se
71
dni
11
ii»t
• maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Kmetijstvo
Sp. Podravje •
Sporna neizplačana nadomestila kmetom O Stran 3
Po mestni občini
Ptuj • Spominski park na starem mestnem pokopališču O Stran 9
Ptuj, petek, 5. aprila 2013
letnik LXVI • št. 27 Odgovorni urednik: = JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
www.radio-pl-uj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Štajerski TEBItIK
Spodnje Podravje • Rekordno visoka podtalnica zaliva hiše
Voda se še ne bo hitro umaknila
Zaradi rekordno visoke podtalnice se je v teh dneh v vodi znašlo ogromno kleti; v Dornavi in Mezgovcih je bilo zalitih preko 150 objektov, v markovskih naseljih Stojnci in Prvenci okoli 30, gasilci pa so črpali vodo še marsikje drugje.
i
Jan z obrazom tisočerih zgodb
Šport Nogomet •
V nedeljo v Kidričevem gostujejo državni prvaki iz Maribora O Stran 11
Ponovno so zalite tudi številne športne in rekreativne površine z objekti vred, prav tako polja, sprožilo pa se je tudi veliko plazov, ki so poškodovali predvsem ceste.
Čeprav so se padavine nekoliko umirile, bo podtalnica vsaj še nekaj časa nadpovprečno visoka; sploh ob napovedi ponovnega dežja sredi prihodnjega tedna. Zaradi kombinacije visoke podzemne vode in povečane vodnatosti zalednih voda ter vodotokov je tako še možno pričakovati poplavljanja in zalivanja. V štabu CZ zato opozarjajo vse ljudi, ki živijo na poplavnih območjih, zlasti to velja za porečja Pesnice, Dravinje in Polskave, naj preventivno umaknejo vse vrednejše stvari iz kleti hiš, saj je dvigovanje podtalnice in razlivanje vodotokov pričakovati še v prihodnjih dneh.
SiM
Foto: Črtomir Goznik
Formin • Po ponovnem zagonu hidroelektrarno začasno ustavili
Od srede spet s cetrtinsko močjo
Poplave, ki so novembra prizadele Dravsko dolino, so v precejšnji meri vplivale na srednjeročne načrte Dravskih elektrarn Maribor, saj morajo prve letošnje mesece osrednjo pozornost namenjati sanaciji posledic.
Kot smo poročali, je po grobih ocenah škoda ocenjena na dobrih 11 milijonov evrov, največ pa je je utrpela HE Formin s svojim odvodnim kanalom. Po besedah tehničnega direktorja DEM Andreja Tumpeja so po štirih mesecih opravili sanacijo naprav na HE Formin, zatika pa se pri sanaciji odvodnega kanala - na tistem delu, ki je na hrvaškem katastrskem območju. Hrvaški podizvajalec je sredi marca že pričel dela na suhem in naj bi bil do 4. aprila že ves kanal sposoben prevajati pretoke, ki bodo omogočali obratovanje elektrarne s polovično močjo. Prav tako že poteka odstranjevanje naplavin s pomočjo plavajočih delovnih strojev, ki bodo odstranjevali naplavljeni material tudi v času, ko bo elektrarna obratovala.
Po ponovnem zagonu HE Formin pa je v začetku tedna ponovno prišlo do začasne ustavitve obratovanja elektrarne. O vzrokih Andrej Tumpej pojasnjuje:
»Na elektrarni ni prišlo do nobene nove okvare, eden izmed agregatov je že obratoval, a ko so se intenzivno izvajala dela na sanaciji kanala na hrvaškem območju, smo ga za nekaj časa zaustavili. Pesnica, ki se izliva v odvodni kanal HE Formin, je imela v tem času zelo velik pretok, zato je obratovanje elektrarne predstavljalo veliko nevarnost za izvajalce del, oteževalo pa je tudi izkop materiala. A od srede, 3. aprila, elektrarna spet obratuje s četrtinsko močjo, do konca tedna pa ga bomo povečali na polovično. Do konca naslednjega tedna bo za obratovanje usposobljen
še naslednji agregat in bo lahko elektrarna povečala moč do sto odstotkov. Nemoteno obratovanje v skladu s terminskim planom pričakujemo do začetka septembra.«
V kolikšni meri je ponovna začasna ustavitev obratovanja HE Formin vplivala na dvig nivoja voda v stari strugi Drave in na dvig podtalnice, Tum-
Foto. M. Ozmec
Tehnični direktor DEM Andrej Tumpej
pej pojasnjuje: »Zaradi obilice padavin je povsod po ravninskem delu severovzhodne Slovenije visok dvig podtalne vode na nivoje, kot do sedaj še niso bili izmerjeni. Ta pojav ni opazen samo na vplivnem območju reke Drave, ampak tudi v širši regiji.«
V občini Markovci so zaskrbljeni zaradi izpada plačila odškodnine Slovenskih elektrarn zaradi neobratovanje HE Formin. O tem, kolikšen bo izpad koncesnine, je Andrej Tumpej povedal: »Izplačilo koncesnine, do katere je upravičena posamezna občina, ni odvisno od obratovanja proizvodnega objekta, ki se nahaja na njenem območju, ampak od skupne proizvodnje Dravskih elektrarn. Proizvodnja Dravskih elektrarn bo seveda zaradi izpada HE Formin manjša, saj znaša njen delež
med 15 do 20 odstotki skupne proizvodnje. Najpomembnejši vpliv na velikost proizvodnje pa ima vodnatost reke Drave v nekem letu. V letošnjih prvih mesecih je bila ta zelo izdatna, tako da smo lahko v ostalih elektrarnah nadomestili izpad iz Formina.«
Ali so objekti HE Formin po opravljeni sanaciji spet popolnoma varni kot pred poškodbami v lanskih poplavah, pa A. Tumpej zagotavlja: »Elektrarna HE Formin je varna in bo tudi v bodoče s svojim obratovanjem zagotavljala protipo-plavno varnost. Z deli, ki smo jih opravili med sanacijo, pa smo podaljšali njeno življenjsko dobo, tako da bo prenova, ki je bila načrtovana za konec tega desetletja, po naših predvidevanjih premaknjena v naslednje desetletje.«
M. Ozmec
2 TEDNIK
Po Sloveniji
Dornava, Markovci • Podtalnica zaliva številne kleti
Stotine his ponovno zaplavalo
Minulo deževje je ob že tako visokem vodostaju in podtalnici povzročilo pravo katastrofo v naseljih Dornava in Mezgovci, pa tudi v markovskih vaseh Stojnci in deloma v Prvencih. V Dornavi je sicer kar nekaj hiš, kjer vodo zaradi letošnje rekordno visoke podtalnice črpajo praktično neprenehoma že več kot en mesec.
Tako je sredi tedna z razlitjem preko nabrežin grozila Pesnica.
Foto: SM
Velikonočno deževje je stanje povsod še poslabšalo. V občini Dornava je tako zalilo preko 150 hiš in marsikje je gladina vode v kletnih prostorih presegla višino enega metra. Izčrpavanje vode v razmerah, ko se je podtalnica sredi tedna še vedno dvigovala, je bilo Sizi-fovo delo, čeprav so se gasilci trudili, kolikor so lahko.
„Situacija je kritična in je presegla vse dosedanje rekorde. Žal res živimo na območju, zlasti to velja za naselji Dornava in Mezgovci, kjer je podtalnica že itak visoka, v teh dneh pa je rekordno visoka. Praktično v omenjenih naseljih ni hiše, ki ne bi imela vode v kleti. Sicer so naši občani na visoko podtalnico navajeni, veliko jih ima za te primere tudi potopne
črpalke, a v tokratni situaciji marsikje te črpalke ne koristijo. Ljudem pomagajo gasilci iz PGD Dornava in Mezgovci, kolikor se da, vendar je to bolj kot ne brezkoristno delo, saj se izčrpana voda zliva nazaj. Temelji hiš so po več dneh oz. tednih že popolnoma premočeni in vprašanje je, kdaj se bodo sploh dobro presušili."
Po mnenju Janžekoviča je nekaj k rekordno visokemu vodostaju pripomogla tudi Pesnica, čeprav je njena struga sredi tedna že upadla, nivo podtalnice pa je rasel: „Glede na izkušnje bo visoka podtalnica vztrajala vsaj še teden dni, čeprav bi si vsi želeli, da bi prej upadla. Največja težava je v tem, da smo nemočni, nič konkretnega ne moremo
narediti, saj pri podtalnici ne moremo ničesar reševati s pro-tipoplavnimi vrečami kot pri površinskih poplavah," je pojasnjeval župan Janžekovič in dodal, da žal tudi škode najverjetneje ne bodo popisovali, ker ne bo osnove za to: „Podobno kot tudi zavarovalnice nočejo zavarovati nepremičnin proti izlivanju podtalnice. Za škodo na objektih tako lastniki dejansko nimajo vira izplačila."
Ne vode v kanalizacijski sistem, da hiš ne bodo zalile še fekalije
Tako visoke podtalnice kot tokrat se domačini ne spomnijo vsaj 50, 60 let. Rešujejo se, kakor se lahko in znajo, največ težav pa je tam, kjer je voda zalila kurilne prostore, peči ...
Župan Janžekovič svoje občane glede na dejstvo, da je visoko podtalnico pričakovati vsaj še do sredine naslednjega tedna, opozarja, naj vode nikakor ne spuščajo v kanalizacijske jaške, saj lahko s tem sebi in drugim povzročijo še dodatno katastrofo: „Te vode so zelo obremenjujoče za naš kanalizacijski sistem, zlasti za vakuumsko postajo in čistilno napravo. Lahko se zgodi najhujši scenarij, če so naprave preobremenjene, kar v tem obdobju prav gotovo so: da bo vse skupaj za hip zastalo, ker potem bodo fekalije zalile hiše v Dornavi in Mezgovcih!"
Kritično pa je bilo sredi tedna videti tudi stanje v ribiški jami, kjer občina želi v prihodnosti urediti velik turistično-športno-rekreativni center;
jama je bila dejansko zalita že v celoti: „Zalivati je začelo tudi urejen lesen ribiški dom, zato zna biti škoda še večja, saj ko se les napije vode, ga je težko sanirati. Treba pa bo zamenjati tudi celotno izolacijo spodaj."
Podtalnica pa je povzročila težave tudi v kletnih prostorih Zavoda dr. Marijana Borštnarja, kjer je vdrla v šivalnico in grozila tudi z zalitjem kuhinjskih prostorov: „Naši gasilci iz PGD Polenšak tam črpajo vodo na bližnje njive ves čas, da ublažimo škodo, in poskušajo preprečiti še večjo škodo."
V Stojncih v vodi najmanj 25 hiš
Podobna kritična slika je bila tudi v markovskem naselju Stojnci, kjer je voda zalila več kot 25 kleti oz. hiš tudi do višine slabega metra, ne glede na delujoče potopne črpalke, na udaru pa je bilo tudi nekaj hiš v Prvencih. Tudi v teh naseljih so se s podtalnico ukvarjali že mesec dni, a tako visoka kot ta teden še ni bila, zato marsikje niti črpalke niso več pomagale. Največ težav je visoka podtalnica povzročila tam, kjer je zalila kurilne naprave, zato je okoli 10 gospodinjstev ostalo brez kurjave oz. ogrevanja. Pod vodo pa se je spet znašlo tudi nekaj športnih igrišč, med njimi športni park v Borovcih in športni center v Prvencih.
Župan Markovcev Milan Ga-brovec je povedal, da je vodostaj podtalnice kar nekaj metrov višji, kot je to bilo običajno v zadnjih 20, 30 letih: "Glede vzroka za ekstremno višino podtalnice lahko osebno le rečem, da je verjetno v nenormalnih količinah snega in dežja letos, deloma pa tudi zaradi
visokega vodostaja Drave od lanskega novembra naprej, ki ga prav tako ne pomnimo zadnjih 30 let. Ker HE Formin spet ne deluje, ni pričakovati izboljšanja, dokler ne bo delovala spet s polno močjo, ne le s četrtinsko, kot je nekaj dni. Želel bi tudi opomniti vse tiste odgovorne za pretok voda, da osebno na verjamem, da je šlo petega novembra lani zgolj za t. i. stoletne vode in da se pretokov ne bi dalo rešiti drugače, z dosti manj škode in poplavljanja. Upam, da bodo v prihodnje sodelovali bolje, kajti kaj takega se ne sme več ponoviti!"
petek • 5. aprila 2013
Sicer pa je Gabrovec še povedal: „V prihodnje upam, da bodo tisti, ki bodo hoteli graditi na poplavnih območjih, krepko razmislili o tem oziroma vsaj o tem, ali graditi klet ali ne. Verjamem, da bodo pristojne službe premislile, preden bodo dovolile gradnjo na takih območjih, ali pa vsaj izdale dovoljenje s pridržki oz. pogoji gradnje."
Merc opozarja na previdnost še naprej
Da je pričakovati dvig podtalnice in dodatno razlivanje še do konca tedna, je vse na območju širšega ptujskega območja opozoril tudi poveljnik enot CZ Janez Merc: „Priča-kujemo razlivanja na porečjih Pesnice, Dravinje, Polskave, pa tudi pri potokih, kot sta Rogo-znica in Grajena. Zato pozivam vse občane, naj evakuirajo in odstranijo vse, zlasti dragocenejše predmete, iz kletnih prostorov. Zlasti pazljivi naj bodo tam, kjer imajo cisterne s kurilnimi oljem, kajti če voda te obrne, bo prišlo še do ekološke nesreče. Sicer pa člani CZ pri dviganju podtalnice in razlivanju vodovja niti ne moremo kaj dosti pomagati, dokler je podtalnica tako visoka. S črpanjem namreč lahko ustvarimo le lijak, v katerega se bo potem nateklo še več vode in bo s tem nastala še večja škoda lastniku objekta. Razen seveda tam, kjer so urejeni ustrezni jaški in se voda lahko umika. Vsekakor pa opozorilo pred zalivanjem velja za vso ogrožena območja, ne le za tista, kjer podtalnica že prodira v kleti, zato naj ljudje posod na teh območjih pravočasno odstranijo iz kleti, kar je vrednejšega!"
SiM
Uvodnik
Delati ali biti „socialni" problem?
Da zakonodaja pri nas v številn ih primerih ni zastavljena tako, kot bi morala biti, in da velikokrat deluje kontraproduktivno, seje izkazalo že neštetokrat. Področje socialne zakonodaje in pridobivanja sredstev iz javnih transferjev je bilo sicer pred kratkim spremenjeno, a ključnih in bistvenih izboljša v še vedno n i.
Naši poslanci so tako, recimo, lani sprejeli zakon, s katerim so med dohodke družine prišteli celo nekaj deset ali sto evrov otroškega varčevalnega računa, kar lahko ima za posledico višjo ceno vrtca ali izgubo otroškega dodatka. S tem so dobesedno kaznovali varčevanje, ob tem pa tudi potne stroške, regres, malico, štipendijo in vse drugo všteli v družinski proračun, na podlagi katerega se kasneje izračuna višina ceneplačila vrtca ali otroškega dodatka.
Druga zgodba pa so brezposelni, ki prejemajo socialno pomoči. Številni sicer ne po svoji krivdi, mnogi pa tudi zato, ker bodisi ne želijo sprejeti ponujenega dela, bodisi zato, ker se jim enostavno ne splača delati. Luknje v naši zakonodaji namreč še vedno omogočajo nekaterim skupinam, da izkoriščajo javne transferje in da ob koncu meseca prejmejo tudi enake ali celo višje zneske kot tisti, ki so zaposleni.
Da naš sistem funkcionira katastrofalno, dokazuje več primerov. 30-letnica s končano trgovsko šolo, ki nima enega samega dne delovnih izkušenj, je na borzi prijavljena že natanko 12 let. Je mati dojenčka, prijavljena v zunajzakonski skupnosti, čeprav je dejansko stanje seveda povsem drugačno. Njeni mesečni dohodki v prvem letu po porodu dosežejo dohodek tistega, ki osem ur dela v trgovini. Tudi sicer se ji za nekaj dodatnih evrov več ne splača delati: ker je izkoristila luknje v zakonu, je upravičena do 114 evrov otroškega dodatka, okrog 260 denarne socialne pomoči, starševskega dodatka, kasneje tudi do brezplačnega vrtca. Vsakih nekaj mesecev ima kot brezposelna oseba pravico do izredne denarne socialne pomoči.
Res je, da bi nekateri raje delali, a številni si pač najdejo luknje v zakonu in namesto v službi čas raje preživljajo ob kavicah.
Enak problem, ki črpa državna sredstva, so tisti, ki odpirajo številna „neuspešna"podjetja, ta pa poslujejo z „izgubo". Res je, državniki so zakon sestavili tako, da naj bi se v njihovo premoženje šteli tudi dragi avtomobili in podobno, a kaj ko je načinov, kako sistem ukaniti, veliko preveč. Če je avtomobil ali ostalo premoženje napisano na podjetje, ki domnevno deluje z izgubo, je stvar rešena. Torej lahko imate teoretično in praktično pet firm, dobrega računovodjo, nazadnje pa brezplačen vrtec in najvišji otroški dodatek. Vse je v iznajdljivosti posameznika. Katera država bi vse te zneske ob takšni brezposelnosti sploh lahko krila, ob tem pa zaposlenim zagotovila pošteno plačilo za opravljeno delo?
Dženana Kmetec
Pogled na ribiško jamo in ribiško brunarico v Dornavi, potem ko jo je povsem zalila podtalnica, ki je privrela iz zemlje.
Podtalnica je poleg hiš zalila tudi športno igrišče v Bukovcih (na posnetku) in v Prvencih.
Foto: SM
Foto: MZ
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Damel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
petek • 5. aprila 2013
Nasveti, zanimivosti
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Še vedno sporna neizplačana nadomestila kmetom
Kmetje zahtevajo, ministrstvo posreduje, Komunala odloča ...
Na zadnjem srečanju oziroma krožku imetnikov zemljišč na prvem vodovarstvenem območju (VVO1), ki ga vodi Ivan Brodnjak s Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj, so se številni zbrani kmetje lahko podrobneje seznanili z novo uredbo o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in dušičnih gnojil, ki precej olajšuje kmetovanje na teh območjih, hkrati pa so izpostavili tudi problematiko neizplačanih odškodnin za omejeno kmetovanje, ki jim jih priznava državna uredba, a jih ptujsko Komunalno podjetje kot zavezanec ne izplačuje.
Nova uredba o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in gnojil z dušikom za VVO1, ki je začela veljati marca letos, je končno približno takšna, kot so jo kmetje (in kmetijski strokovnjaki) želeli že pred več leti in jo končno dočakali: „Ta uredba končno dovoljuje tudi gnojenje z mineralnimi gnojili, torej z dušikom, seveda z določenimi omejitvami, še vedno pa je na VVO1 prepovedano gnojenje z gnojevko. Dovoljen pa je uležan hlevski (goveji) gnoj, in sicer 35 m3 za hektar, kar je čisto dovolj.
Omejitev uporabe gnojil je časovna, in sicer večja za zimski čas, za žita pa tudi jeseni. V tem času se ne smejo uporabljati mineralna gnojila z dušikom. Spomladi, od prvega marca naprej, pa je uporaba možna, in sicer največ 60 kilogramov čistega dušika na hektar, kar je recimo pri žitih 220 kg kana. V koruzi pa se lahko v začetni fazi, pred setvijo, uporablja največ 30 kilogramov čistega dušika na hektar, kar pomeni, da je pred setvijo treba uporabljati tiste nitrofoskale, ki vsebujejo manjšo količino dušika, npr. 6/12/24 ali 8/26/26 ali pa 5/15/30. Dušik pa lahko potem kmetje uporabljajo še za dognojevanje, in sicer 80 kg čistega dušika v enem obroku, kar je povsem zadovoljivo za naše razmere.
Te spremembe oziroma ta vsebina uredbe je točno to, kar smo ves čas želeli, zagovarjali in tudi dokazovali: se pravi gnojenje z dušičnimi gnojili takrat, ko imajo rastline razvit koreninski sistem in ni nevarnosti za izpiranje oz. je ta nevarnost bistveno zmanjšana. Sedaj lahko tudi kmetje na VVO1 normalno kmetujejo, res sicer še z omejitvami, am-
pak so te veliko manjše in bolj življenjske. Žal smo takšno primerljivo uredbo dosegli šele po sedmih, osmih letih, po številnih pritiskih, pogajanjih, dokazovanjih, tudi štrajku. Zdaj so razmere za kmetovanje končno primerljive s tistimi, kot jih imajo kmetje na VVO1 v sosednji Avstriji."
Kmetje na Ptujskem edini v državi brez nadomestila
Še vedno pa je na Ptujskem ostalo nerešeno vprašanje odškodnin kmetom na VVO1. Kot je znano, že dobri dve leti velja uredba, po kateri so podjetja, ki opravljajo oskrbo z vodo, dolžna izplačati odškodnine oz. nadomestila upravičencem po prejetih vlogah, ki jih kmetje morajo poslati na naslov podjetja vsako leto najkasneje do konca marca. Vsa podjetja v Sloveniji so doslej po besedah Brodnjaka te odškodnine kmetom izplačala, tudi Komunala Slovenska Bistrica, ki je zahtevo iz uredbe izpolnila letos v začetku leta za obe leti nazaj.
Edini neplačnik v državi je tako ostalo ptujsko Komunalno podjetje (KP), ki je doslej izplačalo le približno tretjino odškodnine za eno samo leto. Jeza oškodovanih kmetov s Ptujskega, teh je okrog 60, je seveda velika. Odškodnini za leto 2009 so se itak že odrekli, glede dolga KP Ptuj za ostala leta pa razmišljajo, da ga bodo v skrajnem primeru tudi iztožili, sicer pa se bodo na podjetje najprej obrnili z dopisom in zahtevo za izplačilo, ki jim po zakonodaji pač pripada. Urgi-rali bodo tudi pri kmetijskem
Kmetje s ptujskega vodovarstvenega območja 1 so jezni in razočarani, ker še vedno niso prejeli odškodnin oz. nadomestila za omejeno kmetovanje, MK0 pojasnjuje, da je bila kazenska odgovornost za neplačnike uvedena šele lani, Janko Sirec s ptujske Komunale pa pravi, da morajo biti nadomestila vračunana v ceno vode (omrežnino), in dokler tega ne bo, tudi nadomestil kmetom ne bo.
ministru Dejanu Židanu, ki je uredbo, po kateri so kmetje upravičeni do izplačila, plačnik pa je pristojno komunalno podjetje, tudi sprejel in podpisal.
„Glede na omiljene kriterije kmetovanja po uredbi so zdaj te odškodnine bistveno nižje, gre za precej majhne zneske. Pravzaprav je bila najvišja za leto 2010, ker je bilo takrat dovoljeno le ekološko kmetovanje, brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. In takrat so bili pridelki res katastrofalni. Zdaj pa je v odškodnini zajeta le razlika v cenah, ki veljajo za konvencionalno in za omejeno kmetovanje. Tu so pač potrebna oz. zahtevana dražja fitofar-macevtska sredstva, potrebne so dodatne analize, pred gnojenjem je obvezno potrebna analiza na vsebnost dušika. Slednji se sploh ne sme uporabljati brez gnojilnega načrta.
Poleg tega morajo imeti kmetje na prvem VVO1 obvezno ozelenjene površine vse leto, kar je nekako normalno, saj koreninski sistem prezimnih rastlin povečuje vsebnost humusa ter ohranja dušična hranila v zgornji plasti. Vendar pa za ta ukrep niso upravičeni do dodatnih sredstev kot vsi ostali izven VVO1, ker naj bi bilo to zajeto v odškodnini," je še pojasnil Brodnjak.
Predstavniki ptujskega KP so se sicer udeležili januarskega krožka kmetov z VVO1, vendar je po besedah Brodnjaka bilo njihovo stališče takšno, da naj civilna iniciativa skupaj s KGZ pritisne na občine, da naj se cena vode podraži, češ da v predvideni ceni vode ni namenskih sredstev za te odškodnine: „Tega seveda ne moremo narediti. Nenazadnje se v ceni vode oz. s plačilom vode del denarja namenja za t. i. vodni sklad, od koder se po neki uredbi financira gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi. Potem bi bilo bolj prav, da se odškodnine izplačajo iz tega naslova!"
MKO: „Kazenska odgovornost za neizplačilo uvedena šele lani!"
Za mnenje, kako namerava zaplet okoli izplačil kmetom na VVO1 reševati oz. vsaj posredovati pri reševanju, smo povprašali kmetijsko ministrstvo (MKO). Sporočili so, da je prišlo lani do spremembe 79. člena Zakona o vodah, po kate-
ri je določena trdnejša zaveza - sklenitev pogodbe med kmetom in komunalnim podjetjem: „Z zadnjo spremembo šestega odstavka 79. člena in 15. točke 181. člena Zakona o vodah (UL RS, št. 57/12) je zavezanec tudi kazensko odgovoren za izplačilo nadomestil. MKO je podjetja, ki izvajajo javno oskrbo s pitno vodo, večkrat pozval, naj izpolnijo pogodbene obveznosti v zvezi z nadomestili na najožjih vodovarstvenih območjih, kako dejansko potekajo izplačila, pa nimamo vseh informacij. Sicer so bile večini oškodovancev izplačane odškodnine za leto 2010 po načelu „de minimis", za ostala leta pa je MKO še vedno v postopku za odobritev državne pomoči pri Evropski komisiji. Na zadnjem sestanku s kmeti in s KGZS je bilo dogovorjeno, da se po letu 2013 sistem prepusti odnosu kmet - vodovod in v primeru nestrinjanja bo res začelo prihajati tudi do tožb komunalnih podjetij. Ta trenutek je država torej nekakšen posrednik pri vsej zadevi."
Glede neizpolnjevanja obveznosti Komunale Ptuj pa so na MKO povedali: „V primeru Komunale Ptuj kot zavezanca gre za zaostala plačila, ki bi jih omenjeno podjetje moralo izplačati upravičencem na podlagi uredbe. Navedena uredba ne vsebuje nobenih kazenskih določb, ki bi silile zavezanca v izplačilo nadomestila. Šele z zadnjo spremembo Zakona o vodah je zavezanec tudi kazensko odgovoren za izplačilo nadomestil!" Ob tem so na MKO še dodali: „Ker v času uveljavitve uredbe in ob podpisovanju pogodb na Komunali Ptuj
niso imeli sredstev za izplačila nadomestil (kot razlog so navedli takratno zamrznitev cen komunalnih storitev), so se s kmeti dogovorili, da bodo nadomestila izplačali v obrokih. Po informacijah, ki jih imamo, je Komunala Ptuj v letu 2011 izplačala 50.483,24 evra, neizplačanih pa je še 37.227,88 evra."
Sicer pa se odgovornim na MKO zdi večja težava iskanje nadomestnih zemljišč za kmete na VVO1, ki si to želijo. Prav na to temo naj bi se še v drugi polovici srečali z ministrom Židanom.
KP Ptuj: „Dokler ne bo omrežnine, ne bo nadomestil!"
Direktor Komunale Ptuj Janko Širec pa je stališče podjetja do izplačila odškodnin oz. nadomestil pojasnil tako: „V letu 2011 je Vlada RS sprejela uredbo o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvene-ga režima. V skladu z njenim 5. in 10. členom bi izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo, ki upravljamo vodni vir, za katerega je določen vodovarstveni režim, na najožjem vodovar-stvenem območju morali upravičencem predložiti v podpis pogodbe ter izplačati denarna nadomestila. Navedena uredba določa, da se nadomestila financirajo iz sredstev, ki jih za izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo pridobiva izvajalec javne službe v skladu s predpisom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, ki pa predvideva, da morajo biti nadomestila vkalkulirana v del cene vode, to je v omrežnino. Ker do uveljavitve omrežnine še zmeraj ni prišlo, v podjetju ne razpolagamo z viri za izplačilo nadomestil. K predložitvi pogodb za izplačilo nadomestil za leti 2011 in 2012 bomo v podjetju zavezani šele takrat, ko bo shema pomoči po uredbi odobrena pri Evropski komisiji, kar se po besedah MKO še ni zgodilo. Prav tako nimamo konkretnih informacij, kako bo s pogodbami in izplačili za leto 2013. V podjetju k izplačilom ne bomo pristopili, vse dokler za izplačila nadomestil ne bomo imeli zagotovljenih ustreznih virov oziroma sredstev!"
SiM
Foto: SM
4 Štajerski
Po naših občinah
petek • 5. aprila 2013
Ormož • Nadaljevanje 21. seje občinskega sveta
Paket podražitev komunalnih storitev
V torek popoldne so svetniki občinskega sveta Ormož nadaljevali prekinjeno 21. redno sejo. Na dnevnem redu so bila večinoma poročilo o delu različnih služb, pa tudi nekaj podražitev. Spet smo bili priča dokaj temeljiti razpravi.
Foto: Viki Ivanuša
Predstavniki Komunalnega podjetja Ormož so na seji od Vilija Trofenika morali poslušati kopico obtožb na račun predstavljenih poročil.
Svetniki so se seznanili z letnim poročilom o delu Medobčinske uprave občin Ormož, Središče in Sveti Tomaž, ki ga je podal vodja Boris Novak. Za delovanje uprave je bilo lani porabljeno 245.449 evrov, od tega preko 208.000 evrov za stroške dela. Izdatki za plače in za druge izdatke zaposlenim so bili nekoliko manjši od načrtovanega zaradi manjšega števila opravljenih nadur. Polovico denarja za delovanje uprave prispeva država, zato je takšna organizacijska oblika za občine ugodna. Vili Trofenik je bil mnenja, da poročilo ni ustrezno in da so statistični podatki daleč premalo za korektno poročilo, kritiziral pa je tudi delo medobčinske uprave. Opozoril je, da je takšna organizacijska oblika uprave namenjena združevanju občin, ne pa v primeru razdružitve, kot je bilo to na Ormoškem.
Svetnik Mirko Novak ni imel pripomb na delo te uprave, opozoril pa je na te-
žavo, namreč da so že skoraj pol leta brez inšpektorja, saj se postopek zelo vleče. Stanko Podgorelec pa je opozoril na slab nadzor nad gospodarskimi javnimi službami. To je ilustriral s fotografijo kopice snega na prehodu za pešce na najprometnejši šolski poti v Ormožu. Sneg je tam od začetka obilnejšega sneženja in nihče ga ni odstranil. Opozoril je tudi, da se mimo vsak dan vozijo policaji v službo, da se mimo pelje vsaka patrulja, pa nihče ni opozori komunale, da to uredi.
Podražitev vode in smeti
Podana so bila poročila o več gospodarskih javnih službah, ki jih izvaja Komunalno podjetje Ormož. Povedali so, da je bila lani sprejeta uredba, ki jih zavezuje, da pripravljajo poročila v obliki elaboratov, ki bodo osnova za oblikovanje cen. Pri oskrbi s pitno vodo je Ivan Vajda opozoril
na nujnost poostrene skrbi za zdravo vodo predvsem zaradi poplav in visokega vodostaja. Bojana Kolbl iz KP Ormož je povedala, da se vzorci jemljejo in kontrolirajo vsak teden. Sicer pa je bilo lani prodano za 0,9 % več vode kot leto poprej. Na izgubo v višini 5457 evrov, ki jo je izkazalo KPO pri oskrbi s pitno vodo, je po mnenju Elizabete Muhič precej prispeval prenos vodnih
povračil med stroške. V zadnjem letu se je pojavila tudi velika nedisciplina pri plačevanju, zaradi česar so dolžnikom redno pošiljali opomine in vložili 121 izvršb. Neplačevanje osnovnih stvari kaže na zares krizne čase.
Vili Trofenik je polemiziral o načinu odčitavanja vodomerov, kjer se po njegovem mnenju pojavlja do 20 % razlike med planirano, dejansko
in obračunano porabo vode. Zato je postavil pod vprašaj verodostojnost finančnega poročila. Ni se tudi strinjal s podražitvijo cene vodarine za odjemalce iz Občine Ljutomer, saj se mu je zdel argument povišanja cene zaradi večjih stroškov, ki nastajajo zaradi prečrpavanja vode iz črpališča pa vse do vodohra-na Jeruzalem, iz katerega se oskrbujejo prebivalci iz občine Ljutomer, nerealen. Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž so že leta 2010 za svoje občane uvedle omrežni-no, ki jo uporabljajo za obnovo vodovodnega sistema in s tem za zmanjšanje vodnih izgub, vse tri ves čas vlagajo sredstva v obnovo črpališča in sistema, občina Ljutomer pa se temu spretno izogiba. Zato so svetniki sprejeli 18 % povečanje cene vode za uporabnike iz Občine Ljutomer.
Sprejeto je bilo tudi poročilo o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda, po katerem bo treba pokriti
izgubo v višini dobrih 66.000 evrov. Potrjena je bila tudi cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki po novem za 8 m3 znaša 10,41 €, za 12 m3 pa 14,19 € na mesec. Pri tem smo slišali precej nesoglasij okoli tega, koliko odstotkov dejansko znaša sprememba cene.
Povišanje cene je bilo sprejeto tudi pri zbiranju, obdelavi in odlaganju odpadkov. Za 120-litrsko posodo znaša nova cena 8,30 €, za isto količino bioloških odpadkov pa bo po novem treba plačati 3,61 €.
Komunalno podjetje pa je na račun občine nakazalo 179.247 €, ki jih je zbralo kot namenska sredstva za pridobivanje novega prostora za odlaganje oziroma sanacijo deponije. Lani je bilo odloženo le 35 % odpadkov v primerjavi z letom 2011, saj je bila deponija od 15. 5. 2012 zaprta. V letu 2012 je bilo na odlagališču Dobrava izvedenih za 81.500 € sanacijskih del, s katerimi se je uredil plato za začasno skladiščenje odpadkov, prekrivni sloj odlagališča v profilu 11 in s tem zaključek zapolnitve dela deponijskega telesa. Skupna vrednost doslej izvedenih del na deponiji Dobrava pa znaša okoli 1.300.000 €.
Viki Ivanuša
Hajdina • Z18. seje občinskega sveta
nil z varnostnimi razmerami na območju občine Hajdina
pripravlja občina Hajdina -ob pripravi zbornika tudi o
Zadolženost občine se je znižala
v letu 2012. Glede na leto	pripravah na projekt kmečke
2011 se je zmanjšalo število	tržnice, s potekom priprave
kaznivih dejanj in prometnih	projekta komasacije, s kate-
nesreč. Ob tej priložnosti je	rim bodo aprila kandidirali
Na marčevski seji so hajdinski svetniki razpravljali o polnjenem predlogu odloka proračuna občine za leto
dvanajstih točkah dnevnega reda, v osrednji pa o do-2014.
V razpravi, ki je trajala do 28. februarja, je bilo opravljenih več pogovorov z občinskimi svetniki, predsedniki in člani vaških odborov ter številnimi občani. O dopolnjenem proračunu so podrobno razpravljali tudi v komisiji za infrastrukturo. Ta za prihodnje leto predvideva 4.078.000 evrov prihodkov in 4.135.000 evrov prihodkov, torej proračunski primanjkljaj v višini dobrih 57.000 evrov. Predvideno zadolževanje za leto 2014 znaša 198.500 evrov.
»Vse proračunske postavke za prihodnje leto so usklajene z načrti razvojnih programov, ki smo jih pripravili skupaj z vaškimi odbori in svetniki iz
posameznih občinskih naselij,« je ob sprejemu proračuna med drugim povedal župan Stanislav Glažar. Tudi v prihodnjem letu bodo glavne investicije na področju kanalizacije, urejanja pločnikov z razsvetljavo in urejanja cestišč. Prihodki dopolnjenega predloga proračuna za leto 2014 so se glede na stališča in predloge zainteresirane javnosti povečali za 56 tisoč evrov, za 26 tisoč evrov so se povečali prihodki iz naslova obratovalnih stroškov prečrpališč, preko katerih so speljane fekalije iz sosednjih občin, za 30 tisoč evrov pa transferni prihodki iz državnega proračuna, ki jih namenjajo za sofinanciranje zbornika Hajdina skozi čas.
Foto: Črtomir Goznik
Na Spodnji Hajdini poteka gradnja pločnika z javno razsvetljavo, vredna dobrih 157 tisoč evrov.
Pri odhodkih so pri postavki o ureditvi vaškega središča Slovenja vas dodali novo postavko v višini 84 tisoč evrov - sredstva so prenesli iz postavke o izgradnji pločnika Slovenja vas, postavka za zbornik Hajdina skozi čas pa se je povečala za 26 tisoč evrov.
Amandmajev na predlog dopolnjenega proračuna ni bilo.
Svetniki so se seznanili tudi s stanjem zadolženosti občine. Ta je znašala 31. decembra lani 1.669.000 evrov. Občina trenutno mesečno odplačuje pet kreditov, vse je najela pri NKB Maribor. Letno odplačilo znaša dobrih 173 tisoč evrov. Večina kreditov je bila najeta v času prejšnjega župana Radoslava Simoniča. Pod sedanjim županom se je dolg celo znižal, so ugotovili; še leta 2010 je znašal 1.816.000 evrov. Kredite bodo odplačevali do leta 2020 oziroma 2030.
Svetniki so vse točke dnevnega reda marčevske seje soglasno potrdili. Seznanili so se tudi z delom Regionalne destinacijske organizacije, ki sta ga predstavila direktorica ZRS Bistra Ptuj in direktorica RDO dr. Aleksandra Pivec ter destinacijski menedžer Mati-
ja Brodnjak. Vodja območnega okoliša Policijske postaje Ptuj Igor Levstik jih je sezna-
pohvalil delo Sveta za vzgojo in preventivo.
V točki Pobude in vprašanja so se hajdinski svetniki seznanili še z nekaterimi projekti, ki jih izvaja oziroma
na razpisu za državna sredstva, občina pa bo organizirala tudi sestanek s svetom staršev na temo urejanja šolskega prostora.
MG
Podgorci • Velikonočne delavnice
Prikupna zajčja družinica
Turistično društvo Podgorci je pred prazniki organiziralo praznične delavnice za turistični podmladek med učenci od 1. do 5. razreda OŠ Velika Nedelja, podružnice Podgorci.
Patrik, Rene, Leon, Lara, Sara, Rebeka in Renata so na delavnicah izdelali spomladanske rožice iz stiroporja in jih pobarvali v vedrih barvah. Pobarvali so tudi veliko jajčk in jih potem obesili na prostoru ob kapeli. Tudi odrasli so pošteno popri-jeli za delo.
Kot je povedala predsednica društva Natalija Volmut, so velikonočno dekoracijo postavili v lesenem nadstrešku, ki ga vsako leto uporabijo za postavitev jaslic. Ker je bilo letos toliko snega in so bila tla ves čas razmočena, lesene konstrukcije še niso mogli podreti. Da pa ne bi bila tako prazna, so si omislili velikonočne delavnice za turistični podmladek. Mentorja za delo s podmladkom društvo nima, vendar na srečo pomoči odraslih nikoli ne manjka. Ideje prilagajajo letnemu času, otroci pa se vedno radi odzovejo. Otroci v društvu sodelu-
jejo še s pripravo kulturnega programa ali pa kot hostese na ocenjevanjih vina. V društvu so posneli tri krajše filme o starih opravilih - peki kruha, spravilu koruze in košnji trave s kosami - ki jih na druženjih radi prikažejo otrokom. Tudi letos nameravajo dodati še eno
tradicionalno opravilo, a se še niso uspeli odločiti med kolinami in trgatvijo.
Sicer pa je pred društvom aktiven del leta. Že 17. aprila pričnejo zbirati vzorce, 20. aprila pa bo tradicionalno ocenjevanje vina v Podgorcih.
Viki Ivanuša
Foto: arhiv TD Podgorci
Sredi Podgorcev je bila v prazničnih dneh postavljena simpatična zajčja družina, ki jo je izdelal podmladek turističnega društva.
petek • 5. aprila 2013
Nasveti, zanimivosti
Štajerski	5
Ptuj • Dijaki Elektro in računalniške šole v Bohinju in Londonu
Ko se dijaki in učitelji bolje spoznajo
Že vrsto let mnoge šole projektne tedne izkoriščajo za uvajanje novosti in zanimivosti v učni proces. Takšno interaktivno obliko učenja so si izbrali tudi dijaki Elektro in računalniške šole Ptuj.
Letošnji projektni teden je na pobudo učiteljev Elektro in računalniške šole Ptuj potekal nekoliko drugače. Dijakom so namreč ponudili izziv, da pouk v času projektnega tedna prestavijo zunaj šole. Ena skupina se je podala v Bohinj, druga pa v London, tema pa so bili obnovljivi viri.
Skupina 31 dijakov, ki se je odpravila v Bohinj, je v dopoldanskem času vadila zimske športe, popoldneve in večere pa so namenjali projektnemu delu, pri katerem so izračunavali porabo energije, in druženju. Pod mentorstvom učiteljev Damijana Samojlen-ka, Iztoka Milošiča in Davida Drofenika so se seznanili tudi z multimedijo in videomon-tažo. Ena izmed dejavnosti se je nanašala na izračun racionalizacije porabe energije pri človeku z uporabo merilcev srčnega utripa, ob vsem tem pa so spoznavali še energijsko vrednost različnih živil.
Medtem ko so eni uživali v Bohinju, so se drugi podali v zmeraj deževen London. Strokovne ekskurzije v angleško
Foto: arhiv šole
Pozdrav iz Londona
prestolnico se je udeležilo 45 dijakov od 2. do 4. letnika, ki so ob vseh drugih ogledih obiskali tudi Znanstveni muzej (Science museum), posebno pozornost pa posvetili oddelku obnovljivih virov, kjer so se skozi oči strokovnjakov in posnetih filmov seznanili, kako lahko prihranimo energijo in
tako vplivamo na lepšo prihodnost. Ob vsem tem so dijaki izdelali še poslovni načrt in predstavili ideje, kako pridobiti nepovratna sredstva za novitete na področju obnovljivih virov energije. Zadnji dan so svoje delo predstavili ostalim in se tako učili tudi veščin javnega nastopanja.
Kidričevo • Srečanje lutkovnih skupin
V	dvorani Pan v Kidričevem je v torek s pomočjo svojih lutk ustvarjalo pravljične zgodbe sedem skupin. Ustvarjalci med 6. in 25. letom so še enkrat dokazali, da jim domišljije ne zmanjka, in so s pomočjo svojih mentorjev pripravili razigrane in zabavne predstave.
Lutkovna skupina Zvezdice iz OŠ Ljudski vrt se je predstavila s Cirkuško predstavo, igro Žabec in njegovo srce so uprizorili učenci OŠ dr. Ljude-vita Pivka, češko pravljico Trije metulji pa so pričarali člani lutkovne skupine OŠ Podlehnik. Iz te občine se je predstavila še ena skupina, ki deluje pod naslovom Lutka, lutkica, zaigrali pa so igrico o Zaljubljenem žabcu.
V	pisani druščini lutk ni manjkala niti Mojca Pokrajcu-lja, ki so jo uprizorili Sončki OŠ Olge Meglič. O Janku, Metki in Pavlihi so pripovedovali člani lutkovne skupine KPD Staneta Petroviča Hajdina, zadnja lutkovna predstava tokratne revije pa je nosila naslov Kostanj posebne sorte, pričarali pa so ga člani gledališko-lutkovnega Krožnik SŠ Slovenska Bistrica in lutkovna skupina Zrnca.
Skupaj se je predstavilo 77 mladih lutkarjev; najštevilčnejša skupina so bile Zvezdice OŠ Ljudski vrt - skupaj z mentorji
je namreč bilo kar 24 ustvarjalcev njihove Cirkuške predstave.
Nastope si je v torek ogledala tudi strokovna spremljevalka Barbara Jamšek, igralka v Lutkovnem gledališču Maribor. Z videnim je bila zelo zadovoljna, mentorjem pa je ob koncu srečanja podala nasvete, kako delo še izboljšati. »Pogovarjali smo se o izdelavi lutk, animaciji in procesu nastajanja predstav. Strokovna spremljevalka je opravila zelo dobro delo in mentorjem dala smernice za prihodnje leto. Prav vse skupine pa so se letos odlično izkazale,« je povedala Iva Fer-linc, koordinatorka JSKD - OI Ptuj, ki je organizator območnega lutkovnega srečanja. Po-
„Skupni imenovalec vsem je bilo vprašanje, zakaj takšnega dela ni več, saj bi z veseljem podaljšali ekskurzijo še za kakšen dan, da bi bilo delo še bolj dodelano in njegovi rezultati bolj reprezentativni," je povedala Nadja Jager Popovič, ki je skupaj z učiteljema Moni-ko Čeh in Mitjem Vunderlom bila mentorica dijakom, ki so odpotovali v London. Ob tem poudarja, da je bilo zanimivo videti, kako so dijaki svojo
Pisana druščina lutk
Območna srečanja se nadaljujejo tudi v aprilu. V torek so v Kidričevem na svoj račun prišli lutkarji, ki so se predstavili na srečanju z naslovom Dober dan, lutka.
hvalo so si prislužile prav vse skupine,Jamškova pa je izpostavila lutkovno skupino s Haj-dine za izdelavo lutk, saj jih v celoti izdelujejo sami, pa tudi način igranja je pri njih bil nekoliko drugačen. Medtem ko se je večina mladih lutkarjev tokrat odločila za izdelavo kostumov, v katerih so igrali otroci, so Hajdinčani izdelali ročne lutke in predstavo odigrali za paravanom.
Vse simpatične predstave so si ogledali tudi šolarji iz OŠ Hajdina, OŠ Kidričevo in podružnica Lovrenc, le zadnja predstava, ki so jo pripravili srednješolci iz Slovenske Bistrice, je bila namenjena odrasli publiki.
Dženana Kmetec
pozornost preusmerili v nova doživetja in spoznanja, kar so dokazali tudi s tem, da so zanemarili računalnike in telefone ter da se posvetili druženju v sobah hostla, kjer so bivali.
„Spoznanje, ki smo ga učitelji obeh različnih, pa vendarle podobnih aktivnosti odnesli, se odraža v potrebi po sporazumevanju in prijateljskem pogovoru. Dijaki namreč hrepenijo po sogovorniku, pa naj bo to v smislu stroke ali vsakdanjih
'malih' pogovorov, ki krojijo naš dan in odnos do drugih. Da učitelji niso 'nadloga', ki straši izza katedra, se je izkazalo v oblikovanju manjših ali večjih skupinic dijakov, ki so se med seboj spoprijateljili, ali pa posameznikov z željo, da se jim pridružimo in malo poklepetamo. Na žalost spoznavamo, da nas je premalo za vse in da sta dan in noč prehitro pri koncu. Dijaki si takšnih priložnosti zaslužijo več, in čeprav so si jih financirali sami, jim jih je treba vsaj ponuditi, ker prinašajo znanje in izkušnje, razvijajo samozavest ter veščine sporazumevanja tako v slovenščini kot v tujem jeziku. Najpomembnejša lekcija prvih dveh dni pa je bila, da brez strpnosti ne pridemo nikamor," je prepričana Jager Popovičeva.
Učitelji, ki so bili z dijaki, menijo, da so vsi bogatejši za pomembno izkušnjo, saj so dijake spoznali z drugačne plati. Njihovo radoživost, drzne ideje, spoznanja, pogovore, humor in iskrenost, ki jih ne uspejo prepoznati v 45 minutah na teden med 32 dijaki v razredu, so tokrat dodobra spoznali.
Dženana Kmetec
Mezgovci • KUD Mozaik s pestrim programom
Trije večeri smeha
Gledališka sekcija dornavskega Kulturno-umetniškega društva (KUD) Mozaik je na oder po dobrih dveh letih postavila novo igro; gre za komedijo Marijana Marinca Poročil se bom s svojo ženo, ki si jo obiskovalci lahko ogledajo v mezgovškem vaško-gasilskem domu še danes in v soboto ob 19. uri.
Na območnem srečanju se je predstavilo sedem skupin; na fotografiji Cirkuška predstava iz OS Ljudski vrt.
Izbor tokratne komedije, ki so jo javnosti prvič predstavili v četrtek zvečer, je bil v rokah režiserke Slavice Bratuša, z igralsko ekipo pa ni bilo težav, saj je bilo zainteresiranih članov celo več, kot je bilo na voljo vlog. Komedija, ki sodi med največkrat uprizorjene predstave v amaterskih gledališčih in je zaradi svoje vsebine vedno znova aktualna, govori o dveh mladih, ki se utesnjujeta v podnajemniškemu okolju, kjer je že vsaka malenkost, ko gre kaj narobe, dovolj, da začneta misliti na ločitev. Glavne vloge so prevzeli: Jurij Valen-ko (zdravnik Janez Brlizg), Katja Peteršič (zdravnikova žena Milena), Maja Čuš (Milenina prijateljica Irena), Boris Lajh (Milenin oče), Bernardka Jančar (Janezova mama), Metka Lajh (gospodinja), Sandi Ar-nuš (podjetnik), Alen Horvat (Janezov prijatelj) in Alex Nemec (slikar).
V KUD Mozaik, ki je precej mlado društvo, saj je bilo ustanovljeno leta 2007, poleg gledališke delujejo še potopisna, fotografska in literarna sekcija: „Želja ustanovnih članov je
bila ustanoviti društvo, ki ne bi samo organiziralo koncerte, prireditve in razstave, ampak da bi svojim članom, sodelavcem in simpatizerjem omogočilo umetniško ustvarjanje in kulturno udejstvovanje. Zaradi tega je ime društva takšno, kot je," je o nastanku in namenu društva, ki ga kot predsednik vodi Primož Ciglar, povedal umetniški vodja Stanislav Ci-glar. Lani so sekcije izvedle kar nekaj zanimivih dogodkov in prireditev; med njimi Kino pod zvezdami, Otroški dan,
več potopisnih predavanj, likovno kolonijo ipd.
Tudi letos imajo velike načrte: „Te dni je že odprta razstava slik v občinski stavbi, ki so nastale v okviru lanske likovne kolonije. Slike bomo prodali, izkupiček pa namenili za nakup igrač. Seveda bomo tudi letos pripravili otroški dan, ki je bila lani dobro obiskan, pa Kino pod zvezdami in tudi likovne delavnice, v načrtu so še literarni večeri, tudi kakšen koncert," je še povedal Ciglar.
SiM
Dornavski gledališčniki so letos na oder postavili komedijo Poročil se bom s svojo ženo; na fotografiji je igralska zasedba med vajo.
Foto: CG
-oto: sc
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. aprila 2013
Trnovska vas • Svetniki enotni
Delnic Komunalnega podjetja ne bodo prodali
O nameri Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., da v prihodnje deluje kot javno podjetje brez zasebnega kapitala, so minuli teden razpravljali tudi svetniki občine Trnovska vas. Soglasno so potrdili sklep, da delnic ne bodo prodali, prav tako ne želijo kupiti delnic malih delničarjev, če bi katera občina imela večinski delež in tako dirigirala cene ostalim.
Med 11 točkami marčevske 19. redne seje občine Trnovska vas je bila tudi obravnava nakupa delnic Komunalnega podjetja Ptuj. Ker v tej občini svojega mnenja o tem doslej niso javno podali, je bila tokratna seja toliko vznemirlji-vejša. A kot ponavadi pri vseh pomembnejših temah v občini tudi tokrat v Trnovski vasi občinski svet ni imel večjih razhajanj. Še več: bili so enotnega mnenja, da Komunalno podjetje Ptuj ostane javno podjetje ter da svojih delnic ne bodo prodali, niti nimajo želje po odkupu delnic drugih lastnikov. Njihov delež je sicer zelo majhen; ob občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah s 310 delnicami, kar je približno 0,18 odstotka, imajo najmanjši delež med vsemi lastniki. Ne glede na to pa je sklep občinskega sveta, da delnice ostanejo v njihovi lasti. „Ne zdi se nam prav, da dobimo večinskega lastnika, kdorkoli bi to bil in katerikoli župan bi to občino vodil, in da bo ta potem lahko dirigiral ceno vode in drugega po svoji volji. Če bi to dovolili, bi na primer župan Ptuja, če bo ta občina večinski lastnik podjetja, lahko ceno določil, mi pa jo bomo morali upoštevati ne glede na vse. Zato se vsi v občinskem svetu strinjamo,
da teh nekaj tisoč evrov, ki bi jih občina dobila, če bi delnice prodala, ne reši problema občine, kasneje pa bi nam lahko ta poteza otežila marsikatero odločitev," pravi Alojz Benko, župan občine Trnovska vas.
Tudi ostale točke, ki so jih svetniki obravnavali na 19. redni seji, so tekle brez večjih težav. Obravnavali in sprejeli so zaključni račun za leto 2012, ki so ga uskladili z lanskoletnim rebalansom. Kot izhaja iz zaključnega računa, so bili prihodki v višini 1.106,463, odhodki so znašali 1.100,404, proračunski primanjkljaj pa je 6.058 evrov.
Trnovska vas -varna občina
Na tokratni seji so se svetniki kot vsako leto v prvem četrtletju seznanili z varnostjo na območju občine v minulem letu. Kot je zapisano v poročilu Policijske postaje Ptuj, v strukturi prekrškov v letu 2012 prevladujejo kršitve zoper javni red in mir, a jih je bilo za 6 odstotkov manj kot leto poprej. Tudi med prekrški jih je največ zoper javni red in mir; v letu 2012 so jih obravnavali 19, 3 več kot leto poprej. Beležijo tudi rahel porast ka-
znivih dejanj zoper premoženje in zoper zakonsko zvezo in otroke ter zlorabe prepovedanih drog. Je pa se zmanjšalo število kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter gospodarske kriminalitete.
Prometna varnost ostaja statistično gledano nespremenjena, število prometnih nesreč v občini Trnovska vas je bilo v letih 2011 in 2012 povsem enako -14; k sreči ni bilo zabeležene nobene s smrtnim izidom, so se pa 3 končale s telesnimi poškodbami.
Alarmanten pa je podatek, da je Policijska postaja Ptuj v letu 2012 na celotnem svojem območju opazila porast števila samomorov - 13 jih je bilo, kar pomeni kar 86-odstotno rast v primerjavi z letom poprej. Kar se tiče občine Trnovska vas, v letu 2012 niso imeli niti enega takšnega primera. Prav tako na tem območju policisti niso obravnavali oseb, ki bi ilegalno prestopile državno mejo.
Spremenjena cena vrtca
Na podlagi zapisnika Skupne notranje revizijske službe, ki je bil poslan decembra lani, je Vzgojno-izobraževalni zavod Destrnik-Trnovska vas
pripravil nove cene vrtca in jih predstavil svetnikom.
„Gre za to, da smo mi imeli enotne cene za obe skupini v vrtcu. Pri notranji reviziji pa je bilo ugotovljeno, da ta način ni pravilen in da je treba oblikovati cene po skupinah. To smo tudi storili in izračunali nove cene. Tako v prvi skupini cena znaša 421 evrov, v drugi pa 320,47 evra," je pojasnil Benko. Prej je ekonomska cena v obeh skupinah znašala 367 evra za otroka, a se sprememba v žepih staršev ne bo bistveno poznala - nekateri bodo plačali tudi 20 evrov manj kot doslej. „Zdi se mi, da so cene, ki smo jih uskladili z občino Destrnik, sedaj povsem v redu," je še dodal Benko in svetnikom predlagal, da predlog izračuna cen potrdijo. Tor so tudi storili.
Potrjena pa je bila tudi cena storitve pomoči družinam na domu. Predlog je februarja letos občini poslal Center za socialno delo Ptuj. Zakon o socialnem varstvu določa, da občina financira pomoč na domu v višini najmanj 50 odstotkov cene, pri čemer pa je delež občine Trnovska vas bistveno višji. „Na kolegiju županov smo se že pred časom dogovorili, da bomo občine krile razliko, ki jo je prej plačala država, a se vsi tega žal ne držijo. Naš občinski svet se je odločil, da pomagamo svojim občanom in zato krijemo kar 77 odstotkov cene pomoči na domu," je pojasnil župan.
Po obravnavi številnih točk v marcu pa bo april v Trnovski vasi predvidoma namenjen razpravi le o eni tematiki - občinskem prostorskem načrtu. Ker gre za obsežno tematiko, ji bodo posvetili celotno sejo, ki naj bi bila že sredi tega meseca.
Dženana Kmetec
Ormož • Po dežju plazovi
Denar le za sanacijo dveh plazov
Po obilnem deževju in sneženju preteklih dni in tednov so se začeli tudi na Ormoškem še v večji meri sprožati plazovi z vodo natopljene zemlje.
V občini Središče ob Dravi omembe vrednih plazov niso zabeležili, so pa tamkajšnji gasilci morali večkrat posredovati pri črpanju narasle podtalnice. Tudi v občini Sveti Tomaž so se srečevali s plazo-
vi, a so bolj ali manj vsi 'stari znanci', ki se sprožajo vsakič ob takšnem vremenu. Nekoliko težav imajo s plazom v Zagorju, ki ogroža cesto. Gasilci v teh dneh dela s črpanjem vode niso imeli.
Župan Alojz Sok pa je povedal, da je v občini Ormož precej plazov na cestni infrastrukturi, vsaj 10 je takih, ki jih bo treba sanirati, takoj ko se bodo umirile zimske razmere. „Vsaj pri dveh plazovih se
Foto: Viki Ivanuša
Posledica obilnejšega deževja so plazovi na Ormoškem
bomo lotili obsežnejše sanacije, ki bo financirana v okviru letošnjih investicij, ostale pa bomo uredili v takem obsegu, da bodo ceste normalno prevozne. Sedaj sta dve ali tri ceste zaprte in se morajo prebivalci do svojih domov voziti po obvozih. Pridobili si bomo geomehansko poročilo in na podlagi tega se bomo odločili, katera dva plazova bomo sanirali. Na voljo imamo namreč okoli 70.000 evrov. Najslabše kaže za plaz v Veličanah, kjer se je cesta že pred časom splazila. Kljub temu da je bila sanirana, se je zgodba ponovila. Tudi plaz v Hermancih se plazi že dalj časa. Tukaj ne bo šlo drugače, kot da se postavijo oporni zidovi. Precej plazov je tudi na kmetijskih zemljiščih, predvsem v vinogradih. Večina se jih ponavlja že več let," je povedal župan Sok.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Foto: arhiv P&F
Iz podjetij P&F Jeruzalem Ormož in Ljutomer so sporočili, da so se pretekli teden več kot uspešno predstavili na vodilnem mednarodnem sejmu vin in žganih pijač ProWein 2013 v Dusseldorfu. Največji slovenski vinar, ki za svojo mednarodno promocijo uporablja krovno ime P&F Wineries, se je predstavil z vini in blagovnimi znamkami Puklavec&friends in Gomila, s katerimi cilja predvsem na trge severne in zahodne Evrope. Na dogodku, ki je privabil več kot 44 tisoč obiskovalcev ter skoraj 4.800 razstavljavcev iz 48 držav, so sklenili prvo kupčijo s partnerjem iz Irske (Dunnes Stores). Veliko zanimanje pa so pokazali tudi potencialni kupci iz nordijskih držav, pa tudi iz Nemčije, Rusije in ZDA. Kot so povedali, je bil njihov razstavni prostor dobro obiskan, obiskovalci pa so bili tudi navdušeni nad degustacijo arhivskih vin.
Viki Ivanuša
Ormož • Proslavili dan knjige za otroke
Foto: Viki Ivanuša
Na sneženi torek, 2. aprila, rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, so se mladi obiskovalci Knjižnice Franca Ksavra Meška lahko na čajanki pogreli s toplim čajem in prijaznimi pesmimi. „Na mednarodni dan knjige za otroke smo pripravili bralno čajanko. Vse naše obiskovalce smo poleg s čajem pogreli še z lepo besedo. Tudi pretekla leta smo ob tem dnevu organizirali kakšne dogodke za najmlajše. Letos smo se odločili za poezijo, saj se pridružujemo akciji spodbujanja branja, ki se imenuje S knjigosrečo okoli sveta. Ta bralno-spodbujevalna akcija poteka že od 21. marca in bo trajala mesec dni. V naši knjižnici smo v tem času pripravili nekaj aktivnosti na temo poezije, na vsakem oddelku pa smo izpostavili tudi stojala s poezijo, "je povedala Nina Sulek, kije čajanko tudi vodila. Otrokom je predstavila nekaj knjig in pesmi, otroke pa so v vabilu tudi zaprosili, da v knjižnico prinesejo svoje najljubše knjige pesmi. Otroci in njihovi spremljevalci so prisluhnili pesmim in se v pogovoru strinjali, da se najde ustrezna pesem za vsakogar. Ob tem so srkali babičin zeliščni čaj in se sladkali s pecivom.
Viki Ivanuša
Ptuj • Tradicionalne in moderne velikonočne jajčke
Foto: CG
Velikonočna razstava na Biotehniški šoli Ptuj tokrat povezuje moderno s tradicionalnim in prikazuje, kakšne jajčke so bile na mizi ob veliki noči nekoč, spet drugim pa sta avtorici nadeli moderen videz. Razstava je delo dijakinj programa hortikulturni tehnik Lee Lebar in Natalije Kolarič in je njuno zaključno delo oz. praktični del 4. izpitne enote poklicne mature. Kot pojasnjuje mentorica Majda Klemenčič, sta dijakinji pripravili in izdelali tradicionalne in modernepisanke naše regije. Nalogo bosta ustno zagovarjali v juniju v času poklicne mature.
Dženana Kmetec
petek • 5. aprila 2013
Nasveti, zanimivosti
Štajerski	7
Videm • Člani LAS Haloze aktivni vse leto
Številne delavnice, turistični vodnik, spletna stran ...
Konec marca se je najprej v Zavrču, dan kasneje pa še v Vidmu odvilo delovno srečanje na temo letošnjih in bodočih aktivnosti ter projektov, ki se bodo in bi se še lahko odvijali s sofinanciranjem iz programa Leader.
Sonja in Jernej Golc sta zbranim občanom najprej predstavila strukturo in poslovanje LAS Haloze, v katerega je vključenih sedem občin, nato pa letošnje projekte. Letos razpisa za dodelitev sredstev iz programa Leader ne bo, vendar je ministrstvo za kmetijstvo in okolje najboljšim LAS v Sloveniji (LAS Haloze je bil ocenjen kot drugi najboljši v državi) za letos namenila nekaj denarja, ki je ostal neporabljen. „Na osnovi tega se že izvajata dva skupna projekta za celotne Haloze. Gre za projekt pospeševanja razvoja turizma v Halozah ter za projekt 'Znanje za razvoj območja Haloz'. Za njuno izvedbo pričakujemo od ministrstva okoli 40.000 evrov, razliko bodo sofinancirale občine, znan pa je ključ sofinanciranja, ki je 85:15. Poleg teh dveh projektov bomo letos začeli izdelavo razvojne strategije LAS Haloze za obdobje 2014 do 2020," je uvodoma povedal Golc.
Aktivnosti, ki jih bodo izvajali letos, se besedah navezujejo na oba omenjena projekta.
„V okviru projekta 'Pospeševanje razvoja turizma v Halozah' bo največ pozornosti namenjene promociji in obveščanju javnosti. Tako je v načrtu izdelava promocijske zloženke, v kateri bodo zajete vse prireditve po Halozah. Nadalje bomo organizirali delavnico za identifikacijo prireditev skupnega pomena, v okviru katere bomo poskušali najti možnost za zaščito nekaterih prireditev in njihovo uvrstitev v register žive dediščine. V pripravi so tudi izdelava koledarja z vsemi prireditvami, ki bo izšla konec aprila, nov spletni portal za turizem z vsemi podatki in programi ter vodnik po Halozah, ki bo izšel na 100 straneh v žepni varianti." Golc je ob tem še precej natančno pojasnil pogoje, ki jih morajo izpolnjevati turistični ponudniki na območju Haloz, da se lahko uvrstijo v brošure oziroma na spletno stran, vse aktivnosti pa naj bi bile končane do junija.
V okviru projekta 'Znanje za razvoj območja Haloz' pa organizatorji načrtujejo dvodnev-
Na srečanjih oz. delavnicah, ki jih je v Vidmu (na posnetku) in v Zavrču pripravilo vodstvo LAS Haloze, so udeleženci izvedeli, kaj vse se bo počelo letos, potem pa so lahko še sami prispevali zanimive ideje kot osnovo za pripravo nove lokalne razvojne strategije LAS Haloze za obdobje 2014 do 2020.
no študijsko turo po Avstriji in delavnico za organizatorje prireditev žive dediščine: „De-lavnica bo namenjena društvom in vsem tistim, ki pač pripravljajo različne prireditve. Njen namen je tudi v tem, da se identificirajo prireditve posebnega pomena, da se določijo cilji žive dediščine za
Ormož • Sklic izredne seje občinskega sveta
Želijo razpravo o CSO in cesti
Le slabo uro po zaključku 21. redne seje ormoškega občinskega sveta so svetniki Stanislav Podgorelec, Dušan Cvetko, Nives Petek, Boštjan Štefančič in Vili Trofenik zahtevali sklic izredne seje OS Ormož.
Na njej naj bi se svetniki pogovarjali o razmerah v Centru za starejše občane, sklic pa utemeljujejo z nepravilnostmi pri vodenju in posledično nevzdržnimi razmerami v domu tako za varovance kot zaposlene. Podpisniki sklica menijo, da so se zaradi nekritične podpore občinskega vodstva sedanjemu vodstvu CSO in neodgovornega ravnanja skupščine CSO, ki deluje samovoljno in za svoje odločitve ne išče stališč in usmeritev v občinskih svetih ustanoviteljic, razmere v omenjeni ustanovi predvsem zaradi mobinga vodstva nad zaposlenimi poslabšale do te mere, da so ogroženi varovanci.
Občinski svet Ormož naj bi zahteval sklic izredne seje skupščine CSO ter takojšnjo razrešitev vršilke dolžnosti direktorice iz krivdnih razlogov. Zaradi soodgovornosti za stanje v CSO zahtevajo, da se razreši predstavnica Občine Ormož v skupščini CSO in imenuje nov predstavnik, ki bi si moral pred vsakim zasedanjem skupščine pridobiti stališča občinskega sveta. Občinski naj svet bi s sklepom pozval pristojne organe, da opravijo celovit pregled poslovanja CSO za obdobje od vključno 2010 do dneva razrešitve v. d.
direktorice in ugotovijo odgovornost uprave in skupščine CSO za stanje oziroma poslovanje centra.
Na izredni seji naj bi obravnavali tudi odgovor ministra za infrastrukturo na poslansko vprašanje v zvezi z izgradnjo ceste Hajdina-Ormož, v katerem je bilo zapisano, da je „načrtovana izdelava dodatnih preveritev načrtovanja in upravičenosti predmetne cestne povezave in da je v letu 2013 predvidena poraba finančnih sredstev v višini 187.000 € za izdelavo dokumentacije". Predlagatelji menijo, da je iz odgovora ministra nedvomno razvidno, da se iščejo argumenti za ukinitev načrtovane ceste od Hajdine do Ormož. Predlaga-
lokalno razvojno strategijo za naslednje finančno obdobje, in da se določijo cilji na področju kulturne snovne dediščine. Nadalje bomo pripravili še srečanje na temo trženja in povezovanja ponudnikov za vinogradništvo in turizem ter delavnico s predstavitvijo skupne kmetijske politike v obdobju 2014 do 2020. V načrtu je še tridnevno izobraževanje lokalnih turističnih vodičev za območje Haloz; tisti, ki se ga bodo udeležili in uspešno opravili, bodo imeli potem še možnost opraviti izpit za državno licenco pri GZS. Ob tem je predvidena še delavnica na
temo kulinarike in vina, namenjena predvsem identifikaciji tradicionalnih haloških jedi in iskanju možnosti, kako jih zaščititi s primernim certifikatom."
Zbiranje idej za novo strategijo se je že začelo
Delovno srečanju v Zavrču in Vidmu se s predstavitvijo letošnjih aktivnosti ni zaključilo; udeleženci so namreč drugi del delavnice namenili iskanju in zbiranju idej, na osnovi katerih bo nastala nova lokalna
razvojna strategija. Golc je ob tem povedal, da so v sedanjem obdobju v okviru LAS Haloze skupno izvedli 85 projektov v vrednosti približno pol milijona evrov in da bo za naslednje obdobje evropskega denarja za projekte LAS še nekaj več kot doslej.
„Osnove prioritete dosedanje razvojne strategije LAS Haloze so temeljile na vinogradništvu, turizmu in obnovljivih virih energije. Tudi za prihodnje obdobje bosta med temelji oz. cilji te strategija ostala razvoj vinogradništva in turizma, k temu pa bomo dodali ohranjanje in varovanje okolja. Sicer pa bo nova lokalna razvojna strategija nastajala in nastala na osnovi predlogov in idej tukajšnjih ljudi. Kaj bo zajeto, je tako odvisno povsem od nas, nihče nam nič ne diktira ali zahteva. Je pa res, da bo EU potem tudi zahtevala uresničitev teh ciljev, ki si jih bomo začrtali v strategiji!" pojasnjuje Golc
Na obeh delavnicah v Vidmu in Zavrču se je že prvih srečanjih nabralo kar nekaj zanimivih in novih idej zlasti s področja ohranjanja kulturne in naravne dediščine, pa tudi razvoja turizma, udeleženci pa so poleg idej in priložnosti opozorili tudi na težave pri morebitnih izvedbah.
SiM
jo, naj bi občinski svet vodstvo Družbe za izgradnjo avtocest, vlado in pristojna ministrstva pozval, da nemudoma zagotovijo vse potrebno za nadaljevanje gradnje ceste, rezervirane za motorni promet, z zunajni-vojskimi križanji in priključki v skladu z veljavnim nacionalnim programom gradnje avtocest v državi od Ormoža do nesporne točke v občini Markovci ter da pospešijo postopek priprave in sprejema končne odločitve o uvrstitvi odseka Markovci-Hajdina ob upoštevanju karakteristike ceste v skladu z veljavnim nacionalnim programom v državi, pri tem pa uveljavijo prevlado javnega interesa nad Naturo 2000.
Viki Ivanuša
Prlekija • Varčevanje javne uprave
Ukinitev dveh krajevnih uradov
Na tiskovni konferenci sta Darija Mohorič, načelnica Upravne enote (UE) Ljutomer, in Jelka Munda, vodja oddelka za okolje in prostor, seznanili novinarje o uvajanju racionalnejših ukrepov v delovanju krajevnih uradov.
Foto: Viki Ivanuša
Pet ormoških svetnikov zahteva izredno sejo občinskega sveta zaradi razmer v Centru za starejše občane.
Pod okriljem UE Ljutomer je do 31. januarja letos v okviru oddelka za upravne notranje zadeve bilo organizirano delo na krajevnih uradih Mala Nedelja, Križevci, Razkrižje in Veržej, po besedah Mohoriče-ve pa sta s 1. februarjem ukinjena dva krajevna urada - pri Mali Nedelji in v Veržeju. »Po ugotovitvah urada nista zagotavljata razumne in smotrne izrabe delovnega časa, ki bi bila primerljiva z opravljanjem nalog na upravni enoti, kar je v skladu s pravilnikom o merilih za organiziranje krajevnih uradov v UE pogoj za njihov obstoj,« je dejala načelnica UE in poudarila, da je število strank, ki koristijo storitve na krajevnih uradih, v upadanju.
Ljutomerska UE je v lanskem letu varčevanju namenila posebno pozornost. Materialne stroške so v primerjavi z letom 2011 znižali za 13 odstotkov, osebni dohodki pa so bili manjši za dva odstotka. Mohoričeva je izpostavila velik strošek po-
štnine in porabnega potrošne-ga materiala za tiskalnike, zato so pričeli uvajati t. i. zelene pisarne, kjer zaposleni delavci raziskuje možnosti še višje stopnje varčnosti. Menda so prvi premiki že razpoznavni.
Kot je dejala Darija Moho-rič, so stranke tudi v lanskem letu bile z njihovim delom zelo zadovoljne, kar izkazuje dodeljena povprečna ocena 4,87. V letu 2012 je bilo rešenih 12.319
upravnih zadev in 16.086 drugih upravnih nalog. Upravnih zadev je bilo opravljenih za skoraj 40 odstotkov več kot leto poprej. Lani je bilo izdelanih 1347 potnih listin in 4908 osebnih izkaznic ter zabeleženih 43 porok in 157 rojstev. Kot je znano, se je UE Ljutomer lani prijavila na razpis za poslovno odličnost in se uvrstila med pet finalistov.
NŠ
Darija Mohorič (levo) in Jelka Munda sta govorili o o racionalizaciji javne uprave UE Ljutomer.
Foto: SM
Foto: NS
8 Štajerski
Po naših občinah
petek • 5. aprila 2013
Dornava • Z18. redne seje
Žulji in žuljčki majhne občine
Tokratna dobre tri ure trajajoča seja dornavskega občinskega sveta ni postregla z nobenim besednim sporom ali kakšno drugo zanimivo debato; še največ so svetniki imeli povedati ob točki pobud in vprašanj.
Foto: SM
Na 18. seji občinskega sveta je bilo slišati veliko pobud, vprašanj in predlogov, sicer pa se v dobrih treh urah ni zgodilo ali reklo nič posebnega.
Uvodoma so, potem ko je cilje in delo regionalne desti-nacijske organizacije (RDO) podrobno predstavila direktorica Bistre Aleksandra Pivec, potrdili zaključni račun občine, ki ni bistveno odstopal od zadnjega sprejetega rebalansa. Župan Rajko Janžekovič pa je svetnike še seznanil z odprtimi obveznostmi in terjatvami občine ob koncu lanskega leta; občina je imela konec leta 2012 med drugim za 1,4 milijona odprtih dolgoročnih kreditov in za dobrih 830.000 odprtih obveznosti do dobaviteljev, med slednjimi pa se največja, dobrih 173.000 evrov, nanaša na Komunalno podjetje Ptuj.
Svetnika Jožeta Mundo je zanimalo, zakaj se je lani tako povečala postavka za vzdrževanje kanalizacijskega sistema, saj je indeks pokazal kar 201 točko, prav tako je vprašal, ali na povišan strošek vpliva tudi še vedno neurejen sistem odvo-dnjavanja v Zavodu dr. Marijana Borštnarja. Direktor občinske uprave Vili Mar je povedal, da so bili stroški vzdrževanja itak planirani zelo „na tesno", da pa so k povišanju največ prispevali obvezni servisi po petletnem delovanju, zlasti na čistilni napravi in vakuumski postaji, župan pa je dodal, da Zavod res še nima rešenega sistema, kar dodatno obremenjuje občinski kanalizacijski sistem, da pa naj bi težavo letos končno uredili.
Navdušeni nad idejnim projektom športnega centra
Brez razprave so nato svetniki potrdili nekoliko zvišano ceno oskrbe na domu, ki jo v Dornavi opravlja samostojna podjetnica Olga Lupša: „Cena se zvišuje z 11,50 na 12,70 evra na uro, kar je še vedno precej manj kot v drugih občinah, kjer to storitev opravlja CSD (letošnja cena te storitve se je sicer znižala z dobrih 18 na slabih 16 evrov na uro, op. a.). Sicer imamo zdaj le dva oskrbovanca, za katera pa občina plačuje polno ceno. Povpraševanje po oskrbi pa je občutno manj, odkar se za to storitev beleži vpis na premoženje. Bomo pa morali zdaj pripraviti razpis za koncesijo, ker smo že imeli inšpekcijski pregled," je povedal župan Janžekovič.
Pri točki o varnostnih pojavih so svetniki lahko izvedeli, da so kar varna občina in da v lanskem letu ni bilo nekih posebnosti, potrdili so tudi letni plan kulture, za katerega letos namenjajo 8500 evrov, nato pa je Janžekovič vsem zbranim še podrobno predstavil idejni osnutek za nov, velik športno-rekreacijski center na območju današnje ribiške jame, ki naj bi se začel graditi enkrat po letu 2015 oz. v novi
finančni perspektivi. Svetniki so bili brez izjeme navdušeni nad idejo, Franc Kukovca pa je zanimalo, ali bi lahko v tak velikopotezni projekt nekako (bolj na skrito) vnesli še ureditev novega igrišča na Polen-šaku, saj je sedanje že bolj namenjeno parkiranju kot igri ... Župan je bil jasen, da ne: „Gre za šolsko igrišče, in dokler bo šola, bo to igrišče ostalo takšno, kot je. Če šole ne bo več, potem pa je to stvar naselja Po-lenšak. V tem projektu torej to ne bo možno!"
Brezplačna pisarna za poslanca Čuša
Nekaj pomislekov svetnikov okoli visoke podtalnice, ki bi lahko ogrozila ureditve igrišč in ostale infrastrukture v ribiški jami, je Janžekovič zavrnil s pojasnilom, da je letos podtalnica itak najvišja in da bodo vse planirali tako, da bo narejeno najmanj meter nad sedanjo višino vode. Nato je svetnikom povedal še vse o tekočih projektih, za katere je občina že prejela sklepe o sofinanciranju; tik pred začetkom sta urejanje cest na komasacijskih območjih ter gradnja nove kulturne dvorane, še kakšen mesec ali največ dva pa bo treba počakati, da bodo lahko tudi v Dornavi potrdili dolga leta pričakovan občinski prostorski načrt.
Tako imenovanih tekočih zadev pa je bilo na tokratni seji za polno malho. Župan je najprej povedal, da so prejeli prošnjo poslanca SDS Andreja Čuša, da bi si pri njih brezplačno lahko odprl pisarno za stike z občani: „Imamo prazen prostor v naši občinski stavbi, kjer je bila včasih trafika in zavarovalnica. Mislim, da bi bil ta prostor idealen, po odloku za društva in javne institucije pa tudi najemnine ni treba zaračunati!" Svetniki načeloma
niso imeli nič proti, le Stanislav Ciglar je namignil, da kakšen evrov najemnine nikakor ne bi škodil občinskemu proračunu ...
Delnic Komunale ne bodo kupovali
Pri vprašanju glede nakupa delnic Komunalnega podjetja Ptuj so prav tako soglasno podprli mnenje župana Janžeko-viča, da se jih ne splača oz. ni smiselno dokupovati, saj nikakor ne morejo doseči takšnega deleža, ki bi občini dajal vsaj nekaj moči in vpliva na odločanje. Andrej Drevenšek je celo predlagal, da je najbolje, če
prodajo še tisto drobtino delnic, kolikor jih imajo doslej, kar je podprl tudi Janez Horvat z dopolnilom, da naj za ta denar zamenjajo azbestne cevi v občini tam, kjer so še. Janžekovič sicer ni imel nič proti temu, a je povedal, da je potrebna najprej menjava cevi v skupnem sistemu do Dornave, saj prav nič ne koristi menjava po občini, če voda do občinskega sistema priteče po azbestu.
Potem so svetniki potrdili sklep, da občina sofinancira izdajo zbornika ob 50-letnici TD Polenšak v višini 2866 evrov, kolikor znaša najugodnejša ponudba za 300 izvodov, kar je zmotilo le Ciglarja: „Ne bi želel
biti razumljen narobe in absolutno podpiram sofinanciranje zbornika ob tako visokem jubileju. Me pa bode to, da za občinsko glasilo ni bilo možno najti 2000 evrov, za zbornik pa se kar najde. Glasilo bi bilo ne nazadnje namenjeno vsem občanom Dornave ..." Kakšnega konkretnega odgovora na pripombo Ciglar ni dobil, je pa župan poudaril, da naj v prihodnje za takšne obletnice društva pravočasno (leto prej) pripravijo vloge, da bodo lahko sredstva planirali v tekočem proračunu.
Zalite kleti, propadle domačije, slabe donacije RK-ju, plinovod ...
Med pobudami je Horvat izpostavil visoko podtalnico, ki že dneve in dneve zaliva kleti hiš, kritiziral pa je tudi posege VGP v strugo Pesnice, ki jih je izvedlo brez vednosti občine, in opozoril, da bo lahko Pesnica zdaj še prej poplavljala, saj so s posegi podrli drevesa in načeli nasipe potoka. Zanimalo ga je tudi, ali lahko neprestano zalivanje kleti občanov in velikansko posledično škodo prijavijo kot naravno nesrečo. Žal, kot je povedal župan, tega ne morejo.
Prav tako je negativen odgovor dobil Kukovec, ki je predlagal, ali bi lahko občina kot plačnica oskrbe svojih občanov v domu kaj naredila z njihovimi nepremičninami, ne pa, da te leta in leta propadajo, po smrti lastnika, ko občina lahko začne uveljavljati svoj dolg, pa potem niso vredne več skoraj nič. Jan-žekovič se je povsem strinjal, da je zakonodaja na tem področju zelo slaba: „Po moje bi bilo veliko bolje in pravilneje, če
plazenje zemlje, minulo nedeljo zjutraj je bilo dvorišče že polno blata, zemlja pa je pričela drseti v tisti del hiše, kjer je spalnica. Steno poslopja, kjer prebiva štiričlanska družina,
bi se nepremičnina občinskega oskrbovanca lahko prodala takoj, denar pa bi se dal v poseben sklad, iz katerega bi se nato plačevala oskrbnina. Zdaj je res tako, da lahko na odličnih lokacijah ali pa sredi vasi le gledamo kakšno že popolnoma propadlo ali hitro propadajočo bajto, ne moremo pa narediti nič. To lahko rešuje le vlada na državni ravni."
Z vprašanjem, zakaj občina skoraj nič ne financira OO RK Ptuj, saj da jo je bilo zaradi kritike na zadnjem občnem zboru kar precej sram, pa je pičila svetnica Elizabeta Janže-kovič. Župan je bil jasen: „Naša občina vedno pomaga pomoči potrebnim občanom, za to obstajajo vidni dokazi. In to se mi zdi bolj produktivno kot dajanje tistega evra po občanu za pakete RK. Poleg tega je zaupanje v delo RK precej nizko zaradi afer, za katere pa res na Ptuju niso nič krivi in verjamem, da delajo dobro."
Ciglarja pa je še zanimalo, kako je pravzaprav s traso plinovoda Južni tok skozi občino, ali je res, da bo potreben 100-metrski varovalni pas na vsako stran in ali ni morda občina nekako prehitro in prelahko dala soglasja za traso. Tudi pri tem odgovoru je bil župan jasen: „Bila je javna obravnava, pa ni bilo nikogar, niti enega samega občana! Trasa teče po sedanji trasi, kjer je že plinovod, kakšni natančno so varovalni pasovi, pa ne vem. Sicer pa itak ne moremo biti kar naprej proti vsemu."
Z vprašanjem Ivana Vršiča, kdo bo popravil odpadajoče ploščice v novem vaško-gasil-skem domu na Polenšaku, in odgovorom župana, da je izvajalec v stečaju, zato naj ploščice pač zalepi kakšen domač mojster, se je seja v Dornavi zaključila.
SiM
je zemlja že zasula. Ob pomoči sosedov in gasilcev je bilo odstranjenih 20 kubičnih metrov zemlje, voda pa speljana mimo hiše v dolino. Za tem so na pomoč priskočili še strojnik in vozniki traktorjev, ki so odstranili še preostanek zemeljske gmote.
Sicer pa so se po besedah poveljnika ljutomerske civilne zaščite Branka Novaka zgolj v ljutomerski občini v minulih dneh soočili z več kot 40 aktivnimi plazovi. Zemeljski plaz je podrl drevo v naselju Šafarsko v občini Razkrižje. Del drevesa je zadel gospodarsko poslopje in povzročil škodo tudi na osebnem avtomobilu. Težave z zemeljskimi plazovi so imeli še v naselju Ptujska Cesta v radgonski občini, visoka voda pa je ogrožala stanovanjske objekte v nekaterih predelih ljutomerske občine - še zlasti je bilo poplavljeno naselje Ba-binci pri Ljutomeru.
NŠ
Prlekija • Obilne padavine povzročale težave
Številni plazovi in zalite kleti
Zaradi obilnih padavin v minulih dneh so gasilci, člani civilne zaščite in drugi prostovoljci na območju celotnega Po-murja imeli obilico dela, saj je voda ob visokem nivoju podtalnice silovito vdirala v kletne prostore objektov.
V deželi ob reki Muri so znova pričeli naraščati Ledava, Velika Krka in Ščavnica, kar je v nižinah povzročilo poplave, v višje ležečih predelih pa so se sprožili številni plazovi. Veliko
strahu in bojazni, da bo plaz odnesel stanovanjsko hišo (na posnetku), je bilo pri družini Janeza Slokana v Cubru (občina Ljutomer). Z bližnjega hriba je namreč že nekaj dni grozilo
Foto: NS
petek • 5. aprila 2013
Nasveti, zanimivosti
Štajerski	9
Ptuj • Spominski park na starem mestnem pokopališču
Do končne rešitve s soglasjem ljudi
V poročni dvorani mestne hiše na Ptuju so 26. marca predstavili rezultate urbanistične delavnice za območne starega mestnega pokopališča z naslovom Spominski park na Ptuju, ob tem pa je na ogled tudi priložnostna razstava.
: rstííV-Stíi [/v,	-V'- ' '¿< /v ■■■ - isSH ■'■»
Zadnji pokopi na nekdanjem starem mestnem pokopališču so bili v letu 1978.
Foto: Črtomir Goznik
Staro mestno pokopališče je bilo poslednje počivališče meščanov dobrih 200 let, od leta 1775 do leta 1978, ko so na njem opravili zadnji pokop. Območje, ki je bilo do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja na samem obrobju mesta, na prehodu od pozidanih v zelene površine, je danes umeščeno ob delu blokovskega naselja in kompleksa srednjih šol.
Zamisel o ureditvi nekdanjega mestnega pokopališča v spominski park ni nova, stara je že več kot tri desetletja. Že pred pretekom moratorija glede posegov v območje pokopališča, ki je trajal zakonsko določenih 20 let po zadnjem pokopu, je bila v prostorskem planu mesta opredeljena nova namenska raba območja kot spominskega parka. S tem bi že obstoječi prostor dobil nov značaj in funkcijo, mesto pa nove zelene
Poročila so bila standardna. Nekaj pa je bilo tako v poročilu predsednika kluba Marka Potočnika kot v razpravah posebej poudarjeno. Namreč to, da je namen organizacije in delovanja predvsem v negovanju tradicij, obujanju spominov na žuljave roke in v druženju. V nobenem primeru pa niso privesek katerikoli politični
opciji.
Ptujski klub je eden najstarejših v Sloveniji in tudi med najaktivnejšimi, saj deluje že od leta 1977. Na to so opozorili tudi gostje: župan MO Ptuj Štefan Čelan ter predstavniki prijateljskih klubov: Vili Sanda iz Laškega-Radeč, Koloman Lainšček iz Velenja ter Borut
površine, v okviru katerih bi se ohranila kakovostna okoljska vsebina. Za to območje je bil že v letu 1991 izdelan projekt ureditve s postopnim spreminjanjem v spominski park, ki je predvideval tudi postopno umikanje nagrobnikov in zatravitev površin. Uresničenega pa je bilo zelo malo: sem je bil prestavljen spomenik heroja Jožeta Lacka, urejena osrednja ploščad in tudi razsvetljava, ki pa so jo po številnih vandalskih poškodovanjih odstranili.
MO Ptuj se je pri iskanju rešitev za ureditev območja nekdanje mestnega pokopališča poslužila službe mestnega arhitekta, ki jo vodi in usmerja prof. Peter Gabrijelčič. V sodelovanju s študenti Fakultete za arhitekturo v Ljubljani je v preteklosti nastalo veliko število idej, ki so kasneje dobile konkretno obliko v prostoru, je povedal ptujski
Slanšek in Boris Volaj iz Zasavja, Milan Čuček, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, in predstavnik Gasilskega društva Kicar Stanko Vojsk, ki je zbrane povabil v gasilski dom, kjer imajo brigadirji že domovinsko pravico, saj bodo letos tam zaključili že 17. tradicionalni pohod po poteh upora in prostovoljnega dela ob dnevu upora in proslavili svoj brigadirski praznik.
Udeleženci zbora so tudi omenili, da je koordinacija med klubi po preselitvi iz prestolnice danes mnogo uspešnejša, saj se letno menjavajo koordinatorji. To je poudaril tudi sedanji koordinator Borut
župan Štefan Čelan. Podobne rešitve pričakuje tudi na podlagi rezultatov tokratne urbanistične delavnice, v kateri so iskali rešitve za območje starega ptujskega mestnega pokopališča. Mesto naj bi v kratkem izbralo
Slanšek iz Zasavja Obujanje spominov na brigadirske dni je slikovito opisal Koloman La-inšček iz Velenja, ki je bil kar nekajkrat udeleženec MDA Slovenske gorice-Haloze.
V javnosti nekateri natol-cujejo, da je bilo mladinsko delo prisila. Pa ni bilo tako. Viktorija Dabič je poudarila, da so mladi z veseljem hodili v brigade, čeprav se starši s tem niso vedno strinjali, saj je bilo doma na kmetijah še veliko postoriti. Udeležba na mladinskih delovnih akcijah je bila tudi šola za življenje, saj so poleg dopoldanskega dela na gradbiščih v popoldanskem času potekale kulturne, izobraževalne in druge aktivnosti, spoznanja pa so udeleženci s pridom koristili v svojem nadaljnjem življenju.
Starostna struktura članov ptujskega kluba je visoka, med 60 in tudi preko 80 let. Zato si želijo, da bi se jim pridružili mlajši udeleženci, zlasti tisti, ki so svoje prostovoljno delo opravljali po letu 1970. Kljub starosti pa so nekateri člani še vedno aktivni, zlasti tri članice, ki so za svoje delo pri pomoči starejšim občanom prejele republiško priznanje za prostovoljno delo.
Stanko Lepej
varianto, ki bo zaživela na tem prostoru in bo mestu v ponos. Zdajšnje stanje tega kompleksa z 800 nagrobniki mestu ni v čast. Urejanje naj bi potekalo fazno.
Študentje predstavili več zamisli
Tokrat so se po besedah prof. Petra Gabrijelčiča lotili zelo občutljive naloge. Zahvalil se je študentom Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki so sodelovali v delavnici in iskali trajno rešitev za območje nekdanje mestnega pokopališča, MO Ptuj in asistentu Gregorju Čoku. Opravljeno je bilo obsežno delo v številnih variantah. Nekaj so jih predstavili, na koncu pa tudi sintezno varianto, ki je predvsem varianta rešitve v prostorskem smislu; etična vprašanja, kaj narediti z grobovi, ostajajo še odprta. Naloga občine je, da se bo
z zainteresirano javnostjo in prizadetimi dogovorila o končni rešitvi tega etičnega vprašanja, na podlagi katere se bo izdelal podrobni ureditveni načrt.
Sintezna rešitev povzema ključne prednosti posameznih variant. Zasnova temelji na obhodni spominski poti, ki na posameznih lokacijah prehaja v tematske lapida-rije, kjer so umeščene skupine nekaterih ohranjenih nagrobnikov. Obiskovalce parka bo popeljala ob zidu, kjer so napisi vseh pokopanih in posamezne ostaline nagrobnikov. Spominska pot bo vodila na travnato površino, ker gre vendarle za sveti prostor.
Urbanistična delavnica je potekala od novembra lani do marca letos. Ključni cilj je bil predvsem preoblikovanje starega mestnega pokopališča v novo formo -spominski park, je povedal asistent Gregor Čok. Nekateri grobovi so še danes zelo
obiskani in urejeni, na drugi strani pa je prisotno uničevanje. Po evidenci Zavoda za varstvo kulturne dediščine sodi 48 nagrobnikov med pomembnejša umetniška dela, ki se ohranjajo tudi v vseh variantah urbanistične delavnice na obstoječih lokacijah ali pa v lapidarijih. Scenariji, ki so jih pripravili študentje, se razlikujejo predvsem v treh stvareh: po časovni transformaciji, po prostorski zasnovi in po načinu ohranjanja sklopov. Predstavili so na primer scenarij Mozaik, pri katerem so faze preoblikovanja odvisne od intenzitete obiskanosti in urejanja grob. To je najenostavnejši in najcenejši scenarij, glavna pomanjkljivost pa je dolga časovna transformacija. Po scenariju Spominske promenade naj bi se ohranili samo tisti spomeniki, ki so pomembni z zgodovinskega vidika. Ohrani se močno poudarjena osrednja promenadna pot, ki jo določajo zidni elementi, in široko tlakovana pot, ob kateri se nizajo posamezne nagrobne plastike, ki so sis-temizirane glede na različna obdobja nastanka. Rešitev je zelo zahtevna iz finančnega in tehničnega vidika. Glavna značilnost variantne rešitve Gručasti lapidarij je ohranitev lokacije spominskih nabrežij ter povezovanje le-teh v skupne lapidarije. Velik del parka pa je namenjen travnatim površinam. Po scenariju Spominska pot se v prvi in drugi varianti po obodu ali sredini vzpostavi spominska pot, ki povezuje posamezne karakteristične elemente parka.
Odločitev o ureditvi spominskega parka bi morala biti demokratična za vse, poudarja prof. Peter Gabri-jelčič. Za mesto bo ključna odločitev javnosti o tem, v katero smer bo potekalo preoblikovanje območje nekdanjega mestnega pokopališča v javni prostor, ki pa se zagotovo ne bo zgodila čez noč.
MG
Ptuj • Brigadirji so zborovali
Gradili so domovino ...
Marec je čas, ko vsepovsod polagamo obračune dela za preteklo leto. To so 21. marca storili tudi v Klubu brigadirjev mladinskih delovnih brigad in udeležencev prostovoljnega dela občin ptujskega območja.
10 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. aprila 2013
Ormož • Območno srečanje otroških gledaliških skupin
Igrajmo se gledališče 2013
V ormoškem domu kulture je potekalo območno srečanje otroških gledaliških skupin Igrajmo se gledališče 2013. Organizator je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož.
Srečanja se je udeležilo sedem skupin - od najmlajših iz vrtca pa do zaključnih razredov osnovne šole. Gledališka skupina Pikini prijatelji iz Vrtca Ormož je pripravila igrico Zrcalce pod mentorstvom Stanke Špindler. Gledališka skupina OŠ Stanka Vraza Ormož že več let uspešno nastopa na srečanju, letos so zaigrali Povodnega moža pod mentorstvom Alenke Niedorfer.
V zadnjih leti je na Ormoškem popularno, da zaključni razredi osnovnih šol pripravijo gledališko predstavo. Letos smo jih lahko videli več, na srečanju pa je nastopila samo gledališka skupina učencev 9. razredov OŠ Ormož s predstavo Pet Pepelk pod vodstvom mentorice Irene Blagovič. Zaigral je tudi gledališki krožek OŠ Velika Nedelja, ki je pod vodstvom Gordane Črnivec pripravil predstavo Frendice. Gledališka skupina Dioniz OŠ Ivanjkovci je nastopila s predstavo Zlati kelih, ki so jo naštudirali pod mentorstvom Tatjane Majdič. Gledališki klub in krožek OŠ Miklavž pri Ormožu je nastopil s kar dvema predstavama - Pepelka malo drugače in Improvizacija o Si-njebradcu, ki ju je obe režirala Simona Klasinc.
Predstave je strokovno spremljal Miha Golob, ki si je kar
Foto: Viki Ivanuša
Gledališki klub in krožek OŠ Miklavž pri Ormožu je nastopil s kar dvema predstavama.
šest dni ogledoval predstave na širšem ptujskem območju in je videl skupno okoli 40 predstav. V njih je na odru stalo okoli 500 otrok, ki jih je v dvoranah spremljalo okoli 3500 gledalcev. „Podatki pričajo, da gre za veliko in vredno produkcijo, ki je pomembna tako za sam pedagoški proces kot tudi za gledališče. Pri otroškem gledališču se v procesu ustvarjanja srečujeta gledališki del in pedagoški proces, ki sta včasih na različnih bregovih, saj pedagoški proces zahteva
določeno disciplino in natančnost, v gledališču pa se sledi sproščenosti in pristnosti na odru. Otroci so pokazali veliko domišljije, ustvarjalnosti, imajo precej odrske prezence in mentorji se gotovo zavedajo kvalitete svojega dela in tudi širšega odnosa do kulture, ki se na ta način prenaša mladim," je prepričan Miha Golob.
Strokovni spremljevalec je zadovoljen tudi z izbiro besedil, ki je raznolika, z iznajdljivostjo in ustvarjalnostjo pa mentorji pripravijo za oder
tudi številne tekste, ki niso dramatizirani. Izbirajo sodobne teme, ki jih imajo otroci rajši in so jim blizu. Prav posebej zadovoljen pa je bil Miha Golob z odnosom publike do predstav, saj so otroci zelo skoncentri-rano spremljali dogajanje na odru, kot da bi na njem stali profesionalni igralci. V naslednjih dneh bo izbral 8 do 10 predstav s širšega ptujskega območja, ki se bodo srečale na regijskem srečanju gledaliških skupin.
Viki Ivanuša
Trgovišče • Na obisku pri zbiratelju Marijanu Horvatu
Kmalu na ogled privatna muzejska zbirka
Marijan Horvat je tako kot vsi njegovi sošolci v osnovni šoli nekaj zbiral. Začel je z znamkami. In medtem ko je z leti pri večini otroška zbirateljska strast zamrla, se je pri Marijanu vse bolj razplamtevala. Odločilen je bil čas v vojski, takrat mu je postalo jasno, da ga bo zbirateljstvo spremljalo vse življenje.
Tako si je doslej nabral 20 let zbirateljskega staža in na tisoče najrazličnejših starih predmetov. Pomemben dogodek na tej poti je bila odstranitev stare družinske hiše, kjer je Marijan odkril ogromno starih predmetov. V njegovi posesti se je našlo veliko stare kmečke posode, kmečkih strojev, orodja, različnih fotografij, razglednic in slik, dokumentov, krajevnih tabel, gasilske in lovske opreme. Rad ima vse, kar je staro. Različni predmeti pritegnejo njegovo pozornost, in kolikor zna in zmore, jih tudi sam očisti in restavrira, da so videti čim bolje.
Najraje pa ima vojaške predmete. Tudi tukaj se izbira razteza od značk, odlikovanj, uniform, vojaških škatel, preko čelad, očal in druge opreme pa vse do najrazličnejšega orožja. Orožje zbira zadnjih 10 let in ima za to tudi ustrezno dovoljenje, saj mora za vsak kos, ki ga želi kupiti, zaprositi za nabavno dovoljenje. Potem pa je treba orožje vpisati v knjižico. V desetletju je napolnil že dve
takšni knjižici. Ker je orožje še uporabno, mora zanj zagotavljati tudi ustrezno varovanje. Zakonodaja namreč pravi, da mora biti orožje razstavljeno tako, da ga ne more nihče odtujiti, ali pa ga je treba hraniti v sefu. Zelo ponosen je na revolver znamke Gasser iz leta 1871. Najljubša pa mu je vojaška čelada, ki je pripadala dedku, ki je bil mobiliziran v 2. svetovni vojni. Seveda pa ne gre pozabiti vojaških škatel, ki Marijana še posebej privlačijo. Vsaka ima svoj napis in svojo zgodbo.
Svoje predmete je najprej hranil v malem prostoru v stanovanjski hiši, potem je potreboval večji prostor z varovanjem. Danes je hiša polna od kleti do strehe. Zato se je Marijan Horvat lotil gradnje objekta, v katerem bo imel svojo muzejsko zbirko. Vanj je vložil veliko denarja in lastnega dela, natančno pa ima izoblikovano tudi podobo, kaj in kako bo razstavil. Njegova zbirka zajema predmete iz Avstro-Ogrske monarhije, iz časa I. svetovne vojne, obdobja Kraljevine Ju-
goslavije in II. svetovne vojne. V novih prostorih bo imel na voljo čez 250 m2 razstavnih površin, ki jih namerava dobro napolniti. Upa, da bi lahko muzejsko zbirko odprl do poletja ali jeseni, vendar ima do takrat še veliko dela, potrebuje pa tudi denar za nabavo polic in vitrin. O svojih predmetih ne vodi nobene evidence. Pravi, da si zaenkrat zapomni večino reči in ve, kje kaj iskati.
Na začetku je veliko predmetov dobil, sedaj pa jih kupuje
od kolegov in po sejmih. Bolj redek in ohranjen je nek predmet, dražji je. Da ne postane žrtev prevarantov, pa se je moral naučiti razlikovati originale od ponaredkov. V preteklosti je veliko študiral knjige in revije, sedaj pa je vse na internetu. Pomembne pa so tudi izkušnje.
Na vprašanje, kateri predmet si želi za svojo zbirko, je povedal, da bi si želel partizansko uniformo z našega območja, saj mu še manjka.
Viki Ivanuša
M.;f «reo®* V f "V	
*	
".rtat.	
	
A.KOPfui« ■	
K .. .	
Foto: Viki Ivanuša
Marijan je strasten zbiratelj, najbolj so mu pri srcu vojaške starine.
Tednikova knjigarnica
Kakaduji kot naročeni za to čudno pomlad
Pred kratkim je pri prvi slovenski založniški hiši, celjski Mohorjevi družbi (od leta 1951), izšla avtorska slikanica z naslovom Kakaduji. Zdaj jo berem vsak dan enkrat, da preženem vremensko turobnost.
Njen avtor je ne-nadkriljivi sir Quentin Blake (1932), angleški stripar, ilustrator in pisatelj z mnogimi prestižnimi nagradami. Po vsem svetu je mladim bralcem znan predvsem zaradi ilustriranja knjig drugega znamenitega Angleža, pisatelja za male in velike, njegovo ime je Roald Dahl in tudi v slovenščino so prevedene mnoge njegove knjige.
Blake je mojster risanega humorja, ki ga na veliko razdaja v vsem svojem ilustratorskem delu. Na slovenskih knjižnih policah je doslej najti naslednje avtorske slikanice: Gospa Trlica in veliki val, Zelena Ladja in Benjamin.
V slikanici Kakaduji je glavni junak profesor Dupont, ki ima svoj rastlinjak z bohotnim tropskim rastlinjem in v njem je nastanil pisane pernate prijatelje, kot jim pravi profesor sam. Dnevi profesorja Duponta so precej enolični, morebiti, ker je tudi sam precej puščoben mož. V nasprotju s pisanimi kakaduji. Lastnik kakadujev vsako jutro skoči iz postelje in opravi svoj jutranji obred, kot vedno: oprha se in si umije zobe, nato se lepo, gosposko obleče in si zaveže kravato. Kot vedno, si natakne ščipalnik in se odpravi dol po stopnišču sredovečnega domovanja. A profesor ne gre k zajtrku, marveč se gre v svoj velikanski rastlinjak, tam veselo razširi roki in vzklikne: »Pozdravljeni, predragi pernati prijatelji!« Cela jata kakadujev bolšči v profesorja in ne kaže nekega navdušenja nad jutranjim pozdravom. Kako bi ga le, če pa je vsako jutro do potankosti ista pesem!
Nekega jutra se je kakadujem dozdelo, da se jim bo še utrgalo, če le še enkrat slišijo: »Pozdravljeni, predragi pernati prijatelji!« Sklenili so, da se bodo s profesorjem malo pošalili in ga bodo s tem celo spametovali. Kaka-duji so se lepo počasi, drug za drugim, odpravili skozi razbito šipo v kotu rastlinjaka.
In naslednje jutro, ko je profesor znova razširil roki in z znanim pozdravom pozdravil pernate prijatelje, se je zgrozil, ko njegovo oko ni moglo uzreti niti enega samega samcatega kakaduja. Ni in ni se mogel domisliti, le kam bi lahko šli njegovi pernati prijatelji.
Nato se je odpravil po svojem stanovanju, da jih poišče. Najprej se je ustavil v lepo urejeni jedilnici, kjer na steni visijo slike in na sredi je velika okrogla miza, s prtom prekrita, in sredi nje je vaza z velikim šopkom svežega cvetja. A o kakadujih ne sluha ne duha!
Nato je pokukal v kuhinjo, kjer je kuharica pripravljala zajtrk, a kakadujev tudi tam ni bilo. Šel je v spalnico, ki je tudi bila lepo urejena, s slikami na steni in z rožicami v vazah. Kakaduji? Nikjer! Pogledal je v kopalnico, pa v stranišče, kakadujev pa nikjer. Nikjer! Nikjer?
Hm, profesor Dupont jih ni videl, a bralec - gledalec, če dobro opazuje, vidi ptičje kljune izpod banje. Aha! Pa stiskajo se na kotličku za vodo na stranišču!
O presneti priči! A so bili morda že v jedilnici? Pa v kuhinji in spalnici! Bralec ve, profesor Dupont pa ne. Zato išče svoje zablodele ptice in se vzpne na podstrešje. Oj, koliko zanimivih stvari ima tam profesor! Celo na streho je splezal, da bi našel svoje pernate prijatelje, šel je še v garažo in v klet s krasno zbirko arhivskega vina ...
Profesor je bil ves iz sebe, saj svojih kakadujev ni in ni mogel najti. Tako je ponoči zaman poskušal zaspati. Si morete misliti, kakšen je bil videti profesor pri jutranjem obredju, ko pa celo noč ni zatisnil očesa, tako so ga skrbeli njegovi izginuli pernati prijatelji!
A glej, ko je zjutraj prišel v rastlinjak ...
Slikanica, ki jo je prevedel David Movrin, se končuje s stavkom: NEKATERIH RES NIKOLI NE IZUČI.
Pa še drži, kot pribito!
Veliko veselja z branjem želi _Liljana Klemenčič
Robert Bezjak
Fantje si 1. B-ligo zaslužijo
Stran 12
Rokomet
Odlične igre Ormožanov v dresu izbrane vrste
Stran 12
Namizni tenis
Brez Pavičevih točk pač ni zmage ...
Stran 13 Nepogrešljivi 2013
Drago Rus prejel črni pas
Stran 13
MNZ Ptuj
Sprejeli spremembo tekmovalnega koledarja Stran 14
Futsal
Odločitev bo padla v nedeljo na Ptuju
Stran 14
Nogomet • 1. SNL
tednik
íVoíLuíajÍE neu na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
V nedeljo v Kidričevem gostuje Maribor
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Zajc (Aluminij): »Na igrišču se bomo morali postaviti zelo čvrsto - samo tako se bomo lahko upirali vijoličastim.«
Nogomet • 2. SNL
Kakšno bo vreme
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Ob napovedi tekem v letošnjem spomladanskem delu 1. lige bi bilo skorajda obvezno dodati opozorilo: tekme so lahko ob nadaljevanju slabega vremena odpovedane. Tako je bilo tudi v sredo, ko je vodstvo tekmovanja v torek (po sklepu redakcije Štajerskega tednika) odpovedalo srečanja 25. kroga, ki bi morala biti prvotno odigrana že 27. marca.
Namesto Olimpije bo tako prvi tekmec Aluminija v nedeljo Maribor. Varovanci Darka Milaniča prihajajo v Kidričevo v vlogi izrazitih favoritov, kar kaže tudi velika razlika na lestvici (Maribor 58, Aluminij 23 točk). V obeh srečanjih v tej sezoni so slavili vijoličasti, prepričljivejši pa so bili v Kidričevem, kjer so slavili s 5:1 (v Mariboru je bilo 2:1).
Trener Aluminija Edin Osmanovič je bil po srečanju v Celju zadovoljen s predstavo svojih varovancev. Predvsem ga je z optimizmom navdajalo dejstvo, da so tekmo končali brez prejetega zadetka. Na mestu centralnega branilca se je dobro znašel Denis Topo-lovec. »Trener me je postavil na mesto, ki ni moje običajno, a sam poskušal odigrati po svojih najboljših močeh. Celotna ekipa se je borila za vsako žogo, igrali smo dokaj kompaktno in to je smer, ki se je moramo držati tudi na prihodnjih tekmah. Na zadnjih dveh srečanjih v gosteh smo obakrat ostali neporaženi, to je dober znak pred gostovanjem Maribora. To je posebna tekma, v kateri nimamo kaj izgubiti, lahko pa veliko pridobimo,« je povedal kapetan Aluminija Denis Topolovec.
Lokalni derbiji so vedno nekaj posebnega, saj imajo igralci manjšega kluba dodaten motiv proti favoritom. Tako bo tudi tokrat, še posebej zaradi tega, ker v dresu Aluminija nastopa lepo število igralcev, ki so nekoč nosili dres Maribora. Ti bodo želeli svojim bivšim delodajalcem dokazati, da bi si zaslužili priložnost tudi v klu-
1. SNL, 27. krog: Aluminij - Maribor,
nedelja, 7. 4., ob 16.00 v Kidričevem
bu, kjer so začeli nogometno pot. Med te spadajo Tomaž Murko, Marko Drevenšek, Nejc Pečovnik, Mitja Rešek, Semir Spahič, Gorazd Zajc, Matic Črnic in Sandro Blo-udek, v obratni smeri - iz Kidričevega v Maribor - je odšel Martin Milec.
Zajc: »Zaupati moramo v svoje sposobnosti«
Eden izmed tistih, ki so resno nogometno kariero začeli v Mariboru, je tudi 25-letni Gorazd Zajc. Ta se je že pri 19 letih podal v tujino, k italijanski Sieni, kjer se ni najbolje znašel. Sledila je vrnitev v Slovenijo in igranje za Maribor, Rudar Velenje, Dravo in Celje. Nogometaš iz Dogoš je nazadnje igral v Avstriji, pred sezono pa se je pridružil ekipi
Aluminija.
Kako bi ocenili srečanje v Celju, kjer ste remizirali?
G. Zajc: »Vsekakor smo zadovoljni z osvojeno točko, ki nam veliko pomeni. Imeli smo sicer svoje priložnosti, a jih nismo uspeli izkoristiti. Hkrati je treba poudariti, da je Celje dobro moštvo, ki je imelo pobudo na večini srečanja. Pogoji za igranje so bili zelo težki, igrišče je bilo spolzko, zaradi česar ni bilo možno razviti prave kombinatorne igre. V takšnih vremenskih razmerah, kot so trenutno v Sloveniji, je pač najbolj uporabna 'preskok' igra.«
Imeli ste nekaj priložnosti za nasprotni napad, pa ni bilo prave 'zadnje' podaje?
G. Zajc: »Res je. Celjani so veliko stavili na napad, zato so puščali v obrambi precej prostora. Ko smo osvojili žogo, je bilo precej možnosti, vendar jih nismo izkoristili prav zaradi netočnih podaj. To bomo na naslednjih tekmah poskušali popraviti.«
Kako nogometaši doživljate vse te nevšečnosti z vremenom in prestavljanjem tekem?
G. Zajc: »Vsak nogometaš veliko raje igra tekme kot pa samo trenira. A trenutno je pač tako - proti naravi smo pač nemočni. Upam, da se bo lepše vreme čim prej stabiliziralo in da bomo lahko redno odigravali prvenstvena srečanja.«
V sredo je odpadla tekma z Olimpijo, v nedeljo
pa je pred vami že nova težka preizkušnja: v Kidričevo prihajajo državni prvaki iz Maribora.
G. Zajc: »To je že sama po sebi dovolj velika motivacija za igralce, da pokažemo vse svoje znanje. Na igrišču se bomo morali postaviti zelo čvrsto - samo tako se bomo lahko upirali vijoličastim. Za zmago imamo sicer realno malo možnosti, vendar se nam ni treba nikogar bati, niti Maribora. Zaupati moramo v svoje sposobnosti in se odločno postaviti od prve minute.«
V Mariboru ste začeli resno športno pot, zato je to tudi za vas posebna tekma.
G. Zajc: »Na Maribor me vežejo lepi spomini, tam sem naredil prve prvoligaške korake. A to je preteklost, sedaj sem tukaj v Kidričevem in bom proti svoji nekdanji ekipi nastopil zelo motiviran. Tako je tudi z vsemi mojimi soigralci, s katerimi upamo na najboljše.«
Pred sezono je bilo kar precejšnje presenečenje, da ste prestopili v Aluminij.
G. Zajc: »Imel sem težjo poškodbo kolena, po kateri sem se počasi vračal. Ko sem saniral poškodbo, sem se najprej podal v Avstrijo. Vedno pa sem si želel prvoligaškega nogometa, želel sem nastopiti v slovenski 1. ligi. Vesel sem, da mi je NK Aluminij pomagal pri tem, obenem pa upam, da bom s svojimi igrami tudi jaz pomagal klubu k čim boljšim rezultatom.«
Jože Mohorič
Kdo bi si pred spomladanskim delom mislil, da se bo praktično pred vsakim krogom treba zazreti v nebo in šele nato videti, ali neko srečanje bo. Točno to se letos dogaja: najprej je preglavice povzročal sneg, igrišča se sploh niso imela časa vsaj za silo osušiti, v zadnjem obdobju pa težave povzroča obilno deževje. Tako je bilo v vseh nogometnih ligah (izjema je Primorska) prestavljenih kar nekaj tekem, v 2. ligi pa so odgovorni za en teden celo prestavili začetek zadnje tretjina prvenstva. Ta bi se morala pričeti ta konec tedna, vendar bodo tokrat na sporedu tekme 18. kroga.
Zavrč bo gostoval v Celju in se v Areni Petrol pomeril z ekipo Šampiona. Gostje so absolutni favoriti in vse razen njihove zmage bi bilo presenečenje. A treba je biti previden, saj favoriti ne
Od 26. do 29. marca so v francoskem Annecyju potekale 2. svetovne vojaške zimske igre (prve so bile pred tremi leti izvedene v Italiji). Na njih je nastopilo več kot tisoč tekmovalcev iz 40 držav, svojo ekipo je imela tudi Slovenija (11 fantov in 6 deklet). Športniki in športnice so se pomerili v alpskem smučanju, smučarskem teku, biatlonu, smučarski orientaciji, turnem smučanju in športnem plezanju, kot demonstracijska disciplina pa je bilo predstavljeno hitrostno plezanje.
Na igrah je kot novopečena predstavnica Slovenske vojske nastopila tudi Mina Marko-vič. Skupna zmagovalka zadnjih dveh sezon svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji je osvojila dve medalji, srebrno v težavnosti in bronasto v balvanih. Poleg Mine
Rezultati:
težavnostno plezanje, ženske:
1.	Evgenija Malamid (Rus) 29.0
2.	Mina Markovič (Slo) 28.0+
3.	Jana Čerešneva (Rus) 28.0+
4.	Maja Vidmar (Slo) 28.0+
5.	M. Čufar Potard (Slo) 26.0+ balvansko plezanje, ženske:
1.	Anna Stohr (Aut)
2.	Evgenija Malamid (Rus)
3.	Mina Markovič (Slo)
4.	Maja Vidmar (Slo)
9. Martina Čufar Potard (Slo)
zmagujejo vedno, sploh pa ne v slabših razmerah, kakršne lahko pričakujemo v petek v Celju. Ponovno je namreč napovedano deževje, kar bo že tako slabe razmere še poslabšalo. Kdor je bolj vajen igrati na slabših zelenicah, bo bližje uspehu. V moštvu Za-vrča na srečo ni poškodovanih ali kaznovanih igralcev, tako da bo imel Viktor Trenevski »sladke skrbi« glede uvodne enajsterice. Forma je dobra, kar dokazuje serija treh zaporednih zmag, dveh prvenstvenih in ene prijateljske. Ne glede na razplet tega srečanja je jasno, da bodo Zavrčani ostali vodilna ekipa 2. lige in bodo imeli pred zadnjimi devetimi krogi »najboljši« razpored. Že naslednji konec tedna prihaja v Zavrč moštvo Dravinje Kostroja.
tp
Mina Markovič je po vstopu v Slovensko vojsko prvič nastopila na vojaških igrah.
je dve medalji za Slovensko vojsko osvojil še Klemen Be-čan: zlato v težavnosti in bron v balvanih. To so bile vse štiri slovenske medalje na igrah.
Konkurenca v plezanju je bila zelo močna, saj je v težavnosti zmagala Rusinja Evgenija Malamid (7. na svetovni rang lestvici), v balvanih pa Avstrijka Anna Stohr, ki trenutno zaseda 1. mesto svetovne rang lestvice v balvanih.
JM
Slovensko ekipo so med drugim zastopali še Teja Gregorin, Andreja Mali, Peter Dokl, Klemen Bauer (biatlon), Rok Perko, Andrej Jerman (alpsko smučanje) ...
Aluminij s Celjani v Pokalu šele maja
S številnimi prestavitvami prvenstvenih tekem je počasi pričelo primanjkovati terminov, v katerih bi lahko odigrali odpadla srečanja. Tako se je vodstvo tekmovanja odločilo, da srečanja 25. kroga prestavi na 17. april (Aluminij bo takrat igral z Olimpijo). Ker je bil ta termin v prvotnem koledarju rezerviran za igranje polfinalnih tekem Pokala Slovenije, so ti tekmi (Aluminij - Celje in Triglav -Maribor) prestavili na 1. maj. Povratni srečanji bosta odigrani teden dni kasneje, 8. maja.
Svetovne vojaške igre
Vojakinja Mina v Franciji do dveh medalj
12 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. aprila 2013
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m)
Fantje si 1. B-ligo zaslužijo
Foto: Črtomir Goznik
Robert Bezjak (Drava Ptuj)
Odlične igre Ormožanov v dresu izbrane vrste
Uroš Krstič, Rok Cvetko, Miha Kolmanič, Matic Topolovec in Saša Prapotnik
Rokometaši ptujske Drave imajo po dolgih sušnih letih tavanja v 2. ligi izjemno priložnost, da se uvrstijo stopničko više. 1. B-liga se zdi na dosegu roke, modri so v tem trenutku na 2. mestu, ki neposredno vodi v višjo ligo. Za njimi je že kar nekaj težkih obračunov, ki so jih opravili z odliko, že v soboto pa bo na Ptuju na sporedu nov obračun, ki bo verjetno že dal odgovor, ali bodo modri v naslednji sezoni nastopali med 1. B-ligaši. V dvorani Center bo v soboto ob 19. uri napeto kot že dolgo ne, jeziček na tehtnici pa bi moralo biti domače občinstvo, ki vse bolj »čuti« rokomet. Pred derbijem z Radečami, ki za Dravo zaostajajo le za točko, je optimističen tudi najizkušenejši člen ptujske ekipe Robert Bezjak.
Za vami sta že dva derbi-ja: na Ptuju ste premagali Loko, remizirali pa ste v Trbovljah. Ste z izkupičkom zadovoljni?
R. Bezjak: »Z osvojenim smo lahko zadovoljni, kljub temu da smo bili v Trbovljah blizu obema točkama. Vendar smo glede na težavnost gostovanja in kvaliteto Rudarja lahko zadovoljni tudi z remijem. Vseeno pa menim, da ključna tekma prihaja ta konec tedna.«
Pred vami je derbi z Radečami Mikom Celjem. Z zmago bi jim ušli za tri točke, kar bi bil pred končnico prvenstva velik kapital ...
R. Bezjak: »Od sebe bomo dali vseh sto odstotkov, saj vemo, kaj nam prinaša zmaga. V primeru poraza ali neodločenega izida bi nam morali ustrezati tudi drugi izidi, nas pa čakata še dve težki gostovanji, v
Veliki finale lige PARKL je postregel s predstavo, ki je košarkarski navdušenci v po-dravski regiji še dolgo ne bodo pozabili. Odločitev v zadnji sekundi tekme je bila le pika na i morda najboljši sezoni v zgodovini lige.
Finalne tekme imajo svoje zakonitosti, to so poudarjali mnogi navdušenci v dvorani II. gimnazije pred finalnim obračunom med ekipama KK Adecco in KK Pragersko. Petkratni prvaki s Pragerskega so že v uvodu pokazali, da dva gladka poraza v rednem delu lige nista pravo merilo. Na krilih svojih preteklih uspehov in izkušenj so vstopili v finale s svojimi cilji. Po uvodnem vodstvu ekipe Adecco sta se tekmeca izmenjevala v vodstvu. Pri domačinih je odlično začel Vrečko, igra brez njega pa ni bila prav uspešna. Pri gostih se je razigrala celotna ekipa, ki je stala na parketu v uvodu druge četrtine. Posledica je bilo prvo občutnejše vodstvo Pragerske-ga. Zadnje minute pred polčasom pa so vseeno pripadle domači ekipi, ki je z delnim izidom 11:0 prišla do najvišje prednosti do tistega trenutka (41:35).
Začetek tretje četrtine ni prinesel pričakovanega nadaljevanja favorizirane domače ekipe. Nasprotno, Pragerčani so očitno iz slačilnice prinesli
Črnomlju in Brežicah. Tako se ne moremo zanašati na zalogo točk, s tremi točkami prednosti pa bi bili že zelo blizu uvrstitvi v 1. B-ligo.«
Kako se boste uprli Radečam? Gostje, na primer, ne
Zmagovalna ekipa KK Adecco
več energije in zbranosti ter zanesljivo dobili tretji del tega srečanja. Zadnjih 10 minut so začeli z dvema točkama prednosti. Tak razplet ni šel na roko domači ekipi, ki se nikakor ni mogla znebiti krča favorita. Začela se je dramatična končnica, kot so si jo lahko gledalci povsem polne dvorane II. gimnazije le želeli. Pragersko je kljub težavam z osebnimi napakami začutilo svojo priložnost. Slabi dve minuti pred koncem tekme je ob vodstvu gostov s 6 točkami prednosti marsikdo pomislil, da je tekma odločena. Da ni bilo tako, je poskrbel najboljši posameznik finala Žan Vrečko ter skoraj sam pripeljal
poznajo najnovejše okrepitve Žana Silovška. Bi bil lahko on skrito orožje Drave?
R. Bezjak: »Vsekakor je lahko igralec, ki ga tekmec ne pozna, veliko presenečenje. Z Žanom smo res ogromno
J ■ •".'"S
_
Adecco nazaj v igro. Dva zgrešena prosta meta Pragerskega sta 10 sekund pred koncem omogočila Adeccu zadnji napad za zmago. Met z razdalje ni bil uspešen, a je pod košem še enkrat več visoko skočil Žan Vrečko ter v zadnji sekundi potisnil žogo skozi obroč. Časa za odgovor več ni bilo in veliko slavje domačih se je začelo. Za najkoristnejšega igralca tekme je bil s 30 točkami in neverjetnimi 27 skoki izbran Žan Vrečko, pri poražencih je bil najuspešnejši Ravnihar s 21 točkami.
V tekmi za 3. mesto sta se pomerili ekipi MCA Pro in NKBM. Slednji so kljub dvema
pridobili tako v napadu kot obrambi. Mislim, da lahko še izboljša našo igro, kar bi lahko na koncu tehtnico prevesilo na našo stran.«
Ptuj spet rokometno diha, saj se gledalci počasi, a zanesljivo vračajo v dvorane. Na srečanju z Loko je bila dvorana že polna, vzdušje pa je spominjalo na zlate čase. Kakšno je vaše sporočilo navijačem za soboto?
R. Bezjak: »Povabil bi vse naše zveste navijače, ki so nas bodrili že do sedaj, in vse ljubitelje rokometa, da nam pomagajo, kajti oni so lahko naš osmi igralec. Mi obljubljamo, da bomo dali za zmago vse od sebe.«
Bo Drava - če se na koncu vse izide po pričakovanjih - po dolgih letih igrala med 1. B-ligaši?
R. Bezjak: »Letos je za to res izjemna priložnost in škoda bi jo bilo izpustiti iz rok. Fantje si s tem, kar so pokazali v preteklih sezonah, to nedvomno zaslužijo. Menim, da je prišel čas, ko so dovolj zreli, da bi lahko dostojno zastopali barve kluba tudi v 1. B-ligi, obenem pa ni bojazni za naprej.«
tp
_.J*_,__
(P A HE! t*ipALDiAr^
porazoma z istim tekmecem v rednem delu pokazali lepo košarkarsko predstavo in zasluženo prišli do prestižnega 3. mesta, ki je za lani še drugoligaško ekipo lep uspeh. Pri »bankirjih« sta Sijanec in Smaka dosegla po 23 točk, pri poražencih Auer 27.
V boju za obstanek je bila tudi v drugo zelo zanesljiva ekipa Kidričevega, Črešnjevec pa bo tako tudi v naslednji sezoni del drugoligaške družbe.
Polna dvorana, odlična košarka in veliko dodatnega s košarko povezanega programa je dokaz, da je lahko tudi rekreativna liga izjemno zanimiva in prava promocija košarke.
Reprezentanca Slovenije, mlajši kadeti (letniki 1996 in mlajši), se je od 28. marca do 1. aprila mudila na močnem mednarodnem turnirju v Bugoj-nem v Bosni in Hercegovini. Poleg domače reprezentance in naše izbrane vrste so nastopile še reprezentance Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije, Slovaške in Katarja.
V predtekmovanju je Slovenija, ki jo vodita Ormožana Saša Prapotnik in Uroš Kr-stič, nanizala tri zmage: proti BiH 28:19 (17:5), Črni gori 32:23 (15:10) in Srbiji 23:18 (13:7). Z dobrimi predstavami so se Slovenci uvrstili v veliki finale, kjer so jih čakali sosedje iz Hrvaške. Z njimi se je Slovenija decembra 2012 dvakrat pomerila v Gorišnici in dvakrat slavila (23:21 in 24:22). Tokrat je nasprotnik zaigral v najmočnejši zasedbi in okrog 500 ljubiteljev rokometa v kul-turno-športnem centru Bugoj-no je zares prišlo na svoj račun, saj so videli tekmo s številnimi preobrati in zmago Slovenije v dramatičnem zaključku. Slovenija je veliki finale bolje pričela in vodila 6:3, ob tem pa zapravila še dve sedemmetrov-ki (Gal Marguč, Jaka Malus). Hrvatom je uspel veliki preobrat in prevzem vodstva z 12:7. Varovanci trenerja Prapotnika se v drugem delu niso predali in so v zadnji minuti preko Malusa prvič v 2. polčasu po-vedli (25:24). Hrvaška je še imela priložnost za izenačenje, vendar so se Slovenci uspeli
Pohvale za vrhunsko organizacijo zaključnega turnirja gredo novim prvakom, ekipi Adecco. Ptujska liga je v letu prvega gostovanja v Mariboru dosegla nov mejnik v svoji zgodovini. Pričakovanja pred novo sezono, ki se bo začela novembra, bodo zato najbrž še večja. Že zdaj pa organizatorji vabijo
Rezultati zaključnega dneva:
tekma za 1. mesto: KK
Adecco Maribor - KK Pra-gersko Wave Block 77:76 (15:15, 26:20, 20:28, 16:13);
tekma za 3. mesto: MCA-PRO - NKBM 66:80 (18:20, 14:18, 19:18, 15:24);
tekma za obstanek (povratna tekma): KK Črešnjevec - ŠD Kidričevo 71:94 (20:35, 22:11, 21:23, 8:25).
ubraniti in ostalo je pri zmagi 25:24.
Za izbrano vrsto Slovenije so pomembno vlogo imeli tudi trije Ormožani: Rok Cvetko, Miha Kolmančič in Matic Topolovec. Cvetko je poleg štirih doseženih zadetkov z Jakobom Bedetijem odigral glavno vlogo v obrambi. Kol-mančič je odlično organiziral napade svoje ekipe, ob tem pa dosegel še sedem zadetkov. To-polovec je dobil priložnost na dveh tekmah, proti BiH in Črni gori, ter nakazal potencial za prihodnost, vendar bo treba vložiti še veliko dela in truda na klubskih treningih. Za naj igralca turnirja je bil proglašen Blaž Janc (Celje PL), ki je od organizatorja (Rokometna zveza BiH in Olimpijski komite Katarja) prejel še 300 dolarjev in 200 EUR.
Izbrano vrsto mlajših kadetov v juliju 2013 čaka nastop na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu na Nizozemskem. Tja bo odpotovala petnajsterica mladih slovenskih rokometašev.
V Bugojnem je potekal tudi turnir za kadete, letniki 1994 in mlajši. V konkurenci Slovaške (21:21), Katarja (21:19) in Makedonije (29:19) so prvo mesto osvojili Slovenci, ki jih vodi trener Jani Klemenčič. Kadete poleti čaka nastop na SP na Madžarskem. Januš La-pajne iz vrst Slovenije je bil izbran za naj igralca turnirja.
ku
tudi morebitne nove ekipe, da se pridružijo največji rekreativni košarkarski ligi v severovzhodnem delu Slovenije.
V okviru zaključka so bile podeljene nagrade najboljšim strelcem sezone v 1. in 2. ligi.
Danilo Klajnšek
Najboljši strelci, 1. liga:
1.	Gregor Auer (MCA Pro) - 349 točk (26,85/tekmo)
2.	Rok Smaka (NKBM) -327 točk (24,07)
3.	Merlin Zahaj (KK Starše) - 295 točk (22,69)
Najboljši strelci, 2. liga:
1.	Beno Florjančič (KK Črešnjevec) - 379 točk (31,58)
2.	Goran Pjevic (KK Starše Čiro) - 237 točk (21,55)
3.	Tjaž Manjevič Kopčič (KK Starše Čiro) - 233 točk, (19,42)
Nagrado za ferplej je prejela zmagovalna ekipa 2. lige - KK Starše Čiro.
1. B SRL (m): Pet krogov do obstanka
Do konca tekmovanja v 1.B SRL je še pet krogov, položaj Moškanjcev - Gorišnice in Velike Nedelje Carrere Optyla pa ni najboljši. Glede obstanka so v nekoliko boljšem položaju rokometaši iz Gorišnice, ki so trenutno na 8. mestu in imajo štiri točke prednosti pred zadnjo Veliko Nedeljo. Razlika pred »ogroženim« predzadnjim mestom je majhna, saj znaša samo dve točki.
V veliko težji situaciji so rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyla, ki so zadnji in bi se lahko tega nehvaležnega mesta rešili le z mini serijo zmag. Zadnjih pet krogov bo prineslo odločitev o uvrstitvi v spodnjem delu prvenstvene razpredel-
nice, pot do obstanka pa ne bo lahka. Gorišničani bodo v teh petih tekmah dvakrat gostitelji (Mo-kerc Ig in Damahaus Cerklje), trikrat pa gostujejo (Dol TKI Hrastnik, Velika Nedelja Carrera Optyl in Škofljica). Razpored je dokaj ugoden, vendar bo za zanesljiv obstanek proti neposrednim konkurentom (Škofljica, Mokerc Ig, Velika Nedelja) treba osvajati točke. Rokometaše iz Velike Nedelje čakajo tri domače tekme (Škofljica, Moškanjci - Gorišnica in Grča Kočevje) ter dve gostovanji (Slovenj Gradec in Grosuplje). Realno je nepremagljiv le Slovenj Gradec, na vseh drugih tekmah je možno osvojiti točke. Pomemben je tudi zadnji krog, kjer Velika Nedelja igra s Kočevci na domačem igrišču, Moškanjci - Gorišnica pa gostujejo v Škofljici.
DK
Košarka • PARKL
Po dramatični končnici naslov Adeccu
v I
petek m 5. aprila 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Kolesarstvo m KK PP
Nejc Rogina 3. na Hrvaškem
Medtem ko kategorije dečkov še pilijo zadnje elemente pred novo sezono, so jo že pričeli mladinci KK Perutnina Ptuj. Na uvodu na Hrvaškem so bili zelo uspešni, saj je Nejc Rogina stopil na zmagovalni oder, osvojil je 3. mesto.
Na predpraznično soboto, 30. 3., so ptujski kolesarji pri naših južnih sosedih nastopili na mednarodni dirki »Trofej Zambelli«. Na 73 km dolgi dirki so za KK Perutnina Ptuj nastopili Nejc Rogina, Tim Roškar, Luka Kramberger, Aleš Korpar, Blaž Vidovič, Alen Plajnšek, Mitja Mo-horko, Matic Širec in Aleks Kurnik. Fantje so vozili 3 kroge po zelo razgibanem terenu.
Ves čas dirke je deževalo, slaba vidljivost je zelo ovirala nastopajoče. Startalo je 98 tekmovalcev, zaradi težkih vremenskih razmer pa jih je dirko končalo le 58. V teh razmerah se je med mladimi »perutninarji« najbolje znašel Nejc Rogina in dosegel odlično 3. mesto, borbo za zmago pa je izgubil na zadnjem klancu. Izkazal se je še Tim Roškar s 7. mestom, 11. je bil Luka Kramberger, med najboljšo petnajsterico pa se je uvrstil še Aleks Kurnik. Ostali so dirko končali v ozadju, a so jo kljub številnim odstopom zaradi mraza in dežja izpeljali do konca. Naslednja dirka bo v Medvodah.
tp
Nejc Rogina (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
Namizni tenis • Linz (A)
Katja in Marsel med najboljših 16
V avstrijskem Linzu je pretekli teden potekal zelo močan turnir v mlajših kategorijah, t. i. 13th Austrian Youth Championship. Z odličnimi igrami na nedavnem državnem prvenstvu sta si poziv v reprezentanco prislužila tudi Katja Krajnc in Marsel Šegula, oba člana NTK Ptuj.
Slovenijo sta pri mlajših kadetih zastopala Lovro Jemec in Marsel Šegula, pri mlajših kadetinjah Aleksandra Vovk in Katja Krajnc, pri najmlajših ka-detinjah pa Lea Paulin in Manca Paljk. Slednji dve sta celo zmagali v ekipnem tekmova-
nju (dosegli sta 7 zaporednih zmag), med posameznicami pa je Lea osvojila 3. mesto.
Med mlajšimi kadetinjami sta si Aleksandra Vovk in Katja Kranjc priigrali odlično 6. mesto v ekipnem delu, med posamezniki pa sta se Marsel in Katja uvrstila med najboljših 16 in s tem osvojila 9. do 16. mesto. Za ta rezultat se je bilo treba prebiti iz kvalifikacijskih skupin in tudi v glavnem delu žreba »preskočiti« nekaj tekmecev. Prav zaradi zahtevnosti tekmovanja je ta rezultat vreden toliko več.
JM
Šolski šport • Judo
Najuspešnejši mladi iz OŠ Juršinci
Judo klub Drava je izvedel medobčinsko prvenstvo osnovnih šol, ki se ga je udeležilo 53 učencev in učenk iz desetih šol: OŠ Ljudski vrt, OŠ Olge Meglič, OŠ Breg, OŠ Mladika, OŠ Destrnik, OŠ Juršinci, OŠ Gorišnica, OŠ Cirkulane, OŠ Videm in OŠ Hajdina. V skupnem seštevku so naslov medobčinskega prvaka osvojili učenci in učenke OŠ Juršinci, 2. mesto je zasedla OŠ Gorišnica in tretje OŠ Destrnik. Za OŠ Juršinci so zmagali Luka Horvat, Evelin Munda, Samanta Kajnih, Mitja Vučina, Tomi Milošič in Deivis Kajnih.
Rezultati:
učenci in učenke 1., 2. in 3. razreda (letnik 2004 in mlajši):
- 24 kg: 1. Luka Horvat (OŠ
Juršinci); - 30 kg: 1. Aljaž Ajdič (OŠ Ljudski vrt); - 36 kg: 1. Matija Krajnc (OŠ Ljudski vrt); - 42 kg: 1. Andi Karameta (OŠ Mladika); +42 kg: 1. Žiga Bolčevič (OŠ Gorišnica);
učenke, letnik 2001-2003:
-	28 kg: 1. Evelin Munda (OŠ Juršinci); - 40 kg: 1. Samanta Kajnih (OŠ Juršinci); - 48 kg. 1. Viktorija Zadravec (OŠ Cirkulane); + 48 kg: 1. Urška Vidovič (OŠ Videm);
učenci, letnik 2001-2003:
-	36 kg: 1. Jaša Dajčman (OŠ Breg); - 44 kg: 1. Mitja Vučina (oŠ Juršinci); - 52 kg: 1. Žan Letonja (OŠ Destrnik); + 52 kg: 1. Filip Laura (OŠ Gorišnica);
učenke, letnik 1998-2000:
-	60 kg: 1. Karmen Kostanjevec (OŠ Gorišnica); + 60 kg: 1. Nika Šlamberger (OŠ Hajdina);
učenci, letnik 1998-2000:
-	60 kg: 1. Tomi Milošič (OŠ Juršinci); - 68 kg: 1. Deivis Kajnih (OŠ Juršinci); + 68 kg: 1. Blaž Krajnc (OŠ Destrnik).
David Breznik
Namizni tenis m 1. SNTL (m)
Brez Pavičevih točk pač ni zmage
v I
REZULTATI 17. KROGA: Ptuj - Kema Puconci II. 4:5, Kema Pu-conci I. - Krka 5:2, Ilirija - Tempo Velenje 1:5, Edigs Mengeš - Iskra
Letrika 3:5, Sobota	- Zavarovalnica			
Maribor 3:5				
l. KEMA PUCONCI	l7	l7	O	34
2. ZAVAROVALNICA MARIBORl7		l6	l	32
3. KRKA	l7	lO	7	2O
4. I LIRIJA	l7	8	g	l6
5. TEMPO VELENJE	l7	7	lO	l4
6. ISKRA LETRIKA	l7	7	lO	l4
7. PTUJ	l7	5	l2	lO
8. EDIGS MENGEŠ	l7	5	l2	lO
9. SOBOTA	l7	5	l2	lO
10. KEMA PUCONCI II.	l7	5	l2	lO
Ptuj - Kema II 4:5
Krušič - Sukič 0:3, Pavič - G. Horvat 2:3, Slodej - Pelcar 3:2, Pavič - Sukič 2:3, Krušič - Pelcar 3:0, Slodej - Horvat 3:1, Pavič - Pelcar 2:3, Slodej - Sukič 3:0, Krušič -Horvat 0:3.
V sredo so bile na sporedu tekme predzadnjega kroga v 1. slovenski ligi. Ptujska ekipa je v domači dvorani Mladika v izjemno pomembni tekmi za obstanek v ligi gostila ekipo Kema Puconci II. V prvem srečanju teh ekip v Puconcih so zanesljivo slavili Ptujčani (5:1), s tokratno zmago pa bi si praktično že zagotovili obstanek.
A to je bil račun brez krčmar-ja, saj so doživeli zares nepričakovan poraz, ki jih je pahnil v zelo nevarne vode. Dvoboj se je za domačine začel slabo, saj sta Luka Krušič in Bojan Pa-vič v prvih dvobojih položila orožje. Najboljši slovenski mladinec Patrik Sukič je Krušiča ugnal v treh nizih, veliko bolj je bil negotov dvoboj Bojan Pavič - Gorazd Horvat, ki se je kon-
Matic Slodej, NTK Ptuj: »V
namiznem tenisu in na splošno v športu je tako, da se nam naše želje vedno ne uresničijo; tudi v našem primeru je bilo danes tako. Manjkale so Pavičeve točke, zanj pa moram v opravičilo povedati, da je nastopil bolan. Sam sem s svojo igro zadovoljen, dobro sem se pobral predvsem v prvem dvoboju proti Pelcarju. Zame so ti dobri nastopi kar malce presenetljivi, saj sem se v zadnjem času bolj posvetil študiju.«
Foto: Črtomir Goznik
Matic Slodej je v sredo dosegel tri posamične zmage, a to ekipi NTK Ptuj ni pomagalo do zmage.
čal v petem nizu z zmago Prek-murca 5:11. V težkem položaju je bil tudi Matic Slodej, a se je po zaostanku 1:2 pobral in slavil s 3:2 (11:9 in 11:4 v zadnjih nizih). Najbolj dramatičen dvoboj dneva sta odigrala Pavič in Sukič. Slednji je dvakrat vodil (0:1, 1:2), prvi pa je uspel dvakrat poravnati rezultat. Prava drama se je odvijala v odločilnem nizu, kjer si je uspel ptujski veteran priigrati prednost 10:7 in s tem tri zaključne žoge za zmago. A se je Patrik izvlekel tudi iz tega kočljivega položaja, enkrat tudi s pomočjo »pardo-na«, ko je žogica padla na rob mize. Pavič je še dvakrat pove-del, 11:10 in 12:11, a je Sukič tudi 4. in 5. zaključno žogico ubranil. Ko se mu je pr rezulta-
Kikboks m Nepogrešljivi 2013
Drago Rus prejel črni pas
V petek, 15. marca, je v Kickboxing centru Ptuj
že enajstič zapored potekala promocija mojstrov borilnih veščin, mojstrskih kandidatov borilnih veščin in zaslužnih članov KBV Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali Nepogrešljivi 2013. Poudariti velja, da KBV Ptuj deluje že 38. leto.
Prireditev je dobila naziv Nepogrešljivi zato, ker so vsi ti člani vsa leta ostajali lojalni klubu in so vedno skrbeli ter še skrbijo za ugled kluba. V centru se je zbralo veliko članov, ki so prisotni od ustanovitve kluba 1975 do danes, tako da so bili prostori že skoraj premajhni. Povabljeni so bili člani KBV Ptuj, Ormož, Murska Sobota, Kranj in Stražišče; vsi ti klubi izhajajo iz šole borilnih veščin, ki jo vodi Vladimir Sitar.
Po treningu, ki ga je letos vodil Luka Vindiš, so se v dvorani zbrali vsi prisotni in začel se je sklepni dogodek prireditve. V imenu predsednika KBV Ptuj Zoltana Mileta je prisotne pozdravil Franc Slodnjak in se zahvalil vsem, ki pomagajo KBV Ptuj in z njim sodelujejo. Nato je besedo dobil glavni inštruktor kluba Vladimir Sitar in vodil prireditev do konca.
Člani upravnega odbora so podelili posebna priznanja mojstrom, mojstrskim kandidatom in zaslužnim članom. Prejeli so jih Drago Rus, Branko Fidler, Branko Pečar, Timi Sitar, Matej Serdin-
J
K-
Foto: Franc Slodnjak
Drago Rus, prejemnik častnega črnega pasu
šek, Branko Fidler, Damjan in Leon Kaučevič, Danilo Korotaj, Vladimir Sitar, Silva in Aleš Skledar, Edvard Štegar, Slavica Bedenik, Franc Vrbančič, Matic Bede-nik, Adriana Korez, Patrik Šulek, Gašper Mlakar, Vito Čurin in Renata Kozel.
Sledil je najbolj slavnosten trenutek večera - podelitev častnega črnega mojstrskega pasu. Diplomo za črni pas, 1. DAN, je iz rok Vladimirja Sitarja (črni pas, 7. DAN) prejel dolgoletni član KBV Ptuj Drago Rus.
Po podelitvi so si prisotni nazdravili in se dogovorili, da se na tej tradicionalni prireditvi v naslednjem letu vidijo še v večjem številu.
Franc Slodnjak
tu 12:13 ponudila priložnost za zaključek, jo je izkoristil in tako slavil z 2:3 (-11, 8, -10, 6, -12). Na drugi mizi je sočasno Luka Krušič odigral odličen dvoboj proti Pelcarju (ta je pred kratkim zmagal na DP U-21) in ga premagal z rezultatom 3:0. S tem je ptujska ekipa znova pridobila možnost za zmago, še posebej potem, ko je Slodej ugnal Horvata in izenačil na 3:3. Slodej je tudi v zadnjem krogu odigral fantastično in Sukiča ugnal z rezultatom 3:0. Bojan Pavič bi moral proti Pel-carju postaviti piko na i (osvojiti peto točko za Ptuj), a v sredo zares ni imel svojega dne in je še tretji dvoboj dneva izgubil z rezultatom 2:3. To je bilo izenačenje na 4:4, v zadnjem dvo-
Tajski boks
boju pa je Gorazd Horvat brez težav odpravil Krušiča in svoji ekipi prinesel morda odločilne točke za obstanek.
Ptujčani brez ene same točke Paviča (trije porazi 2:3) v tem srečanju pač niso mogli slaviti. Pri tem je treba poudariti, da je Krušič opravil svojo nalogo v okviru pričakovanj, Slodej pa je v tem trenutku edini igralec Ptuja, ki je sposoben premagati vsakega tekmeca.
V	zadnjem krogu se bodo Ptujčani pomerili v gosteh z Velenjčani in iskali točke za zanesljiv obstanek. V nobenem primeru ne bodo neposredno izpadli v 2. ligo, saj bo zadnja bodisi Kema II ali Sobota, ki se bosta v soboto pomerili med seboj. Za obstanek bo pomembna tudi tekma Krka - Mengeš. Ekipa, ki bo osvojila predzadnje mesto, se bo za obstanek v dodatnih obračunih merila z drugouvrščeno ekipo 2. lige, Muto.
V	zadnjem krogu bo padla tudi odločitev o prvaku. V neposrednem obračunu se bosta za to lovoriko v Mariboru merila Zavarovalnica Maribor z Gregorjem Zafoštnikom na čelu in prva ekipa Keme. Ta je v prvem srečanju slavila s 5:2.
Jože Mohorič
V uvodu mednarodne lige poraza za Belo in Resnika
V soboto je bil v Ivančni Gorici prvi krog mednarodne lige v tajskem boksu. Muay Thai Gym Ptuj je imel tokrat le dva prijavljena tekmovalca, Mihaela Bela in Roka Resnika. Gre za izredno mlada borca, ki sta prvič dobila priložnost nastopiti v ringu v mednarodni ligi (ptujski borci so bili v lanski sezoni zmagovalci te lige).
Bela je nastopil v mladinski kategoriji do 63 kg, kjer pa zaradi treme ni pokazal vsega, kar zna. Kljub temu se je 15-le-tni tekmovalec na prvem dvoboju častno boril do konca in izgubil po točkah. V kategoriji do 67 kg je svojo nalogo bolje opravil Resnik, čeprav je na koncu dvoboj izgubil. V svoji prvi borbi je nastopil odlično in je v vseh treh rundah poka-
zal, da je velik potencial. Proti izkušenejšemu tekmecu je na koncu po točkah tesno izgubil. Oba člana ptujskega kluba sta v Ivančni Gorici pokazala, da bo treba v prihodnje nanju resno računati.
Trener Matjaž Tomažin bo v prihodnjih krogih mednarodne lige resno računal tudi na svoja najboljša tekmovalca Tadeja Toplaka in Sama Petje-ta. Izkušena borca tokrat nista nastopila zaradi bližnjih profesionalnih dvobojev na En-fusionu K-1, ki bo 13. aprila v Novem mestu. Tam se bo Tadej Toplak boril proti Poljaku Ja-roslawu Zwodnemu, medtem ko se bo Samo Petje pomeril z borcem iz Tajske.
David Breznik
V zadnji vrsti (z leve): Mihael Bela, Rok Resnik in Matjaž Tomažin
14 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. aprila 2013
Fotozapis • MNZ Ptuj
Športni napovednik
Igrišča razmočena, delno pod vodo ...
V sredo bi moralo biti v Dor-navi odigrano zaostalo srečanje Super lige MNZ Ptuj med Stojnci in NS Drava. A tekma
-	podobno, kot številne druge v spomladanskem delu prvenstva
-	ni bila odigrana, saj je igrišče v Dornavi poplavljeno, kar je lepo razvidno iz fotografije na desni.
Izvršni odbor MNZ Ptuj je na osnovi trenutnih vremenskih razmer sprejel spremembo tekmovalnega koledarja. Ta zajema vse kategorije in je pripravljen tako, da ohranja razmerje med posameznimi kategorijami. V celoti je novi koledar objavljen na spletni strani MNZ Ptuj.
UR
Plavanje • Miting v Plznu
Šerbcu dva rekorda in dve tretji mesti
V češkem Plznu je bil minuli konec tedna mednarodni plavalni miting, na katerem je sodelovalo več kot 500 tekmovalcev iz Nemčije, Francije, Češke, BiH in Slovenije.
Na mitingu se je z dvema bronastima medaljama izkazal tudi član PD Maribor, Ptujčan Gregor Šerbec. V sprintu na 50 metrov prosto je bil tretji s časom 25,50 sekunde, enako
mesto je osvojil tudi v kraljevski disciplini na 100 metrov prosto, kjer je plaval 55,99 sekunde. Serbec je tako odplaval dva osebna rekorda, ki sta dobra napoved za nadaljevanje sezone. Ta je dosegel kljub težavam s poškodbo ramena, ki ptujskega plavalca na treningih in tekmovanjih ovirajo že približno pol leta.
David Breznik
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. SML
REZULTATI 19. KROGA: Aluminij
-	Mura 05 0:1, Jadran Dekani -Šampion 1:4, Rudar Velenje - IB Interblock 3:2, Bravo Publikum
-	HIT Gorica 0:3, NOGA Triglav -Krka 1:2, Koper - Maribor 5:2, Celje - Gummi Miral Jarenina 3:0.
1.	HIT GORICA 19 15 1 3 66:18 46
2.	KOPER	19 15 0 4 71:17 45
3.	MARIBOR 19 13 3 3 51:27 42
4.	DOMŽALE 18 11 3 4 45:23 36
5.	OLIMPIJA 18 10 4 4 33:23 34
6.	KRKA	19 9 1 9 32:40 28
7.	MURA 05 19 9 0 10 28:40 27
8.	IB INTERBLOCK 19 7 3 9 43:40 24
9.	ALUMINIJ 19 6 5 8 33:39 23
10.	JAD. DEKANI 19 7 2 10 26:43 23
11.	NOGA TRIGLAV 18 7 0 11 29:33 21
12.	B. PUBLIKUM 19 6 3 10 24:35 21
13.	ŠAMPION 19 6 1 12 24:38 19
14.	RUDAR VELENJE 19 5 2 12 25:38 17
15.	CELJE 19 5 2 12 25:42 17
16.	G. M. JARENINA 18 3 2 13 15:72 11 ALUMINIJ - MURA 05 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Podgorelec (36.). ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna, Dvor-
šak - Špehar, Vrbanec, Planin-šek (Podbrežnik), Vindiš, Damše, Ž. Špehonja, Klobučar, Cafuta, Brence (Gerečnik). Trener: Bojan Špehonja.
8.	CELJE
9.	KRKA
10.	ALUMINIJ
11.	OLIMPIJA
19 19 19 18
12.	JADRAN DEKANI 19
13.	RUDAR VELENJE 19
14.	ŠAMPION 19
15.	N. F. JARENINA 18
16.	MURA 05 19
7	5 7	33:26 26
8	0 11	24:40 24 6	4 9	27:29	22 6	3 9	19:24	21 5	6 8	20:26 21 5	4 10	20:30 19 5	4 10	21:36 19 3	0 15	14:56 9 2	1 15	8:60 7
ALUMINIJ - MURA 05 2:0 (2:0) STRELEC: 1:0 Rogina (19.), 2:0 Rogina (30.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Stopaj-nik (Krajnc), Gale, Brodnjak (Hre-Ijič) Rogina, Novak (Dobaj), Ahec, Muharemi, Zorec, Knez, Pintarič (Klanjšek). Trener: Tomislav Grba-vac.
LIGA - U 14
1. SKL
REZULTATI 19. KROGA: Aluminij
-	Mura 05 2:0, Jadran Dekani -Šampion 0:3, Rudar Velenje - IB Interblock 2:3, Bravo Publikum
-	HIT Gorica 2:0, NOGA Triglav -Krka 3:0, Koper - Maribor 1:0, Celje - Nissan Ferk Jarenina 7:0.
1.	DOMŽALE 18 14 3 1 46:10 45
2.	KOPER	19 13 4 2 41:14 43
3.	MARIBOR 19 11 4 4 39:14 37
4.	HIT GORICA 19 12 0 7 44:22 36
5.	IB INTERBLOCK 19 11 3 5 45:27 36
6.	B. PUBLIKUM 19 11 1 7 30:23 34
7.	NOGA TRIGLAV 18 7 6 5 31:25 27
REZULTATI 20. KROGA: Mura 05 - Aluminij 0:2, Šampion - Žalec 5:0, Pobrežje - Celje 1:2.
1.	ALUMINIJ	20 16	4	0	91:14	52
2.	MARIBOR	19 17	1	1	134:7	52
3.	CELJE	19 13	2	4	83:27	39
4.	KRŠKO	19 13	2	4	68:25	39
5.	MURA 05	19 13	1	5	57:12	37
6.	RUDAR VELENJE	17 11	2	4	66:18 35
7.	ŠAMPION	20 10	3	7	62:40 33
8.	NŠ POLI DRAVA	19 9	2	8	35:29	29
9.	POBREŽJE	20 8	2	10	35:37	26
10.	NŠ DRAVOGRAD 19 8 1 10 36:42 25
11.	F. VERŽEJ 18 6 3 9 33:35 21
12.	FERK JARENINA 17 4 3 10 17:29 15
13.	ŽALEC 20 3 1 16 24:75 10
14.	KOVINAR TEZNO 18 2 2 14 10:98 8
15.	LJUTOMER 18 2 0 16 15:139 6
16.	ŽELEZNIČAR 18 0 1 17 7:135 1 MURA 05 - ALUMINIJ 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Panikvar (1.), 0:2
Elšnik (39.).
ALUMINIJ: Ponudič, Bračič (Pšajd), Hliš (Perger), Munda, Lon-čarič, Kaisersberger, Elšnik (Milič), Bohak (Bajraktaj), Krivec, Petrovič, Panikvar. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Fotozapis • Mali nogomet
ŠD Vičanci je v sklopu krajevnega praznika pri Veliki Nedelji pripravilo malonogometni turnir, ki se ga je udeležilo 13 ekip iz bližnje in daljne okolice. Najbolje se je odrezala ekipa ŠD Rima iz Žetal (zmagovalka letošnje zimske lige MNZ Ptuj), ki je prepričljivo slavila.
UR
Leon Mar (Vičanci) in Matej Gajser (ŠD Rim)
Foto: proviprlek.si
Rokomet • Mlajše selekcije
STAREJSI DEČKI A: GORENJE -JERUZALEM 29:33 (16:18)
JERUZALEM: Škrjanec, Caf; M. Hebar, Ciglar, Zidarič, Lukner, Pla-vec, Luci, Ulaga 1, Ž. Kociper 1, Grabovac, D. Ozmec, Kosi 12 (2), Žižek Cvetko 6, G. Horvat 5 (1), Kavčič 8.
V Velenju je bila odigrana izjemno izenačena tekma, kjer so na koncu imeli več sreče Ormožani, ki že lep čas igrajo v okrnjeni zasedbi.
STAREJSI DEČKI B: GORENJE -JERUZALEM 22:22 (10:10)
JERUZALEM: Škrjanec, Rizman; Jovanovič, M. Hebar 1, Zidarič 2, Šoštarič 7, Škorjanec, Voljč 1, Petek, L. Voršič, G. Hebar, T. Šulek, Ž. Kociper 3, Ciglar 7, Koderman 1.
Kljub dobri igri so Ormožani v Velenju osvojili le točko in jih le še srečen razplet v zadnjih dveh krogih lahko pripelje do končnice Final 4.
uk
Futsal • Polfinale DP U-18
Odločitev bo padla na Ptuju
FSK Stripy - Avto Koletnik Nissan 7:5 (3:4)
STRELCI: 1:0 Tolar (4.), 1:1 Ribič (5.), 2:1 Lotrič (6.), 2:2 Ribič (16.), 3:2 Bevk (17.), 3:3 Ribič (19.), 3:4 Krajnc (19.), 4:4 Tolar (22.), 5:4 Rovtar (25.), 6:4 Lotrič (28.), 6:5 Frlež (32., iz 10-m), 7:5 Šmrkovič (37.).
AVTO KOLETNIK NISSAN: Frlež, Ribič, Legčevič, Krajnc, Vindiš, Simonič Dabič, Metličar, Murko, Rajh, Majcen, Makharynsky, Pa-vlič. Trener: Sandi Furek.
V petek, 29. 3., je v Škofji Loki potekala prva polfinalna tekma v futsalu v kategoriji U-18. Ptujski igralci so se v Škofjo Loko podali s kurenti in drugimi navijači. V uvodnih minutah so si priigrali nekaj zrelih priložnosti za vodstvo, vendar jih niso izkoristili. To se jim je
maščevalo z vodstvom domačinov z 2:1. Ob koncu prvega polčasa je četi trenerja Fureka uspelo rezultat preobrniti v svojo korist (3:4). Prve tri zadetke za Ptujčane je dosegel razpoloženi Rok Ribič.
V 27. minuti, pri rezultatu 5:4, je sodnik zaradi prekrška pokazal gostujočemu kapetanu Žanu Krajncu drugi rumeni karton in ga predčasno poslal pod prho. Domačini so si po tem neljubem dogodku priigrali prednost 6:4. Do konca tekme sta zadela še ptujski vratar Alen Frlež (iz 10-metrovke) in za domačine Šmrkovič.
Minimalni poraz 7:5 je pred povratnim srečanjem še dodatna motivacija za igralce ptujskega kluba. Ti vse ljubitelje futsala vabijo v nedeljo, 7. 4., v športno dvorano Center, kjer bo od 15. ure naprej potekalo povratno srečanje teh dveh ekip.
JM
Nogomet • 1. SNL
PARI 27. KROGA - SOBOTA 16.00: Rudar Velenje - Gorica; SOBOTA 17.00: Luka Koper - Celje; SOBOTA 20.00: Domžale - Mura 05; NEDELJA 16.00: Aluminij - Maribor, Triglav - Olimpija
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - PETEK 16.00: Šampion - Zavrč; SOBOTA 16.00: Garmin Šenčur - Dravinja Kostroj; NEDELJA 16.00: Roltek Dob - Krško, Šmartno 1928 - Krka
3.	SNL - VZHOD
PARI 16. KROGA - SOBOTA 16.00: Farmtech Veržej - Tromejnik G Sukič, Kovinar Štore - Odranci, Šmarje pri Jelšah - Rakičan, AHA EMMI Bistrica - Malečnik; NEDELJA 18.00: Agroservis Beltinci -Avto Rajh Ljutomer, Grad - Zreče
MNZ PTUJ - SUPER LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA 16.00: Boč - Bukovci, Hajdina - Carrera Optyl Ormož (igra se na igrišču z umetno travo na Ptuju), 1 A Avto Gerečja vas - NŠ Drava; NEDELJA 16.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Središče
1. LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA 16.00: Markovci - Tržec, Majšperk -Apače; NEDELJA 10.30: Lovrenc - Rogoznica, Videm - Skorba; NEDELJA 16.00: Gorišnica - Dornava Vrtnarstvo Kovačec
VETERANI 35
PARI 11. KROGA - PETEK 17.00: Dornava - Boč, Videm - Polska-va (igra se v Kidričevem)
LIGA - U 14
21. KROG: Aluminij - Železničar, NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina (obe tekmi v soboto ob 11.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
12. KROG: Dornava - Maribor (v nedeljo ob 16.00)
Rokomet • 1. A SRL (ž)
22. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine (sobota ob 17.00 v dvorani Ljudski vrt)
1. B SRL (m)
18. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Škofljica (sobota ob 19.00), Dol TKI Hrastnik - Moškanjci Gorišnica (sobota 19.30)
2. SRL (m)
22. KROG: Drava Ptuj - Radeče MIK Celje (sobota ob 19.00 v dvorani Center)
Futsal • Polfinale DP U-18
Povratna tekma polfinala DP U-18: Avto Koletnik Nissan - FSK Stripy (nedelja, 7. 4., ob 15.00 v športni dvorani Center)
Namizni tenis • 1.SNTL (m)
18. KROG: Tempo Velenje - Ptuj (sobota 17.00)
Veter v laseh - s športom proti drogi
V Trnovski vasi bo v soboto, 6. aprila, potekala športno-družabna prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Prireditev organizira ŠD Kenguru (nosilec projekta) v sodelovanju z OŠ Destrnik-Trnovska vas in Športno unijo Slovenije.
DK, JM
Šahovski kotiček
23. člansko DP: Bo velemojstru Beljavskemu uspelo še tretjič?
Od 6. do 13. aprila bo v hotelu Žonta v Šentjurju potekalo absolutno člansko državno šahovsko prvenstvo za leto 2013. Prijavljenih je 70 udeležencev iz 30 slovenskih klubov in društev, največ, po devet, iz ŽŠK Maribor in ŠK Komenda. Med prijavljenimi so kar štirje velemojstri - ob Ptujčanu Aleksandru Beljavskem, ki je prvi nosilec prvenstva, še Luka Lenič, Matej Šebenik in Marko Tratar. Po dolgem času se je Šahovska zveza Slovenije odločila za odprti sistem z neomejenim številom udeležencev, kar daje priložnost številnim mladim, perspektivnim šahistom, da se preizkusijo v močni članski konkurenci. Naslov iz lanskega leta brani član ŠD Ptuj, VM Aleksander Beljavski, ki je zmagal že leta 1995, ko je tudi dobil slovensko državljanstvo. Sobotni 1. krog se bo pričel ob 15. uri, pred tem pa bo še redni letni občni zbor ŠZS.
Nadaljnji razpored:
2.	krog: nedelja, 7. 4., ob 10.00
3.	krog: ponedeljek, 8. 4., ob 17.00
4.	krog: torek, 9. 4., ob 17.00
5.	krog: sreda, 10. 4., ob 17.00
6.	krog: četrtek, 11. 4., ob 17.00
7.	krog: petek, 12. 4., ob 17.00
8.	krog: sobota, 13. 4., ob 15.00
9.	krog: nedelja, 14. 4., ob 9.00; ob 15.00 svečani zaključek
Silva Razlag
petek • 5. aprila 2013
Nasveti, zanimivosti
Štajerski	15
Majšperk • Z 22. redne seje občinskega sveta
Sprejeli rebalans, potrdili zaključni račun
Svetniki občine Majšperk so v četrtek, 28. marca, sprejeli rebalans letošnjega proračuna in potrdili zaključni račun za minulo leto, soglašali z novo ceno storitve pomoči na domu ter potrdili investicijsko dokumentacijo za modernizacijo odsekov lokalnih cest Sevce-Ptujska Gora in Belšak-Dobrava.
Foto: M. Ozmec
Ker je bila v prvem delu seje županja Darinka Fakin odstotna, je sejo vodil podžupan Cvetko Pepelnik (levo); desno Danilo Pleteršek s PP Podlehnik.
Ker je bila županja ob pri-četku 22. redne seje še na prireditvi Osnovne šole Majšperk Pozdrav pomladi, je sejo vodil podžupan Cvetko Pepelnik. V uvodnem delu so svetniki prisluhnili Danilu Pleteršku s Policijske postaje Podlehnik, ki je predstavil poročilo o delu policistov na območju občine Majšperk v minulem letu. Kot je pojasnil, so se srečali z upadom števila kaznivih dejanj. Veliko truda so vložili v preiskovanje kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete in v povezavi s prepovedanimi drogami, izvajali pa so tudi preventivne aktivnosti s področja kriminalitete. Na področju vzdrževanja javnega reda in zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja v letu 2012 odmevnih dogodkov niso obravnavali, sicer pa opažajo rahel porast kršitev. Veliko truda so namenili doslednemu ukrepanju zoper vse oblike nasilja, še zlasti nasilja v družini, in izrekanju prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju. Z varnostjo cestnega prometa pa so lahko zadovoljni, saj so na območju občine Majšperk beležili manj prometnih nesreč kot v prejšnjih letih, tri osebe so bile huje poškodovane, smrtnih žrtev pa na sre-
čo ni bilo. Največ pozornosti so namenili zagotavljanju prometne varnosti in pretoč-nosti prometa na glavni cesti skozi občino Majšperk proti Hrvaški ter ukrepom za varnost najbolj ogroženih udeležencev v cestnem prometu. Pri nadzoru državne meje pa so se trudili dosledno izvajati vse določbe schengenskega pravnega reda.
Potem ko je podžupan Cvetko Pepelnik predstavil bistvo predlaganih sprememb občinskega proračuna, so soglasno potrdili rebalans za leto 2013. Glavni razlog za njegov sprejem je namera občine, da v prostorih OŠ Majšperk zgradijo kogeneracijsko napravo, za kar je predvidena zadolžitev za 111.000 evrov. Tako v letošnjem letu načrtujejo 4.633.196 evrov prihodkov in 4.666.851 evrov odhodkov.
Brez pripomb in zapletov so potrdili tudi zaključni račun občinskega proračuna za leto 2012 z realizacijo 4.548.660 evrov skupnih prihodkov in 6.158.622 evrov skupnih odhodkov. Za tako hiter sprejem zaključnega računa so se odločili zato, ker se želijo prijaviti na dva projekta, pri katerih je treba predložiti tudi zaključni račun občine za minulo poslovno leto.
Na predlog centra za socialno delo so brez pripomb soglašali s ceno storitev pomoči na domu, ki znaša od 1. aprila 15,98 evra na uro, strošek strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora pa znaša za vse občine na območju upravne enote Ptuj 1.904 evrov. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, ki se jim je med tem priključila, bo cena storitve za uporabnika pomoči na domu znašala le 3,60 evra na efektivno uro, razliko do polne cene storitve
v višini 77,40 odstotka pa bo Občina Majšperk tudi v bodoče pokrivala iz občinskega proračuna.
Brez pripomb so sprejeli še kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, ki so ga pripravili v Skupnosti občin Slovenije.
Potem ko so se seznanili še z letnim poročilom o poslovanju Lekarn Ptuj v minulem letu, so potrdili še dva »cestna« investicijska projekta. Gre za modernizacijo lokalne ceste Sevce-Ptujska Gora v dolžini
1.380 m, vrednost preplasti-tve ceste pa je ocenjena na nekaj manj kot 73.000 evrov. Od tega naj bi občina zagotovila dobrih 23.355 evrov, preostalih 49.445 evrov pa pričakujejo od države po 23. člena zakonu o financiranju občin. Potrdili so tudi projekt modernizacije javne poti Belšak-Dobrava oziroma Pa-stirovec v dolžini 1.852 m, ki je ocenjen na okoli 165.544 evrov. Pričakujejo, da bodo od države prejeli okoli 135.000 evrov, medtem ko
naj bi iz občinskega proračuna zagotovili dobrih 30.544 evrov. Omenjen odsek ceste je pomembna povezava med sosednjima občinama, saj povezuje Janški Vrh z Doleno.
Med pobudami in vprašanji je Adolf Kopše predlagal, da bi sočasno z ureditvijo centra Stoperc uredili še vode za elektriko in vodovod. Ludvika Lampreta je zanimalo, kako je s poslovalnico banke na Bregu, saj se je med krajani razvedelo, da naj bi jo ukinili; temu pa nasprotujejo, saj si želijo, da bi v njihovem kraju ostal vsaj bankomat. A mu županja ni mogla dati jasnega odgovora, saj ga tudi sama še ni prejela.
Na vprašanje Zlatka Žni-darja, kako je z lastninjenjem Komunalnega podjetja Ptuj, je županja Darinka Fakin pojasnila, da so bile zunanje občine pri pogajanjih z MO Ptuj v zelo slabem položaju, sicer pa bodo poskušali storiti vse, da bi bil odstotek lastništva zunanjih občin čim višji, kajti skrbi jih dejstvo, da gre pri tem tudi za distribucijo pitne vode. Janeza Vedli-na pa je zanimalo, kakšno je stališče občine Majšperk do direktive EU, da morajo biti odpadne gume iz gramoznice v Lovrencu odstranjene, saj gre pri tem tudi za podjetje AP Albin Promotion, ki ima sedež v občini Majšperk. Županja je obljubila, da bodo podjetniku pomagali, kolikor je v njihovih močeh, ob tem pa izrazila zaskrbljenost, saj gre za podjetje, ki zaposluje 120 njihovih občanov, vsi pa vedo, da so lahko njihova delovna mesta zaradi zahteve EU ogrožena.
M. Ozmec
Piše: Vladimir Kajzovar • Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Ivana Potrča (1.1.1913-12. 6.1993).
Potrčevi profesorji
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Ivan Bratko je bil socialno prizadet otrok. Bil je med prvimi, ki so postali na ptujski gimnaziji komunisti. Z Dušanom Kvedrom sta bila do konca zvesta sodelavca. Bratko je na svoji koži doživljal socialne krivice delavsko kmetiške si-romaščine. Že v 6. gimnaziji je začel organizirano nastopati in s Kvedrom sta bila ob koncu 6. razreda izključena, a sta razred končala v Celju, ker sta bila ves čas odličnjaka. Kot odličnjak je bil Kveder naravno brihten, natančen in premišljen. Bil je prvi matematik in fizik v razredu in prej bi dijaki verjeli, da se je zmotil profesor in ne on. Oče je bil ravnatelj meščanske šole in njihovo stanovanje na Ljutomerski je bilo polno knjig in strokovnih revij z debelo podčrtanimi stranmi. Bratko je največ storil, da so začeli ptujski dijaki z uprizoritvami v mestnem gledališču in da so igrali pod njegovo režijo. Prav tako je izdajal in urejal literar-
ni gimnazijski list Rast in v njem tudi največ objavljal. Da sta bili Rast in literarna družina Oton Župančič ukinjeni, je pripomogel Bratkov potopis po Makedoniji, v katerem je prikazal zatiranje makedonskega jezika in tudi drugi Brat-kovi zreli in revolucionarni zapisi. Njemu gre zahvala, da se je dijaštvo povezalo s haloškim proletariatom z nastopi v delavskem prosvetnem društvu Svoboda. Bratko je v Ljubljani študiral pravo, po vojni pa je bil urednik Ljudske pravice, direktor Radia Ljubljana in do upokojitve direktor DZS. Njegova literarna dela: S poti po evropskem zapadu (1950), Teleskop (1954, 1970, 1974), Pomlad v februarju (1957), Vroči asfalt Evrope (1962), Rakete in sekvoje (1965) in druge.
Potrču so zamerili, da je ostal preveč zvest svoji mladi socialistični republiki. Sicer pa meni, da smo pri nas že od nekdaj živeli v malih provinci-onalnih razmerah. Po vojni je izgubil celo vrsto pisateljskih tovarišev, saj je bil prvi, ki je povedal nekaj bridkih besed o »fabriciranju« tako imenovane nove socialistične literature.
Potrč je dosegel svoj umetniški vrh v daljših tekstih:
Na kmetih, Srečanje, Zločin, v dramski trilogiji o Kreflih. Na umetniško resničnost kaže že prvi del trilogije o Kreflih, saj jo je banovski cenzor 1937 odstavil iz repertoarja z ugovorom, »da drama ruši stebre kmetijstva«. (Zadravec 1999: 287) Potrč je slovensko kmet-stvo prikazal brez olepševanja, moraliziranja, kmečkih noš in vasovalnih pesmi. Dramske osebe poznajo svojo usodo, so ponosna, odločna in razdrta bitja. Njegova novelistika in kratke zgodbe so prav tako protest zoper nesmilečno življenje, ki ni vezano zgolj na rodni svet Ptujskega polja, Slovenskih goric in Haloz. Njegova samosvoja govorica otroštva in rodne pokrajine z žlahtnostjo ljudske besede je iz vzhodnoštajerskega narečnega kolorita prešla v slovensko besedno zakladnico.
Franc Zadravec meni, da nas v Potrčevi prozi nagovori njegov osebni slog, še posebej značilno gradivo, nagovori nas njegov jezik. Potrč pripoveduje v jeziku, ki je obarvan z lokalizmi, dialektizmi in nekaterimi tujkami, ki so si dobile domovinsko pravico v štajerskih govorih. Upanje je bilo eno izmed Potrčevih vita-
lističnih čutenj in brez upanja bi ne bilo njegovo življenje in življenje njegove generacije tako lepo in bogato. Kljub težkemu življenju so bili srečna generacija, saj jih je osmišljal boj, da bi gostači, kočarji in delavci bolje živeli. Potrč se sprašuje, kateri generaciji pred njimi je uspelo, da je bila deležna svojih sanj in svojega upanja. »Mi smo prva v tem našem slovenskem nesmileč-nem življenju, ki vidi, kako gre na naši družbeni njivi v klasje, kar smo sejali.« (Potrč: 1978, 372) O pisateljskem delu pa pravi: »Da, vedno je bilo težko napisati resnico, resnico, ki bi potem s papirja zaživela - da, težko je bilo s socialno prizadetim človekom ostati, skratka, s človekom, vedno s človekom, kakršnega je spovi-la družba in kakršen se je sam stesal in se obtesal.« (POTRČ 1989: tipkopis)
Viri in literatura
Božena Kmetec-Friedl, 2007: Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici. Ptuj, KIP.
Franc Zadravec, 1999: Slovenska književnost II. Ljubljana, DZS.
Franček Bohanec, 2002: Portret Ivana Potrča. Literarnozgodovinski oris. Ljubljana, Viharnik.
Franček Bohanec, 1983: Potrčeva
spoznavna in oblikovalna moč. V: Ivan Potrč: Besede. Ljubljana, DZS, 431-446.
Franček Bohanec, 1983: Potrčevo pripovedništvo iz predvojnih let. V: Ivan Potrč: Kočarji. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 461-483.
Franček Šafar, 1959/60: Pisatelj Ivan Potrč. Jezik in slovstvo 7, 193-197.
Ivan Potrč, 1989: Beseda o samem sebi in o pisanju. Hrani Domoznanski oddelek KIP, tipkopis, 16.
Ivan Potrč, 1983: Slovenjegoriški Drabosnjak - Božidar Flegerič. V: Besede, DZS Ljubljana, 126-129.
Ivan Potrč, 1983: Srečanja s Halozami. V: Koraki, DZS, Ljubljana, 365-380.
Ivan Potrč, 1978: Vsaka resnična umetnost raste iz domače zemlje. V: Branko Hofman: Pogovori s slovenskimi pisatelji, V Ljubljani, Cankarjeva založba, 367-384.
Ivan Potrč, 1983: Za Jermanovo podobo, za Cankarjevo podobo! V: Besede, DZS, Ljubljana, 282-283.
Ivan Potrč, 1983: Zapis o besedi. V: Besede, DZS, Ljubljana, 9-13.
Jakob Emeršič, 1994: Pomembni profesorji in dijaki ptujske gimnazije. Tednik (7. 7. 1994) let. 47, št. 27, 5.
Jožica Čeh Steger, 2012: Spremna študija; O Potrčevi zgodnji kratki prozi. V: Ivan Potrč: Prepovedano življenje, Maribor, Litera.
Manca Košir, 1982: Ivan Potrč. Sodobnost, letnik XXX, št. 4, 337-349.
Mitja Mejak, 1965: Spremna beseda. V: Ivan Potrč: Nesmilečno življenje, Ljubljana, Mladinska knjiga, 221-226.
Marjeta Žebovec, 2006: Slovenski književniki rojeni od leta 1900 do 1919. V Ljubljani, Karantanija.
Martin Ozmec, 1977: Utrinki iz spominov Ivana Potrča. Tednik XXX, št. 19, 3.
Miroslav Slana, 1981: Kadar krava slovnico požre ... Pomenek s pisateljem Ivanom Potrčem. 7D 9/10, 18-19.
Nina Emeršič, 2011: Ptujska gimnazija. Diplomsko delo. Maribor, Filozofska fakulteta.
Tatjana Pungerčar, 1971: Na hudi dan si zmeraj sam. O sebi in svojem življenju govorita Ivan in Vanč Potrč. M revija, št 12, 6-8.
Vladimir Kajzovar, 2007: Ingo-ličeva ptujska leta. Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, 19-21.
ZAP Gimnazija šk. 12, Vpisnice Državne realne gimnazije na Ptuju, šolsko leto 1925/1926, 1926/1927, 1927/1928, 1928/1929.
ZAP Gimnazija šk. 13, Vpisni-ce realne gimnazije na Ptuju, šolsko leto 1929/1930, 1930/1931, 1931/1932, 1932/1933.
Zbornik ob 125-letnici gimnazije v Ptuju, 1994: Ptuj, Gimnazija.
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. aprila 2013
Iščete svoj stil
Tudi mamice so rade lepo oblečene
Kresnica Žlahtič je doma iz Stojncev, je upravna tehnica, zaposlena v Boxmarku. Stara je 39 let in je mama dveh sinov, starih 16 let in pet mesecev. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila že pred štirimi leti, pa nanjo že pozabila, ko smo jo povabili k sodelovanju. V prostem času rada kolesari, uživa v ročnih delih, delu na vrtu.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Kresnici ugotovili mastno kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji oblikovali tudi obrvi. Po strokovnih nasvetih bo poskušala kožo negovati tudi doma.
V	frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik je za njeno novo pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase je pobarvala čokoladno rjavo, na zadnjem delu pa postrigla v dvignjeni paž. Posušila jih je s krtačo in fenom ter stilira-la z lakom Wella.
Po nanosu pudra v kremi, s katerim je prekrila celoten obraz, je vizažistka Minka Feguš ličenje
inosKo in zensKo Finseiiscvo
Slomškova 22 10 % popust v aprilu
nadaljevala z nanosom temno zelenega, zlatega in svetlo zelenega odtenka na veke in ga zaključila s črno obrobo. Rahlo je poudarila še obliko obrvi, z nežno oranžnim senčilom pa poskrbela za sijoč videz celotnega obraza. Na ustnice je nanesla svetlikajoč glos.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kresnica prej ...
. in pozneje
Foto: Črtomir Goznik
Kresnica v pomladnih oblačilih iz Modiane
Tačke in repki
„Zima in sneg nikakor nočeta zapustiti naših krajev, kljub temu da nas je vmes sonce že prav lepo razveseljevalo in razvajalo, čeprav le nekaj dni. Tudi v trgovinah je še bolj zimsko vzdušje, vsaj kar se tiče novih kolekcij čevljev. Na police nočejo in nočejo ne pomladni čevlji, ne barve. Za razliko od čevljev pa so v Modiani že napolnili police s spomladansko kolekcijo, kjer ne manjka svežih barv. Tako sem vsaj tukaj lahko že pobrskala med oblačili za pomlad. Za Kresnico sem izbrala v osnovi zelo enostavno tuniko, ki ji poudarek dajeta geometrijski vzorec v klasični črno-beli kombinaciji in zanimiv detajl na sprednjem delu v kontrastni zeleni barvi. K tej tuniki bi se zelo lepo podali kakšni zeleni čevlji, a jih žal ni na policah. K tuniki pristajajo tako balerinke z nizko peto kot čevlji z višjo peto. In če ima danes Kresnica prost dan ali pa je nekaj ur samo njenih, naj bodo k tuniki obuti črni čevlji z visoko peto. Za potepanje po mestnih ulicah je v tej tanki tuniki prehladno, za klepet ob čaju ali kavici v lokalu, kjer ne varčujejo pri kurjavi, pa ni ovir. Kresnica
bo še kar nekaj časa preživljala v preprostih, udobnih oblačilih , saj ji trenutno ritem upravlja petmesečni dojenček, a če si kdaj pa kdaj namesto trenirke obleče kakšno tuniko iz džersija, ne bo prav nič narobe. Tudi mamice z majhnimi otroki so rade lepo oblečene. Ker nisem našla ne zelenih čevljev, ne zelenih nogavic, bom Kresnici dodala vsaj zelen prstan. Oblačila so iz trgovine Modiana, čevlji iz moje omare, prstan pa je izdelala Andreja Reberc Ribarič," je o preobrazbi Kresnice Žlahtič povedala stilist-ka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic je bila Kresnica deležna vitaminske nege telesa. To je hitra nega za suho in utrujeno kožo telesa. Piling z mareličnimi peč-kami nežno odstrani odmrle celice, kožo oskrbi z vlago in izboljša prekrvavitev. Zatem pa z masa-žnimi gibi na kožo nanesemo negovalna olja z izvlečki vrtnih in gozdnih plodov, ki vplivajo na izboljšanje tonusa kože. Ta nega ugodno vpliva na sprostitev ter svežino telesa in duha, je o vitaminski negi telesa povedala kozmetičarka Silva Čuš. (MG)

Cepljenje zoper steklino II.
Akcija cepljenja psov zoper steklino je v polnem zamahu v Sloveniji. Kar nekaj vprašanj ste poslali, predvsem, ali je cepljenje res obvezno, ali obstajajo izjeme in kdaj je treba cepiti mladega kužka. Prav tako sprašujete, kako je z mucami, ali se lahko cepijo proti steklini, kako je s potnim listom za muce in prehodom meje.
Kot vsako leto bom tudi letos navedel nekaj dejstev, ki se tičejo cepljenja psov zoper steklino. Steklina je smrtno nevarna bolezen živčevja toplokrvnih živali in človeka, ki jo povzroča virus. Človek se okuži z ugrizom bolne živali in okužba je neozdravljiva, smrt nastopi v hudih mukah, krčih. Za bolezen so dovzetne predvsem lisice, ki so tudi glavni prenašalci - vektorji stekline. Okužena lisica spremeni obnašanje, približa se domovanjem ljudi, vede se, kakor da je udomačena. Zaplete se v pretep z domačim psom in tako ga okuži. Omenjenih
težav je bilo v lanskem letu na mejnih področjih ptujske upravne enote z republiko
Hrvaško precej. Poškodovan
in okužen necepljen pes lahko zboli in postane agresiven do ostalih živali in ljudi. Zaradi omenjene nevarnosti za
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.

Kmetijska svetovalna služba
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
V Uradnem listu RS, št. 94/12, so bile objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki so se začele uporabljati 1. januarja 2013. Spremembe pri načinu obdavčitve dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov:
osnovni pogoj je, da prihodki iz dejavnosti v preteklem letu ne presegajo 50.000 EUR (do 31. 12. 2012 je veljalo, da ne smejo prihodki v zaporednih 12 mesecih presegati 42.000 EUR),
priglasitev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se bo za leto 2013 upoštevala z zahtevkom, ki je bil vložen že v letu 2012 ali s posebnim obrazcem (obrazec 3), ki mora biti vložen najkasneje do 2. 4. 2013,
potrdilo se ob priglasitvi ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov za leto 2013 ne izdaja več. Izplačevalcev dohodka ni več treba obveščati o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti,
izplačevalci dohodkov po 1. 1. 2013 davčnemu organu ne predlagajo obračuna davčnega odtegljaja - REK 2, Zavezancem, ki so normiranci, izplačajo dohodek v bruto znesku,
podaljšanje v naslednje leto je avtomatsko, seveda ob izpolnjevanju pogojev,
o prenehanju ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov za tekoče leto zavezanec DURS obvesti v okviru obračuna dohodnine za preteklo leto. Tisti, ki so vložili vlogo že pred spremembo zakona in ne želijo biti normiranci pod novimi pogoji, lahko o tem obvestijo DURS do 2. 4. 2012 na obrazcu 5.
višina priznanih normiranih odhodkov je enotna, in sicer 70 % od doseženih prihodkov, davčna stopnja je 20 % (do sedaj je bila 25 %), akontacije se plačujejo mesečno ali trimesečno na podlagi izračuna (obrazec 4), ki ga mora zavezanec sam vložiti do 2. 4. 2013. V naslednjih letih se akontacije plačujejo mesečno ali trimesečno na podlagi predhodne akontacije, ki je bila izračunana v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
akontacije se plačujejo do 10. v mesecu. Prva akontacija se plača 10. aprila 2013.
vračilo ali doplačilo preveč plačane akontacije dohodnine na podlagi predloženega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za koledarsko leto,
predložitev davčnega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za vsako koledarsko leto, najkasneje do 31. 3. naslednjega leta.
obrazec 3 (priglasitev ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov), obrazec 4 (izračun predvidene akontacije davka za leto 2013), obrazec 5 (obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov) se predložijo DUR-Su v papirni obliki, medtem ko se obračun dohodnine iz dejavnosti odda elektronsko preko sistema e-Davki.
Povzeto iz spletnih strani DURSA (www.durs.gov.si) - spremembe načina obdavčevanja dohodka iz dejavnosti v letu 2013, pojasnilo št. 4212-1358/2013-1-(01-640-03), 23. 1. 2013.
Pripravila: Janja Šauperl
Foto: Emil Senear
zdravje ljudi je zakonodajalec predpisal obvezno cepljenje vseh psov pri starosti treh mesecev. To pomeni, da morajo biti vsi psi, ko napolnijo starost treh mesecev, obvezno cepljeni zoper steklino in označeni z mikročipom. Ob cepljenju se pse tudi označi z mikroči-pom, razen v primeru, da so že bili označeni s čipom v leglu. Lastnik dobi za psa potni
list, ki je identifikacijski dokument za žival in je obvezen za vse pse. S potnim listom in rednim cepljenjem zoper steklino lahko kužek potuje s svojim lastnikom kjerkoli po Evropi. Enako velja tudi za Hrvaško, medtem ko mora lastnik za potovanje v Srbijo in ostale dežele pridobiti tudi potrdilo o titru (količini) protiteles v krvi zoper steklino za svojega psa. To stori tako, da pripelje svojega psa v ambulanto mesec dni po cepljenju zoper steklino, kjer psu odvzamemo kri, pošljemo kri v mednarodno verificiran laboratorij in rezultat titracije vpišemo v potni list psa.
Cepijo se lahko samo zdravi psi, kar pomeni, da ne kažejo znakov bolezni in nimajo povišane telesne temperature. Brejim samičkam se cepljenje odsvetuje, saj ne ustvarijo zadostne imunosti, cepimo jih šele, ko so mladički stari 3 mesece. Pri bolnih živalih
in brejih se naredi v kartoteki zaznamek, cepljenje pa se opravi takoj, ko žival ozdravi. Izgovarjanje, da kužek ni cepljen zaradi bolezni, je brez ustreznega zaznamka v kartoteki živali nesprejemljivo.
Za muce cepljenje proti steklini ni obvezno, je pa zelo priporočljivo, saj se muce še bolj kakor psi gibljejo brez naše kontrole. Za prehod meje morajo biti tudi muce označene z mikročipom in imeti morajo veljaven potni list.
Lastniki necepljenih psov lahko zabredejo v neprijetne težave, če njihov pes nekoga poškoduje ali ugrizne in zraven tega ni cepljen zoper steklino. Podobno se zgodi, če jih prijavi sosed ali nekdo iz soseščine ali pa necepljenega psa odkrije inšpektor v centralnem registru psov. Kazni so visoke, zato omenjene izkušnje ne priporočam. Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 5. aprila 2013
Nasveti, zanimivosti
Štajerski	17
Astrolog Tadej svetuje
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
Šifra: Iskanje svoje sreče
Vprašanje: Nekdaj srečno in zadovoljno družino je bolezen in izguba zaposlitve pahnila v obup in nezadovoljstvo. Iščemo izhod iz problema, a nimamo upanja in moči, da bi ga rešili. Vem, da upanje umira zadnje, zanima pa me, kaj o tem menite vi. Ali bomo še kdaj tako srečna, zadovoljna in urejena družina, kot smo bili?
Odgovor: Spoštovana bralka, po mojem mnenju se vsaka zadeva naredi z nekim namenom in je povezana z duhovno sfero. Že dolgo je splošno znano, da je naše življenje na naši preljubi Zemlji zgolj potovanje in da je namen, da se izpilimo in naredimo nekaj zase. O tem pripovedujejo zgodbe modrih ljudi in določenih skupin, ki se zbirajo. Dandanes smo pod vladavino Vodnarjeve dobe, torej je čas, da tudi sami nare-
dite nekaj zase in da začnete razmišljati pozitivno. Resnica je, da se vam je naredilo veliko prelomnic, ki jih je le s težavo razumeti in iskati neke logične povezave. V prvi vrsti je bolezen nekaj šokantnega, kar se lahko dogaja našim sosedom, drugim ljudem - samo nam ne. Ignoriranje določenih primarnih vzrokov, ki oznanjajo, da si morate vzeti čas zase, privede v stanje, kjer se je znašla vaša družina. Po drugi strani je zelo nujno, da sprejmete bolezen kot dar in da na takšen način spoznate lepote življenja. Kajti velika bogastva so nična v primerjavi s tistim, kar sleherni človek nosi v svoji duši. Ravno
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
te zadeve vas bodo povezale in vam podarile upanje, kajti tudi sami ste v pismu zapisali, da upanje umre zadnje. Uvideti morate, da se pravzaprav sreča lahko skriva na vsakem koraku in da je od vas odvisno, ali jo vidite ali ne. Bodite zelo temperamenti in se ne obremenjujte s tistim, česar ne morete imeti. Poglejte okoli in uvideli boste, da ravno iz majhnega raste veliko. Vsak človek ima v sebi nek pogum in notranjo moč, ki jo morate uvideti in si dati priložnost, da je na vsakem koraku neka lučka in ogenj.
Zadev, ki se vam dogajajo, ne smete vzeti za nekaj slabega in se nanje jeziti - ugodno je, da jim na široko odprete vrata; za njimi se skrivata tudi veselje in ljubezen. Zvezde so tudi prepričane, da se morate bolj sprostiti in zaupati. Nujno je, da okrepite vez med materialnim n duhovnim življenjem in najpomembnejše je, da najdete smisel in vero. Tako se bodo stvari korak za korakom pričele sestavljati v tisti smeri, kot je nujna in spodbudna. Nekoč boste našli tudi navdih, da o tem, kaj vas je naučilo življenje, tudi zapišite v smislu neke knjige. Iz dneva v dan se morate truditi, da vnašate svež vetrič in bodo žarki sreče večni in vedno znova harmonični.
Šifra: Nemočna
Vprašanje: Stara sem 56 let, lev po horoskopu. Pred letom sem po hudi bolezni izgubila moža. Njegova smrt me je zelo strla, ne morem spati, vedno mislim nanj, nimam nobenega veselja. Ali se bo vrnil moj nasmeh in volja do življenja, mogo-
če bo to prinesel vnuk?
Pridejo tudi trenutki v življenju, ko nebo zakrijejo temni oblaki. Vendarle po vsaki nevihti posije sonce in prinese upanje in vero. Obdobje žalovanja je po nekem normalnem procesu nujno in normalno. Toda vsak človek nekoč konča svojo pot in ga čaka neka druga dimenzija bivanja. Izguba je boleča, toda verjeti morate v to, da je njemu lepo in da je srečen. Vi si morate svojo srečo najti tu in najti izzivi. Na tem svetu je toliko ljudi, ki vas potrebujejo in jim s svojim znanjem in izkušnjami pomagate. Nikoli ne smete obupati in morate vedno imeti neko trdno vero, da zadeve korak za korakom gredo na bolje in da se tudi preproste
stvari svetijo kot zlato. Svečko upanja v njegov spomin v bodoče prižgite v svojem srcu. Vsak dan se veselite in radostite novega dne, kajti prinese vam nove pozornosti in priložnosti za uspeh. Novo upanje in dejstvo, da življenje gre korak za korakom dalje, vam bo na svoj način prinesel vnuk. Toda še vedno ste sami tisti, ki se morate zaposliti in uživati v lepotah življenja. Napredujete tudi tako, da se odpravite na razne izlete in imejte močno zaupanje v ljubezen. Glede na to, da ste rojeni v znamenju leva, vas čaka še mnogo prijetnega.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si
Tadej Šink, horarni astrolog
Matic Hriberšek • Pismo iz Velike Britanije (6.)
Sladke trgovinske police
Foto: Matic Hriberšek
Primer keksov, ki jih vsak dan sveže pripravijo in zapakirajo v pekarni trgovine.
Zadnjič me je naenkrat prešinila misel o Fructalu in vseh sadnih sokovih, ki so na voljo v slovenskih trgovinah. Namreč kljub neskončni izbiri izdelkov, ki so na voljo v angleških trgovinah, takšne pestrosti sadnih sokov kot pri nas nisem zasledil.
Morda se zdi neumno o tem sploh razmišljati, vendar osebno se mi takšne razike zdijo zanimive. Medtem ko so v prodaji redno jabolčni, ananasovi, pomarančni in multivitamin-ski sokovi, o kakšnih borovnicah, ribezu, jagodi, višnji,
marelici ali breskvi ni kakšne sledi. Namesto tega je zelo popularen pri nas manj znan "paradižnikov sok" oziroma nekaj, čemur bi morda doma lahko rekli paradižnikova mezga. Za razliko od Slovenije pa so v Veliki Britaniji ali pa vsaj v Angliji veliko bolj popularni tako imenovani smoothiji. Vseh sort in okusov, z jogurtom, s kokosovim mlekom ali brez in tako naprej. Cene so običajno za tamkajšnji standard precej zmerne, a tudi kar različne. Odvisno od izdelka in prodajalca.
Kar je prav tako zanimivo v angleških trgovinah, je dejstvo, da kljub neskončni izbiri pripravljenih in zamrznjenih obrokov v zamrzovalnikih ni najti polpripravljenega finega peciva, kot je to navada pri nas. Govorim o raznoraznih rogljičkih, navihančkih, ladjicah in tako naprej. Tudi kakšnih mareličnih, jagodnih ali slivovih cmokov ni; no, the se
Ena najbolj priljubljenih znamk Tako kot veliko drugih izdelkov < kjer je nakup več kosov cenejši.
Prejeli smo
V časopisu Štajerski tednik je bil dne 15.marca 2013 objavljen članek glede zalivanja podtalnice kanalizacijskih jaškov v Mezgovcih.
Ogorčen in razočaran sem nad odgovorom župana Jan-žekoviča, da bi si naj jaz nestrokovno položil gravitacijsko cev, zaradi katere pa vdira podtalnica v kanalizacijske jaške. Po celotnem kanalizacijskem sistemu zaliva podtal-
ne da kupiti v nikakršni obliki, saj česa takšnega angleška kultura ne pozna.
Kakorkoli, fino pecivo kljub vsemu je na voljo in je zelo popularno, vendar je zmeraj naprodaj v že pripravljeni obliki. Industrijsko pripravljeno in zapakirano, ali kar je še bolj priljubljeno ter pogostejše, sveže spečeno in postreženo v trgovini. To se ne navezuje samo na večje trgovske verige, pač pa tudi na manjše fran-šize, neodvisne prodajalne, kavarne in študentske trgovine. Zaposleni tako večkrat dnevno spečejo pecivo in ga
noothijev »Innocent« (Nedolžni). tudi ti velikokrat zajeti v akcije,
nica najmanj 50 jaškov. Ker so težave že od samega začetka, me jezi to županovo zavajanje in sprenevedanje javnosti in občanov, da bi naj mi sami naredili napako. Na moji parceli je en kanalizacijski jašek, katerega so priključili izvajalci del, torej CP Ptuj, in en zbirni jašek, katerega sem priključil sam, vendar ta ni sporen.
Dejstvo je, da v jaške prodira podtalnica in bi jih bilo pot-
naložijo na police ali v vitrine. Večje trgovine imajo seveda svoje pekarne in zaposlene, ki počno samo to. Tako je pecivo, kljub temu da ga v zamrznjeni obliki, kot sem ga vajen, nisem zasledil, na voljo skoraj na vsakem koraku in to v pestri izbiri - od maslenih rogljičkov, sadnih ali cimetovih zvitkov do čokoladnih in kremnih zadev. Angleži so sicer precejšnji ljubitelji raznoraznih sladic, kar se odraža tudi v trgovinah.
Sladke pregrehe mamijo izpod steklenih pokrovov v kavarnah ter s polic trgovin. Ob vsem pecivu so običajno na voljo tudi raznorazne tor-
rebno zatesniti tako, da bi bili vodotesni. Zaradi prodiranja podtalnice v jaške nastajajo zelo velike obremenitve na črpalkah, porabi se ogromno več električne energije, kot je normalno, obremenjujejo in kvarijo pa se tudi črpalke v kanalizacijskih jaških, katere pa je potrebno sanirati. Kolikor mi je znano, bi naj bil denar, ki prispe v občinsko blagajno iz prispevkov za kanalščino,
te (veliko je predvsem čokoladnih, presenetilo pa je me spoznanje, da je skoraj vsepovsod na voljo tudi korenčkova torta) in tudi te se na veliko prodajajo v veleblagovnicah. Sveže narejene v trgovinskih pekarnah oziroma slaščičarnah, razrezane in zapakirane po posameznih kosih ali dveh. Običajno tudi s plastičnimi vilicami, da je vse skupaj enostavnejše. Kaže, da se počasi to pojavlja tudi pri nas, čeprav Slovenci očitno takšnega načina zaenkrat še nismo vajeni v tej meri. Čas bo že pokazal kako in kaj.
Nadaljevanje prihodnjič
namenjen tudi za sanacijo kanalizacijskega sistema, zato se sprašujem, zakaj se to ne izvaja dosledno in se napake ne odpravljajo sproti.
Sprašujem se tudi kdo bo nosil odgovornost za posledice morebitne škode, ki lahko nastane na vozilih oz. tudi pri ljudeh, kateri jo lahko utrpijo pri vožnji po asfaltirani občinski cesti, na kateri je pokrov od kanalizacijskega jaška, okrog njega pa izrezan asfalt in luknja globine dobrih 5 cm. Da se morebiti župan takrat ne bo izgovarjal, da za to poškodovano vozišče ni vedel!
Janez Lah, Mezgovci ob Pesnici
Duševno zdravje
Mladostnik in vrednote
Borut ugotavlja, da se še vedno mnogi mladostniki v prizadevanju za samostojnost upirajo in kljubujejo staršem in zavračajo njihove vrednote. V družino prinesejo nove vrednote, vrednote svoje generacije, in tako prihaja na vseh področjih do burnih nasprotovanj in konfliktov. Kakšno mora biti ravnanje staršev, da to razvojno obdobje mine brez škodljivih posledic za mladostnika?
Starši lahko ravnajo pretirano strogo (avtoritativen način), pretirano popuščajoče ali pa strpno.
Če starši ravnajo pretirano strogo in omejevalno in želijo na ta način v mladostniku zatreti potrebo po neodvisnosti, lastnih vrednotah in identiteti, lahko v mladostniku bodisi udušijo to samostojnost, samozavest in lastno pobudo, lahko pa ga še bolj spodbudijo k kljubovanju. Ta njegov odziv pa je odvisen od tega, kako je premagal prejšnje krize v svojem razvoju, pa tudi od njegovega temperamenta.
Če starši pretirano popuščajo mladostnikovim željam in potrebam, lahko v njem zbudijo občutek, da je staršem morda vseeno, kaj se z njim dogaja, da ga nimajo radi in s tem zbujajo v mladostniku občutek tesnobe in negotovosti.Tako je tudi lahko prikrajšan za možnost, da si lahko sam pridobi in izbojuje določeno neodvisnost.
Najbolj je olajšan mladostnikov prehod v obdobje odraslosti, če starši ravnajo strpno, ker razumejo, da je proces čustvenega in socialnega osamosvajanja od primarne družine ter razvijanje samostojne osebnosti neizogiben proces v zdravem duševnem razvoju.
mag. Bojan Šinko
Foto: Matic Hriberšek
Odziv na članek Podtalnica zaliva kanalizacijske jaške
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. aprila 2013
Slo glasbene novice
Za skupino Big foot Mama je še eno zelo uspešno leto -leto, ki ga je zaznamoval sedmi studijski album Izhod. 17. maja, ko bo minilo natanko eno leto od izida albuma, so se fantje odločili njegov uspeh kronati z velikim koncertom v ljubljanskih Križankah. Po zelo odmevnih singlih Slab spomin, Užitek na replay, Pot iz trnja in Umazan dež, kijih je dal album Izhod, je prišel čas za petega. Bigfooti so izbrali skladbo Nor sigurno ne: »Da bo ta skladba postala single, je bilo jasno že takoj po izidu albuma, saj je med vsemi naletela na največ občudovanja - verjetno zato, ker je tako drugačna, da je že malce nestandardna za Big Foot Mamo, in verjetno tudi zaradi besedila, v katerem se lahko najde vsak od nas,« o novem singlupravijo člani zasedbe. •kifk
Kot že omenjeno, bo skupina v maju nastopila na odru ljubljanskih Križank. Za tokratni koncert so si zamislili nekoliko drugačen koncept. Na odru se jim bo pridružilo Pet ta hudih. »Na spletu se stalno pojavljajo posnetki, kjer naši fani igrajo naše komade. Zdijo se nam zelo zabavni in tako smo dobili idejo, da bi namesto standardnih VIP gostov na oder ljubljanskih Križank povabili po enega pevca, ritem kitarista, solo kitarista, basista in bobnarja, ki bi z nami v živo odigrali vsak po en komad,« koncept pojasnjujejo člani zasedbe Big Foot Mama. Skupina bo tako v aprilu na posebnem Youtube kanalu zbirala prijave v obliki videoposnetkov. Sodeluje lahko kdorkoli: preprosto se posname, kako poje, igra kitaro, bas ali bobne ob poljubnem komadu Big Foot Mame in posnetek pošlje na Youtube kanal. Posnetki bodo sproti objavljeni na spletni strani www.pettahudih.bigfootmama.net in na Facebook strani skupine.
MZ
D
ETI
1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1.	predlog: ROCKPARTYZANI - MOJ LUBI
2.	predlog: MARTINA ŠRAJ - LE BODI TU
3. predlog: REBEKA DREMELJ - ŽENA POROČENA
4. predlog: EVA BOTO - PLUS IN MINUS 5. predlog: NEISHA - SLAB DAN 6. predlog: VLADO KRESLIN - OGLEDALCE, POVEJ 7. predlog: PAPIR & MAJA KEUC - SLUTNJA 8. predlog: NUDE - NAVIJALA SLOVENIJA 9. predlog: BIG FOOD MAMA - NOR SUGURNO NE 10. predlog: FLORA & PARIS - JUTRANJA ROSA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Angels Inside in zasedba MIT
Skupina MIT se po sodelovanju s slovenskima hiphop predstavnikoma (Chorchyp & JoeJoe), s katerima so izdali skladbo Save your Life, vrača k svojemu aktualnemu ploščku Asertiv (2011) in nam v novem, tokrat že šestem videospotu predstavlja najbolj udarno pesem z omenjene zgoščenke - Angels Inside.
Videospot, ki je nastajal štiri mesece, je posnel in režiral Andraž Gliha, zamisel za zgodbo pa je priskrbel bobnar skupine Miha Plesničar. Snemanje je potekalo na Jesenicah (hala Stara Sava), kjer je številčna ekipa poskrbela za odlično sceno in po izčrpnem dvodnevnem ustvarjanju, ki ga je spremljal tudi nekajkratni izpad elektrike, uresničila željo po spekta-kularnem izdelku.
Pesem Angels Inside je bila posneta v Apollo Music Studiu pri producentu Željku Mlade-novicu in je pravzaprav angleška različica skladbe Medij. To je prvi videospot skupine, ki je bil posnet za pesem v angleškem jeziku. »Želimo opozoriti nase in se pogosteje začeti pojavljati tudi zunaj meja naše države, saj je za našo zvrst glasbe kljub rastoči podpori Slovenija
žal premajhna,« je povedal kitarist Miha Oman. »Pesem govori o ohranjanju zvestobe do samega sebe, do svojega pravega jaza, in o kljubovanju podrejanju zlaganim verzijam naših osebnosti, v čemer se pogosto zalotimo po nareku družbe,« pravi kitarist Jure Korošec, vokalist Uroš Petrovski pa dodaja: »Bodimo to, kar smo, nič več, nič manj. V spotu so nam spo-
ročilo pesmi pomagali prikazati športnik invalid in naš para-olimpijski predstavnik Darko Burič, frontman skupine God Scard Nicky, naš nekdanji kitarist Matevž Pavčnik ter Srečo Dolenc in Damjan Bučinel.«
Videospot je bil premierno predstavljen v četrtek, 28. marca, v ljubljanskem Sputniku, kjer so pred vrhuncem večera v akustičnih zasedbah nastopi-
Zasedba MIT se predstavlja z novim videospotom.
Foto: arhiv skupine
li glasbeni kolegi zasedbe MIT Mojca Zalar in Peter Pavičic oziroma duet mojcART, Renata Mohorič in Tine iz skupine I.C.E., Ernie Mendillo in Robert McKenzie iz zasedbe Help! Tribute to Beatles ter Matevž Pavčnik in Jure Jurca. Celoten večer je povezoval Denis Por-čič Chorchyp, že znani spremljevalec skupine MIT, ki se je prvič znašel v vlogi voditelja, se odlično izkazal ter na koncu zatrdil: »Fantje, to vam bom vrnil!« Videospot, ki je požel bučen aplavz, je že naslednji dan po premieri ugledal luč sveta na spletu, kmalu pa bo na ogled na televizijskih postajah.
Skupina MIT bo svoje glasbeno poslanstvo nadaljevala tudi v prihodnje. »V prihajajočih tednih nas boste lahko v živo spremljali na mnogih koncih Slovenije, med drugim tudi na zaključnem koncertu Orto festa,« je povedal basist Matej Žibert. Proti začetku poletja pa fantje pripravljajo svoj največji letošnji projekt, o katerem bodo več zaupali v bližnji prihodnosti. Zaenkrat so izdali samo tole, da bo drugačen od tega, kar smo navajeni od njih - torej bo bolj akustično obarvan.
MZ
Filmski kotiček
G. I. Joe: Maščevanje
Vsebina: Elitno vojaško enoto G. I. Joe po še eni uspešni akciji (tokrat v Severni Koreji) nepričakovano uniči neznan sovražnik. Rešijo se le trije najboljši specialci, ki se odločijo, da bodo zadevi prišli do dna, vendar zarota sega v najvišje vrhove ameriške vlade ...
Pomembnosti zvoka pri doživljanju filma se je med drugimi zavedel tudi Lucas, ki je za Vojno zvezd daljnega leta 1977 dal razviti prostorski zvočni sistem z imenom THX. Do danes je iz tega nastala prava industrija, polna zvočnih standardov različnih podjetij. Najnovejši takšen zvočni sistem predvi-
G. I. Joe 2: Retaliation
Igrajo: Channing Tatum, Dwayne Johnson, Bruce Willis, Ray Park, Walton Goggins, Ray Stevenson, Adrianne Palicki, RZA, Joseph Mazzello Režija: Jon M. Chu Scenarij: Rhett Reese in Paul Wernick Žanr: akcijska pustolovščina Dolžina: 110 minut Leto: 2013 Država: ZDA
deva zvočnike tudi na stropu kinodvoran, s katerimi bi bil zvok še bolj prostoren oziroma še bolj 3D.
Toda tam, kjer te sisteme postavljajo, se vrtijo značilni filmi za multiplekse, ki prostor s svojim truščem tako napolnijo, da dobimo le zid hrupa. Oziroma po novem bomo dobili veliko zvočno kocko, ki bo do zadnjega kotička napolnjena z nepo-pisnom hruščem in truščem raznih eksplozij in streljanja. S tem se prednost raznih novih in zapletenih zvočnih sistemov seveda povsem porazgubi, saj gledalec iz vseh smeri hkrati sliši povsem isto zadevo: ušesa parajoč neprekinjen hrup.
Med takšne filme spada tudi film G. I. Joe: Maščevanje. Gre za še eno franšizo Hasbroja, torej korporacije, ki izdeluje igračke (prva filmska franšiza so Transformerji), zato je povsem jasno, za kakšen film gre. Za dve uri dolgo in 135 milijonov drago reklamo, polno prizorov, ki spominjajo na spopade akcijskih figuric. Film je poleg tega še pretanjeno narejen tudi v slogu video iger in prav nič ne skriva, da je namenjem tisti generaciji mladine, za katero
je Call of Duty prva videoigra nasploh ali pa vsaj najboljša. Pri tem je svoj piskrček najbrž prislonil še Pentagon, ki je film uporabil za lastno reklamo in poveličevanje vojske ZDA. Razbijanje, pobijanje in uničevanje v drugih državah je tako zredu-cirano na moško testosteron-sko videoigro, a ko glavne junake doleti prav takšno uničenje, ki ga v obliki zabave običajno servirajo drugim, so seveda šokirani, pretreseni in postanejo skrajno filozofski, a žal njihov domet seže le do silne potrebe po maščevanju.
Šele takrat se v filmu izkaže, kaj rešuje Ameriko: kupi orožja v vsakem domu, saj je to pač edini odgovor, ki ga zmore prinesti pomanjkanje samore-
fleksije. G. I. Joe 2 je torej le marketinško zdizajniran film, ki promovira preventivne napade in potrošništvo, razmišljati pa ob ogledu tega filma seveda ni priporočljivo, saj je namenjen otroškemu ciljnemu občinstvu.
Če se osredotočimo zgolj na žanr poletne akcijske puhlice, lahko ugotovimo sicer precej solidno režijo, ki pa ne prinaša presežkov, ter kanček prehitro montažo, medtem ko zgodba oz. scenarij seveda nista vredna besed. Vse vpletene zvezde in zvezdice so gotovo nastopile zaradi honorarjev, ti pa so glede na besedila, ki jih morajo izgovarjati, morali biti res precej zajetni.
Matej Frece
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Ljubezen prinaša ravnovesje in čustveno skladnost. Zdi se, da bo v tem tednu na delu amorjevapuščica in da se bodo stvari uredile. Pomladno hrepenenje bo v ospredju. Spremljala vas bosta povečana sreča in skladnost. Ne pozabite si vzeti časa zase in za tisto, kar vas veseli.
BIK i,
(21.4. - 20.5.) *
Življenje boste zajemali z veliko žlico. Umetnost in kreativne dejavnosti vas bodo sprostile. Veselo bo na delovnem mestu. Zadeve se bodo odvijale drugače od pričakovanega. Narava bo naravni vir energije in možnost za harmonijo. Veselo in razigrano bo tudi v ljubezni.
m DVOJČKA (21.5. - 20.6.)
Raziskovali boste tiste dejavnosti, ki v sebi skrivajo neke skrivnosti. Notranji nemir bo posledica stresa. Primerno bo, da se boste umirili in našli moč za naprej. Na delovnem mestu se boste morali izogibati lažjih poti. Pomembno bo, da boste znali na pravilen način reči bobu bob.
£

v
RAK
(21.6. - 22. 7.)
Narava bo vaša zaščitnica in zaupnica. Hrepeneli boste po tistem, kar je novo in drugačno. Čas bo v bistvu namenjen temu, da se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Ključnega vlogo bo imelo skupinsko delo in duh prijateljstva. Čas bo ugoden za pogovore in izmenjavo mnenj.
w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Blesteli boste na delovnem mestu. Imeli boste veliko obveznosti. Prejeli boste pohvalo ali priznanje. Oddajali boste magnetično energijo in tako s svojim znanjem lahko pomagali drugim. Ne pozabite biti kreativni in se ustvarjalno lotiti novih idej.
l DEVICA
± (23.8. - 22.9.)
Vaš adut tedna bo v tem, da boste znali opazovati. V sebi boste našli ključ uspeha in ugotovili, kako pomembno je znanje. Privlačile vas bodo tiste dejavnosti, ki bodo vezane na tujino. Fizična energija vam bo še nihala, varujte se stresa. V prostem času bodite športno aktivni.
petek • 5. aprila 2013
Za kratek čas
Štajerski	19
Štajerski TEDNIK
PREPLET KORENIN
SPROŽNI KLJUČ, SPROŽILEC
ZELENA DREVESNA ŽABICA, VEJNIK
OPLOJEVANJE
SESTAVIL
EDI KLASINC
MESTO NA POLJSKEM
SORTA KRMNE OGRŠČICE
NATEGNITEV
gonič oslov
PREGOVOR
ZGODNOST
EDEN OD ARGONAVTOV
DRUŽINA ŽOLN
SOL OLJNE KLISLINE
SEVERNOAFRIŠKO ARABSKO OBMOČJE
TEMNI DEL DNEVA
EVA ŠOLINC
GLAVNO MESTO BIH
PLETENA ŠPORTNA JOPICA, SVITER
NABIT DELEC
POKLIC, OPRAVILO
VAS PRI VEL. LAŠČAH
PRVI LAK
KAČJI UGRIZ
REJEC KOKOŠI
SAMO-KOLNICA
GAMAŠA
PORDROČJE, OBMOČJE
MODEL SKUTERJA
POSODA ZA VODO
RUDI ČAJEVEC
PIANISTKA (HILDA)
JEZ V EGIPTU
PEŠADIJSKI VOJAK
VZVIŠENA LIRSKA PESEM
KREPITEV DIHAL
BOG PASTIRJEV
LISA, MAROGA
RASTLINA Z GROZDI
ŽAN JANEŽIČ
NATAKARSKI VAJENEC
op. pevec carreras
PREMAZ ZA NOHTE
pevka štefok
MISICA BOŠKIN
DELOVA ŠP. NAGRADA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRČENJE VOZIL OD ZADAJ
UREJENA OBALA, RIVIERA
LIK. KRITIK (MIRKO)
TELEVIZIJA
ZUNANJA PODOBA, VTIS, IMIDIŽ
POSREDNICA, AGENTINJA
TRAVA DRUGE KOŠNJE
SNOV ZA ČOKOLADO
STANOVANJSKA PRIKOLICA
NAKOPANA ZEMLJA
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKAST = eden od Argonavtov, AKELA = poglavar volkov iz Kiplingove knjige "Knjiga o džungli", HORAK = slovenska pianistka (Hilda, 1914-1995), IMAGE = zunanja podoba, vtis, imidž, JUTERŠEK = slovenski umetnostni zgodovinar in likovni kritik (Mirko, 1932-), MAGREB = severnoafriško arabsko območje, RADOM = mesto na Poljskem, SOVJET = ruski delavski svet, TUONO = model skuterja.
■do^eu 'ueABje^ 'Ae^ 'BABJO 'e^juaSe
'eSeun '^asjainp 'bau 'ia|eu 'efai 'asop 'o|o>nd 'fz 'ue^ 'afea eu|emp 'epo 'oja 'ouonj 'uoSai 'jeso^o^ '^¡d '^eipajd 'sseu|snq '}a|daids 'aemsjq 'je|so 'Sajeu 'iuopey :ouabjopoa "3>HNVZId>1 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 6. april:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
NEDELJA, 7. april:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15.
Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 8. april:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 9. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10
Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 10. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Puše-njak in Karolino Putarek. 19.10
Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čveka-rije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 11. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Ju-kič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
PETEK, 12. april:
5.00 JUTRANJI PROGRAM do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Skupni nočni program v živo iz studia Radia Ptuj. Štiri noči, od četrtka, 11., do nedelje, 14. aprila.

TEHTNICA
c'^ (23.9. - 23.10.)
Korak za korakom boste bližje svojim sanjam. Romantična doživetja vam bodo koristila v ljubezni. Ne bodite pretirano površni, ampak berite med vrsticami. Svoje srce boste morali uporabljati doma in razum na delovnem mestu. Ne iščite lažjih poti, sledite izključno svoji resnici.
ŠKORPIJONOM STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Če ste rojeni oktobra bo sreča na vaši strani. Na splošno bo veljalo, da se boste borili. S svojim znanjem in izkušnjami boste blesteli na delovnem mestu. Svoje mnenje boste povedali odločno. A beseda ni konj -bodite previdni. Poslanstvo drugih ljudi bo, da vam bodo ogledalo.
Označevalo vas bo delo, postali boste marljivi. Daleč v ospredju bo optimizem in tako boste zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Sprejeli boste neko novost. Pazite v zdravstvenem smislu in vključite v vsakdan zdrav način življenja. Zelenjavna dieta vas bo samo polepšala.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Svoja načela boste ostro zagovarjali. Edina izjema bo ljubezen, kjer boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Na delovnem mestu boste zopet našli paradnega konja in tako boste blesteli. V prostem času boste veliko v naravi. Družabna srečanja bodo balzam za vašo dušo.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Najaktivnejši boste doma. Kovali boste načrte in novosti. Družili se boste z ljudmi, ki so dinamični. Pomembno se bo zavedati, da vam bodo lahko tudi učitelji. Ne iščite lažjih poti, kajti v tem primeru se boste opekli. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim in vezanim.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Morje strasti bo valovilo. Brezpogojna ljubezen vas bo vodila in vam podarila upanje. Veliko priložnosti bo za pogovor in krajše poti. Skupinska opravila bodo pri-neslaplodne rezultate. Umetniške dejavnosti vam bodo pomagale in našli boste svojega paradnega
a.
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. aprila 2013
Knjiga meseca
Jonathan Franzen:
Svoboda
To je roman, v katerem gre v prvi vrsti za idejo impulza. Ljudje, razpršeni na ploščo kompleksne fabule, iščejo nenehne impulze od zunaj. Odvisni so od dražljajev, odgovor na tako bivanje pa iščejo v dimenziji »svobode«, ki to vsekakor ni. Njihova »svoboda« se pogosto meša z drugimi občutji, stanji in razpoloženji. Ena teh je nedvomno zaznavna strast, ki ni drugega kot hedonistična kemija seksualno vzdraženih brbončic in čutnic vzdolž hrepenečih teles. Takšne so namreč osrednje književne osebe. Ves čas nekako nemirne, iščoče, hrepeneče. Vendar le, kadar gre za notranje dogajanje. Navzven so prisiljene ohranjati mit o tem, da so »kul«, da so pomirjene in da o vsem odločajo same.
A to velja le, dokler so v svojih zatesnjenih lupinicah osebnosti, problem nastane, ko osebe vstopajo v prostor druga druge. Takrat se temelji »svobode« po sartrovsko zamajejo, nazadnje pa se »svoboda« zaplete sama vase in pade. Tako živita tudi osrednji književni osebi Patty in Walter Berglund, ki nenehno hlepita po lažnem občutku biti svoboden. A vselej tudi sledi vprašanje, kaj svoboda pravzaprav je, do kod seže in kje se konča. Zdi se, da osebe iščejo odgovor v »popolni« ideološki odlepljenosti, bežanju od religioznega v konfuzen in nedefiniran ateizem pa tudi v telesnem in psihičnem (ne)osvobajanju.
Zato ne presenečajo številni vrhunsko izpisani deli romana, v katerih se pisatelj loteva natančnih analiz odnosa med ljudmi - to so lahko zgolj posedanja v prostoru, druženja ob na moč dolgočasnem zajtrku ali pa včasih že kar komične seksualne scene. Slednje so večkrat uresničene skozi mani-ro bukovskega; seks je nekaj strastnega, poživljajočega, a je tudi svojevrstna trpkost in dejanje, ki sproža mnoga vprašanja. Franzen prav te »skrajne« človeške lege rad izkoristi za poglobljeni razmislek. V tem je pravi slogovni mojster. Med sicer dolgočasne, mestoma kar banalne situacije vpleta globoke misli, ki razpirajo podobo sodobne ameriške družbe, odpirajo pa tudi pogled na širšo eksistencialno stvarnost sodobnega človeka.
Skladnja jezika v Svobodi je zgoščena, kar je bila najbrž še dodatna težava pri prevajanju, a ga je Potokar izpeljal z največjo mero odgovornosti in natančnosti. Slogovno je Franzen v območju epskega, a je jezikovno še kljub temu tako zelo kompleksen. Kajti to je roman, ki - paradoksalno - ne dopušča pretirane bralčeve svobode. Zahteva nenehno pozornost, razmišljanje in analizo. V dogajanje se namreč meša tolikšno obilje vseh ideologij, filozofij in drugih intelektualnih substanc, da je zgolj lahkotno brati in spremljati premalo. To je delo, ki zahteva celotno pozornost in močno navigacijo med vsem, kar je zapisano, sicer se lahko nekoliko izgubiš. Epskost in občasna esejističnost zahtevata natančnega bralca, ki je sposoben sprotne samoevalvacije. Tudi dialogi med osebami, ki so izredno premišljeni, so občasno prava miselna eksplozija. Koliko razmišljanja lahko ponudi že en kratek dialoški odsek, pokaže ta primer: »Ali ni to bistvo svobode? Pravica, da misliš, kar hočeš? Hočem reči, priznam, da je včasih prav nadležna.«
Pripovedovalec nikakor ni absolutno vseveden, izhaja iz nekoliko zadržane relativistične drže in občutka eksistencialne omejenosti. Tu in tam skupaj s književnimi osebami dvomi, se poglablja, postaja rahlo nezanesljiv, izjavlja »velike« resnice, zavite v »male« dialoge - a ne na škodo dela, prej v korist. Nenazadnje je tematsko območje občutka »svobode«, po katerem se giblje, tako obsežno, da je tovrstna pripovedna perspektiva še najbolj logična.
Z romanom Svoboda je svetovna literatura dobila nov pogled na idejni koncept tega, kdaj in kako je kdo (morda lahko) (ne)svoboden. Medtem ko je stari eksistencializem gojil strahospoštovanje do tako močne besede, kot je svoboda, in so bile v ospredju predvsem meje med enim in drugim subjektom (kdaj vstopata v prostor drug drugega, kdaj se omejujeta, si jemljeta svobodo), potem je tukaj v ospredju sproščeno gnetenje te tematske mase in zavedanje, da abso-lutnosti na polju svobode tako in tako ni moč doseči.
David Bedrač
Literarno kolo (98.) • Mlada slovenska poezija -1.
V bitki za jezik
Petra Kolmančič je svojo pesniško uresničitev našla v sunkovitem in eruptivnem ver-znem zaporedju, ki se izkazuje s skladno oblikovanim ritmom, polnim zasukov in posebnih zvenov.
Ob jezikovni in slogovni plasti pa je treba izpostaviti še vsebinsko, ki pogosto izhaja iz marginalnega subjekta; takega, ki je izločen v odnosu do sebe in drugih, pri čemer gre za pojav posebnega lirsko alternativnega (subkulturnega) poetičnega sveta. Med osrednjimi sta pesniški zbirki: Luknja (1994) in Slina (1999).
Med vidnejšimi deli prve skupine sta še pesniški zbirki Jane Putrle Srdic Lahko se zgodi karkoli (2007) in Mik mik (2007) Gregorja Kosija, ki prav tako posrečeno in izvirno uresničujeta bitke za »novi« jezik, obenem pa oblikujeta prepoznavno pesniško govorico.
Pesnik Jure Jakob se je v slovenski literarni prostor suvereno postavil že s prvencem Tri postaje (2003), nato pa še z zbirkama Budnost (2006) in Zapuščeni kraji (2010). Avtorju, čigar lirski subjekt se giblje po posebni pokrajini besed, jo meri in občuduje, uspevajo sveže metaforične povezave, ob tem pa nikakor ne zanemarja vsebinske plasti pesmi. Lirski subjekt je ves čas na preži, v stanju budnosti, spremljanju sebe in okolice, v tem procesu pa mu uspeva v lastno poezijo vnašati številne pesniške inovacije in presežke.
Pesniški svet Andreja Hočevarja se napaja z besednih robov, iz občutka ostrine, ki jo prinaša nenehni lov za ravnotežjem med jezikovno inovacijo in zavezanostjo trdni pesniški strukturi. Eruptivnost in izvirnost stilnih sredstev prinašata udaren pesniški jezik, številne kompleksne metafore, ki se prepletejo v mrežo pomenov in tvorijo svojstven izpovedni svet. Pri tem pa osrednji subjekt ne pričakuje iluzornega občutka varnosti, temveč se napaja iz nevarnega okolja in hoje po pretečem robu. Med pesniškimi izdajami izstopata zbirki Ribe in obzornice (2005) ter Pesmi o koscih in podobnostih (2007).
Literarno udejstvovanje Davida Bedrača je povezano tudi z vprašanji mentorskih pristopov in teoretičnih dimenzij pesništva, zato ne preseneča prevladujoča tematika pesnika kot opazovalca sveta in pesnjenja kot osrednjega bivanjskega na-
Trubadur je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pojasnjen kot pevec, ki je pel o ljubezni, veliko je potoval in nastopal po najrazličnejših dvorih. Bili pa so trubadurji tudi slavilci življenja v najširšem pomenu besede.
Danes lahko pomen besede trubadur še nekoliko razširimo, saj so sodobni »trubadurji« tudi kritiki in analitiki družbe, tisti, ki opozarjajo, poučujejo, gledajo globoko in čez. So »podaljšek« pesnikov, saj za razliko od teh s pomočjo glasbe neposredno nagovarjajo večje število ljudi in pridejo do več poslušalcev.
Takšen sodoben, vse bolj prepoznaven trubadur, pesnik
čela. Subjekt, ki je hkrati v vlogi pesnika, se zaveda neobvladljive pesniške neskončnosti. V neutolažljivi žeji po razumevanju sveta in sebe vedno znova plane po pesmi, po jezikovnih kodih, s katerimi se poigrava; ob tem pa oblikuje še »zgodbo«, v kateri secira in analizira pesniško substanco. Še najizraziteje se to pokaže v pesniških zbirkah Poezija pomolov (2002), Pesmi iz šipe (2006) in Centimetri sveta (2010).
Pesniška zbirka Tomislava Vrečarja Kurc pesmi (2009) nakazuje filozofijo dvojnosti jezika: ta je po eni strani izrabljen in klišejski, da subjektu ne ostane drugega kot uporniška drža, na drugi strani pa se prav iz upora rojevajo nove jezikovne dimenzije. Še izvirnejša in v razvojnem kontekstu pomembnejša je pesniška zbirka Ime mi je Veronika (2011), v kateri pesnik tematsko obračunava z nekaterimi najglobljimi arhetipi slovenske družine. Tako analizira odnos mati-sin in skozi tega raziskuje žensko plat moškega lirskega subjekta.
Med pesnicami, ki so opozorile nase v širšem slovenskem okolju, je tudi Katja Plut. V njenih pesmih gre za združevanje modernističnih in postmoder-nističnih elementov, ki so na mnogih mestih preseženi, izpeljani pa so v aksiomatsko poezijo brezkompromisnosti. Njena poetika se napaja v jezikovni večdimenzionalnosti. Pri oblikovanju jezika se ne ustavi pred nobeno socialno zvrstjo le-tega; ne pred slengom in ne vulgarnimi ter pogovornimi izrazi. Nazadnje se oblikuje poetično sozvočje »novega« jezika z izvirom v subjektovi neposrednosti in iskrenosti. Zlasti pesniški zbirki Ej! (2001) in Štafeta hvaležnosti (2005) ponujata pogled na držo kritičnega subjekta-intelektual-ca, iz katerega neprestano bruhajo nove jezikovne rešitve.
Z zbirkami Fizični rob (2007), Repki (2008) in Nihaji (2009) je to generacijo zaznamovala tudi pesnica Kristina Hočevar. Fizikalni pogled na stvarnost, ki se nazadnje poglobi v emo-cionalnost in avtorefleksivnost, prinaša pesmi, polne jezikovnih presenečenj in svežine, ki se raztegnejo preko mentalne-
s kitaro, ki skozi melodijo poje o tem in onem, je tudi Tadej Vesenjak. 27. januarja 1978 v Veliki Nedelji rojeni kantavtor je snovalec mnogih pesmi, ki so ritmično prilagojene glasbenim zakonitostim, zato so zanje značilni: tekoč ritem, jasne rime in skladna zunanja oblika.
A to nikakor niso pesmi, ki bi poslušalcem vsebinsko vselej godile in prizanašale, katerih namen bi bil v prvi vrsti zabavati ljudi in navduševati z dodano glasbeno podobo, temveč je glasba zgolj pretkano sredstvo, s katerim se Vesenjak - kot drugi kantavtorji - uspešneje približa občinstvu. Jedro pa ostaja v vse-
ga in fizičnega roba ter so tako projekcija novodobnega človeka, ki živi v zadušljivi sopari hitrega vsakdanjika, površnih, mimobežnih odnosov ter virtu-alnih (ne)uresničitev.
Pesništvo Tomaža Čeliga stoji v prapočelu uresničitve pisanega jezika: pisavi (črki). Subjekt se zaveda malovrednosti utelešenja lastnih idej in misli skozi črke. Zaveda se, da je takšen zapis zgolj njegov, da bo jezikovna podoba, ki jo nazadnje sprejme bralec, nekaj povsem drugega. Človek je »plastificirano« nemočen in osamljen, edina mogoča pot do človeške bližine je beseda. Skoznjo se nazadnje projicira tudi stanje bivanjske razklanosti dveh (več) erotičnih subjektov, pri čemer prav beseda postane osrednje gonilo izražanja ljubezni in hrepeneče bližine. Zlasti pesniška zbirka Lutke (2004) prinaša svet, v katerem vlada atmosfera nenehnega poigravanja z besedami in hlepenja po novih jezikovnih dimenzijah.
Fragmentarna poezija Jana Grabnarja je uresničena v pesniški zbirki Orkin spev (2002). Z osrednjo tematiko bivanjske praznine pesnik oblikuje svet pesniških miniatur, jezikovnih prebliskov in novih pomenov, ti pa izhajajo iz homoerotične-ga koprnenja po sočloveku. Še globlja ideja te poezije pa se nahaja v siloviti želji po jezikovni revitalizaciji.
S pesniškima zbirkama Zaobljenost (2003) in Zakaj bi omenjala Ahila (2008) je v tej generaciji na literarno sceno vidno vstopila pesnica Alja Adam. Subjektova individuali-zacija stvarnosti se uresničuje skozi pretanjeno pesniško nrav, ki teži k novim jezikovnim razponom. Posledica tega je vstop v heroično razumevanje pesništva; pesniti je s subjektovega zornega kota pogumno početje: vsaka pesem je tako dejanje poguma. V želji, da se v njej (morda in skoraj) razkrije vsaj delček »novega« jezika, je tudi veliko strahu, ki ga pesnica premaguje z veliko željo po izpovedi in z ustvarjalno inovativnostjo.
Vrednost pesniške zbirke Jana Šmarčana Njej (2007) je v njeni aktualnosti in motivno-te-matski razsežnosti, znotraj katere se razpira brezno duševnega
bini, ki je po eni strani mehka, lirična, subtilna, na drugi druž-benokritična, ostra in brezkompromisna. To so pesmi, ki osrečujejo, in so pesmi, ki zvenijo trpko ter boleče - najprej na vsebinski ravni, potem pa tudi na ravni nekaterih slogovnih elementov, ki njegove pesmi postavljajo v območje poezije. Tako smo v besedilih priča številnim jasnim metaforam, v nekaterih drugih je kopica prepričljivih in izvirnih metonimij, primer in drugih stilnih sredstev.
Posebnost njegovih besedil (spet je vzrok v močnejšem približevanju publiki) je tudi v pogovorno in narečno zastavljenem jeziku. Ta zveni udarno, plastično in živo, narečne pesmi pa vseeno niso tako »zakodirane«, da jih ne bi bilo moč razumeti širšemu krogu poslušalcev.
Že bežen sprehod po youtubu Tadeja razodene kot kantavtorja
in socialnega dna. V ospredju so teme, ki so bolj kot za poezijo značilne za prozo: kanibalizem, krvoskrunstvo, pedofilija, zoo-filija in podobne deviantnosti. Pesnik nam tako slika najodur-nejše plasti življenja človeške vrste in pred nami gradi posebno eksistencialno ogledalo, v katerega zmorejo pogledati le redki. Posebnost je tudi v lirskem subjektu, ki ne izhaja iz logike vznemirjenosti in šoka, temveč omenjene teme izpoveduje na povsem sprijaznjen in ležeren način.
Ana Pepelnik je nase opozorila s pesniško zbirko Utrip oranžnih luči na semaforjih (2009), s katero je razvila svet posebnih besednih transformacij. Subjekt se želi rešiti iz zaprte škatle ma-lomeščanstva in razviti širši pogled. V boju za padec bivanjskih omejitev se zgodi očarljiv lirski paradoks, da svet celovite trdnosti in širine, h kateremu subjekt teži, preide v razrahljani svet parcialnosti, ki ga pesnica predstavi na pesniško zelo svež način.
Pesnik Robi Simonišek je objavil dve vidnejši pesniški zbirki, in sicer Potopljeni katalog (2005) ter Avtoportret brez zemljevida (2008), ki izvirata iz poetične drže nasprotja med su-bjektovim miselnim svetom (ta se stalno razvija in spreminja) in zunanjim svetom (ta je dolgočasen in statičen). Narava in prostor sta, kot bi bila elementarno razkosana, narezana na rezine, ki se ponavljajo. Vsaka nova situacija v zunanjem svetu je, ne glede na to, kje se odvija, nekako enaka prejšnji, spreminja se le miselni koncept uresničevanja besed, ki to situacijo poimenujejo. Beseda je tako v središču samoprisluškovanja, kar omogoča generalizirana ustvarjalna izolacija subjekta.
Rumeno gori grm forzicij (2008) je pesniško delo Veronike Dintinjana, ki dodobra uresničuje logiko »novega« jezika. Visokoestetska figuralika jezika z jedrom v besedno-zvočnih igrah prinaša vsakdanje »zgodbe«, pri tem pa pesnica na novo postavlja nekatere simbole. Še posebej bogata je ta pesniška zbirka v raznolikih pristopih k zunanji zgradbi pesmi.
Tudi pesniška zbirka Miljane Cunta Za pol neba (2010) tema-tizira pesništvo. Metaforo o polovici neba bi lahko povezovali celo z zavedanjem o ustvarjalni »polovičnosti«, nedokončnosti izpovedi slehernega pesnika. Med osrednjimi temami je tudi hrepenenje - zlasti po emocionalno polnih medčloveških odnosih in oblikovanju jezikovne svežine.
David Bedrač
širokega vsebinskega razpona. V njegovem pesniško-trubadur-sko-glasbenem repertoarju se najdejo moderne hvalnice ljudem (Mi smo tu zakon), pesmi o ljubezni in ljubezenskih zagatah (1+1=3, Valentin), pesmi z izrazito humorno in satirično vsebino (Mloda kura), pesmi s socialno in politično aktualno kritiko (Moj stari ma vejki problem, Špricarmen), pesmi o potrošniški mrzlici (EU pravljica) in še vrsta drugih.
Prav v tem trubadurskem pristopu se zgodi poetična eksplozija, stik med glasbo in poezijo. Vesenjakova besedila so združila oboje v sijajno maso, ki vse bolj zori.
Zrelost, humornost in trpkost pa najdemo v besedilih še enega pesniškega »trubadurja« novega časa ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 54.
Moderni pesniski trubadurji
(Vesenjak-Smolar)
petek • 5. aprila 2013
Nasveti, zanimivosti
Štajerski	21
Ptuj • Zbor članov društva Optimisti
Kvaliteto življenja izboljšujejo brez državne in lokalne podpore
Društvo Optimisti Ptuj ima za seboj že deset let uspešnega delovanja. Na zboru članic in članov 22. marca so ocenili delo za leto 2012, pregledali uresničevanje finančnega plana ter sprejeli program dela s finančnim načrtom za leto 2013.
Foto: Črtomir Goznik
Anka Ostrman, predsednica društva Optimisti Ptuj
Ne samo, da so izpeljali program, sprejet na prejšnjem zboru, delo v prejšnjem letu so ocenili kot uspešno,. Ugotovili so tudi, da je njihovo delo vse bolj vpeto v okolje, da jih ljudje poznajo, tudi tisti, ki ne obiskujejo njihovega dnevnega centra oziroma niso njihovi prostovoljci, je med drugim povedala predsednica Anka Ostrman.
»Doživljajo nas kot skupino ljudi, kot institucijo, kjer lahko dobijo neke informacije, po katerih povprašujejo. Zelo pozitivno je, da smo postali del tega okolja ne samo z dejavnostmi za starejše, s prostovoljci, ki obiskujejo starejše, k nam prihajajo skupine za samopomoč, imamo dnevni center, kjer ljudje ustvarjajo, telovadijo, pojejo, kjer lahko kvalitetno preživljajo svoj čas, ampak smo skupina, društvo, ki v okolje odseva skrb za ljudi, in da nas doživljajo kot možnost tudi zase. To je tisto bistveno,« poudarja Ostrmanova.
»V našem društvu ne čakamo pol ure na sklepčnost občnega zbora, ker se nas ve-
dno zbere dovolj. Okrog 70 nas je v tem trenutku. Letošnji zbor je bil drugačen kot vsi prejšnji, imeli smo ga v letu, ko je društvo praznoval 10-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Ustanovljeno je bilo 28. februarja 2003. Osemnajst prostovoljcev je takrat ustanovilo društvo, da smo se lahko začeli prijavljati na razpise in nadaljevali program, ki ga je prenehala financirati mednarodna fundacija. Preprosto ljudem nismo mogli reči: mi se pa sedaj ne gremo več. Leta 2004 smo se s takratno mestno četrtjo Ljudski vrt dogovorili, da smo v njenih prostorih dobili sedež in začeli programe kot dejavnost MČ. Njeno vodstvo se je zavedalo, da so po zakonu o lokalni samoupravi nekako dolžni poskrbeti za kvaliteto življenja ljudi v svojem okolju. To v imenu četrtne skupnosti še danes skrbi preko treh nosilnih programov društvo Optimisti. Od prvih 18 ustanovnih članov nas je danes 70.
V desetih letih se je v dnevnem centru na Rimski plošča-
di 24 zvrstilo nekaj nad devet tisoč obiskov, v programu Starejši za starejše, v okviru katerega prostovoljci na domu obiskujejo vse, ki so starejši od 70 let, pa je bilo nekaj nad šest tisoč obiskov na domovih. Vse to so opravili naši prostovoljci. V letu 2012 je 51 naših prostovoljcev opravilo kar 1514 prostovoljnih ur. Te številke navajam zato, da bi ljudje oziroma javnost dobila predstavo, kaj vse delamo.
Pri vsem našem delu pa nam niti zakonodaja, ki jo sprejema država, kot nevladni organizaciji ni naklonjena, pa
tudi MO Ptuj ne. Način financiranja programov, ki jih izvajamo, je za moje pojme popolnoma neustrezen. Izvajamo tri programe: dnevni center, starejši za starejše, skupine starih za samopomoč. Na razpise se lahko prijavimo le z enim programom, za katerega dobimo 280 evrov. Kaj pa ostala dva? To ni nič drugega kot norčevanje. Nihče se v bistvu ne poglobi v dejavnost, v poslanstvo, ki ga opravljamo. Po mojem mnenju oziroma prepričanju, bi MO Ptuj morala imeti neko politiko oziroma cilje tudi za to področje.
Ali ji je pomembno, da občani živijo kvalitetno, da so zadovoljni, da nekaj najdejo za sebe starejši, malo mlajši, najmlajši in ljudje s posebnimi potrebami - skratka vsi, ki živimo v tem okolju? Občina bi morala vedeti, ali takšne programe podpira ali ne. Ne pa da sredstva deli s številom tistih, ki se prijavijo. Najprej bi morala sprejeti politiko in prioritete, nato pa seveda tudi odgovornost za sprejeto odločitev ter imeti tudi občutek, kaj je pomembno za ljudi in kaj ni. To glede politik in prioritet ji po mojem občutku ne gre tako, kot je to v nekaterih drugih okoljih. Preko programa Starejši za starejše imam stike tako rekoč po celi Sloveniji. Ta program se izvaja v 292 društvih upokojencev v Sloveniji, tako da vemo, kako delujejo drugje in s kakšno podporo. V nekaterih občinah deluje odlično, zlasti še tam, kjer župani program podpirajo in mu tudi namenjajo ustrezno finančno podporo. Ne pa tako kot pri nas, da ko se zmanjšujejo postavke oziroma sredstva proračuna, se le-te znižujejo linearno, vzame se vsem tistim, ki nimamo nikjer možnosti, da bi se oglasili, na primer upokojencem, ki ni nismo vključeni nikjer tam, kjer se o tem odloča. Nimamo priložnosti, možnosti, da bi pravočasno reagirali; da bomo dobili manj, ponavadi zvemo takrat, ko je že vse gotovo, ko je odločitev o znižanju sredstev že bila sprejeta. S svetniki pa je tako: ali jih vidiš ali ne vidiš.
Perspektiva za razvoj nevladnih organizacij in naših programov v naši občini ni
dobra, prav tako ne v državi. Zakonodaja za to področje je nespametna, nima nobenega cilja. Kot da ne bi vedeli, kaj delajo, ko so pripravljali in sprejemali zakonodajo! Če bi delali z občutkom za to področje, v nobenem primeru ne bi obdavčili nagrade za nekoga, ki celo leto dela prostovoljno in ki bi ga društvo želelo nagraditi s sto evri. Če to stori, plača davek. Človek je celo leto delal brezplačno za državo v programih, ki bi jih morala izvajati in plačati država, ob izplačilu nagrade prostovoljcu pa je glede na zdajšnjo zakonodajo treba plačati še davek. To je nespo-štovanje civilne družbe, ne-spoštovanje vsake iniciative ljudi. Prostovoljstvo spodbuja pozitivno energijo v nekem okolju, daje oziroma predlaga nove rešitve, spodbuja ljudi, da iščejo rešitve zase in za druge. V teh prizadevanjah pa nima podpore niti države niti lokalnega okolja. Zaradi vsega tega sem včasih zelo žalostna. Kljub temu pa delamo dalje. Kaj sicer reči ljudem, ki vsak dan prihajajo v dnevni center, tistim, h katerim vsak dan prihajajo na obisk prostovoljci, da jim kaj prinesejo, delajo družbo, da niso tako osamljeni ... Nekdo drug pa na drugi strani ne razmišlja o tem, ali je vendarle dolžan storiti vse to,« je sklenila Anka Ostrman.
Pomenljivo je tudi to, da jim ob 10-letnici nihče od odgovornih v lokalnem okolju za njihovo delo ni izrekel priznanja, kaj šele, da bi jih na njihovem občnem zboru pozdravil.
MG
Borl • Obilne padavine storile svoje
Razpoka na grajskem hribu se veča
Obilne padavine so očitno storile svoje tudi na borlskem grajskem hribu, saj je razpoka, ki so jo domačini opazili že pred meseci, po zadnjem deževju vse večja.
Potem ko se je 12. junija lani velik zemeljski plaz odlomil od okoli 70 metrov visoke skale, na kateri nad Dravo stoji grad Borl, je bila zaradi sanacijskih del dober mesec dni zaprta prometnica med Ptujem in
mejnim prehodom Zavrč. Na veliko srečo tedaj ogromen zemeljski plaz ni pod seboj pokopal nobenega vozila, tako da se je vse srečno izteklo. Kajti če bi bilo tedaj drugače, če bi na cesti pod hribom bilo kakšno
vozilo, morda celo avtobus, bi bilo gotovo zelo drugače in tragično, saj je ogromen zemeljski plaz kot za šalo podrl lovil-no mrežo, ki so jo pod hribom namestili pred tremi leti. Strokovnjaki mariborske enote za-
voda za spomeniško varstvo so tedaj ugotovili, da na grajskih zidovih ni bilo neposrednih poškodb. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo sedaj, saj so obilne padavine v podaljšani zimi očitno vplivale tudi na razmo-
čeno zemeljsko gmoto, ki je zasidrana na skali pod grajskim kompleksom. Razpoka, ki so jo opazili že pred meseci in se širi od vrha proti tlom, je bila včeraj videti na vrhu široka vsaj 15 do 20 cm. Zato smo o tem takoj
obvestili tudi vodjo regijskega štaba civilne zaščite za Podrav-je Draga Murka, ki je obljubil, da si bodo razpoko takoj ogledali, presodili, kaj je potrebno storiti, in ustrezno ukrepali.
-OM
Foto: M. Ozmec
Takšen je bil pogled na zgornji del odkrušenega grajskega hriba na Borlu 29. junija lani, tik pred zaključkom sanacije plazu ...
Foto: M. Ozmec
... in takšen je bil pogled na približno isti del borlskega grajskega hriba včeraj dopoldne. V srednjem delu je vidna razpoka, ki se po mnenju krajanov zadnje dni širi.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. aprila 2013
AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
Prireditvenik
ZNAMKA LETNIK CENA «			OPR.	BARVA
bmwm3smgc0upe AVT0MA1K, slo	2002/2003	17*0,00	usnje, sp. podvozje	zlatakdv.
CmUENC11.0 SX 5 vrat	2011	enoj»	gahanc. 12/2013,1.1asi.	reia
CnnOEN C41.616 VVTR, 3 VRATA, SLO	2000	6nojio	2íashik, tfflpomat	crnakov.
moms 1,! servo, 4 vrata	1999	640,00	21ast, poftr. sehv. knjnga	sv2eienak0v.
rat puiít0 ev01.4 acttve, i vrat, slo	2010	7.100j»	d0d.4ut.gumenapiat.	deia
forduiuxio thend.svrat	2000	snoj»	2. last., klima, ass	shedrnakw.
rird mix imuiemdsiirat	novo	0d1en0j»	popustvvozdla na zalogd	£hha, srebrna kov.
ford resta 1.25 tttanium, slo	2011	snoj»	usnjeni sedv temp, infi	reia
food fiesta 1.4 trend, slo	2009	7nojio	timpomat, avt. kuha, 1.iast.	tango orange kov.
ford focus 141,5 vrai	2003	Moojn	¡1ast, potu. serv. knjiga	srebrna kov.
ford focus 1.6 h-vct1rem), 5 vrkt	2012	i2n0j»	gahan. do 01/2014, novi model	beia s crno strbdo
ford focus ec0b00st trend - avto icih	novo	0013.110,1»	zelo nizka poraba!!!	crna.shebrnahw.
ford focus karavan 1.6	2007	enoj»	dod. 4 zhske gume ha fiat.	srebrna kov.
FOfiD FUSION 1.6 EBONY, SLO	2011	ijoojio	le m46 h, koi nov	crnakov.
fordkatttaiiiuh,u	2010	7n0j»	aluplat, megl, p0t.rač.	crnordeca
ford kuga trend 2.0 tdci4x2-mazal0gn	novo	0o1s5z0.d0	sm paket, 1imp0mat	bela,lunar kov.
ford hondeo u1,4-vrata	2001	1n0jn	kuha, el paket, iegiinke	t.siva kov.
fordsmusra	novo	0020jksj)	vozui da zalogi	crnakov.
honda accord lo,shiat	1999	2.190100	navigacua, usnje, auipiai.	chra
hyundai geiz 1j gl 5 vrat	2007	4400,00	kuha, meguhke, abs, 11ast.	crna
wa spectra 1.6116v is,4vrata	2002	1.7m.oo	kunia, b.paket, 1.last.	srebrna kov.
mitsubishi 1200 lsd. 4h,slo	1991/12	g.too.do	alupiat,vl£ëhanapr.	hsma
peugeot recoupe 1.6	2010	iinojio	dolenon, park senzorji	crna
riaultcuoilruvrata	1999	iLoojn	z zraë. diazhl radio	temdh daodra
R9AULT FU1ENCE EXPRESS. Ii Ii V, 4 VRATA	2010	mj»	parksek1j0ipom,potjiaí,	srebrna kov.
rbiault laguna 1j dci dfflamic, karav.	2002	2.4m.oo	alu plat., muluf. voun	umno siva
r9aultmegakcagriiui2ji5v	2006	onoj»	usnje, parksfflzjlpomm	rordordecakov.
rbiault dhdus 1.5 do e1an, 5 vrat	2000	ejnjn	kuha, megl, obvolkontrole	sv.hodrakov.
seat1eonu5vrat.slo	2003	3.790j»	kuha, ars, ijast.	21atak0v.
vw passat 1.9 TTH karavan	2004	5.7x1,00	BSTOP.MHJJIfOMAT	sv.modrakov.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
STE PRIPRAVLJENI NA SPOMLADANSKO ČIŠČENJE?
NOVO!
SPLETNA TRGOVINA
v.gitas.si
Zgornje Bitnje 1, 4209 Žabnica Trgovina: 04/23-15-700, servis: 04/23-15-690 g¡tas@g¡tas.s¡, www.gitas.si
URADNI ZASTOPNIK IN SERVISER
PRODAJNI PROGRAM: • VISOKOTLAČNI ČISTILNIKI • SESALNIKI • POMETAČI • VRTNE ČRPALKE • PARNI ČISTILNIKI,...
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 5 4 9-00 Onemk IV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon.

9:55 Info 10:00 Ptll 10:20 Mod
ska kronika-pon.
_______Jro-pon.
.:50 Info kanal 2:00 ReeiTV Ormož 3:00 Info kanal 5:35 Kuhinjica 6.33 lnfc k:!:al 7:00 Povabilo na kavo - pon. 7:40 Jana - Sladkorna bolezen 9:10 Info kanal 20:00 Ptujska kronika
pon.
iske odrske deske - 8. oddaja - pon. 20:20
__l(no)-15. oddaja-pon,	21:00
Usta umetnost -18. oddaja - pon.
21:45 Notoscena-19. oddaja-pon
22:05 " ----------
23:06
22:05 RegiTV Goriš nica - pon. Info kanal
Sobota 6.4.
9:00 Ptujska kronika-p« 9:20 Info kanal 0:25 Modro - pon. 0:55 Info kanal 1:30 Zemlja in mi-16. oddaja 11:55 Info kanal 2J0 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 3:2D Rasi TV Drmai - pari. 4:20 Info kanal 5:15 Kuhinjica - pon. 5:40 Info kanal 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Info kanal
J,30 li;ra- Sladkorna bolezen-pon. 9:00 Ptujska kronika-nor. 9:20 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 8:40 Pregled tedna- pon. 9:00 Info Hanal 9:25 S poti po Braziliji - pon. m P: jjsfca kronika-pon 20:20 Zemlja in mi -16, oddaja 20:55 Povabilo na kavo -poi> ~ 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 7.4.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Kuhinjica 0:10 (¡¡To kanal
1J0 Cista umetnost -18. oddaja 1:25 Info kanal 13:00 Pregled tedna-pon. 3:20 Zemlja in mi -16. oddaja -pon. 3:55 Sporf(no)-15. oddaja -pon. 4:25 Info kanal
5:15 Gostilna prFrancet- 24. oddaja 8:15 Info kanal i:00 Ptujska kiomka - pon. 8:20 Info kanal 20:08 Ptujska kronika-pon. "" ~ Zvabilo na kavo-pon.
iort(no)-15. oddaja.-pon. 21:30 Motoscena -19. oddaja - pon. 21:50 Cista umetnost -18. oddaja - por 22:15 Info kanal
Ponedeljek 9.4.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:20 Info kanal 10:45 Pregled tedna-pon. 11:85 Info Kanal 15:00 Pomurski tednik 5:40 Kuhinjica 6:05 Info kanal 7:00 Povabilo na kavo -pon 7:40 Pregled tedna - pon. 9:00 Info kanal 9:30 Jana-Prijateljstvo
20:00 Ptujska kroni '0:20 Moti 20:48lport(no} -15. oddaja - pon. 71:10 ÜK*	* "
20:20 Mofoscena -19. oddaja - pon.
1 VX.
dajalo»
iff®
21:18 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
SjranUjalS 113$ läto tuiJmTCinSlOLTY
PTUJSKA TELEVI7IJA
O O/Hiklauž O.t
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA,	OPR.	BARVA
audi a6 avant 2,7 v6tdidpf	2009	17.980,00	kuma	kov. srebrna
bmw serija 1:116d confort	2010	11.780,00	kuma	kov. črna
bmwserua 3:320d	2009	13.980,00	kuma	kov. črna
bmw serua 3:318d touring nävi.	2010	14.680,00	kuma	kov. sreberna
citroen c41,6 hoi cool	2009	7.280,00	kuma	beia
citroen c4 grand picass01,6 hoi busin.	2010	10.480,00	automat.	kov. črna
ford s-max 2.0 tdci tttanium, sl0v.	2009	12.650,00	diesel	bela
opel corsa 1,216v	12/2005	3.550,00	kuma	kov. srebrna
opel vectra karav. essentia 1,9 cott	2006	5.280,00	kuma	kov. črna
renault grand scenic 1,5 do dynamique	2011	10.450,00	kuma	kov. rjava
škoda octavia comb11,9 toi ambiente	2008	6.990,00	kuma	kov.črna
škoda octavia c0mbm.9 tdi elegance	2009	10.400,00	kuma	kov. siva
toyota avensiswg 2,0 040 sol	2009	12.880,00	kuma	kov. srebrna
toyota ceuca 1,8 vvt-i	2005	5.980,00	kuma	kov. srebrna
toyota verso 2,d d4d dynamic 7 sedež.	2010	13.450,00	kuma	kov. siva
volkswagen passatvariant 2,0 toi	2010	11.850,00	kuma	črna
volkswagen sharan 2,0 toi sp0ktline	2006	9.970,00	kuma	kov. srebrna
ODKUP VOZIL V ENI URI
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka	Letnik		Oprema	Barva
NISSAN COMFORT ALMERA TIN01.816V+PLIN 2001		3.090,00«	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
FIAT MULTIPLA 1.616V SX 100	1999	1.950,00«	KLIMA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.9 SOI SIGN0	2002	2.970,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.212V C0M FORT	2002	2.290,00«	SERVO VOLAN	BELA
VOLVO GO 1.6TD	2007	8.250,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 2.0HDI BREAK	1999	2.130,00«	KLIMA	KOV. MODRA
HONDA CIVIC1.7 VTI AVT.	2003	3.200/10«	SERV. KNJIGA	BELA
PEUGEOT 2061.4 16V XS	2004	3.150/10«	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
PEUGEOT 407 2.0HDI 16V C0NF.AVT.	2005	6.200/10«	SERV. KNJIGA	KOV.ČRNA
KIA CEED SW 1.6 CWT EX EUR0PE+	2008	5.450,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4IX-LINE	2005	3.550/10«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE2.2DCI PRIVILEGE	2006	5.900/10«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MERCEDES-BENZ B180 CDI	2005	9.490/10«	KLIMA	KOV.ČRNA
MICR0CAR MC1	2004	4.300/10«	EL STEKLA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 3071.616V D-SIGN	2007	6.300/10«	84.000 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.416V EXTREME	2004	3.150/10«	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.1 ICIÏÏ PACK	2005	3.750,00«	24.000 PREV.	K0V.B0RD0
PEUGEOT 2061.41 ELAN	2002	2.450/10«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT M0DUS 1.216V DYNAMIQUE	2008	6.200/10«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
CITROEN C4 PICASS01.6 HDIEXCL.	2011	11.700/10«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
tf družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
Petek, S. april
09:00 Ptuj, CID: Dan za spremembe, izmenjava predmetov, zbiranje sredstev za šolski sklad OŠ Ljudevita Pivka
17.00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: Dan šole, glasbena pravljica Kresniček in ogled šole v pravljični preobleki.
19:00 Mezgovci, vaško-gasilska dvorana: komedija Poročil se bom s svojo ženo; KUD Mozaik Dornava
19:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: 39. območna revija pevskih zborov - Večerna pesem
19:00 Ptuj, svečana dvorana gradu: predpremiera filma o Šiša Pangmi, 12. film iz serije Velikani Himalaje, gost Sandi Kelnerič, soavtor filma
20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: koncert Steve Klink trio
20:00 Žamenci, šotor: Poletju naproti, Mambo Kings, Fantastičnih 6, v organizaciji društva MPM
Sobota, ó. april
09:00 Majšperk, OŠ: 21. regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol Sp. Podravja in Prlekije, ZRS Bistra
09:00 Trnovska vas: športno družabna prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi, v organizaciji ŠD Kenguru
17:00 Skorba, Dom krajanov: gledališke urice za otroke, KD Skorba
18:00 Juršinci, kulturna dvorana: predstava gledališke skupine Juršinci Ta veseli dan ali Ivek se ženi
18:00 Kog, OŠ: glasbena prireditev Skupaj v pomlad
18:00 Središče ob Dravi, Sokolana: srečanje odraslih folklornih skupin Diradi čindara 2013, JSKD
19:00 Ivanjkovci, kulturni dom: komedija Ambulanta na kubik
19:00 Mezgovci, vaško-gasilska dvorana: komedija Poročil se bom s svojo ženo; KUD Mozaik Dornava
19:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: 39. območna revija pevskih zborov - Večerna pesem
20:00 Žamenci, šotor: Poletju naproti, ansambel Donačka in Tanja Žagar, v organizaciji društva MPM
Nedelja, 7. april
10:00 Ptuj, Narodni dom: nedeljska matineja ZKD, Ptuj v gibljivi sliki pred 30 leti, prva televizijska oddaja v produkciji Radio-Tednika Ptuj 11:00 Središče ob Dravi, Sokolana: srečanje starejših občanov 17:00 Majšperk, KPC: muzikal Moje pesmi, moje sanje
19:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: predstava dramske sekcije PD Cirkovce, KD Cirkula-ne - Ana Migrena
19:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: predstava gledališke skupine Juršinci Ta veseli dan ali Ivek se ženi
Ponedeljek, S. april
18:00 Poljčane, avla OŠ: potopisno predavanje Andreje Rustja, Otroci sveta - Afrika
Mestni kino Ptuj
petek, 5., sobota, 6., in nedelja 7. april: 16:30 Razbijač Ralph; 18:30 To so 40.; 21.00 Ana Karenina.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00; Velikonočna razstava v minoritskem samostanu na Ptuju; Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer na Ptuju; Varnostni sosvet v skrbi za varnost občanov; Rešitve za staro ptujsko pokopališče; Rez vinske trte na ptujskem grajskem dvorišču; Dobrote slovenskih kmetij na ptujski tržnici; Občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj; Tradicionalno spomladansko čiščenje našega okolja; Koronarno društvo Ptuj pripravilo zdravstveno predavanje; Slovesna otvoritev bralne značke za odrasle 2013; Razstava Keltskih konj ropot; Mednarodno prvenstvo v judu za Pokal Ptuja 2013; Stopimo v svet glasbe.
OD 1. DO 12.4. CENA/m2 OD 23 € DALJE
Naročite
Štajers,
z brezplačno prilogo
WtëF
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
petek • 5. aprila 2013
Nasveti, zanimivosti
Štajerski	23
	LETNIK	CENAc	OPR.	BARVA
F0RDC-MAX1.6TDCÍ	2005	5.490	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN XSARA PICASS01.6 Hdi	2005	4490	m. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT PARTNER 1.6 Hdi	2011	10.490	AVT. KLIMA	KOV. RDEČA
BMW 520 d	2011	33.990	VSA OPREMA	KOV. MODRA
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi	2010	10.990	AVT. KLIMA	BISERNO BELA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDU	2006	5.990	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDT1 2010		13.490	VSA OPREMA	BISERNO BELA
OPEL CORSA 1.7 CDT1	2004	3.890	KUMA	KOV. SREBRNA
SEAT LEON 1.9 Tdi	2007	7.490	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
LANCIA DELTA 1.6Tdi	2009	8.990	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW 318d LIMUZINA	2008	12.990	NAVIGACIJA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 307 KARAVAN 2.0 Hdi	2003	2.990	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.9 Dci	2005	4.490	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW318dT0URING	2009	14.890	VSA OPREMA	BISERNO BELA
FORD C-MAX1.6TDCÎ	2009	8.990	1.LASTNIK	BISERNO BELA
OPEL VECTRA 1.9 CDU	2005	5.490	C0SM0	KOV. MODRA
PEUGEOT 206 CC 1.4	2001	2.990	KUMA	KOV. SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si				
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ				
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
^ p	Televizija
Skupnih Internih Programov
IT	I
ASFALTIRANJE CEST,
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostičak, protezB in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju.
www.tednik.si
00:00 Videa strani 8:00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9:10 ŠKL
10:00 Ob Materinskem dnevu v OŠ Lenart
11:00 Utrip iz Ormoža
12:00 Polka in Majolka
13:00 Ujemi sanje
14:30 Video strani
18:00 Lenart - Ob Materinskem dnevu 19:35 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Vldeo strani
00:00 Videa strani
8:00 Mesečna kronika občine Markovci 10:00 Lenart - Ob Materinskem dnevu 11:30 ŠKL 12:20 Vldeo strani 18:00 Oddaja ŠKL 18:50 Glasbena oddaja
20:00 Markovci - Praznovanja Materinskega dne 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja
9:00 OŠ Hajdina - Ob Materinskem dnevu 10:00 Ptujska kronika 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Kronika iz občine Videm 13:00 OŠ Domava - Ob Materinskem dnevu 15:00 Gorišnica- Iz naših krajev 16:10 ŠKL
17:00 OŠ Destmik- Ob Materinskem dnevu 18:30 Lenart - Ob Materinskem dnevu 20:00 Starše - Materinski dan v Zlatollčju 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Vldeo strani
00:00 Vldeo strani 8:00 Materinski dan Vrtca Videm 9:00 Razstava kruha na Vidmu 9:30 Oddaja ŠKL 10:20 Ptujska kronika 10:40 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Kronika Iz občine Videm 20:00 Markovci - Praznovanja Materinskega dne 21:30 Mesečna kronika občine Martovci 22:30 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTUJI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Do konca februarja -20% gotovinski popust
(CCradioptuj
89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do s. ure
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do s. ure
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
USPESNO IN TRAJNO nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti s tehnologijo ELOS. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
KAKOVOSTNE avtoservisne storitve po pošteni ceni. Bencin, d. o. o., Ob Dravi 3 a, GSM: 070 611 111.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Stuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM DRVA, bukova, ugodno, debelo cepana in v hlodih, možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814.
PRODAM klinaste brane, puhalnik, drobilec zrnja in Oltovo sejalnico. Tel. 051 893 282._
TELICO, primerno za pripust, prodam ali menjam za nebrejo kravo. Tel. 041 941 878._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170._
PRODAM SVINJO, težko 180 kg, domače reje. Tel. 030 665 007.
KUPIM telička, starega od 10 dni naprej. Tel. 041/893-546._
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, z možnostjo dostave. Naročila sprejemamo po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM seno, bale kocke. Tel. 753 31 01._
PRODAM vinograd z vikendom v Velikem Vrhu. GSM 041 764 454.
PRODAM pelete, brikete in bukova drva, rezana na 25 ali 33 cm, z možnostjo dostave. Telefon 041 723 957.
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo, Kidričevo, l. 1955, 150 m2, parcela 14 arov, cena 55.000 €. 051 848 241. www.dividenda.com.
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina.
HIŠO v okolici Ptuja prodam. Tel. 031 483 071.
DOM STANOVANJE
VIR PRI ZADRU - oddam dvosobni apartma za štiri osebe, pred sezono, v sezoni in po sezoni, oddaljenost od morja cca 150 m. Tel. 031 742 714.
V ULICI 25. MAJA 10 oddam opremljeno stanovanje 36.50 m2, cena 250 €, brez rednih stroškov. Tel. 041 368 422.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAMO kombinirano peč na olje in trdo gorivo z avtomatiko in bojler-jem, še ne delujoča. Tel. 041 837 432.
PRODAM 8 kosov vrat, luženi hrast, s podboji, mize - 10 kosov, elektromotorje, zelo ugodno. Tel. 070 270 130.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM ladijsko pod, opaž ter bruna. Tel. 051 890 761._
PRODAM kvaliteten hlevski gnoj za vrtove s prevozom. Tel. 041 421 731.
NJIVE VZAMEM v najem na relaciji Ptuj - Ormož. Tel. 041 670 766.
PRODAM pujske od 25 do 35 kg. Tel. 041 393 188._
PRODAM svinjo za zakol domače reje. Tel. 041 872 927, okolica Ptuja.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel,
tvoj obraz v spominu nam večno bo živel.
SPOMIN
8. aprila bodo minila štiri leta, odkar nas je zapustil dragi
Konrad Bezjak
IZ MARKOVCEV 61
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se ga spominjate z lepo mislijo.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
OSMRTNICA
Po kratki in hudi bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Rudolf Emeršič
POLJSKA CESTA 22, PTUJ
upokojenec Taluma Kidričevo
Od njega se bomo poslovili v soboto, 6. aprila 2013, ob 11. uri na pokopališču Hajdina.
Žalujoči: žena Elizabeta, sin Miran z ženo Dragico, vnuk Ian z družino, vnuk Sašo z Evelino
Minile zate vse so bolečine, v srcu pustil lepe nam spomine. Čeprav si mogel veliko pretrpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. Vse, kar storil si za nas nekdaj, hvala Ti za vekomaj.
SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 3. april 2012, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, dedek in tast
Viktor Valand
IZ PODLOŽ 85
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Zelo te pogrešamo: tvoji najdražji
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. Globoko se v sebi žalostimo, da čas nam ozdravi rane, želimo. Iskreno nam žal je, da z nami te ni, v srcih naših za vedno živiš.
SPOMIN Uroš Ozmec
20. 6. 1986 + 7. 4. 2007 IZ CVETKOVCEV
Hvala vsem, če ste v mislih z njim, hvala za podarjeno svečko v njegov spomin.
Neizmerno te pogrešamo tvoji najdražji!
Niti zbogom nista rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno sta ostala.	
SPOMIN	
10 let je minilo, odkar sta nas zapustila naša drag	a
Karl in Marija Slabe IZ KRČEVINE PRI PTUJU 71	
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu.	
Vajini najdražji	
Kidričevo • Nestrankarsko gibanje naslovilo pismo predsednici vlade
Pobuda za izgradnjo sežigalnice v industrijski coni
Vodja nestrankarskega gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl je na predsednico vlade Alenko Bratušek, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika ter na ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela naslovil odprto pismo.
Foto: M. Ozmec
Vodja gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl je s članico gibanja predsednici vlade in njenim ministrom predstavil odprto pismo.
"V pismu smo zapisali, da kot civilno družbeno gibanje prihajamo z resno pobudo za gradnjo sežigalnice v občini Kidričevo. Ker verjamemo, da je zagon našega gospodarstva prioriteta slovenske družbe, smo mnenja, da bodo s svojo ministrsko ekipo modro in preudarno vladali in že na začetku mandata delovali drugače kot bivši predsednik vlade. Ta je namreč gospodarsko družbo Talum, ko je bil na oblasti, vedno vztrajno ignoriral in spletkaril, kako bi vodstvo Taluma zamenjal, ker niso bili blizu njegovemu prepričanju. Nas v gibanju ne zanimajo ne levi ne desni, nas zanima samo stabilno slovensko gospodarstvo, da čimprej preidemo iz krize, da se ne bo revščina poglabljala iz dneva v dan in da ne bi bili nekateri otroci in nemočni čedalje bolj lačni. Država, ki ni sposobna poskrbeti za najbolj ranljive člane družbe, ni vredna, da obstaja.« je odločen Branko Štrucl.
"Zavzemamo se za gradnjo sežigalnice v okviru industrijskega kompleksa Talum, kajti verjamemo, da lahko ima ta pridobitev in pridobljena energija v obliki električne energije, toplote in tople vode velik pomen za Talum, pa tudi za lokalno okolje in celotno regijo. V družbi Ta-lum lahko najdete vse prednosti za gradnjo tovrstnega objekta, ki jih drugje ne boste našli. Trenutno pa je največji problem Kidričevega center nevarnih odpadkov družbe Saubermacher, ki je postavljen v sklopu Taluma. Vedeti je namreč treba, da vse od
leta 2007 obstoječi objekt ne ustreza več sedanjim in bodočim standardom na področju varovanja okolja. Drugi pereč problem je odlagališče več deset tisoč ton odpadnih gum, kjer smo v letih 2007 in 2008 imeli dva katastrofalna požara. Zato je treba center nevarnih odpadkov takoj zapreti, odlagališče odpadnih gum pa nemudoma sanirati.«
Kaj pa o vaši pobudi menijo občani občine Kidričevo, saj je znano, da so se v preteklosti na referendumu izrekli proti gradnji sežigalnice?
"Problem, ki ga vidijo ljudje, ni sama izgradnja sežigalnice, pač pa so upravičeno zaskrbljeni, ker nadzorne institucije pri nas prepogosto ne delujejo, kot bi bilo treba, in jim javnost ne zaupa, če vemo, v kakšni koruptivni državi živimo. V gibanju imamo že ustanovljeno nadzorno komisijo, ki bi bdela nad to izgradnjo in proizvodnjo in bi imela zaupanje ljudi Kidričevega. Sežigalnica mora biti zgrajena tako, da bo okolju neškodljiva in opremljena z najmodernejšimi tehničnimi napravami za čiščenje izpustov. V njej mora biti sežig samo komunalnih, to je gospodinjskih odpadkov.
Občani Kidričevega so se leta 2001 na referendumu sicer že izrekli proti sežigalnici, a danes so pogledi zagotovo drugačni. Ko se z ljudmi pogovarjamo, ugotavljamo, da jim je nekako žal ne samo zaradi gospodarske krize, ljudje so v teh letih spoznali, kaj je Kidričevo izgubilo. Dober primer je dunajska sežigalni-
na terasah vseh Pomaranč
ca, kjer s centralnim ogrevanjem in toplo vodo oskrbujejo več kot 60.000 prebivalcev. Poznamo še druge prednosti, ki jih je mogoče pridobiti, a to je stvar pogajanj, dogovora in usklajevanj."
Zakaj ste se odločili za to odprto pismo novi predsednici vlade, zakaj vaša pobuda za sežigalnico ravno v tem trenutku?
"Ker vse od nastanka novoustanovljene občine Kidričevo ni bilo nikakršnega resnega sodelovanja med občino Kidričevo in vodstvom Talu-ma, saj občinska oblast vse do današnjih dni ni znala ali ni hotela vzpostaviti pravega dialoga s to družbo v skupno dobro, predvsem pa za sam razvoj občine, smo v nestrankarskem gibanju naredili prvi korak pri vzpostavitvi tega konstruktivnega sodelovanja in pozvali vlado RS, njeno predsednico Alenko Bratušek ter njeno ministrsko ekipo, da se pozitivno odzovejo na našo pobudo glede izgradnje sežigalnice v sklopu industrij-
skega okvira družbe Talum."
Pa se vam ne zdi, da je okoljska obremenitev občine Kidričevo že sedaj prevelika?
,Trenutno sta največja problema v naši občini predvsem center nevarnih odpadkov in deponija odpadnih gum. Zato apeliramo na Talum, da se tega onesnaževalca našega okolja reši za vedno. Za deponijo odpadnih gum pa je v veliki meri odgovoren prav sedanji župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki se je prvi in najbolj zavzemal za dodelitev služnostne poti podjetju Albina Brencla in je tudi zagovornik centra nevarnih odpadkov, saj stalno sodeluje z njimi na škodo nas prebivalcev občine Kidričevo. In še ena črna pika župana Antona Leskovarja. V letošnjem letu naj bi se začela obnovitvena dela dvorca Sternthal, kar v gibanju pozdravljamo, vendar ne razumemo župana, kaj bo naredil z barakami in ljudmi, ki so od tega dvorca oddaljeni 50 m, kjer še danes
živijo v nemogočih stanovanjskih razmerah, slabših kot v industrijskem naselju, o katerih ste mediji že poročali, in ki so za človeka današnjega časa neprimerne in zdravju škodljive. Naš predlog je, da te 'barake' odstranijo, ljudem pa ponudijo človeku dostojna stanovanja v novem zdravstvenem domu kot neprofi-tna in ki bodo dostopna vsem ljudem."
Kaj o pobudi nestrankarskega gibanja za gradnjo sežigalnice menijo v kidriče-vskem Talumu? Predsednik uprave Marko Drobnič je bil kratek:
»Pred kratkim sem glede tega že podal mnenje in ponovno navajam, da v Talumu ne zapiramo vrat nobenim idejam, pobudam in projektom. Nasprotno - v našem inkubatorju podjetnih idej dopuščamo možnost podajanja in predlaganja idej, ki so bodisi neposredno ali posredno povezane z dejavnostjo, ki jo opravljamo. V primeru ravnanja z odpadki in njihove termične obdelave bo potrebno najprej na državnem nivoju doreči strategijo ravnanja z odpadki in glede na strateške smernice izpeljati aktivnosti za njihovo uresničevanje. Če bo strategija obsegala tudi termično obdelavo odpadkov, smo se v Talumu pripravljeni v aktivnosti vključiti, ker ima lahko pridobljena energija v obliki električne energije, toplote in tople vode pozitiven pomen ne samo za družbe v skupini Talum, ampak tudi za lokalno okolje in regijo.«
M. Ozmec
Osebna kronika
Rojstva: Nina Šuman, Gori-šnica 121, Gorišnica - deklica Neli; Bojana Veršič, Prvenci 8 b, Markovci - deklica Ajda; Martina Ber, Ormoška c. 41, Ptuj - deček Filip; Anja Soršak, Spodnja Polskava 200, Pragersko - deček Julij; Patricija Kikl, Hajdoše 39, Hajdina - deček Vid; Urška Brodej, Ješenca 6 f, Rače -deček Timon; Marjeta Toš, Volkmerjeva c. 28, Ptuj - deklica Mia; Suzana Fradl, Trnovski Vrh 28, Trnovska vas
-	deklica Leja; Nina Prelog, Markovci 52, Markovci - deček Val; Karin Matjašič, Biš 8, Trnovska vas - deklica Hana; Jožica Šketa, Biš 45, Trnovska vas - deček Tjaš; Mirja-na Vinkler, Slape 21, Ptujska Gora - deček Jure; Urška Ko-larič, Kajžar 66, Miklavž pri Ormožu - deček Tjaž; Klavdi-ja Lovrec, Kajžar 22, Miklavž pri Ormožu - deklica Špela. Umrli so: Marija BELŠAK, Muretinci 13, roj. 1926 -umrla 22. marca 2013; Danica TOMIC, roj.Pintarič, Sedlašek 124, roj. 1949 -umrl 20. marca 2013; Milan KOLARIČ, Krčvina pri Vurber-gu 102, roj. 1957 - umrl 22. marca 2013; Marija MACUN, roj. Prosenjak, Spuhlja 40, Ptuj, roj. 1923 - umrla 23. marca 2013; Anton TURK, Župečja vas 51, roj. 1925 -umrl 24. marca 2013; Viktor PULKO, Ruška c. 71, Maribor, roj. 1930 - umrl 24. marca 2013; Amalija CAFUTA, roj. Lesjak, Soviče 7/a, roj. 1912
-	umrla 25. marca 2013; Marta BRATUŠA, roj. Kosi, Strezetina 30, roj. 1934 -umrla 27. marca 2013; Elizabeta PREVOLŠEK, roj. Cafuta, Žetale 99, roj. 1931 - umrla 26. marca 2013; Jelka FIR-BAS, roj. Herga, Moškanjci 76/a, roj. 1960 - umrla 29. marca 2013; Jožef VESELKO, Lahonci 3, roj. 1939 - umrl 1. aprila 2013; Franc TOMA-ŽIČ, Trgovišče 1, roj. 1930
-	umrl 31. marca 2013; Franc ZAJŠEK, Podlehnik 32, roj. 1946 - umrl 31. marca 2013; Julijana VIDOVIČ, roj. Vindiš, Velika Varnica 33, roj. 1928 - umrla 1. aprila 2013; Janez JURGEC, Zavrč 11/a, roj. 1929 - umrl 1. aprila 2013.
Poroke - Ptuj: Rok ŠNAJ-DER, Javornik 64, Ravne na Koroškem, in Gabrijela ZGREBEC, Jezdarska ulica 8, Maribor; Janez KUHAR, Prvomajska ul. 3, Slovenska Bistrica, in Nina POPLATNIK, Prvomajska ul. 3, Slovenska Bistrica.
Danes se bo dež počasi razširil nad vso državo, zvečer pa bo oslabel. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 m. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 10 stopinj C.
Obeti
V soboto dopoldne bodo padavine povečini ponehale. Ob morju se bo čez dan lahko delno zjasnilo. V nedeljo bo na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno. Spet bo začela pihati zmerna burja.
Napoved vremena za Slovenijo
Če sušca sneg kazi,
?a travna sneg gnoji.
... s ončni žarki in odličen sladoled.