OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Ljubljana, 9. februar 2010 letnik 36 številka 2 na Groh Obvestila Planinske zveze Slovenije 03 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OB OKROGLI MIZI OZNAČEVANJE IN VZDRŽEVANJA TEMATSKIH PLANINSKIH POTI 04 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE NA SEJMU TURIZEM IN PROSTI ČAS 04 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE 05 VODNIŠKI KOTIČEK 12 KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE 15 KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO 16 KOMISIJA ZA ALPINIZEM 17 PLANINSKI VESTNIK 22 ODBOR ZA ČLANSTVO 23 LETNA POROČILA DRUŠTEV ZA LETO 2009 25 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO 27 POROČAJO_ 28 OSTALO 31 MLADINSKA PRILOGA rumena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 V S E B I N A AKTUALNO UVODNIK O Opravičilo V januarski številki Obvestil smo gospoda Jožeta Melanška pomotoma preimenovali. Za napako se mu opravičujemo. ********** Planinska zveza Slovenije tudi na Facebooku Planinska zveza Slovenije se predstavlja tudi na Facebooku, kjer ima svojo »fan« in osebno stran, preko katere vse člane obveščamo o novostih, dogodkih in zanimivostih. Povezava na Facebook profil PZS je možna tudi iz spletne strani PZS. Pridružite se Planinski zvezi Slovenije tudi na Facebooku! ********** Novice in Obvestila PZS v elektronski predal Planinska zveza je za svoje člane (simpatizerje) pripravila tudi e-novice. Na e-novice se lahko prijavite preko spletne strani PZS (iPlaninec). - že registrirani uporabniki iPlaninca: v Nastavitvah odkljukajte Želim prejemati novice www.pzs.si (prejemali boste e-novice). Za prejemanje Obvestil PZS v elektronski obliki odkljukajte Želim prejemati Obvestila PZS. - neregistrirani uporabniki: prijavite se v iPlaninca, potem pa se ravnate po navodilih za registriranega uporabnika. Več informacij: Maja Rode, 01 43 45 690, maja@pzs.si Letnik 36 / številka 3 - 2010 2 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO Ob prazniku slovenske kulture želimo vsem planincem čim več resnične kulture. Tudi v planinstvu je, kot v družbi nasploh, preveč grobih besed in ravnanja. Kako močno sredstvo je lahko lepota besed, naj pokažejo verzi Jožeta Zupana, himalajca, iz njegove njegove pesniške zbirke, ki je tik pred izidom (Tukaj - tam - onkraj). Gozd Gozd je poCn ostrine, ko se vanj začne naseljevati noč. Gozd je mehak, ko izgine v temi. Gozd je hrupen, preden gredo ptice spat. Gozd je poCn šče6etanja čez dan, poCn nevidnih dogodkov. Gozd premišjuje v gCuhi noči. Gozd je zavetje. Gozd je la6irint. Gozd je mrtvaško tih - trenutek^po tistem, ko pade drevo. Gozdse guga, ko skozenj vrši veter. Gozdse kafi, ko ga o6jemajo mrazovi. Gozd je vCažen, ko sonce zažiga suho prst na poljih. Gozdne potre6uje gospodarja, ker je 6iCpred njim. Gozd ni naš in ni vaš. Gozdso zasejale ptice in topi nagajivi južni vetrovi. Gozd je že odzdavnaj. Letnik 36 / številka 3 - 2010 5784 Obvestila Planinske zveze Slovenije IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OB OKROGLI MIZI OZNAČEVANJE IN VZDRŽEVANJE TEMATSKIH PLANINSKIH POTI V organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije, Turistične zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ, Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota ter Slovenske turistične organizacije, je potekala v soboto 23. januarja 2010 na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, okrogla miza z naslovom: Označevanje in vzdrževanje tematskih pohodnih poti v Sloveniji. Okrogle mize se je udeležilo več kot 80 udeležencev iz različnih turističnih, razvojnih, občinskih in društvenih organizacij. Uvodne pozdravne nagovore so imeli: namestnik direktorja Slovenske turistične organizacije g. Dejan Podgoršek, direktor Zavoda za gozdove Slovenije g. Jošt Jakša, predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar in predsednik Turistične zveze Slovenije g. Dominik S. Černjak. Vsi so jasno poudarili, da ob izjemni naravni in kulturni pestrosti naše dežele in kvalitetnemu razvoju zelenega turizma nedvomno lahko tematske pohodne poti dodajo velik doprinos k prepoznavnosti, izobraževanju in inovativnosti razvoja. Z uvodnimi referati so sodelovali snovalci Študije o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti v Sloveniji, ( Mojca Makovec - Haložan je predstavila namen študije z naslovom: Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti, Marko Lenarčič je spregovoril o tematskih pohodnih poteh v Sloveniji in o sistemu vzdr- ževanja tematskih pohodnih poti v Sloveniji, Jože Prah o korakih za postavitev tematske pohodne poti in predlogu za izbor naj tematske pohodne poti v letu ter Tone Tomše in Uroš Vidovič o sistemu označevanja tematskih pohodnih poti v Sloveniji). Po živahni razpravi je prevladalo večinsko mnenje in podpora snovalcem študije, da v Sloveniji potrebujemo enotno označevanje za tematske pohodne poti, za kar je predvidena vodilna rumena barva (belo- rumena markacija) in enotne informacijske table z jasnimi določili označevanja, podobnimi, kot so zapisana v Zakonu o planinskih poteh. Vzdrževanje in skrbništvo na tematskih pohodnih poteh pa je potrebno sistemsko urediti. Predlog je bil, da se ob spremembi Zakona o gozdovih, vanj uvrsti tudi sistem tematskih pohodnih poti. Nadalje so se še dogovorili, da bodo pričeli tudi z razglasitvijo Naj poti leta, v letu 2010 poskusno, v letu 2011, ob letu gozdov pa bo prva razglasitev. Tako Študija o označevanju in vzdrževanju tematsko pohodnih poti, kakor referati in priporočila za označevanja in vzdrževanje tematskih pohodnih poteh ter oblikovani zaključki s posveta bodo vidni na spletnih straneh: http://www.zgs.gov.si/, http://www.turisticna-zveza.si/, http://www.pzs.si/, http://www.slovenia .info/, http://www.czr.si/hiking biking/sl/ . Okroglo mizo je vodil Tone Lesnik iz Zavoda za gozdove Slovenije. PLANINSKA ZVEZA NA SEJMU TURIZEM IN PROSTI ČAS Planinska zveza se je med 21. in 24. januarjem 2010 predstavljala na sejmu Turizem in prosti čas. Obiskovalcem je bila predstavljena dejavnost Planinske zveze. Predstavil se je Planinski vestnik v novem formatu in Planinska založba s svojimi edicijami. S svojo novo zgibanko se je predstavila tudi Komisija za turno kolesarstvo. Letnik 36 / številka 3 - 2010 O Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJE UO PZS POROČAJO KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU! = Predsedstvo UO PZS je na svoji 81. seji, na pobudo Komisije za varstvo gorske narave, dne 19. 1. 2010, sprejelo sklep, da se bo tudi Planinska zveza Slovenije, kot partner pridružila projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki je največji prostovoljski okoljski projekt v zgodovini Slovenije, na 82. seji, dne 27. 1. 2010, pa sklep, da k projektu pristopi tudi s podpisom ustreznega dogovora o sodelovanju pri tem projektu. Cilj projekta je na dan akcije, 17. 4. 2010, povezati 200.000 prebivalcev Slovenije s skupnim ciljem očistiti iz narave vsaj 20.000 ton odloženih odpadkov. Da bi tak podvig uspel, je treba stopiti skupaj. Planinska društva imamo, kot veliki poznavalci in ljubitelji narave, izvrstno priložnost, da se tudi ob tej akciji povežemo za skupen cilj, tokrat vsi skupaj na en dan. Vabimo vsa planinska društva, da se projektu pridružite že sedaj. Kako? • Da v svoji občini morda prevzamete zbirno mesto, iz katerega boste na dan akcije usmerjali prostovoljce do divjih odlagališč. Kaj je zbirno mesto in kako se lahko prijavite boste našli na na www.ocistimo.si . • Da bi divja odlagališča lahko očistili, jih moramo prej popisati. Popis divjih odlagališč že poteka. Vabimo vas, da tudi vi sodelujete pri popisu divjih odlagališč na vašem območju oz. v vaši občini, tudi to na www.ocistimo.si. • Pomagate lahko tudi s samo s pozivom in povabilom vašim članom, da se pridružijo čiščenju na dan akcije, 17. 4. 2010. Na spletni strani www.ocistimo.si boste dobili vse informacije o projektu, prav tako pa vas bomo redno obveščali tudi preko spletne strani PZS www.pzs.si in s pomočjo e-pošte, naslovljene na predsednike MDO, in predsednike PD. Obveščanje bo potekalo tudi preko KVGN UO PZS oz. vodij odborov za varstvo gorske narave pri MDO in odsekov za varstvo narave v PD. Vse navedene funkcionarje v MDO in PD prosimo, da na spletni strani www.ocistimo.si preučite vse kar je povezano s to akcijo, hkrati pa tudi materiale, ki jih boste prejeli po e-pošti preko PZS. Vsa komunikacija bo potekala izključno po elektronski pošti. Vsa vprašanja lahko naslovite na kontaktno osebo, načelnico KVGN UO PZS Rozalijo Skobe, ki bo komunicirala z društvom Ekologi brez meja kot organizatorjem akcije, na naslov rozi.skobe@siol.net ali tudi neposredno na info@ocistimo.si . Zapisal: Rudolf Skobe, podpredsednik PZS, pri P UO PZS zadolžen za koordinacijo akcije Spoštovani, leto 2010 bo, kar zadeva organizacije čistilnih akcij, nekaj posebnega. Planinska zveza Slovenije se je namreč kot pomemben partner priključila organizatorjem vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Gre za največjo prostovoljsko okoljsko akcijo v slovenski zgodovini, ki bo potekala 17. aprila 2010. 5 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije Ocenjujemo, da se bo na ta dan čiščenja Slovenije udeležilo več kot 200.000 prostovoljcev. Državo bomo očistili več kot 20.000 ton ilegalno odloženih odpadkov in z akcijo poskušali prispevati k okoljski ozaveščenosti, dolgoročno pa tudi k spremembam navad in boljši zakonski ureditvi tega področja. Ideja za organizacijo vseslovenske čistilne akcije je prišla iz Estonije, kjer je skupina 50.000 prostovoljcev maja 2008 v enem dnevu iz narave odstranila 10.000 ton odpadkov, in to v pičlih 5 urah. Z običajnimi postopki bi država za tako količino odpadkov potrebovala 3 leta in porabila 22 mio evrov. Oglejte si estonski primer dobre prakse na video posnetku, navdušil vas bo: http://www.youtube.com/watch?v=p5Wr3d5RKow Podobna akcija se nam 17. aprila 2010 obeta v Sloveniji. V njej bi radi združili prav vse organizacije in posameznike, ki želijo prispevati k čistejšemu okolju v naši državi. Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je nastala kot civilna pobuda, v treh mesecih pa se ji je pridružilo že več kot 30.000 posameznikov, občin, šol, vrtcev, komunalnih služb, nevladnih in vladnih organizacij. Tudi vaše planinsko društvo v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! nikakor ne sme manjkati. Akcija brez vas ne bi bila popolna. Društva lahko sodelujejo na štiri načine: • Vaše društvo lahko nastopi morda kot občinski organizator in usklajuje dogovore z občino, komunalnim podjetjem, šolami, vrtci in vsemi drugimi društvi v občini (prijavite se na lokalno@ocistimo.si ) • V svoji občini lahko prevzamete zbirno mesto, iz katerega boste na dan akcije usmerjali prostovoljce do divjih odlagališč. Zbirno mesto lahko prijavite na www.ocistimo.si. • Da bi odlagališča lahko očistili, jih moramo prej popisati. Popis divjih odlagališč že poteka. Vabimo vas, da tudi vi popišete divja odlagališča v vaši občini na www.ocistimo.si. • Pomagate lahko tudi samo s povabilom vašim članom, da se pridružijo čiščenju na dan akcije, 17. 4. 2010. Potek akcije bo podoben, kot so potekale vaše dosedanje čistilne akcije: • Organizator na ravni občine bo skupaj z občino poskrbel za malico, vrečke in rokavice. Na skupnem sestanku se bo določila lokacija, na kateri se bo sodelujočim prostovoljcem delila malica. S klikom na karto Slovenije v www.ocistimo.si/ pod naslovom »Kako gre vaši občini« in nato na konkretno občino lahko ugotovite kdo je kontaktna oseba v vaši občini. • v dneh pred akcijo bo organizator na ravni občine društvom posredoval karte z lokacijami divjih odlagališč, zaščitne rokavice in vreče za odpadke, • organizator na ravni občine se bo s komunalnim podjetjem dogovoril za zbirna mesta za odpadke. Do teh mest bodo društva organizirala odvoz odpadkov (za prevoz odpadkov se, prosim, obrnite na okoliške prebivalce in podjetja, ki razpolagajo s tovornjaki in večjimi prikolicami, na okoliške kmete, ki imajo traktorje in druga večja prevozna sredstva, primerna za odvoz odpadkov). Za več informacij o akciji lahko pišete na lokalno@ocistimo.si ali pokličete na 041 793 584, oglejte pa si tudi predstavitev projekta, ki ste ga prejeli po e-pošti. V upanju na uspešno sodelovanje za čistejšo Slovenijo vas lepo pozdravljam. Za akcijo Očistimo Slovenijo v enem Urša Zgojznik Organizacija na nivoju občine E: lokalno@ocistimo.si T: 041 793 584 www.ocistimo.si Letnik 36 / številka 3 - 2010 dnevu!, O Obvestila Planinske zveze Slovenije Vsa vprašanja lahko naslovite na kontaktno osebo, načelnico KVGN UO PZS Rozalijo Skobe, ki bo komunicirala z društvom Ekologi brez meja kot organizatorjem akcije, na naslov rozi.skobe@siol.net tudi neposredno na info@ocistimo.si. za PZS prilagodil: Rudolf Skobe, podpredsednik PZS, pri P UO PZS zadolžen za koordinacijo akcije RAZPIS Komisija za varstvo gorske narave PZS razpisuje VIII. usposabljanje za pridobitev strokovnega naziva VARUH GORSKE NARAVE*. Tečaj bo potekal v mesecih april, maj in junij 2010 na treh različnih lokacijah - planinskih kočah in bo trajal 6 dni (1 vikend vsak mesec). Usposabljanje je namenjeno planincem, članom PD, ki že vodijo odseke za varstvo narave v PD ali odbore za varstvo gorske narave MDO in tistim, ki bodo to opravljali v prihodnje ter drugim ljubiteljem narave, za katere se odločijo v posameznem PD. Na tečaj se lahko prijavi kandidat, ki je član PD, je star najmanj18 let in ima dokončano V. stopnjo splošne izobrazbe. Že pridobljeni strokovni nazivi v okviru usposabljanja pri PZS (MPS, VPZS, markacist PZS itd.), ne izključujejo možnosti prijave. Predhodno pridobljena znanja (tečaj za gorske stražarje, planinska šola itd.....) so zaželena. Strokovni naziv bo pridobil tisti udeleženec tečaja, ki bo prisoten na vseh predavanjih in pri praktičnem delu, najmanj pa pri 80 % števila ur, ki bo uspešno opravil pisni preizkus znanja - izpit in najkasneje 60 dni po pisnem izpitu oddal seminarsko nalogo, pozitivno ocenjeno s strani izbranega mentorja. Predviden strošek usposabljanja za udeleženca, ki ga bo na tečaj napotilo PD, je 90 €, za samoplačnike pa 180 €. Kotizacija mora biti nakazana na račun PZS 14 dni pred začetkom tečaja. Število udeležencev je omejeno na 20! (V primeru, da ne bomo mogli uporabiti pričakovanih sredstev iz razpisov, oz. jih bomo dobili več, se lahko prispevek za PD še zviša ali zniža!) Prijave se zbirajo na predpisanem obrazcu, potrjenem s strani matičnega PD, najkasneje do 15. februarja 2010, na KVGN PZS, Ljubljana, Dvoržakova ulica 9, g. Matjaž Šerkezi (tel. 01 434 56 86 ali 031 344 320, int. 686), pri katerem lahko dobite tudi predpisan obrazec - prijavnico. Obrazec je tudi na spletni strani KVGN: http://kvgn.pzs.si/ pri gumbu »Razpisi«. Ljubljana, 23. 11. 2009 Načelnica KVGN: Rozalija Skobe l.r. * Program je poleg KVIZ PZS, dne 31. 8. 2004 potrdil Strokovni svet RS za šport. POROČILO KOMISIJE ZA VARSTVO GORSKE NARAVE PRI UO PZS ZA LETO 2009 Komisija za varstvo gorske narave pri UO Planinske zveze Slovenije je v tem letu v celoti izpolnila načrtovan program in zastavljene cilje, reagirala pa je tudi ob vseh med letom nastalih naravovarstvenih problemih, ki jih pogosteje, kot v preteklosti že zaznavajo in o %J 7 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije njih poročajo tudi odseki za varstvo narave in odbori posebej pa še vse večje število usposobljenih varuhov gorske narave. Delo je vsebinsko in kronološko predstavljeno v nadaljevanju: - vsebinsko smo pripravili nosilno temo Alpska konvencija letošnje Skupščine PZS v Trbovljah, 23. 5. 2009, ki jo je načelnica v uvodu seje skupščine tudi predstavila; - po sklepu Skupščine PZS smo skupaj s KPP in GS pripravili tudi operativni predlog vključevanja Planinske zveze Slovenije v uresničevanje Alpske konvencije v času predsedovanja Slovenije; - poskrbeli smo za ponatis zloženke »Obiskovalci gora spoštujemo Alpsko« konvencijo, ki jo je tokrat založilo MOP in je bila ponovno natisnjena v štirih jezikih; - s konkretnimi pripombami na posamezne člene smo se ponovno vključili v javno razpravo o »novi verziji« Zakona o TNP, kakor tudi v razpravo o predlogu Uredbe o Regijskem parku Kamniško Savinjske Alpe, za katerega smo posredovali tudi pismo podpore; - skupaj s posameznimi odbori za varstvo gorske narave, smo pripravili tudi konkretne predloge in stališča do teksta nove uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju; - nemudoma smo se odzvali ob onesnaženju Dvojnega jezera ob Koči pri Triglavskih jezerih in pripravili poročilo o ogledu na kraju samem, sodelovali pa smo tudi na sestanku za odpravo posledic onesnaženja, v aktualni oddaji o tej temi na nacionalnem radiu ter delegirali svojega predstavnika v skupino za pripravo načrta sanacije Doline Triglavskih jezer, ki bo vseboval nove rešitve in zasnove glede delovanja planinskih koč, varstvo in renaturacijo jezer; - ob Dnevu Zemlje smo v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije organizirali izjemno zanimivo predavanje o vremenskih spremembah; predavala je dr. Lučka Kajfeš Bogataj, žal ob premajhni udeležbi funkcionarjev PZS, MDO in PD; - Dan biotske pestrosti in evropski dan parkov smo obeležili s predstavitvijo in ogledom Radenskega polja - krajinskega parka v ustanavljanju, Mednarodni dan hoje pa z množičnimi pohodi na naše hribe in javnim opozorilom na prepočasno sprejemanje ustreznih predpisov o prepovedi vožnje v naravnem okolju; - predstavili smo se v reviji Lov in na sejmu Lov v Gornji Radgoni ter na sejmu Narava - zdravje v Ljubljani, kakor tudi v posebni brošuri PZS in pogosto sodelovali v radijskih oddajah številnih radijskih hiš; - izvedli smo že sedmo usposabljanje za varuhe gorske narave in pridobili 18 novih varuhov, skupno pa že 144, samo podelitev diplom, izkaznic in značk pa tokrat opravili v Pirnatovi koči na Javorniku; - v oktobru je bilo izvedeno že tretje licenčno usposabljanje za vse VGN četrte generacije, potekalo pa je v Mengeški koči na Gobavci; - z izdelavo »značk varuh gorske narave« smo zaključili tudi celostno podobo tega strokovnega naziva (diploma, izkaznica, značka, majica); - sprejeli smo Pravilnik o priznanjih KVGN, poimenovanih po botaničarki dr. Angeli Piskernik, prvi slovenski doktorici naravoslovja, izdelali grafične predloge za sama priznanja in pripravili že tudi razpis za prvo podelitev, sodelovali pa smo tudi na posebni svečanosti ob 123 letnici rojstva dr. Angele Piskernik v Železni Kapli; - s posebno pogodbo smo ob naravo-varstvenem dnevu PD Kranj na Kališču temu društvu predali v upravljanje vsebinski del Poti Karla in Žige Zoisa; - udeležili smo se več rednih letnih zborov GS in VGN v MDO-jih, vseh večjih svečanosti PZS, MOP-a in Zavoda RS za varstvo narave, razstav, naravo-varstvenih dni, okroglih miz, predavanj itd. in redno odgovarjali na vse pobude in vprašanja drugih nevladnih organizacij; - letos je bilo mnogo več konkretnega sodelovanja tudi pri reševanju naravovarstvenih problemov v PD, saj so ta pogosteje zaprosila za pomoč in sodelovanje s KVGN; - redno smo bili v kontaktu tudi s komisijo za varstvo narave pri državah Alpskega loka - CAA, letnega zbora v Bolzanu pa se je udeležila tudi naša predstavnica s poročilom o naših aktivno- sti in odgovori na poseben vprašalnik; Letnik 36 / številka 2 - 2010 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije - kar dva člana komisije sta sodelovala na okrogli mizi, ki sta jo pripravila KPP in KTK na temo »Ali v gore s kolesom«, kjer sta jasno in nedvoumno predstavila stališče KVGN in PZS do tovrstne dejavnosti v gorah, še posebej tiste nedovoljene na planinskih poteh; - sodelovanje je potekalo tudi z Ministrstvom za okolje in prostor, še posebej ob Mednarodnem dnevu voda na okrogli mizi »Voda ne pozna meja«, Zavodom RS za varstvo narave in nekaterimi njegovimi enotami pa smo uspešno delovno povezani že vrsto let, zato smo zagotovili našo udeležbo tudi na svečanosti ob 10 letnici Zakona o ohranjanju narave; - več smo naredili na prepoznavnosti dela KVGN, posebej še s PowerPoint predstavitvijo komisije, ki se je »vrtela« na več sejmih in razstavah ter s sprotnim obnavljanjem posebne spletne strani komisije, kjer je ta predstavitev prav tako dostopna; - za Planinski vestnik smo pridobili rednega pisca člankov v rubriki Varstvo narave in tudi tako skrbimo za izobraževanje članstva; - v vseh številkah Obvestil PZS smo planince s članki in prispevki sproti obveščali in seznanjali z našim delom in jih tako neposredno tudi naravovarstveno ozaveščali; - s sprejetjem skupnega načrta delovanja in aktivnosti, ki vključuje vsa odseke in odbore, se še naprej krepi sodelovanje in povezovanje tudi pri konkretnih izvedbah aktivnosti (sajenje dreves, odprava bližnjic, posveti, aktualne okrogle mize na lokalnem nivoju, urejanje učnih poti itd.); Žal sta še dva meddruštvena odbora (MDO Koroške in MDO Prekmurje), ki se kljub velikemu prizadevanju KVGN, ne odzivata na nobeno našo akcijo, posebej pa je zaskrbljujoče, da v osmih letih nista poskrbela za usposabljanje niti enega samega varuha gorske narave, hkrati pa jih imajo že skoraj vsi ostali že po 20 ali celo več. Komisija je imela 4 redne seje in več dopisnih sej, kot tudi sicer velja za druga planinska okolja pa tudi KVGN pestijo kadrovske težave. V strokovni službi PZS je imela tudi v tem letu vso potrebno podporo. Poročilo je komisija sprejela na svoji 15. redni seji, dne 18. 11. 2009, Zbor delegatov KVGN pa potrdil dne 12. 12. 2009 na Igu. V Ljubljani, 12. 12. 2009 Načelnica KVGN: Rozalija Skobe l.r. V novembrskih Obvestilih Planinske zveze smo spodnja besedila že objavili. Tokrat objavljamo dopolnjeno verzijo. MOTORIZIRANINI PROMET PO ALPSKIH BREZPOTJIH Kaj pravi na to Club Arc Alpin (CAA) Wrrrroummm! V Alpah, ki so v svetovnem merilu relativno malo gorovje, se odvija približno petina celotnega svetovnega turizma; v Alpah se nahajata tudi dve tretjini vseh žičniških naprav na svetu! Alpe so prepletene s cestami, železnicami, visokonapetostnimi napeljavami, potmi, tuneli, posejane s hidroelektrarnami in turističnimi centri. Večina večjih alpskih dolin so danes urbana omrežja z največjo gostoto poseljenosti. Pa vendar so Alpe še vedno eden najpomembnejših rezervatov v Evropi z vidika narave, naravnih pokrajin, gorske divjine in biološke raznolikosti. Te naravne in pokrajinske vrednote je po eni strani potrebno dolgoročno zaščititi zaradi varovanja okolja, po drugi strani pa narava gorske pokrajine ponuja možnost aktivnega doživljanja narave in divjine, gojenje športnih zvrsti v naravi ali njeni bližini in odraščanje v neokrnjeni naravi. Naša naloga je, da uredimo rabo Alp zmerno in dolgoročno in si tudi sami postavimo določene meje z namenom ohranitve narave za naše potomce. V nekaterih alpskih regijah se je v zadnjih 10 letih razširila še ena dodatna dejavnost: vožnja z motornimi terenskimi vozili vseh vrst po gorskih cestah in poteh pa tudi izven njih. To je zlasti opazno pozimi, ko se je s snežnimi sanmi možno voziti po gorskem svetu vse do visokogorja. O 9 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije V nasprotju z zakonom! V praktično vseh državah alpskega loka obstajajo jasne in restriktivne zakonske podlage za motorizirani promet. Regionalno je praksa odločanja za izredne uredbe zelo ohlapna, po drugi strani pa praktično ni nadzora, kaj šele sankcioniranja kršitev zakonov. To vodi do tega, da se v nekaterih gorskih področjih, v glavnem pozimi, izvajajo divje vožnje s snežnimi sanmi vse do visokogorskih območij, ki ne motijo le živali, ki so življenjsko odvisne od miru v zimskem času, ampak tudi pohodnike in turne smučarje. Pogosto take vožnje potekajo pod pretvezo prevozov na odročna bivališča, vendar se ob natančnem pregledu izkaže, da gre za očitno zlorabo. Tudi poleti se odvijajo vožnje s tako imenovanimi štirikolesniki »quad« in drugimi terenskimi motornimi vozili v mirnih alpskih območjih izven cest. CAA - Načela planinstva in stališča planinskih zvez V svoji »Ustanovni listini planinstva« (»Charta für Bergsteigen«) iz leta 2008 je CAA formulirala svoje stališče glede motornega prometa: Omejitev in nadzor nad tehničnimi sredstvi, kot tudi nad uporabo motornih vozil vseh vrst za planinske namene smatramo kot del našega prizadevanja za zaščito okolja v gorah. Vse v CAA zastopane planinske zveze so v svojih smernicah ali temeljnih dokumentih glede varstva narave in okolja izrazile jasna stališča o motoriziranem prometu po brezpotju in sicer jasen NE vsem motoriziranim aktivnostim izven cest. Izvzeti naj bodo le jasno začrtani in posebej odobreni prevozi materiala ali oseb na kraje, kjer drugače ni možno zagotavljati potrebne oskrbe. Zahteve združenja CAA do oblasti in odgovornih za turizem Na podlagi svojega statuta in usklajenih stališč svojih članic zahteva CAA spodaj navedeno ureditev motornega prometa po brezpotjih: Kategorija poti/ceste Ureditev motoriziranega prometa Brezpotje / terensko Prepoved brez izjem Pešpoti in gorske poti Prepoved brez izjem Gozdne in poljske ceste Prepoved za turistične prevoze oseb. Prevoz materiala v jasno določenih izrednih primerih z uradno dovolilnico Javne ceste Uporaba ustrezno veljavne cestno prometne ureditve CAA poziva oblasti in odgovorne za turizem, da se ravnajo po tej shemi, ter da nadzirajo in kaznujejo nedovoljeno uporabo. Le tako lahko zadovoljivo ohranjamo eno najpomembnejših turističnih značilnosti Alp - mir. CAA CAA je krovna organizacija vseh pomembnih planinskih zvez na območju Alp. Članice so: Planinska zveza Slovenije (PZS), Planinska zveza Južne Tirolske (AVS), Planinska zveza Avstrije (OeAV), Planinska zveza Italije (CAI), Planinska zveza Liechtensteina (LAV), Planinska zveza Nemčije (DAV), Planinska zveza Švice (SAC), Planinska zveza Francije (FFCAM). CAA v svojih zvezah združuje približno 1,8 milijona članov, ki se ukvarjajo s planinskimi športi v različnih oblikah in jim je v interesu trajnostni razvoj alpskega prostora. Vsebinsko vodilo CAA je Alpska konvencija. Več o tem lahko najdete na spletni strani: www.club-arc-alpin.eu Sprejeto na skupščini septembra 2009 v Innsbrucku. POLITIČNE ZAHTEVE ZDRUŽENJA PLANINSKIH ZVEZ ALPSKEGA LOKA (CLUB ARC ALPIN) GLEDE PODNEBNIH SPREMEMB Gore so kot priljubljeno prizorišče biološke raznovrstnosti in geomorfološko nestabilna regije veliko bolj odzivne na segrevanje podnebja: taljenje ledenikov, izginjanje snežišč, višanje snežne meje, spremembe vodnega ravnovesja, talne nestabilnosti... Zaradi segrevanja podnebja je v Alpah prizadete vedno več osrednje planinske infrastrukture - planinskih poti in planinskih koč. Po eni strani je potrebno računati z novimi tveganji na strani naravnih nesreč, po drugi strani pa bodo terjale prilagoditve infrastrukture visoke stroške. Ob tem pa se morajo planinci sproti intenzivno prilagajati spreminjajočemu se okolju v gorah. Letnik 36 / številka 2 - 2010 10 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zveze članice CAA zaradi svoje osnovne angažiranosti pri zaščiti okolja in neposredne prizadetosti prevzemajo veliko soodgovornosti za ukrepanje glede podnebnih sprememb. Ta se v zvezah izvaja trenutno na področju načrtovanja in deloma že z uresničevanjem obstoječih ukrepov za zmanjšanje proizvodnje CO2, ki je posledica planinske dejavnosti. Istočasno pa planinske zveze združene v CAA zahtevajo od politike in družbe odločno ukrepanje predvsem na področju zajezitve emisij toplogrednih plinov. Zveze članice CAA so septembra 2009 sprejela spodaj navedene zahteve: 1. Zmanjšanje emisij CO2 je potrebno v prvi vrsti doseči s politično sproženimi, vendar dorečenimi in ekonomsko učinkovitimi stimulativnimi sistemi po načelu povzročiteljeve odgovornosti. Proizvodnjo z visokimi izpusti CO2 je treba močno obremeniti in prihodke povrniti tistim, ki količino CO2 zmanjšujejo. 2. Odvisnost od fosilnih energentov (nafta, zemeljski plin, premog) je potrebno čimprej občutno zmanjšati. To je možno le z močnim spodbujanjem izkoriščanja takih oblik energije, ki vsebujejo malo emisij in ki so ekološko sprejemljive, dokler te ne dosežejo kritične velikosti trga. 3. Čimprej je treba zmanjšati emisije CO2, ki so posledica prometa. Sredstva za to so: stimulacija za vozila, ki proizvajajo malo CO2, zaostrene mejne vrednosti in zakoni, vnaprejšnje zmanjšanje hitrosti na avtocestah, izgradnja in spodbujanje javnega prometa, usmerjeno spodbujanje prijazne mobilnosti. 4. CAA zahteva evropsko poenotene okvirne pogoje za postopno zmanjšanje vseh aktivnosti motoriziranega športa, ki služijo izključno zabavi v prostem času, predvsem vožnje z motornimi sanmi in vožnje po brezpotju, ter tudi panoramske polete in »heliskiing« v gorah. Več o tem lahko najdete na spletni strani: www.club-arc-alpin.eu Sprejeto na skupščini septembra 2009 v Innsbrucku. ZELO ZAHTEVNE POTI V NARAVI IN KRAJINI Kaj glede tega meni CAA? "Boom" zelo zahtevnih poti Gibanje po zelo zahtevnih poteh kot samostojna oblika planinarjenja že več let pridobiva na priljubljenosti. Gibanje po zelo zahtevnih poteh ima svoje mesto tako v programih planinskih zvez članic CAA kot tudi v programih tečajev zasebnih ponudnikov. Zelo zahtevne poti omogočajo edinstvena doživetja na razmeroma zahtevnem terenu velikemu krogu oseb, ki so brez plezalnih znanj. Obstaja več vrst zelo zahtevnih planinskih poti, od tradicionalnih zavarovanih poti na izpostavljenem terenu, preko zelo zahtevnih poti na visokogorskem področju do zelo zahtevnih športnih poti, ki se nahajajo zlasti v nižjih dobro dostopnih terenih in katerih cilj so zlasti športna doživetja. Že nekaj let obstaja trend odpiranja novih zelo zahtevnih poti, ki se bo predvidoma nadaljeval večinoma s strani ponudnikov planinskega turizma in gorskih vodnikov. Trend razvoja gre v čedalje bolj strme in zahtevne smeri, z veliko tehničnimi napravami (varovali). ZELO ZAHTEVNE POTI DA, VENDAR! Zveze članice CAA obravnavajo zelo zahtevne poti in gibanje po njih kot zanimivo dopolnitev planinskih športnih aktivnosti. Kot pri vsej infrastrukturi v gorah pa se tudi tukaj pojavljajo vprašanja glede negativnih učinkov in omejitev pri njihovi uporabi. Ugotavljamo: • Zelo zahtevne poti spreminjajo značilnosti lokalne pokrajine. Izgublja se njena naravnost in nedo-taknjenost. • Zelo zahtevne poti privabljajo množice obiskovalcev, ki povečujejo obseg prometa. To ima lahko negativne posledice na lokalni ravni. O 11 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije • Zelo zahtevne poti odpirajo nova vprašanja glede varnosti, usposabljanja, lastne odgovornosti in preprečevanja nesreč. • Pojavljajo se težnje po vedno zahtevnejših napravah in nenadzorovanemu opremljanju smeri med posameznimi, konkurenčnimi turističnimi destinacijami. V svojih »Načelih planinstva« je CAA leta 2008 formuliral zahteve glede novih zelo zahtevnih poti, ki glasijo: Osvajanju gora z alpinistično tehnično opremo je potrebno postaviti meje. Nedotaknjeno visokogorje z njegovimi visoko cenjenimi doživetji je potrebno obvarovati pred tovrstnimi vplivi. Urejanje zelo zahtevnih poti, poti za soteskanje, plezalnih vrtcev ... bi se moralo omejiti na dolinam bližja, prometno - tehnično dostopnejša in ekološko manj občutljiva območja. Opisi poti v vodnikih naj s potrebno obzirnostjo upoštevajo lokalne kulturne in okoljske posebnosti. Zveze članice CAA so glede zelo zahtevnih poti sprejele svoja lastna, pokrajinsko specifična stališča. Te je možno povzeti preko njihovih spletnih strani (več o tem lahko najdete na spletni strani: www.club-arc-alpin.eu). Avstrijska in nemška planinska zveza (OeAV in DAV) sta izdelali skupni katalog s kriteriji, ki ga zelo priporočamo projektnim skupinam kot osnovo pri načrtovanju novih zelo zahtevnih poti. Švicarski planinski klub SAC je skupaj z nosilci interesov v turizmu in Združenjem gorskih vodnikov v »Načelih o zelo zahtevnih poteh iz Engelberga« izdal obsežne smernice za izdelavo novih zelo zahtevnih poti. Načrtovanje novih zelo zahtevnih poti - zahteve CAA Izhajajoč iz načel CAA in stališč zvez članic združenja CAA zahteva: Zadržano in regionalno usklajeno razvojno prakso Vključitev vseh - tudi kritičnih - interesnih skupin, zlasti planinskih društev, že v začetni fazi načrtovanja. Nove zelo zahtevne poti naj se umeščajo le v turistična ali drugače dostopna oz. z javnim prevozom ali žičnicami dosegljiva področja. Strogo upoštevanje uradnih dovoljenj. Pri novih projektih obvezno upoštevanje varstva narave in živali. Nobenih zelo zahtevnih poti v nedotaknjenem naravnem visokogorju. Na gorah katerih vrh je možno doseči le s plezalnimi smermi se ne sme urediti zelo zahtevnih poti. CAA s svojimi člani (1.8 mio) prosi vsa lokalne in regionalne nosilce interesov, da pri načrtovanju in odobravanju novih zelo zahtevnih poti upoštevajo tukaj predstavljene kriterije. Predstavitev CAA CAA (Club Arc Alpin)je krovna organizacija vseh pomembnih planinskih zvez na področju ALP. Člani CAA so: Planinska zveza Slovenije (PZS), Planinska zveza Avstrije (OeAV), Planinska zveza Južne Tirolske (AVS), Planinska zveza Italije (CAI), Planinska zveza Švice (CAS-SAC), Planinska zveza Francije (FFCAM), Planinska zveza Nemčije (DAV) in Planinska zveza Liechtensteina (LAV). Planinske zveze, ki so združene v CAA štejejo okoli 1.8 mio članov, ki se ukvarjajo s planinstvom v vseh njegovih oblikah in imajo v interesu trajnost-ni razvoj intenzivno izkoriščanega alpskega prostora. Vsebinsko vodilo CAA je Alpska konvencija. Več o tem lahko najdete na spletni strani: www.club-arc-alpin.eu Sprejeto na Skupščini CAA septembra 2009 v Innsbrucku. VODNIŠKI KOTIČEK Vodnike PZS in pripravnike želimo opomniti da je, kot vsako leto, tudi letos rok za oddajo poročil za registracijo 28. 02. Obrazec je priloga teh Obvestil. Veronika Susman - Šegatin, strokovna sodelavka VK Letnik 36 / številka 3 - 2010 5793 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Pregledal: VODNIŠKA KOMISIJA Datum: Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana ® 01 434-56-89 Podpis: POROČILO O AKTIVNOSTIH VODNIKA PZS za leto A: OSNOVNI PODATKI Ime in priimek: _ Vodnik kategorij: _ Datum in kraj rojstva: _ Številka kartice zdravstvenega zavarovanja: Naslov stalnega bivališča: _ Naslov začasnega bivališča: _ Telefon doma: _ E - pošta: _ Poklic: Evidenčna št. EMSO: Telefon služba: GSM: Stopnja izobr.: Znanje tujih jezikov: PD: MDO: Doseženi strokovni nazivi v PZS: B: IZPOPOLNJEVANJE Z. št. Datum Kraj izpopolnjevanja Organizator Akt. Organizator: VK, OVIZ - MK, MDO (verificiran), Fakulteta za šport Aktivnost: P - predavatelj, inštruktor, demonstrator, organizator U - udeleženec akcije, slušatelj C: OSTALA AKTIVNOST V OKVIRU PLANINSTVA, KI NI ZAJETA V VODNIŠTVU (tečaji, planinske šole, markiranje, varstvo narave, tekmovanja, itd.) Z. št. Datum Kraj opravljanja in vrsta aktivnosti Organizator Akt. Organizator: VK, OVIZ - MK, MDO, PD, odsek društva, šole, športne organizacije itd. Aktivnost: P - predavatelj, inštruktor, demonstrator, organizator U - udeleženec akcije, slušatelj Č: PREGLED VSEH TUR (napiši vse ture, ki si jih opravil-a, vodene in nevodene) Z. št. Datum Gora, smer, vzpon St. udel. Ocena Akt. Ocena: A, B, C, D, G itd. - zahtevnost poti I, II, III, IV itd. - težavnost plezalne smeri Aktivnost: O - organizacijski vodja, P - pomočnik, T - tehnični vodja, V - organizacijski in tehnični vodja M - mentor, U - udeleženec ture Če imaš aktivnosti več kot je vrstic na obrazcu, jih v enakem zaporedju podatkov napiši na poseben list in pripni k poročilu! Datum: __m.p. Potrjuje PD: _ Dovoljujem zbiranje, hranjenje, uporabo in javno objavo podatkov za potrebe PZS v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Datum: __Podpis VPZS:_ Februar/2004 Obrazec: VPZS A03 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE MAJA VIDMAR IN KLEMEN BECAN NAJUSPEŠNEJŠA V LETU 2009 V Rdečem salonu Grand Hotela Union je v četrtek, 28. januarja 2010, Komisija za športno plezanje pri PZS razglasila najuspešnejše športne plezalce v pretekli sezoni. Naslov je pripadel Maji Vidmar in Klemenu Bečanu. Priznanja za vrhunske dosežke sta dobili Natalija Gros in Mina Markovič, priznanja za perspektivne dosežke pa so prejeli Jernej Kruder, Ana Ogrinc, Gašper Pintar, Urban Primožič, Jure Raztresen in Domen Škofic. V času ko si je slovensko športno plezanje utiralo pot proti svetovnemu vrhu, smo še kako radi zabeležili vsako uvrstitev v najboljšo deseterico. Zdaj že nekaj časa tega ne delamo več in sicer iz preprostega razloga - bilo bi jih enostavno preveč. Tako večinoma beseda teče le še o zmagovalnih stopničkah in pričakovanja ter želje vseh nas so čedalje večje. S tem sicer ni nič narobe, vseeno pa ne smemo pozabiti, da je tudi rezultat v deseterici vsega spoštovanja vreden. Kakorkoli že, slovenska reprezentanca je v lanski sezoni s 16 uvrstitvami na stopničke poskrbela, da se je skupno število takšnih mest na največjih mednarodnih tekmah povzpelo malo nad 120 ! Prvi višek pretekle tekmovalne sezone je bilo svetovno prvenstvo v daljni Kitajski, od koder se je slovenska reprezentanca vrnila z dvema bronastima kolajnama. Osvojili sta jih Maja Vidmar v težavnosti in Mina Markovič v kombinaciji. Drug višek je bil prav gotovo zmaga Maje Vidmar na svetovnih igrah v Kaoshiungu, posebej pa je treba omeniti še drugo zmago Natalije Gros na mastru v Serre Chevalier-ju ter njeno skupno 3. mesto v seštevku svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Kot vsako leto je bil izredno razburljiv tudi zaključek sezone v domačem Kranju. Mina Markovič je poskrbela, da je tudi letos polna dvorana na Zlatem polju v Kranju poslušala Zdravljico. Moški finale je bil še precej bolj napet in naš edini finalist Klemen Bečan, lanski zmagovalec Kranja, je spet prikazal odličen nastop in osvojil izvrstno peto mesto. V skupnem seštevku svetovnega pokala so slovenski tekmovalci še dvakrat stali na stopničkah. Maja Vidmar je bila tretja v težavnosti, Klemen Bečan pa prav tako tretji v kombinaciji. Vse to je privedlo do tega, da je Slovenija v pokalu narodov na koncu osvojila 3. mesto (pred nami so bili Avstrijci in Francozi), vseh držav, ki so dobile točke, pa je bilo 23. Mladinska ekipa se je iz svetovnega prvenstva po nekaj sušnih letih ponovno vrnila domov z odličji. Ana Ogrinc je pri mladinkah osvojila srebrno kolajno, prav tako pa je bil srebrn Domen Škofic pri starejših dečkih. Tudi v evropski mladinski seriji (ki šteje za evropsko prvenstvo) je naši ekipi uspelo zabeležiti še boljše rezultate v primerjavi z letom prej. Domen Škofic si je priboril pri st. dečkih prvo mesto in naslov evropskega prvaka, Jure Raztresen pa si je ravno z zadnjo tekmo v Kranju priplezal naslov viceprvaka Evrope pri kadetih. Še trije njihovi kolegi iz ekipe so končali med deseterico. Ob številnih vrhunskih uvrstitvah je bilo v minulem letu opravljenih kar lepo število vrhunskih vzponov v plezališčih. Med njimi je treba brez dvoma izpostaviti prve ženske vzpone na pogled z oceno 8b, ki sta jih opravili Mina Markovič in Maja Vidmar ter nekaj vrhun- i vzponov mladih perspektivnih plezalcev. Maja Vidmar in Klemen Bečan, najboljša športna plezalca leta 2009 Najuspešnejša športna plezalka Maja Vidmar Na svetovnem prvenstvu je upravičila svoja in naša pričakovanja ter se vrnila domov z bronasto kolajno v težavnosti. Na svetovnih igrah ji ni bila kos prav nobena tekmica in formo je z 15 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije zmago na tekmi svetovnega pokala v Barceloni samo še potrdila. Kljub odlični pripravljenosti ji v nadaljevanju ni vedno šlo tako, kot bi si sama želela. Kljub vsemu se je na koncu še vedno borila za skupno zmago svetovnega pokala, zadovoljiti pa se je bilo treba z bronasto kolajno. Tem rezultatom je dodala še naslov državne prvakinje, kar v Sloveniji ob izredni konkurenci njenih reprezentančnih kolegic vsekakor ni samo po sebi umevno. Ob vseh tekmovalnih dosežkih pa je potrebno izpostaviti še vzpon na pogled z oceno 8b in kot druga Slovenka vzpon z rdečo piko v smeri z oceno 8c+. Najuspešnejši športni plezalec Klemen Bečan Najboljši slovenski plezalec zadnjih let je tudi v lanski sezoni nastopal tako v težavnosti kot tudi v balvanih. Šlo mu je izvrstno in kot eden redkih v svetovnem cirkusu je videl finale obeh disciplin. V deseterici najboljših je končal sezono tako v težavnosti kot tudi v balvanih, vse skupaj pa mu je prineslo bronasto kolajno v kombinaciji svetovnega pokala. Državni prvak je postal še četrtič zapored, vsemu skupaj pa dodal še preplezano smer z oceno 9a, na »flash« pa vzpon z oceno 8c kar je doslej najboljši tovrstni dosežek pri nas. Priznanja za vrhunske dosežke Natalija Gros Je ena najbolj vsestranskih tekmovalk na svetu in ena od dveh, ki sta lansko sezono stali na zmagovalnih stopničkah tako v težavnosti kot tudi v balvanskem plezanju. V skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanih je osvojila bronasto kolajno, s prvim mestom v Serre Che-valierju pa se je tudi ona vpisala na seznam zmagovalcev tega legendarnega mastra najboljših. Mina Markovič Odločitev, da tudi ona poizkusi z nastopi v dveh disciplinah, se ji je obrestovala že na svetovnem prvenstvu. Osvojila je bronasto kolajno v kombinaciji. Sloviti master v Arcu je končala na drugem mestu, višek pa je bila prav gotovo zmaga na finalni tekmi svetovnega pokala doma v Kranju. Poleg tekmovalnih dosežkov pa je potrebno še posebej izpostaviti njen vzpon na pogled v smeri z oceno 8b. Dobitniki priznanj Priznanja perspektivnim Jernej Kruder Še kot mladinec je na članski tekmi balvanske-ga svetovnega pokala osvojil 12. mesto, postal je absolutni državni prvak v balvanih, na pogled je opravil s smerjo 8a+, z rdečo piko pa s smerjo 8c Ana Ogrinc Srebrna kolajna na svetovnem mladinskem prvenstvu in peto mesto v skupnem seštevku evropske mladinske serije. Gašper Pintar Četrto mesto v skupnem seštevku evropske mladinske serije in opravljen vzpon z oceno 8c Urban Primožič Četrto mesto tako na svetovnem mladinskem prvenstvu kot tudi v skupnem seštevku evropske mladinske serije ter opravljen vzpon na pogled z oceno 8a+ Jure Raztresen Drugo mesto in srebrna kolajna v skupnem seštevku evropske mladinske serije Domen Škofic Prvo mesto v skupnem seštevku evropske mladinske serije (in tako naslov evropskega prvaka), srebrna kolajna na svetovnem mladinskem prvenstvu, opravljen vzpon na pogled z oceno 8a+ in z rdečo piko z oceno 8c KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO IZDALI SMO ZLOŽENKO O TURNEM KOLESARSTVU Komisija za turno kolesarstvo je izdala zloženko o turnem kolesarstvu. Zloženka je na voljo v tiskani obliki in na spletni strani KTK: http://ktk.pzs.si/index.php?id=53. Letnik 36 / številka 2 - 2010 16 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJA ZA ALPINIZEM VRHUNSKI DOSEŽKI V ALPINIZMU 2009 O Dobitniki so znani. 25. januarja 2010 je v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah potekala razglasitev vrhunskih dosežkov v alpinizmu, ki sta jo organizirala Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije in Društvo za gorsko kulturo. Program je vodila in povezovala Mojca Volkar, popestren pa je bil s kratkimi filmi. Prisotne so z besedami pozdravili načelnik KA Andrej Štremfelj, župan občine Domžale Toni Dragar in predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. Razglasitev: - Luka Lindič, najuspešnejši alpinist leta 2009 - Maja Lobnik, najuspešnejša alpinistka leta 2009 - Luka Krajnc, najperspektivnejši alpinist leta 2009 Nagrade za posebne dosežke so prejeli: - Rok Blagus, Marko Prezelj, Marko Lukič, Andrej Grmovšek, Anastasija Davidova in Monika Kam-bič Nagradi za perspektivne dosežke sta prejela Maja Apat in Urban Novak iC-M- - * M S/ Oh Luka Kranjc (naperspektivnejši alpinist leta 2009), Luka Lindič (najuspešnejši alpinist leta 2009) in Maja Lobnik (najuspešnejša alpinistka leta 2009) Alpinisti Luka Lindič (AO Celje-Matica) '88 - najuspešnejši alpinist datum rojstva: 16.5.1988 alpinist od leta 2007 Luka Lindič pleza vsega skupaj 6 let. Prvih nekaj let je potrpežljivo zbiral kilometre v gorah v klasičnih smereh Kamniško Savinjskih in Julijskih alp. Lani je bil proglašen za najperspektivnejšega alpinista. Je alpinist za katerega se zdi, da stvari tečejo same od sebe in predvsem nevsiljivo in brez velikega trušča. Pozimi je nadaljeval s težkimi kombiniranimi smermi. Nekaj načrtov se pozimini izšlo. Zato paje še zgodaj spomladi navdušil z težkimi prostimi ponovitvami s klasič- 17 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije nim varovanjem v Paklenici, nadaljeval pa doma, v Dolomitih in Alpah. Vrhunec je dosegel na odpravi v Indijo, kjer so v Garwalu s soplezalci prepelzali tri nove zahtevne smeri na Baghiratije IV, III in II. Zaradi umirjenega pristopa in velike zrelosti z gotovostjo stopa največjim dosežkom naproti. • Bhagirathi 2 (6512 m): (ED+/ABO, 6b+, M8, WI6+, A0, 1300 m), PRV, • Bhagirathi 3 (6454 m): (ED, 6b, M5, WI5, 1300 m), PRV, • Bhagirathi 4 (~6200 m): (D+, 1000 m), PRV, • Paklenica: Življenje (VIII, 250 m), 1.PP, • Paklenica: Tango vertikal (VIII, 250 m), 1.PP, • Travnik: Via Montura (VIII, 450 m) PRV, • Paklenica: Mjesečina (7c+, 350 m), • Punta Brendler: Nero su Bianco (7b, 950 m) 1.P. Rok Blagus (AO Ljubljana-Matica) - nagrada za posebne dosežke Ob solidnem športnoplezalnem nivoju vedno opravi kakšno dobro prosto ponovitev v gorah, letos se je po poškodbi dokončno vrnil tudi na odpravarskem področju in skupaj s soplezalci preplezal tri nove smeri v Baghiratijih. • Bhagirathi 2 (6512 m): (ED+/ABO, 6b+, M8, WI6+, A0, 1300 m), PRV, • Bhagirathi 3 (6454 m): (ED, 6b, M5, WI5, 1300 m), PRV, • Bhagirathi 4 (~6200 m): (D+, 1000 m), PRV, • Dolomiti: Zahodna Cina: Akut (8a, 500 m), • Triglav: Obraz Sfinge + Jugov steber (XI+, V, 1000 m), • Cima Scotoni: Scotonata galactica (7b+, 450 m), NP. Andrej Grmovšek (AO Kozjak) - nagrada za posebne dosežke Andrej nas že dolga leta razvaja z odličnimi prostimi ponovitvami v gorah, tokrat je poleg znanih Dolomitov dodal še Maroko. Letos pa je temu dodal še najtežjo večraztežajev dolgo smer (M11). Z zlatimi črkami pa bi moral biti zapisan nov mejnik za slovenski alpinizem s prosto in na pogled preplezano smerjo No siesta (M8) v Grandess Jorasses. • Alpe: Grandess jorasses: No siesta (VI+, M8, AI5 1100 m), 2.PP, NP, • Langentall: Iluminati (M11, WI6+, 170 m), • Torre Trieste, Donnafugata (8a, 700 m), • Tagojimt NTsouiant, Kozmična streha (-IX, 700 m), • Trident du Tacul, Les intouchables (IX+, 450 m). Marko Lukič (AO Kozjak) - nagrada za posebne dosežke Marko nas prav tako že dolga leta razvaja z odličnimi prostimi ponovitvami v gorah. Letos pa je temu dodal še najtežjo večraztežajev dolgo smer (M11). Z zlatimi črkami pa bi moral biti zapisan nov mejnik za slovenski alpinizem s prosto in na pogled preplezano smerjo No siesta (M8) v Grandess Jorasses. Ob vsem tem pa še uspe razdajati svoj zdrav pogled na alpinizem • Alpe: Grandess jorasses: No siesta (VI+, M8, AI5 1100 m), 2.PP, NP, • Langentall: Iluminati (M11, WI6+, 170 m). Marko Prezelj (AO Kamnik) - nagrada za posebne dosežke Kjer je Mark, uspeh ne more izostati. In gotovo je tudi v Indiji poskrbel, da so stvari tekle kot namazane, čeprav je imel v dveh mladcih zanesljive soplezalce. Tri nove smeri v Baghiratijih pa so tudi zanj lep dosežek. • Bhagirathi 2 (6512 m): (ED+/ABO, 6b+, M8, WI6+, A0, 1300 m), PRV, • Bhagirathi 3 (6454 m): (ED, 6b, M5, WI5, 1300 m), PRV, • Bhagirathi 4 (~6200 m): (D+, 1000 m), PRV, • Norveška - Lofoti: štiri prvenstvene smeri. Alpinistke Maja Lobnik (AO TAM) datum rojstva: 16.5.1988 alpinist od leta 2009 Letnik 36 / številka 3 - 2010 5799 Obvestila Planinske zveze Slovenije Čeprav uradno alpinistka šele eno leto pa Maja aktivn pleza že vsaj 5 let. Pravzaprav jo mirno lahko proglasimo tudi za najbolj aktivno alpinistko/a, saj redno niza preko 100 vzponov na leto. Ne redko opravi zanimive povezovalne ture, predvsem pa uspe v zaporednih dnevih povezati tudi najdaljše ture V zadnjem letu je uspela dvgniti nivo prostega plezanja, tako da sedaj obvladuje spodnjo osmo stopnjo v gorah, predvsem pa je odlična smučarka. Letos ji je uspelo kar nekaj dobrih spustov izpostaviti pa moramo vsaj Marinellijev ozebnik v Monte Rosi in Pallavicinijev ozebnik v Grosglocknerju. • Monte Rossa: Marinellijev ozebnik (V,S5, 2500 m), • Visoke Ture, Grossglockner, Pallavicini (S5, V, 700 m), • Mali Koritniški Mangrt: K2 Special-Mali močvirski duh (VI+/VII-, VI+, 800 m), • Dolomiti: Marmolada: Via Gogna (VII/VII+, VI, 1150 m), v vodstvu, • Dolomiti: Civetta: Philipp-Flamm (VII+/VI, 1180 m), • Dolomiti, Zahodna Cina,S, Cassin-Ratti (-VIII/VIII, VI+, 550 m). Anastasija Davidova (AO Ljubljana-Matica) - nagrada za posebne dosežke Dobi za odlična vzpona na Aljaski in 1. mesto ženske na BigWall Speed Climbing v Paklenici • Alaska: The Stump: Goldfinger (IV/ 5.11a, 600 m), • Eye Tooth: Dream in the spirit of Mugs (V/ 5.10c, 1000 m), • Dolomiti: Cima Piccola: Perlen vor die Saue (9-, 8-/8 obv. 310 m), • Maltatal: Supermax (5-, 270 m), • Squamish - The "Squaw": Birds of Prey + The Great Game (5.10b +5.10d, 6R), • Paklenica: BigWall Speed Climbing: 1. mesto ženske. Monika Kambič (AO Kamnik) - nagrada za posebne dosežke Dobi za odlična vzpona na Aljaski in 1. mesto ženske na BigWall Speed Climbing v Paklenici • Alaska: The Stump: Goldfinger (IV/ 5.11a, 600 m), • Eye Tooth: Dream in the spirit of Mugs (V/ 5.10c, 1000 m), • M.K. Mangart: Cozzolino - Leva izstopna var. (-VII/VI-V, 800 m), • Velika Cina: Comici Dimai (VII/VI, 500 m). Perspektivni alpinisti/ke Luka Kranjc (AO Celje-Matica) '86 - najperspektivnejši alpinist datum rojstva: 12.9.1986 alpinist od leta 2007 Luka Kranj se z alpinizmom ukvarja 6 let. Za razliko od klubskega kolega je po šprotnoplezalnih začetkih ostal v tekmovalnih vodah in se dolgo poskušal na tekmah svetovnega pokala v lednem plezanju ob tem pa pridno treniral in plezal tudi večraztežajev dolge športne smeri. Vsa leta treninga so se mu zares prvič seštela šele letos in lahko govorimo da je Luka eksplodiral v vrhunskega alpinista za najtežje skalne smeri. Serija njegovih vzponov je neverjetna: pet smeri z oceno 8a in več - od tega dve opremljeni s svedrovci tri pa s klasičnim varovanjem, tri večraztežaj-ne kombinirane smeri z oceno M9 in Drujev Severni ozebnik ter veliko število smeri z ocenami do 7c v Pakenici, Dolomitih in Maroku. Če k vzponom prištejmo še poči (do 5.12d(IX)) iz mini odprave v ZDA, postane jasno, da se Luka razvija v enega najbolj kompletnih skalnih plezalcev. • Šite: Smer norcev (8a, 350 m), • Dolomiti: Piz Ciavazes: Via Italia 61 (8a (7c+), 470 m), • Dolomiti: Torre Trieste: Donnafugata (8a, 750 m), • Dolomiti: Zahodna Cina: Akut (8a (7c), 500 m), • Dolomiti: Velika Cina: Camillotto Pellesier (8b (8a), 500 m), • Dru: N coluir direct (VI, AI6+, M8, 700 m), • Yosemite: Middle cathedral rock: Border country (5.12b, 450 m), • Še Nos in Reg. NW face v enem dnevu, druge PP v ZDA in drugje. Urban Novak (AO Kamnik) '86- nagrada za posebne dosežke Dobi za vzpona v Himalaji, kjer je dokazal, da je iz pravega testa za himalajske dosežke in sta s soplezalcem vztrajala tudi po odhodu prijateljev in nato opravila dva dobra vzpona. • Nepal - Khumbu: Pharilapcha, Snotty gully (ED+/M5+, Wi5, 1000 m), 19 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije • Nepalska Him., Khumbu, Pharilapcha, V stena, Kje si luna? (TD+/do 5b, do 90°), • Dolomiti: Zahodna Cina: Raz kortinških veveric (VIII-/VIII, 500 m), • Dolomiti: Torre Trieste: Carlesio Sandri (-VIII, 750 m), • Alpe: Aig. Sans Nom: Direktna smer v S steni (V, 5+, 5b, 1000 m). Maja Apat (AO Slovenj Gradec) '86 - nagrada za posebne dosežke Dobi za odlična vzpona na Aljaski in 1. mesto ženske na BigWall Speed Climbing v Paklenici • Alaska: The Stump: Goldfinger (IV/ 5.11a, 600 m), • Eye Tooth: Dream in the spirit of Mugs (V/ 5.10c, 1000 m), • Squamish - The "Squaw": Birds of Prey + The Great Game (5.10b +5.10d, 6R), • Paklenica: BigWall Speed Climbing: 1. mesto ženske. Skupinska slika nagrajencev Ocena sezone 2009 (Peter Mežnar, načelnik PZVA pri KA PZS) Pisati oceno sezone 2009 je po eni plati veselje po drugi pa velik napor. Pa bom začel najprej s tistim drugim. Zdi se mi da se že leta ponavljam, ko govorim da imajo vse niti bogate alpinistične tradicije v rokah odseki. Če se tam dela v redu bodo tudi kasneje ob podpori KA in KOTG perspektivni alpinisti našli svojo pot do največjih dosežkov. Če tam škripa je ves napor osrednje organizacije zaman. Še prevečkrat se dogaja, da na odsekih ni prave klime za vzgojo vrhunskih alpinistov. Pa čeprav so letos vsej alpinistični javnosti največ veselja prinesli prav vzponi perspektivnih fantov. In tega si vsi želimo še več, zato se velja malo potruditi. Saj je prav dokončna uveljavitev kar nekaj mladih eden največjih razlogov za zadovoljstvo z letošnjo sezono. Če se je lani zgodilo kar nekaj novosti pri delovanju KA, je bilo v letu 2009 glede pomembnih sprememb zatišje. Področje vzgoje in izobraževanja je prevzel Tomo Česen. Stalnica mednarodnih sodelovanj sta postali srečanji BMC ter mednarodno srečanje lednih plezalcev v Furnelu. V letu 2009 smo vrnili obisk Poljakom v Tatrah v okviru izmenjave s poljskimi alpinisti, ki so leta 2008 prišli k nam. Čeprav razmere niso bile najbolj ugodne, so alpinisti preplezali lepo število zahtevnih lednih in kombiniranih smeri. Tabor za mlade alpiniste v Chamonixu je bil ponovno izveden in je ob dobrem vremenu postregel z nekaj dobrimi vzponi. Gre za eno najbolje sprejetih akcij KA in v bodoče bo potrebno ponovno poskusiti še z drugimi tabori za mlade, ki v preteklosti niso bili dobro sprejeti. Ponovno so slovenski alpinisti zaznamovali dogajanje nad Chamonixom Najprej je bila takoj po novem letu opravljena 3. prosta ponovitev Severnega ozebnika (VI, 6+, M8, 700 m) v Druju (Luka Letnik 36 / številka 2 - 2010 20 Obvestila Planinske zveze Slovenije Kranjc s soplezalcem). Proti koncu zime pa še 2. prosta ponovitev No Sieste (VI+, M8, AI5, 1100 m) v Grandess Jorasses (Andrej Grmovšek-Marko Lukic). Vzpon bi po vseh pravilih vrednotenja dosežkov moral biti z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega alpinizma. Od pomembnejših zimskih vzponih velja omeniti še ponovitev smeri AC/DC v Mlinarci in pa zlasti ponovitev ene najtežjih večraztežajnih kombiniranih smeri Iluminati (M11, WI6+, 170 m). Zima je bila zelo bogata s snegom, kar je prenekateremu alpinistu prekrižalo načrte za zimske vzpone, a smučarjem je postregla z spusti, ki jih že dolgo nismo vajeni. Težko bi glede na nivo prejšnjih let izpostavljal moške predstavnike a gotovo sta ženska spusta po Marinellijevem (V,S5, 2500 m) in Pallavicinijevem ozebniku (V, S5, 700 m) dobra dosežka. Poletno vplezavanje se je začelo z precej odmevnimi ponovitvami smeri Življenje (VIII, 250 m), Tango vertikal (VIII, 250 m) in Mjesečina (7c+, 350 m). Smer Obraza sfinge (IX) v Triglavu je očitno dobila prvenec med mejniki za odlične proste plezalce (Blagus, Koren - slednji samo Obraz), saj z vzponom iz vznožja predstavlja eno večjih in tehnično zahtevnih tur pri nas. A to je le za uvod, saj so si proste ponovitve mladih alpinistov sledile kot po tekočem traku. Najprej pri nas Orlovska smer (-VIII) in Mali princ (-IX) v Golarjevi peči, Joška je njen svet (7b+) v Skuti, Peklenska cedevita (VIII+/-IX) v Rzeniku... pa do prvenstvene Via Montura (VIII, 450 m) v Travniku in Smeri norcev (XI+/-X, 350 m) v Šitah. Glavni akterji omenjenih vzponov so bili mladi alpinisti: Krišelj, zlasti pa Kranjc in Lindič. Je pa v spomin na prijatelja v Triglavu nastala nova in zahtevna Spominska smer Mihe Valiča (VIII+/VI-VII, 650 m). Podobno velja za Dolomite. Le da se je letos nabrala tako zavidljiva serija ponovitev da se lahko zgodi da kakšna smer, ki je lani prinesla nazive najuspešnejših letos sploh ne bo omenjena. Doživeli smo celo vrsto ponovitev najtežjih smeri, ki jih delimo na opremljene s svedrovci in smeri s klasičnim varovanjem med katerimi pa včasih glede na izpostavljenost in obvezne težave težko potegnemo ločnico. Začelo se je s smerjo Via Italia 61 (VI+/-X, 470 m), sledile pa so Donnafugata (8a, 750 m), Akut (8a, 500 m), Camil-lotto Pellesier (X, 500 m), če pa dodamo še smer Never give up (VIII+/-IX, 500 m), Scalet-Biasin (XI, 500 m) in ponovitve bolj standardnih smeri, kot so Švicarska smer (VIII+/-IX, 500 m), Da Paz-zo vecchio pazzo (7c, 7obv., 350 m), Perlen vor die Saue (-IX, 290 m) in La voci del coro (7c, 380 m) je slika v omenjenem gorovju vrhunska. Tudi tu so večino vzponov zakrivili perspektivni kjer ponovno prednjači Kranjc, a so svoje pristavili tudi Debeljak in izkušeni Grmovček, Blagus, Koren, Jakofčič. Tudi letos so Alpe poleti ostale skoraj nepopisan list papirja, saj z izjemo ponovitve Bonatijeve smeri (VIII+/-IX, 400 m) v Capucinu, Nero su Bianco (VIII+/-IX, 950 m) in Les intouchables (IX+, 250 m) bi le težko izpostavili ali našli kakšen vzpon. Nekaj manj dobrih vzponov v Dolomitih in Alpah lahko pripišemo kar močni zasedbi alpinistov, ki so na plezanju po Maroku v visokih stenah Taghije preplezali vrsto zahtevnih prostih vzponov do težav -IX ter 7c. Težko bi izpostavljal ženske vzpone, a prav na Aljaski so alpinistke preplezale dva dbra vzpona Goldfinger (IV/ 5.11a, 600 m) v The Stumpu in Dream in the spirit of Mugs (V/ 5.10c, 1000 m) v Eye Toothu. Začelo se je obetavno z odličnim vzponom v smeri Tehuelche (VII+, A2, 1300m) v Fitz Royu. Potem pa so odpadli dve planirani odpravi v Patagonijo in alpinisti so reševali odpravarsko bero z uspehi na povsem klasičnih toriščih alpinizma. A tudi tam se ni začelo najbolje. Najprej so v Meruju odnehali najbolj izkušeni alpinisti. Kasnje pa je starostno pestra družba Blagus-Lindič-Prezelj navdušila z vzponi na Baghiratije IV (D+, 1000 m), III (ED, 6b, M5, WI5, 1300 m) in II (ED+/ABO, 6b+, M8, WI6+, A0, 1300 m) vse tri po novih zahtevnih smereh. Da sta alpinista s karakterjem pa sta v Nepalu pokazala Bajde in Novak, saj sta po odhodu prijateljev vztrajala in bila nagrajena z dvema lepima vzponoma v Pharilapchi: Snotty gully (ED+/M5+, Wi5, 1000 m) in prvenstvena Kje si luna? (TD+/do 5b, do 90°). Žal se bomo tudi tega leta spomnili po tragični nesreči Franca Oderlapa na Manasluju, Filipa Benceta v domačem Storžiču in Tomaža Humarja na Langtang Lirung. Vsi preveč izkušeni, tihi in polni akcije. Znali pa so tudi, vsaj za nekatere, boleče usekati. Ob takih izgubah se vedno vprašam kako naprej. Še bolje in še več delati je samo ena plat medalje. Počasi si bo treba priti na jasno, da le skupaj, z nekaj prostovoljnega dela in z nekaj honorarnega dela, lahko poskrbimo da se bodo izkušnje rodov pred nami preko nas pretakale zanamcem. To je naša največja prednost- majhnost, da skoraj vsak lahko dobitnika zlatega cepina sreča na ulici, v plezališču ali pod steno. O Matjaž Šerkezi Letnik 36 / številka 2 - 2010 2010 • Večji format A4 • Reportaže in intervjuji • Vodniška priloga z opisi in zemljevidi • Zgodovina in naravovarstvo • Izleti doma in po svetu • Doživetja z gora • Uporabni napotki in nasveti • Alpinistične odprave, domače stene, športno plezanje • Nove knjige in zemljevidi • Novice iz planinskih društev 01 434 56 87 www.planinskivestnik.com Izdala Planinska zveza Slovenije, Planinski vestnlk, oblikovanje: Zvone Kosovel j, fotografija: Andrej Troit, tisk: TIskarna Scwarz d. o. o., Ljubljana, Januar 2010. Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKI VESTNIK NAPOVED FEBRUARSKEGA PLANINSKEGA VESTNIKA V februarski številki smo se spomnili alpinista, literata in fotografa Marijana Lipovška, ki se je rodil konec januarja pred stotimi leti. O srečanju z njim je pisal tudi alpinist Pavle Dimi-trov. Februar je mesec, ko praznujemo 115 let od prve izdaje naše revije, spomin na to je obudil naš sodelavec Žarko Rovšček. Objavljamo dva intervjuja, z ekstremnim smučarjem Davom Karničarjem in prijateljem Planinske zveze, direktorjem Krke, Jožetom Colaričem. V nadaljevanju so naši dopisniki obiskali Sleme, Prekmurje, Goro nad Vipavsko dolino, Adamov vrh v Šrilanki, gvatemalski vulkan Pacaya, obudili spomin na strašni podor na Dobraču, plezali v Barre des Ecrins. Nejc Kuhar piše o naporih pri tekmovanju turnega smučanja, Janja Lipužič pa predstavi hudomušno kravjo zgodbo. V rednih rubrikah pišemo o varstvu narave, nujnosti čelade na plezalnih poteh, prehrani v gorah, plazovih in novostih pri tem, športni vadbi. Tokrat v rubriki Z nami na pot predstavljamo dolino Gračnice, smučanje v Pustriški dolini, v opisih pa je še pet lepih turnih smukov v avstrijski Koroški.Zahtevajte Planinski vestnik v vašem kiosku! Želimo vam prijetno branje! Uredništvo ODBOR ZA ČLANSTVO INFORMACIJA O OZNAČEVANJU TRGOVIN - LOKACIJ, KJER ČLANI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KUPUJEJO PLANINSKO ŠPORTNO OPREMO S POPUSTOM V LETU 2010 Planinska zveza Slovenije je leta 2002 pričela sklepati pogodbe o medsebojnem sodelovanju s prodajalci in izdelovalci športne opreme z namenom, da članom planinskih društev in strokovnim kadrom omogoči nakup te opreme pod ugodnejšimi pogoji. V letu 2010 je tako možen nakup opreme pod ugodnejšimi pogoji v več kot 100 trgovinah s planinsko in drugo športno opremo 13 opremljevalcev, s katerimi ja PZS sklenila dogovor o možnosti nakupa planinske športne opreme za člane planinskih društev . Kdo je upravičen do popusta in kje so te trgovine oziroma prodajna mesta? Do popusta je upravičena vsaka planinka ali planinec, ki se izkaže prodajalcu ob nakupu planinske športne opreme z veljavno planinsko izkaznico in iz katere je razvidno, da je poravnal članarino za tekoče leto. Posebni večji popusti veljajo so možni, če opremo za svoje člane kupujejo planinska društva, ali če jo kupujejo strokovni kadri PZS, ki imajo registracijo veljavno za tekoče leto. Informacije o prodajalcih, lokacijah in višini popustov pri nabavi športne opreme ali sklenitvi dodatnih zavarovanj pri zavarovalnici TILIA d.d., so v Planinskem koledarčku 2010, Obvestilih PZS št. 12/2009, v informativni zgibanki »Postani član PZS«, pri matičnih planinskih društvih, v strokovni službi PZS in na spletni strani Planinske zveze Slovenije www.pzs.si Kako so označena prodajna mesta? Prodajna mesta so označena z nalepko, ki opozarja in obvešča člane Planinske zveze Slovenije, da lahko v določeni trgovini planinci kupujejo športno opremo s popustom. Nalepka je oblikovana na osnovi planinske markacije v kateri je v srednjem delu grb PZS, na obodu pa napis: »Tukaj kupujejo člani Planinske zveze s popustom« Nalepka, ki obvešča planince o možnosti nakupa s popustom je nameščena na vidnem mestu v trgovinah, običajno poleg nalepko možnosti plačila s plačilnimi karticami, ob blagajni in po možnosti tudi na mestih, kjer je predstavljena oprema za planinske aktivnosti. O 23 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije Pomembno: Preden se odpravite v planine svetujemo, da v svojem planinskem društvu poskrbite za veljavno članstvo v planinski organizaciji. Priporočamo vam, da to storite že v januarju, saj boste s tem avtomatično od dneva vpisa dalje vse leto pri zavarovalnici TILIA d.d. zavarovani za primer nesreče pri planinskih aktivnostih in boste tako lahko koristili bonitete, ki jih nudi članstvo v družini slovenskih planincev. Več o svojih članskih pravicah si boste lahko prebrali v informativni zgibanki planinske organizacije »Postani član PZS «, ki je na planinskih društvih, na sedežu PZS in v trgovinah opremljevalcev, brezplačno na voljo. Odbor za članstvo PZS POSEBNE UGODNOSTI ZA ČLANE PZS V MLADINSKEM LETOVIŠČU IN ZDRAVILIŠČU RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE DEBELI RTIČ ¡i f C Poživljajoče počitnice na najlepšem delu slovenskega morja Hoteli in ostala nastanitev na Debelem rtiču lahko postane vaša najboljša počitniška avantura. Nastanitveni objekti stojijo na očarljivem polotoku, sredi dišečega sredozemskega parka ter prostranih vinogradov. Razva-janje vaših čutov, sprostitev vaših skrbi, skrbno in pozorno osebje ter blagodejne sredozemska klima prav vsakemu gostu zagotavlja tisoč razlogov za doživetje zadovoljstva v najbolj pristni obliki. Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega Križa Slovenije Pri nas vam lahko ponudimo: - čisto morje in prijetno urejeno plažo z zunanjim bazenom, - pololimpijski bazen s prečiščeno in ogrevano morsko vodo, - zunanji bazen s prečiščeno morsko vodo, - otroške bazene (zunanji in notranji) s prečiščeno morsko vodo, - privlačen mediteranski park za igre in zabavo, - košarkarsko igrišče, igrišče za nogomet, igrišče za odbojko na mivki, plezalno steno, - pot za nordijsko hojo, - center zdravja in dobrega počutja, - simpatično prenočišče in zdravo prehrano, - dodatne prostore za konferenčno dejavnost, - zdravstveno oskrbo (v času glavne sezone 24 urno). Nepozabna odločitev za idilično sprostitev Debeli rtič je odlična izhodiščna točka za mnogo sprehode, izlete in oglede naravnih ter kulturnih znamenitosti. Pestra hotelska tradicija na idilično zelenem in mediteransko privlačnem Debelem rtiču vedno znova očara in navduši številne goste. Zakaj se ne bi prepričali tudi vi? Za člane Planinske zveze Slovenije smo pripravili v duhu sodelovanja humanitarnih organizacij posebne ponudbe: - 15 % popust na skupinski cenik, - 20% popust na individualni cenik, - 10% - 20 % popust za 3 dnevni in 5 dnevni paket, - 20 % popust za 2 dnevni paket. Če potrebujete podrobnejše informacije o mladinskem zdravilišču Debeli rtič, jih lahko najdete na spletni strani http://www.zdravilisce-debelirtic.org/. Veseli pa bomo tudi vašega klica na telefonsko številko 05/ 669 22 13, 05/ 669 21 00 ali vaše e-pošte na naslov: debeli-rtic.mzl@rks.si. Letnik 36 / številka 2 - 2010 O 24 Obvestila Planinske zveze Slovenije LETNA POROČILA DRUŠTEV ZA LETO 2009 IZDELAVA POROČIL IN OBRAZCEV ZA AJPES IN DURS ZAVEZANCI ZA SESTAVITEV LETNEGA POROČILA Zavezanci za sestavitev letnih poročil društev so vsa društva, ustanovljena po zakonu o društvih in v skladu z računovodskim standardom SRS 33. SESTAVNI DELI LETNEGA POROČILA ZA AJPES V skladu s 26. členom zakona o društvih mora društvo za poslovno leto, ki je enako koledarskemu, sestaviti letno poročilo, ki obsega: bilanco stanja (izkaz stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov), izkaz poslovnega izida (izkaz stroškov, donosov, prihodkov in presežke prihodkov ali odhodkov s pojasnili) prilogo k izkazu poslovnega izida, ki izkazuje obseg pridobitne dejavnosti društva v obračunskem obdobju s pojasnili poročilo o svojem poslovanju (se oddaja v opisni obliki) revizorjevo oceno, če je društvo zavezano k reviziji (oddajo samo tista društva, ki imajo preko 1 milijon evrov letnih prihodkov). Društvo naj bo pri sestavljanju izkaza uspeha pozorno na prihodke in oblikovanje kratkoročnih pasivnih (BS AOP031) in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev (BS AOP021). Gre za odložene prihodke, ki bodo v krajšem oz. daljšem časovnem obdobju pokrili predvidene odhodke, med katerimi so tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev, ki se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo. Nova je določba zakona o društvih, da mora letno poročilo sprejeti zbor članov društva in da je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva (opravi ga nadzorni odbor izvoljen na zboru članov). Novosti pri predložitvi letnih poročil: Društva letno poročilo predložijo AJPES-u v treh mesecih po koncu koledarskega leta, to je do 31.3.2010 na AJPES le preko spletnega portala http://www.ajpes.si (ukinjena je možnost predložitve podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih društev na papirju). Metodološko navodilo v zadnjih členih navaja, da zoper društvo, ki ne predloži letnega poročila v treh mesecih po koncu koledarskega leta, AJPES uvede postopek o prekršku na podlagi 50. člena Zakona o prekrških (Ur. list RS št. 3/07). IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV za AJPES Obrazci za leto 2009 (podatki iz bilance stanja in podatki iz izkaza poslovnega izida) se niso v ničemer spremenili glede na leto 2008. OBRAČUN DAVKA OD ODHODKOV PRAVNIH OSEB ZA LETO 2009 (DRUŠTVO ODDA OBRAZEC NA DURS DO 31.3.2010 ELEKTRONSKO S KVALIFICIRANIM DIGITALNIM POTRDILOM) Obrazec za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2009 je objavljen na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije ( program Silvester Pelias). Obrazec morajo zavezanci (vsa društva) izpolniti in posredovati na pristojni Davčni urad do 31. 3. 2010 v elektronski obliki preko sistema spletnih storitev e Davki. Za elektronsko posredovanje podatkov mora društvo če ga slučajno še nima (od njega pooblaščena oseba) pridobiti kvalificirano digitalno potrdilo pri pooblaščenih overiteljih (AC NLB, Hal-com-CA, Pošta -CA in Sigen-CA). Lahko pa društva za elektronsko oddajo obračunov pooblastijo tudi druge pravne ali fizične osebe, da v njihovem imenu pripravijo ali vložijo dokumente. 25 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije V skladu z 9. členom zakona o obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Ur. l. 117/06, morajo vsi zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (med njimi društva) za tisti del, ki je štet za pridobitno dejavnost, plačati davek. 27. člen ZDDPO-2 določa, da se pri določanju davčne osnove iz 9. člena prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški izvzamejo iz davčne osnove. OBRAČUN DAVKA OD ODHODKOV PRAVNIH OSEB ZA LETO 2009 (DRUŠTVO ODDA OBRAZEC NA DURS DO 31.3.2010 ELEKTRONSKO S KVALIFICIRANIM DIGITALNIM POTRDILOM) Obrazec za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2009 je objavljen na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije. Obrazec morajo zavezanci (vsa društva) izpolniti in posredovati na pristojni Davčni urad do 31. 3. 2010 v elektronski obliki preko sistema spletnih storitev e Davki. V skladu z 9. členom zakona o obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) Ur. l. 117/06, morajo vsi zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (med njimi društva) za tisti del, ki je štet za pridobitno dejavnost, plačati davek. 27. člen ZDDPO-2 določa, da se pri določanju davčne osnove iz 9. člena prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški izvzamejo iz davčne osnove. V Uradnem listu RS, št. 68 z dne 28.8.2009 so bile objavljene spremembe in dopolnitve Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Opredelitev pridobitne in nepridobitne dejavnosti: Kot določa 3. člen Pravilnika, se za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti zavezancev, ki se izvzamejo iz davčne osnove po 27. členu ZDDPO-2, štejejo zlasti: • donacije, pri čemer je donacija brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe; • članarine, če gre za članarine, ki dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu, in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, primeroma, da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih ta zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam; • volila in dediščine Popravek pravilnika z veljavnostjo od 1.1.2009 dalje so sredstva nepridobitne dejavnosti zopet: • sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov; • namenska javna sredstva Po 4. členu Pravilnika se za pridobitne dohodke štejejo zlasti: • bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih, in obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic Evropske unije, pri čemer se dohodki od obresti za vezane vloge ne štejejo za pridobitne do vključno višine 1000 evrov letno, • dividende in drugi dohodki iz naložb, • dohodki od prodaje blaga in storitev, vključno z donosi od prodaje spominkov članom in nečlanom, vključno s hrano in pijačo, ki jo proda zavezanec članom in nečlanom, običajno v klubskih prostorih, kadar obiščejo zavezanca, • najemnine in druga plačila iz oddajanja prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti zavezanca ali opreme drugim osebam, • dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev, Cr\ Letnik 36 / številka 2 - 2010 26 Obvestila Planinske zveze Slovenije • plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na večerjah, zabavah, plesih ali drugih družabnih srečanjih, ki jih organizira zavezanec, • plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na razgovorih, predstavitvah ali delavnicah, ki jih organizira zavezanec, • dohodki od srečelovov in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec. Navedena člena razvrščata najbolj tipične vrste dohodkov, ki se pojavljajo pri opredeljevanju pridobitne ali nepridobitne dejavnosti, v posameznih primerih pa je potrebno upoštevati posebnosti posamezne vrste pravne osebe iz 9. člena ZDDPO-2 ter dejstva in okoliščine v konkretnem primeru. Vera Šmid, računovodja PZS PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE VABIJO AKCIJE V FEBRUARJU 2010: Več na www.pzs.si DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE 12. 2. 1014. 2. 10 Komna - turnosmučarski vikend PD Ljubljana Matica Marko Habjan 031 241 843 13. 2. 10 XIV. Valentinov pohod Kozje -Bohor PD Bohor Senovo Tone Petrovič 031 866 831 13. 2. 10 29. pohod po Drameljski planinski poti (Dramlje - Špitalič -Uršula - Dramlje) PD Dramlje Zdravko Glodež 041 652 169 13. 2. 1014. 2. 10 Zimski tečaj gorništva za zahtevne ture PD Ljubljana Matica Marko Jurič 041 572 893 13. 2. 10 22. zimski pohod na Peco PD Mežica Viljem Blatnik 040 604 689 13. 2. 10 Tradicionalni zimski pohod na Krašnji vrh PD Metlika Jože Kozjan 031 541 505 13. 2. 10 Valentinov pohod po PPP (štirje letni časi na PPP - zima) PD Matica Murska Sobota Jože Ružič 041 614 672, 02 543 10 53 ruzicjoze@siol.net 13. 2. 10 Kum PD Viharnik Nina Podlesnik 040 585 313 14. 2. 10 Spominski pohod na Zasavsko Sveto goro PD Zagorje Ferdinand Drnovšek 041 886 723 14. 2. 10 26. pohod po severnih obronkih Šmartnega v Rožni dolini PD Celje Matica pisarna PD 03 492 48 59 Bojan Točaj 041 763 260 20. 2. 10 Spominski pohod Dušana Kranjca na Smrekovec PD Grmada Celje Franc Šinko 031 383 591 20. 2. 10 Zimsko srečanje dijakov in študentov Podravja MDO Podravja Urška Kocbek 031 424 416 20. 2. 10 Pastirčkove igre in pustni smuk na Veliki planini PD Bajtar Velika planina Boris Pohlin 041 577 625 20. 2. 10 Velika planina PD Viharnik Borut Vukovič 031 805 686 22. 2. 10 Zimski tabor mladih planincev PD Zabukovica Bogomil Polavder 041 688 055 27. 2. 10 Štrovsov pohod PD Litija Marjan Jug 031 643 639 Roman Ponebšek 041 351 469 27. 2. 10 Nočni pohod na Javornik PD Javornik - Črni vrh nad Idrijo Igor Bonča 051 440 504 27. 2. 10 Tradicionalni pohod po Šišerni-kovi poti PD Slovenj Gradec Ivan Hartman 031 609 831 28. 2. 10 Memorialni pohod Avgusta Delavca PD Matica Murska Sobota Jože Ružič 041 614 672, 02 54 210 53, ruzicjoze@siol.net 27 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKCIJE V MARCU 2010: Več na: www.pzs.si DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE 6. 3. 10 Jurčičev pohod - Slovenija planinari PD Polž in MDO Ljubljana Aleš Erjavec 041 746 825 Rok Kastelec 041 751 238 7.3. 10 Občni zbor PD Dol PD Dol pri Hrastniku Tomi Paulič 051 303 463 7. 3. 10 14. zimski rekreacijski pohod »Čez Blegoš na Lubnik« PD Škofja Loka pisarna PD 04 512 06 67 info@pd-skofjaloka.com www.pd-skofjaloka.com 7. 3. 10 Pokal regij RCC 2010, mednarodna tekma v športnem plezanju PD Radovljica Pavel Škofic 031 658 105 7. 3. 10 Spominski pohod na Arihovo peč PD Železničar Ljubljana 041 765 952 7. 3. 10 23. pohod žen na Hom PD Zabukovuca Jože Jančič 041 200 196 7. 3. 10 Pohod po obronkih Celja -Partizanski vrh PD Grmada Celje Alenka Mirnik 041 623 413 7. 3. 10 Tradicionalni pohod za Dan žena na Hleviše PD Idrija Branko Vidmar 041 796 484 7. 3. 10 Trška pot PD IMP Gašper Jalen 041 597 737 13. 3. 10 Občni zbor PD Radeče PD Radeče Irena Kampuš 041 626 136 13. 3. 10 7. turni smuk Soriška planina -Ratitovec - Prtovč PD za Selško dolino Železniki Alojz Lotrič 031 613 426 13. 3. 10 Zimski tečaj gorništva za zahtevne ture PD Ljubljana Matica Vladimir Habjan 041 761 164 13. 3. 10 Bistriški vintgar - Urh - Ančni-kovo - Slovenska Bistrica PD Slovenska Bistrica Leopoldina Lorenci 041 950 064 14. 3. 10 Tekma v zahodni ligi, tekma v športnem plezanju PD Radovljica Pavel Škofic 031 658 105 14. 3. 10 Mučeniki na Bukovici PD Žalec Vlado Rojnik 041 705 738 14. 3. 10 28. meninski veleslalom na Menini planini PD Gornji Grad Janez Pšeničnik 031 733 911 14. 3. 10 Pohod po poti Srečka Kosovela(Sežana - Tomaj) -Slovenija planinari PD Sežana pisarna PD 05 730 01 14, 041 879 081 PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE POROČAJO TRADICIONALNI NOČNI POHOD Z BAKLAMI K SV. ANI 16. januar 2010 Po kar nekaj oblačnih in meglenih dnevih se je v soboto, 16. januarja, večer razjasnil in obetala se je jasna, zvezdnata noč. 45 pohodnikov skupaj z vodniki se je podalo na tradicionalni nočni pohod z baklami k Sv. Ani v organizaciji PD Ribnica. Zbrali so se otroci, mladi in malo starejši, vsi pa mladi po srcu. Z vodjo pohoda Janezom Cento je skupina lepo napredovala. Po počitku pri Francetovi jami in Seljanu so v sproščeno-nasmejanem Letnik 36 / številka 2 - 2010 28 Obvestila Planinske zveze Slovenije vzdušju dosegli tudi vrh in se nato okrepčali v planinski koči pri Sv. Ani. Planinsko društvo je bilo veselo velikega števila udeležencev, predvsem pa mladih. Udeleženci so prišli z vseh koncev Slovenije, iz Ljubljane, Laškega, Kočevja, Stare Cerkve, s Šmarja-Sap, iz Ribniške doline, Iga, Rakeka, Novega mesta in Mirne peči. Ena udeleženka pa je bila celo iz Litve. Požela je prav začudene poglede, prav tako pa tudi pohvale. Agne, ki je v Sloveniji na študentski izmenjavi do konca februarja, študira politične vede. Z Matejo iz Ribnice sta bili sostanovalki v študentu in Mateja je bila tudi krivec', da se je Litvanka udeležila pohoda v Ribnici. Na pohodu ji je bilo zelo všeč, navdušila jo je zimska idila, pogled na z lučkami osvetljeno dolino, predvsem pa odlično vzdušje. Zdenka Mihelič 15 LET PD PLANIKA MARIBOR V začetku leta 1995 je Franci Rajh, skupaj še z nekaj entuzijasti, ustanovil Planinsko društvo Planika Maribor. Tej prvi skupini pohodnikov, se je kaj kmalu priključilo še več gora željnih ljudi. Takrat se je Franci tudi povezal s Turistično agencijo Globus d.o.o. iz Maribora, katero vsa ta leta, s svojimi avtobusi, prevaža naše zveste planince širom naše domovine in tudi izven njenih meja. PD Planika Maribor je eno najbolj uspešnih društev (kar se izletov tiče) v tem delu Slovenije, saj letno organiziramo in izvedemo med 50 in 60 izleti, kar pomeni, da se vsaki teden odpravimo kam na izlet. V vseh teh 15. letih se je izvedlo 937 izletov, katerih se je skupno udeležilo 33261 pohodnikov. Vodniki društva smo tudi ponosni, da smo v teh »nekaj« letih naše pohodnike popeljali na številne izlete izven meja Slovenije. Naj omenim le nekaj najbolj odmevnih in sicer smo bili v slovaških Tatrah, 4 krat v Grčiji in na Olimpu, na Bobotovem kuku v Črni gori, na Pilatusu v Švici, na Zugspitze v Nemčiji, na Sardiniji z ogledom vulkana Etna in Vesuvio, prečesali Biokovo po dolgem in počez, ... V začetku tega tisočletja smo se na pobudo našega predsednika g. Francija Rajh, spoprijateljili s PD Nikola Tesla iz Zagreba in leta 2002 tudi podpisali svečano listino v Mariboru in še leta 2003 v Zagrebu. S tem smo ponesli del našega planinstva tudi preko meja. Društvi se od takrat vsako leto srečujeta na raznih pohodih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. V organizaciji društva imamo tudi dva tradicionalna pohoda - v juliju »Andrejev pohod na Okrešelj« in v septembru »Pohod Planike na Pohorje«. Pod okriljem našega društva pa poteka vsako leto akcija »Pohorje moj hrib«. Smo pa tudi izdali transverzalni dnevnik »Po kočah Slovenije«. 15. letnico PD Planika Maribor smo praznovali 26. decembra 2009 v Turistični kmetiji Marguč pri Slov. Konjicah. V dopoldanskem času smo se najprej podali na tradicionalni pohod na Stolpnik. Popoldan pa je bil rezerviran za bolj veseli del, na katerem je sodelovalo preko 100 članov društva z gosti iz Zagreba. Uvodnemu nagovoru predsednika in tajnika društva je sledila podelitev raznih priznanj in sicer: 15 članov je prejelo Bronasti ali Srebrni častni znak PZS, 6 vodnikov je prejelo Priznanje PZS za uspešno delo na področju vodenja, 9 članom, ki so člani društva vseh 15. let, je bila podeljena Častna listina društva, vsi člani pa so dobili tudi posebno Priznanje ob 15. letnici PD Planika Maribor. Posebno pozornost pa smo namenili našemu predsedniku, ki to funkcijo opravlja že vseh 15. let, g. Franciju Rajhu, kateremu sta bile v letu 2009, za dolgoletno delo, tako v PD Planika Maribor kakor na področju vodništva, podeljeni dve visoki priznanji - Svečana listina PZS in Zaslužni vodnik PZS. Uradnemu delu je nato sledilo prijetno druženje ob zvokih ansambla Veseli slavčki. besedilo: Igor Oprešnik foto: Slavko Furman 29 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije SREČANJE MARKACISTOV SAVINJSKEGA MEDDRUŠTVENEGA ODBORA Zimski čas je tudi čas obračunov, ko pod minulim letom potegnemo črto, »seštejemo« vsa opravila in na njihovi podlagi načrtujemo nova. Kot žetev, ki ji sledi nova setev. V pričakovanju 36. srečanja markacistov na Vojniku Prejšnjo soboto smo se zbrali v prijetnih prostorih osnovne šole Vojnik del tistih, ki med letom skrbimo za vzdrževanje, čiščenje, označevanje... obstoječih planinskih poti. Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev (S MDO) s sedežem v Celju zajema osemin-štirideset planinskih društev (PD), v katerih trenutno deluje sto petinpetdeset markacis-tov, pri čemer prevladujejo predvsem moški. Poslušali smo poročila o opravljenih akcijah, ki jih marljivi ljudje opravljajo prostovoljno, v svojem prostem času - brez plačila. Planinske poti moramo prilagajati določilom Zakona o planinskih poteh, ki nas bo sčasoma še bolj zavezoval. Petletni rok po njegovi uveljavitvi l. 2007 se je prevesil v drugo polovico, v tem času pa je med drugim treba skleniti skrbniške pogodbe med Planinsko zvezo Slovenije in planinskimi društvi, pristojnimi za vzdrževanje določenih planinskih poti. V tem času sta za področje S MDO zadolžena dva, ki skrbita za vnašanje poti, posnetih z navigacijsko napravo GPS, v računalnik. To je osnova za bodoči enoten kataster planinskih poti za celotno Slovenijo, na podlagi katerega bodo nastajali novi zemljevidi. Za vzhodni del S MDO-ja, ki zajema 750 km poti, je zadolžen Jože Kamenšek iz PD Slov. Konjice, za zahodni del, ki zajema 600 km planinskih poti, pa Milan Domitrovič iz PD Velenje. Oba sta svoje dosedanje prizadevno delo na zboru markacistov predstavila. Letnik 36 / številka 2 - 2010 O Zaradi prisotnosti »ključnih« ljudi, ko se je na enem mestu možno kar največ dogovoriti, je predsednik PD Vinska Gora Tomaž Kumer podal predlog, da bi za področje S MDO-ja, izhajajoč iz Velenja kot centrom Šaleške doline, pristopili k izdaji povsem novega planinskega zemljevida. To področje je namreč »siva lisa« v dosedanjih, saj je za hojo po številnih poteh, ki se nahajajo na tem področju, treba uporabiti kar več zemljevidov hkrati, pa še niso prikazani vsi kraji, sploh pa poti. Predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet. Predvsem pa je važno to, da je z velikim razumevanjem bil sprejet pri županu Mestne občine Velenje in Občine Vojnik, gostiteljice srečanja. Prepričani smo, da bodo k temu prikimali tudi ostali (saj veste - finance.). Dober zemljevid je prvi pogoj za obisk nekega kraja, še posebej za ljubitelje narave, planin, turizma oz. vsakogar. Novega zemljevida se že veselimo - pa dela z njegovo pripravo tudi ...! besedilo: Marija Lesjak foto: Bogdan Seliger MARKACIST Kdo skrbi za planinske vse poti? Kdo markira, steze nove nam odpira? Kdo obnavlja barve obledele, zaraščene in osivele? Kdo namešča jeklenice in zabija kline, da pohodniku pomaga do prelesti in višine? Kdo stare smerne table zamenjuje, komu volja nikdar ne usiha, pojenjuje? Veš odgovor? Ja - to so vendar markacisti! Žal so zmeraj vedno isti. Te ta resnica zaskeli? Lahko bi markacist bil tudi ti. Avtor pesmi je Igor Glasenčnik, župnik na Kapli na Drav. Kozjaku, vodnik in markacist. 30 Obvestila Planinske zveze Slovenije PREDAVANJE DR. MATEJA OGRINA »ŽIVETI IN OSTATI V ALPAH« Odsek za varstvo narave pri PD Gornji Grad je ob mednarodnem dnevu gora v goste povabil doktorja geografskih znanosti Mateja Ogrina, predsednika Cipre Slovenija, da predstavi prednosti bivanja v Alpah in možnosti za trajnostni razvoj alpske regije. Cipra Slovenija je društvo za varstvo Alp katerega namen je ohranjanje Alp v smislu naravnega, kulturnega in življenjskega prostora. Ogrin je predstavil primere dobre prakse traj-nostnega razvoja alpskih regij. Trajnostni razvoj ne pomeni le skrb za okolje, temveč tudi skrb za ljudi v tem naravnem okolju, predvsem za njihove dobre pogoje za življenje. Omenil je, da je za okolje v katerem živimo pomembno razvijanje panog, za katere so surovine na dosegu roke, ker je s tem istočasno omogočeno zaposlovanje lokalnega prebivalstva. TOMAŽ HUMAR: NI NEMOGOČIH POTI Eden najboljših projektov trajnostnega razvoja zavarovanega območja je uspel v Logarski dolini. Tam so lastniki dosegli, da so z vizijo o ureditvi krajinskega parka in zglednim sodelovanjem lastnikov zemljišč, uredili upravljanje zavarovanega območja, poskrbeli za potrebno infrastrukturo in zaposlili nekaj ljudi. Le tako je lahko ena naših najlepših dolin ostala neokrnjena in hkrati zelo obiskana. V Evropi je precej območij, po katerih se je moč zgledovati glede trajnostnega razvoja Alp. Med njimi so avstrijska turistična vas brez avtomobila, kjer obiskovalce vozijo s sanmi ali vprego, Vorarlberg v Avstriji, območje bogato z lesom, kjer iz domačega lesa, predelanega v regiji gradijo svetovno znane energetsko varčne lesene hiše, zanimiva je italijanska vasica, kjer kmetje pridelano hrano prodajo lokalni šoli, tako so zadovoljni pridelovalci, kot šola, saj je njihova hrana pridelana na zdrav način. Tudi nekateri planinski domovi so lahko dober zgled preostalim oskrbnikom domov. Predstavljeni so bili primeri domov, ki so zelo ekološko ozaveščeni. Pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov je okolju prijazno dejanje. Povsem samoumevna pa bi morala biti skrb vsakemu ljubitelju planin, da v planine zaide čim manj odpadkov in nekateri planinski domovi v Evropi že ukinjajo plastično in stekleno embalažo, ki zelo obremenjuje okolje. Za konec so se člani PD dotaknili tudi težav zaradi voznikov motornih sani in terenskih vozil, ki ne spoštujejo narave in pozimi vozijo po pobočju Menine planine. Skupaj z ustreznimi ustanovami namreč še vedno iščejo najprimernejšo rešitev več let trajajočega problema. Tekst: Štefi Sem Foto: Lojze Gluk Planinska založba PZS obvešča, da bo v prodaji knjiga Tomaža Humarja, Ni nemogočih poti (dopolnjena izdaja). Knjiga prinaša opise Humarjevih najpomembnejših alpinističnih vzponov. Uvoda h knjigi sta napisala Reinhold Messner in Carlos Carsolio, Humarjeva velika prijatelja in občudovalca. Del prihodka od prodaje je namenjen Humarjevi družini. Informacije in naročila: Planinska založba PZS, Dvoržakova 9, p.p. 214 1001 Ljubljana tel.: 01 43 45 684, faks: 01 43 45 691 e-mail: planinska.zalozba@pzs.si web: www.pzs.si (pod Trgovina) 31 Letnik 36 / številka 2 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije STROKOVNA SLUŽBA PZS: generalni sekretar: Telefon: FAX: E-pošta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: kretar: O Danilo M. SBRIZAJ 01/43-45-682 01/43-45-691 generalni.sekretar@pzs.si planinska-zveza@pzs.si http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 GK, KPP 43-45-682 Planinska založba 43-45-684 MK, VK, KUP 43-45-689 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690 Računovodja PZS 43-45-692 Računovodstvo, PV 43-45-687 Blagajna, KGP 43-45-688 KA, KOTG, KŠP, KVGN, KTK 43-45-686 URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek od 8. do 14. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ponedeljek od 8. do 17. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR: TISK: NAKLADA: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnična urednica) To številko pripravila in uredila Maja RODE. ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale 680 izvodov brezplačno, februar 2010 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: planinska-zveza@pzs.si ali hedvika@pzs.si / maja@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. r\ Fundacija za šport www,furdPCiJazasp