on veliko ve ali pa veliko laže. Ta »neodvisni kandidat« Pucclj silno veliko govori, laži njegove so pa veliko večje kakor pa njegova vednost. Laže v oklicu, laže na shodih! Glejte! 1. Laže, ko govori in piše, da »neodvisen« kandidat. Resnica je, da kandidira v dogovoru z liberalno stranko, katere očiten kandidat Višnikar naj bi odjedal glasove S. L. S. po ribniškem okraju, Pucclj pa po velikolaškem. — 2. Laž je, da so ga postavili za kandidata kmetje. Nikjer niso zborovali kmetje, da bi ga oklicali za kandidata. Sam se je pustil oklicat. Po Velikih Laščah sta dva falirana študenta, Lenčkov Johan in Matijctov Lojz pobirala podpise zanj in kdor se ni hotel sam podpisati, sta ga pa podpisala sama. Po Dobrepoljah je pa to delal Faton, ki je vse kaj drugega kakor kmet, ki še samega sebe preživljati ne more in živi samo od Šti-liove milosti. To so tisti »kmetje«, ki so Puclja za kandidata naredili! In na shodu v Laščah, kjer je Pucclj nastopil,
so poleg naših kmetov okrog Puclja sedeli in stali tisti kmetje, ki sedijo po kanclijah, šoli in trgovinah in ki kmeta samo takrat poznajo, kadar ga osku-bijo. — 3. Laž je, da so naši poslanci krivi, da nimamo še dveletne vojaško službe. Laž je, da so naši poslanci krivi, da imamo topove in ladje. — 4. Laž je, tla so naši poslanci vpeljali »ogledno liste« itd., je še cela vrsta laži, s katerimi farba Pucelj nevedne ljudi. Ali ni to hinavščina, ko se dela tako vnetega kmečkega prijatelja, hinavščina, ko razkazuje svojo veliko pobožnost ia udanost Cerkvi, ko govori o konkurcn-cah pri posojilništvu itd. Liberalec jo bil Pucelj od nekdaj, gibal se je vedno v liberalnih krogih, pri vseh volitvah jo volil liberalno, torej za stranko, ki ni prav nič prijazna Cerkvi. In njegova ljubezen za kmeta! Ljubezen ne zadostuje samo, treba je delati. Puclju ni, hče nc odreka zaslug za kmetski stan. Naj jih ima! Res je, dostikrat je prišel v dotiko s kmetskim stanom, zlasti takrat, ko je stikal po sejmih in hlevih' za kravicami, ki jih je potreboval za svojo mesnico. A ko je naša stranka in v okraju zlasti njen kandidat Jaklič budil kmeta in mu kazal pota, po katerih se reši iz krempljev oderuhov, kako si izboljša gospodarstvo, se je pa »neodvisni kmet« Pucclj gibal v družbah' veselih gospodičen in zabavnih gospodov po izletih in gostilnah ter tulil s tolpo vred, ko je hrumela čez naše zadruge in posojilnice. In ko so bile posojilnice brez njegovega sodelovanja ustanovljene, je prišel v posojilnice, da bi imel kaj koristi od njih. Ker sc mu pa špekulacija ni obnesla, je sedaj hud na vse pc<"\>ilnice, in ž njim soglašajo vsi tisti, katere opominjajo posojilnico za obresti, dolgove itd. in pa kateri po posojilnicah ničesar ne dobe. To jc tisla družba »neodvisnih kmetov«, ki bodo ozdravili vse kmetske rane. — Za njegovo vernost je posebno značilno, ko v oklicu in na shodih pripoveduje, kako je pobožen, kako spoštuje duhovščina Ali se čuti kaj krivega? No, pa saj »neodvisnega« Puclja in njegovo pobožnost itak poznajo velikolaški farani in s svojim nastopom pa skrbi, da izve o njem tudi širni svet. Kmetskih glasov »neodvisni kandidat« Pucelj dobil no l>o, pač pa glasove liberalnih uradnikov, ki so hudi, ker jim naši poslanci nočejo več biti uslužni, liberalnih gostilničarjev in trgovcev, dalje tistih špekulantov, katerim posojilnice nekoliko ostrejše stopajo na prste in pa — barab, katerih se povsod nekaj dobi. In vse te glasove je dobil vselej liberalni kandidat. Na dan volitve bo velikolaški okraj pokazal, da stoji ogromna večina prebivalstva v taboru S. L. S. Le veselo v boj!
d Shodi v volilnem okraju Rib« niča —Velike Lašče — Žužemberk itd. Doslej so bili shodi v Velikih Laščah, Dobrepoljah, H1 n j a h, Žužemberku, Strugah, na Robu, v Ponikvah, na G o r i in v Loškem potok u. Ka.ndidat S. L. S- i®
na vseh shodih poročal o deželnem in državnem zboru. Na nekaterih shodih so bili tudi drugi poslanci iz deželnega zbora gg. Vehovec, dr. Pegan in Bartol. Oglašali so se tudi drugi govorniki. Po vseli teh krajih bo imel kandidat S. L. S. veliko večino. Pred štirimi leti je jniel naš kandidat skoraj 5000 glasov, nasprotni pa 700. Tako razmerje bo tudi sedaj, naj se mesar Pucelj še tako vsiljuje in naj uradniki še tako priporočajo svojega penzioniranega tovariša LVišnikarja.
d iz metliške okolice. Dne 18. maja Sc je pri nas toča usipala med dežjem, debela kot orehi. Vasi Drašiči, Vido-giči in Radovica so grozno prizadete. Vinogradi so uničeni. Strm kosijo. Prizadeli prosijo pomoči. — Grozna nesreča se je zgodila ravno ta dan ponoči v Metliki pri Malešiču. Domača dekla je šla plin ugašcvat oh dveli popolnoči in si je z lučjo svetila. Ko jo zraven aparata prišla', jo je z groznim pokom pet metrov na stran vrglo. Obleka je na njej vsa zgorela. Reva vsa ožgana je tri dni velike bolečine trpela in v ponedeljek ob 2. uri popoldne umrla v velikih bolečinah. Bog ji daj večno luč, a staršem naše sožalje! — Ceste se pridno gradijo v Drašičih inVidošičih; v Metliki bo kmalu gotova. Da bi le še železnico kmalu začeli graditi, potem se bodo izpolnile naše želje. To se vidi, da se naši poslanci zanimajo za težnje kmečkega stanu. Koliko prošenj je bilo prej za te stvari, a so bila gluha ušesa. Zdaj pa, ko je gospodarstvo v rokah S. h. S., pa se vidi napredek dežele.
d Leskovec pri Krškem. Dne 13. junija bomo volili za poslanca gosp. Janeza Illadnika, župnika v Tre-belnem. In po pravici: On je že v polni meri pokazal, da ima srce za nas. Veliko škodo nam je nedavno napravila toča, ki ima v leskovški fari svoje mlade in jih pride vsako leto najmanj enkrat obiskat. In kaj je storil naš kandidat? Prišel je sam sc prepričat o škodi, da pomaga, kolikor mogoče. In uspeli? Deželni od bor bo dal
za letos zastonj g a 1 i c o in ž v e p | o za po toči poškodovane vinograde, da se reši vsaj to, kar se sploh «la rešiti. In to je,zasluga v prvi vrsti našega kandidata. Z veseljem mu zaupamo svoje glasove.
d Volilni shod pri Sv. Heleni je imel dr. Krek 28. maja. Zbrani volilci so njegovim izvajanjem pritrjevali in njegovo kandidaturo soglasno sprejeli. Sprejele so se tudi sledeče resolucije: 1- Deželni odbor se naproša, da ukrene vse potrebno, da preideta mostova v Dolu Beri če vo in v Št. Jakobu čim nnjprojo v deželno oskrbo. 2. Deželni odbor se naproša, da sc priklopi občina Dolsko k okrajnemu glavarstvu Ljubljana okolica in okr. sodniji Ljubljana. •>- Dela naj se na to, da se dovolijo četrti seninji v Senožetih in kar najpreje "stanovi tamkaj enorazrednica. . d Struge. Zadnjo nedeljo smo inioij dobro obiskan volilni shod, ki ga 1° bil sklical naš dični gosp. poslanec
Jaklič. Shod se je vršil v šoli po sveti maši in je trajal skoro celo uro; udeležili so se ga malodane vsi možje in fantje iz naše župnijo, pa tudi sosedne občine so bile zastopane. Govor g. poslanca je bil vsem navzočim iz srca vzet. Penzionirani sodnik Višnikar, tisti Višnikar, ki je zadnjič tako rohnel v deželnem zboru, da je kmet kriv draginje; no, ta si je lahko svest, da sijajno propade. Upamo, da se pač ne bode nikjer našel kmet, ki bi ga volil. Drugi kandidat pa je mesar Pucelj iz Velikih Lašč. Ta se pa izdaja za neodvisnega kmeta, medtem ko je pristen liberalec; tudi ta se bode sijajno blamiral. — Prepričani smo, da pri nas ne bo nikogar, ki bi oddal svoj glas kakemu nasprotniku in s tem sramotil naše dobro ime, ker bili smo in bomo tudi v prihodnje vedno zvesti pristaši Slovensko Ljudske Stranke. - Gosp. poslanec se je obljubil zavzeti, da dobimo prepotrebni poštni urad, kar bi že davno moralo biti. Ali ni naravnost škandal, da ima deset vasi en sam poštni nabiralnik, ko morajo sosedno občine skoro v vsaki vasi svoj nabiralnik. Občinski odbor sc mora zavzeti za to, g. poslanec nam bode šel rad na roko. 13. junija pa pokažimo vsi kot en mož, da smo in ostanemo zvesti pristaši Slov. Ljudske Stranke!
Metlika, 29. maja. Včerajšnji, shod pri Treh farah je bil sijajna manifestacija Belekrajine za S. L. S. Ljudstva navzočega dva tisoč. Dr. šusteršič navdušeno sprejet, ravnot.ako soglasno kandidatura prof. Jarca. Poročilo sledi.

notranjske novice
nrinunnt it innnnnt-iE-)f-iinn
n Iz Vipavske doline. Shod pri Sv. Hicronimu na Nanosu bo binkoštni ponedeljek ob 10. uri dopoldne. Vsi častilci sv. Hioronima iz Vipave, Pivke in sosednih krajev ste vljudno povabljeni, da se udeležite to cerkveno slovesnosti in ste naprošeni, da z milimi darovi pomagate, da sc starodavna ter zapuščena cerkev popravi; saj se nanjo ozirajo tudi mornarji z našega Jadranskega morja!
n Hotedršica. Na binkoštni ponedeljek, t. j. 6. junija priredi naša Marijina družba igro »Najdena hči«. Ker je čisti dobiček namenjen za kip sv. družine v domači župni cerkvi, se prosi obilne udeležbe; vstopnina je zelo nizka, igra jo lepa. zato pa vsi na binkoštni ponedeljek popoldne v društvene prostore! — Abstinenčni odsek ali družbo treznosti namerava ustanoviti naše Katoliško izobraževalno društvo. Kdor ima resno voljo, bojevati se s kraljem alkoholom, naj pristopi, ne bo mu žal!
n V Podragi priredi Izobraževalno društvo na binkoštno nedeljo ob . pol 4. uri popoldne na dvorišču župnišča veselico z igrami in petjem. Vrli Vi-
pavci, pridite ta dan v obilnem šievilu v Podrago!
n Iz Spodnje Idrije. Bližajoče se volitve za državni zbor so zmešale socialnim demokratom glavo in pamet. Ne vedo, kaj delajo in ne, kaj govorijo. Nedeljo za nedeljo in vsak praznik romajo po Kanomlju in po vsej okolici s sladkimi pozdravi in še lepšimi obljubami. Tudi prerokovati znajo, še bolj pa lagati in tajiti. Vse moči so napeli za svojega trebušnika — Kristana. Dobro so mu že postlali in ga zredili z vsakdanjim mesom, toda radi bi mu še boljšo bodočnost na tej zemlji pridobili, ker za nebesa ne mara. Za poslanca bi ga še radi imeli, sam bi bil pa še rajši, Zato jih pa pošilja svoje rednike ne samo med delavce, ampak celo med kmete, ker bi se rad pasel še na kmečkem futru, hočemo reči, na kmečkem, mesu. In tako ti redniki .Kristanovi vabijo po cestah, po gosiijnjili,' po hišah, pri delavcih in pri kmetih, kakor na ženitnino, da bi ja gotovo vsak volil socialnega demokrata, ho delavca, ampak gospoda derehtarja Antona Kristana. Toda iz le moke ne bo kruha in iz teh oklicev ne bo poroke. Se bo podrlo, ker je preveč zadržkov! Zato p a, pošten krščanski človek, naj bo kmet ali delavec ne bo volil Kristana, ampak našega krščanskega, delavnega moža: Jožefa Gostinca r j a, ki naredi tudi, kar obljubi! Go-stinčar je naš in oh bo zmagali Njega, volimo!
n Socialno - demokratični volilni shod na Dobrovi pri Ljubljani, dne
25. maja 1911. Kdo bi si mislil, da bodo socialni demokratje tudi v naši mirni dolinici poizkusili svojo srečo! Prišli so štirje sodrugi na praznik Vnebohoda, navsezgodaj, že oh sedmi uri zjutraj, da nihče izmed gg. duhovnikov ne bi mogel hlizo. Agitirali so, vabili 90 ljudi in ljudje — dobrovski volilci — so sc odzvali temu vabilu. Do 300 ljudi so je pri »Grogcu« nabralo, seveda ne socialnih demokratov, ampak zvestih pristašev S. L. S. Pa tudi gospodov ni manjkalo. Na shodu smo ozazili čč. gg. dr. Jakoba Kotnika in dr. Gvld^rBanta. Sodrug Koimur nam je razlagal srčne bolečine socialne demokracijo, apeliral je na zdrav ljudski razum, da naj voli dne i3. junija po svoji pameti. Volilci so se. izrekli, da bodo po pameti volili-Burno pozdravljen je prosil za besedo frančiškan dr. Gvido Rant. Med neprestanim odobravanjem je pokazal grehe in liinavščino socialne demokracije in jo zagotovil, da naj pri bodočih volitvah Anion Kristan ne računa na glasove volilcev dobrovske župnije, kar so pričujoči z nepopisnim navdušenjem sprejeli na znanje. Z »živio«-klici na našega poslanca dr. Šusteršiča so se volilci mirno razšli, sociji so pa še nadalje mirno premišljevali — svojo b 1 a m a ž o. Tako se je vršil impozant-ni shod S. L. S. pod predsedstvom socialnih demokratov pri nas na Dobrovi. Pa r.aj še kdo trdi, da sc na svetu ne gode uuležil
Hi
n Col. junija, na binkoštno nc-iloljo priredi tukajšnji telovadni odsek Orel v zvezi z Bogomilo igro »Domen«, ki jo je priredil naš domačin i ur. gosp. Ivo ("lesnik. Ta dan torej vsi po popoldanski službi božji, t. j. ob 3. uri popoldne v društvo, da se razveselile in poživite s prijetno zabavo. Vabijo se tudi somišljeniki iz sosednjih župnij. Na svidenje!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Več dopisov smo morali odložiti, ker se je nabralo tako ogromno gradivo, da jc prostora zmanjkalo. Prosimo dopisnike, da se sedaj ob volitvah kratko izražajo, ker sicer je nemogoče vsem ustreči.
gj Za krafeh čas jjj
Rešitev ugank ali zastavic. Iiešitev skakalnice.
1.	Kilor svojih želj ne premaguje, Sam sobi smrtno sulco kuje.
2.	Mladine najlepša lepota je ta: Nedolžnost, ponižnost pa žlahtnost srca.
(Zložil A. M. Slomšek.)
Rešitev skakalnice.
Starim, mladim klcpljem koso, '/. koč vposlopja se valim V svilo skrite, z revo boso. Proti večnosti podim.
(Zložil M. Kastelic: „Mu!:e".)
Idealno odnafalno sredstvo
v obliki sadežnih tablet, zanesljivo milega ujink«. Izvirna škatlja (20 kosov) K 1-3J. Dobivajo ^ se v lekarnah ali pri glavni zalogi C. Brudv, fcglJunaj I., rlcischmarkt 2. Ž077 ^gs
Brigitenavska elek-»rotelfn.Tovarna
Dnnaj XX, Wiiilerc. 18-21.
Telefon K U.">!U.
Binarni in 'elektromotorji.
Priznano soliden izdelek.
Komiilelnc naprave za M in moC.
Vzorni stroji v obratu v razstavi za stroje v r,.k.obrtno pospeševalnem uradu, Dunaj IX, heveringasse y. H78
Perutnina! Ra H1! Maslo!
se pošilja povsod franko po povzetju: I. lin i mlada perutnina, iamči cla pride vse živo. (i do H debel, velik, kokoši za pec ali 4-5 vel. debel, rac ali 1 vel. debela gos z raco K 7—; raki se jamči, da pride živo: bo —100 namiznih rakov K 6 50, 00 — 70 vel. rakov K 8'.',0; in — 50 najboljših rakov K 10 50; kravje mleko - naravno maslo S kj' zaboj K 10- - ; malinovec 4 Ii-Icrska skatlja K 4 70, 17:19 H. Margules, Buczacz.
= Milijon =
lahko dosežete z rešitvijo naših odlik, iznaj-dit. problemovpo mednarodni trg. družbi za patent, novosti, ki jih
pošlje vsem zastonj C. Kroggel & Co. Čoln am Rhein. 1729
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 24. maja: 15, 24, 9, 13, 77. Dunaj, 27. maja: 34, 58, 49, 31, 16. Gradec, 27. maja: 63, 85, 32, 31, 5.
Priporočamo novo trgovino z raonufnkturnlm blagom.
Jesih & Windischer
LJUBLJANA, Stari trg štev. 1 (prej bazar)
postaja električne železnice.	1210 (8)
IfiVfŽfllJI s0 ižCo za kovaško
V UUJU obrt, ki bi bil zmožen voditi obrt. Ponudbe naj so pošiljajo 1710 na upravn.,,Domoljuba" pod šifro „500".
a. d. Ostsee
inženir.-AKodcmiia Wmm
politehnika za stavbne, slrojiie in elektro-intenirje ter arhitekte; tehnika za želez, fceton m izobrazbo.
Zajamčeno pristno najboljšo francosko ali takozvnno japonsko
semensko ajdo
popolnoma sveže in čisto blago oddaja Viljem STEINHERZ, Ljubljana, Matliia-nova hiša, Dunajska cesta. (174(1)
Dekla
starejša oseba, strogo poštena krepka in pridna! ki zna peči kruh in kuhati (cr oskrbovati prašiče, se sprejme ta-koj. Plača K 18— mesečno. OSKRBNIŠTVO graščino IIMELJNik p. Novomesto.	1073
! Ceni fotograf, aparati !
Kompletni fotograf - aparati dajo zajamčeno dobro sliki*, g plošča, papirje m, kemikaliji in podukom: vol i kos t slik «X9 cm K 190 »X 12 cm K 3-30. 5-70, 9-70 it-t! (poštnina posebej).
Natančne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni!
Habljeni aparati in objektivi /!)a. nih tvrdk zelo poceni! (»lavni ..j. niki obsegajoči 130 strani za^onj, ravnotako priložnostni ceniki.
Ellr. BirnUaum IP™,^ Hirschberg 326. Češko.
genske odpovedujejo
staromu pralnemn načinu z menca nje ni in drgnjenjem in jemljo samo Idealno pralno sredstvo z oql)ikovo ktsllno
,Vzemi me s seboj'
(„Ximm mich mitu) Pol nre knbanja >'!eščoče belo perilo. Resnično edino pralno sredstvo, s katerim so lahko opero brez vsakega drugega dodatka, kor obsega najboljše milo. Zavitek za 10 vin. zadostuje za C0 litrov vode. Dobiva se povsod.
CEH & BLITZ, Dunaj XX/2, Dresdnerstr. 82.
V zalogi; H. Čvančara. drogerija-Adrijau; Viktor Seji i ffor, Mestni trg 'JO; .1. Krivic: Mihael Kastner; Morjak & Sobor; K. Sevnr v Ljubljani: Itudolf Hntncr na Vrlurki; .1. Mnr-nika naši.. Ettvard Hnjek. Kamnik: Ii. Kotnik. Šiška: Anton 1728	Dietricli, Postojna.
m UodniHov tri s
priporofa svojo veliko in bogato zalogo železa, žoleznine,
štedilnikov.
vseh vrst delov za vodnjake, nagrobnih krlžev pristno pozlačenih.
Portland-cementa, poljskega mavca, štukatur, žične mreže in mnogo 1733	drugega.
JOSIP JANKO
urnr v Kamniku
/f^s priporoča veliko zalogo žepnih in
ff/^&Sk, »»c, verižic, prsta-ViiVi nov, uhanov, bro-fe ^JI >:ev» kakor tudi 4 v -	vsakovrstnih očal
no zelo nizki ceni. 4•• ■	ka/pošiljatijc bla-
ga na vse kraje sveta. Ceniki na
razpolago. _01
Narav, nakup. Ustanovlj l»70.
pafesi-fovani
Vse obsloi. v kakovosti in izborili izvršitvi strela
neriosežne lovske puške
kot:
samokrese, streljivo in predmelc za lovce jjo brez konkurenčnih nizkih cenah dobavlja
tovarna lovskih puik: ANTON SOClil, Borovlje (KoroJko).
Vse vrste popravila točno in poceni. Ceniki zastonj. Dolgo jamstvo.	1083

scssaasEs:—
štev. {2597 in sicer boljši kot ga predstavlja ta stika, s 3-kratno prestavo tako, da se jermen da na tri kraje, oziroma se mu cla hitrost, kakor kdo želi, ali pa napravi drog (štango) na 2 ali 3 metre, kakor ima kdo prostor. Goni ga lahko samo 1 konj. —
Kdor želi gepelj kupiti, naj so obrne pismeno na podpisanega iz-najditelja ali si naj ga pa ogleda osebno v tovarni
G. TONNIES V LJUBLJANI ki iste izdeluje.
Klemen FfeSnar Kupljenik p. Boh. Bela.
w ' """"
zdravo, ^aSa^^^^utno^6^'' Va2a S'ab°St bolečine izg'nejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane poskušnio 5 kron franko Izdet.d! vrne- ako vP°rabljate pristni Feller-jev fluid s znamko .Elsafluid". Dvanajstorica za 3»	' '	lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrci 16 (Hrvatsko).	2894
c
kedajtakougod-no priliko? Kje še, kot pri meni, dobite 40 metr. sortiranih ostankov med istimi: Delen zelo moderni vzorci za damske obleke in bluze, Ang . c. lir okusni vzorci za srajce, bluze itd . Kanafas živahne barve za postelne prevleke. Oksford za moške srajce za vsakdanjo vporabo, zelo močan. Platno belo izborila kakovost. Penita bi. (jo za obleke in bluze. Modrikast blago za kuhinjske^ predpasnike in obleke za doma ; za samo
o, zelo močan. Platno belo
F-K?
Vsi ostanki popolnoma brez" napake in zajamčeno pristno barvni. Dolgost ostankov 3-10 metrov. Nlkak liziko. Naročite takoj. Dalje 40 metr. finega p atna za životno ln posteljno perilo za K 19-50. Rjuhe brez Siva, zajamčeno platno, nedosežna dobra kakovost ir,0nn široke, !«tj en: dolge, koinad K 2'65. Najmanj se odda t! kosov, huzpošilja se po povzetju!
Mm Julij Kaittor, Baby pri Modu (M).
železnato JCina-Viuo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državna odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrejjča živce, /boljša kri in je te-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od. zdravniških avtoritet.
Iitmriil okus.
Vočkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval, c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovljc. =====
Ne stane prav niči
Zastonj razpošiljam povsod vzorce suknenega blaga, blaga za obleke, blaga za bluze, peril-nega blaga, modnega barnanta, platnenega blaga, oksforda, blaga za postelje, kakor vseh vrst blaga z a domaoo vporaboj s čimor si pri veliki izbiri in nizkih conah tudi doma svoj nakup lahko (losečeto po zelo ugodnih prednostih.
KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi
a	Herrongnsso 10.	M.T7
1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HP z
motorjem z močnim pritiskom In za surooo olje
od 16 HP naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobiinh, daljo 2—10 HP tudi stoječo motorjo Tvornlca motorjev I. VVARCHALOVVSKI Dunaj III., Paulnsgasse 1. Na tisočo motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji.	315
V Ameriko in Kanado
zložna, cena ln varna
Cunard Line
Bližnji odbod iz domače luke Trsta: Saxonia 6./6., Pannonia 20.,'6„ Carpatliia 1./7. 1911.
IzLiverpola: I.rsitanlja (najboljši največji in najlepši parnik sveta), 10./6., 8/7., 29./7., 19./8., 8/9 7./10, 1911, Mauretania 3./6„ 21./6., 22./7.1 12./8., 2.19., 23./9. 1911. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljano, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 170'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
Izvir zdravja so brezalkoholne
šumeče limonade
ki sc napravijo z
Maršnorievii šumečimi limonadnimi bonboni
iz malin, citron, jagod, črc*enj, diSečih jagod, ki se proda :a i o kot nastilje po 2 in 4 vinarir v patent, vrecicah po
2 in 5 vin
gg
« i. "Bs
upe
S>rč
Vsakoletne poraba 80 miljcnov kosov
Edina izdelovalnica:	11(! 1
Prva Češka akcijska dmžbaza orienlal. sladotnoin Čokoladne izdilke. Kralj. Vinogrrdl prej A. MARSNER.
Zalogu: Dm,u|, XI., Tlicaballlga»sr 4.
kadar bodete kupovale
blago za lepe obleke, rute, kakor tudi drugo blago
oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini
Stritarjeve (S Jtalske) isiice 5
594	tam najdete
zelo veliko izber blaga vsake vrsio, poštene ugodne cene ter prijazno in zanesljivo dobro postrežbo.
Najcenejša in najhitrejša vožnja
===== je s cesarskimi brzoparnikl -•
, Kronprin essin CScilia" »Kaiser Wilheim II." - »Kronprin* Wllhelm" 460 „Kalssr Milhelm der Grosse".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakottiur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 35, nasproti stari TiSlerjevi gostilni.
Priznano dobro blago
m moške In
Ženske obleke
snkno, platno in drago EEsannfakfnrno blago se 2706 kopi najceneje 26
„Pri Gorenjki"
v Ljubljani, Pogačarjev trs.
WinK!er jevi kovcegi iz bifija, potni kovdegi in torbe.
Železni koviegl, zgibalni kovtegi, kovčegi za Čevlje In Klobuke, torbe Iz usnja, koviegi I. torbe s pripravo za potov, potrebščine ali breznje.
CLIMAX motori na petrolej
Najcenejši obrat.
Bsc^rlch & Co.
tovarna za motorje
(iljMJlS|54)e^tras.:63 jt.
mmmmmmmmmmmBmmm
spec. za kovcege Dunaj I.,
Hlmmelpfortg. 7.
Telefon 8207 lluustr. ceniki zastonj In franko. NepreHosno! Zakonito zajamčeno ToSna postrežba.
17095712
Podpisani priporoča rjg. zdravnikom ln slavm mu ^ f občinstvu svojo veliko rrv 1	^^ zalogo vsakovrstnih
M H	kilnih in
*f	trebušnih pasov,
Llfj TI A ki;lirg. obvez in vate, IB kirurg. In med. lnstru-NS'^ f^^rS/M ^S mentov> aparatov, SSŽjC^ || l " "(r Jj^ umetnih udov po mori vSt^k 5<Jsf j'" »oroCil»' "ogovic iz I jl frjhj£§ TJ \ Ygtgumija ler drugih gu. 9 »3™ |f H iTVlM niijcvili priprav, liri.
1 SzTft zgalnic, mehurjev Itd 3	NaroČilu po posti na].
nalancneie In naglo. -
Lj^J Lastna delavnica, Jt
se lahko narod pomeri. j.^žreT	(Zn vprašanja po poŠti
naj se |)ri|0j| znamka.)
K. PIOTHOWSKI, DUBLjflNfl
Sv. Petra cesta St. 32, (Levčeva liisa.)
b | Najboljši zajutrek! 5|J/0
Sli! 8 ohranijo in pridobe oni, ki
pijejo mesto kave, čaja, kakao, sladne kave, puro, samatoze, sanatogena, re-diluili soli, mesnega gag r-jnm izvlečka, juhinili do- ^JHBgagl datkov, otroške mo- ^Psisilllfi ke itd. -	_————
dr. pl. Trnkoczy-a sladni čaj.
M v« Dobi se povsod '/-i kg lir I zavoj 50 v. Tudi pri trdita govcili. Po pošti najmanj
Z-'^	5 zavojev v glav-
..MM is:
koczyja v Ljubljani.
edino učinkujoče sredstvo za rast las in brade l
Samo naravnost
od naše tovarne kupijo zasebniki
najboljše kakovosti po naj-
nizjin tovarniških cenah. Dobi se vsaka mera. Ostanki po čudovito nizkih cenah.
Zahle ajte vzorce!
Prva Slcz. razpošilj. tovar. blaga
..SUBETiH"
Krnov (JHgerndorf) št. I.
1117.1 Avstr,-flezija.
t„BRII<ETTID"-!uč je najprimernejša razsvetljava za stanovanja, vile, gostilne in liotcle. „BRII<KTT1D»-Iuč je lepa, prijetna in svetla luč s svetlobno močjo 40-150 sveč zal plamen ter se lahko uvede zaradi svoje popolne varnosti v vsako sobo oz. stanovanje „llRIKETTir)"-luč je cena in jako krasna
5 ter pod zelo ugodnimi pogoji na obroke
♦	plačljiva. Ceniki in razkazovanje zastonj po
♦	generalnem zastopstvu Zinauer & Co., Sv.
♦	Jakob vSIov.gor,- Telefon: Pesnica 181.
Posebno pripravna zaskioptikone i. kinematografe.
Zastopniki se iščejo.	1G20
In hlačevlno za mo5ke obleke dobite «:<*-iz JujMl.va««*'
* 1 ranllllllUlO«. ..
Sukna, volne, svile, ceiirja in še raznovrstno drugo perilno blago za spomladansko in poletno sezono. Svetuje sc, da si vsakdo ogleda to veliko zalogo, kakovost blaga in čudovito nizke cene tvrdkc:
uMt $ Kerltnik
Naročite vzorce, ki sc Vam jih pošlje zastonj in Irankol
Vzorci zasloni-
Naročajte ,Slovcnca'
Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer Me najbolje postreženi!
9
pravna birmanska darila.
Nikelnasta ura z verižico . . K 4 50 in napr.
„	t * .. boljše vrste „ 8— ,, ,,
Piava srebr. rno.-ka ura ....,, 7 50 ,, „ a n a a 7- verižico ,, 9*70 „ „ n n n -i boljše vrste ,, 12'- „ ,. „ „ ui a z dvoj. pokrovom ,, 10'75 „ „ n ■i .. posebno fina ,, 20•— ,, „
H-karatna zlata ura.....„ 44 — „ „
„ „ „ boljše vrste „ 70,80, 100 ,,
Nikelnasta damska ura z verižico K 8 50 in napr. Prava srebr. „ ,, „ „ „ 9-50 Prava srebr. „ ,, boljše vrste „12 — n a a n zdvoj.pokr. ,, 1B — n „ „ ,, posebno fina „ 10 — 14-karat. zlata damska ura . . . „ ¥.0'—
„ „ „ boljše vrste „ 80,40,60 ,','
Am.doubl. zl.zavrat. veriž.z obesk K 2 35 in napr.
Srebrna zavrat. verižica „ ,,	,, l'5'J ,
Pozlačena „ „ „ ,,	„ 2 —
U-k. zlata „ „ „ „	„13—,
Srebrna dolga veri/ica za uro .	„ 4 — ,
Amer. double-zlata verižica za uro	„ 5-— ,
14-kar. zlata, dolga „ „ „	,. 45 — ,
Uhani, zlato na srebro K 1 80 in nap. 14-karatni zlati uhani „ 5 80 „ „ boljše vrste s prav finimi kamni . . . „ 8'— „ »» z diamantom . . . „ £5'— „ u s pravimi briljanti • „ 0C'— n
Vse v finih škatulah — pripravno za darilo.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ngaja. se tekom 8 dni zamenja aH denar povrne.
MW\TUnaspiiroM) H. SllfftlCSr - Ljubljana Sv. Petro cesia m. 8
JCcnik zasloni In poštnine prosto. Lastna tovarna UP V Svfct. - Tovarniška znamka „IKO". -
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignac!) Žitnik.
Tiskala Katoliška tiskarna.