Po at ni na platana v gotovini Leto «XV.t it. 4 * UuK»<|a«l, 15. aprila 1938 V organizaciji Je mo<, Kolikor *o(l - to lito pr■' Dopisi morajo biti fratiki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije. Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno. DELAVEC STROKOVNI ČASOPIS — Izhaja 15. v mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290 Čekovni račun štev. 13.562 Telefon interurban št. 3478 Rokopisi se ne vračajo. Problem je organizatorifen! Debata h kongresu naših strokovnih organizacij Dan na dan slišimo in čitarno pritožbe, da je napredek našega delavskega pokreta zato tako skromen ker je med delavstvom še toliko nezavednosti, da je komaj 10 do 15 odst. delavstva organiziranega v naših, res svobodnih in borbenih strokovnih organizacijah. Pa se zopet in zopet priporoča: »Več agitacije, več pridobivanja, več poučevanja.« Seveda ne mislimo reči, da agitacije in prosvetnega dela ni treba več vršiti, toda moramo pa z: vso jasnostjo ugotoviti, da problem našega napredka že zdavnaj ni več v agitaciji, temveč v organkatoričnsm delu. Najboljši dokaz za to je ogromna fluktuacija, ki jo zaznamujejo naše organizacije pri . svojem' članstvu. Če poslušate poročila na raznih občnih zborih, se boste direktno čudili številkam, koliko jc bilo med letom vpisanih novih članov, in če pogledate končni rezultat, pa vidite, da se število članstva vendarle ni dvignilo v nikakršnem razmerju k mnogim novovpisanim članom. Kaj to znači? Da je pač pristopilo mnogo novih članov, da smo pa ob istem času izgubili toliko starih, da se celotno število ni bistveno dvignilo. Z drugimi besedami bi se reklo, da smo pač žrtvovali mnogo energije v agitacijo, nismo pa ob istem času znali ali mogli članstva tako organizatorično povezati, da bi ostalo v organizacijah in se uvrstilo v njen stalen kader. Slika bi bila približno taka, kakor da nosimo vodo v čeber, ki ima na dnu veliko luknjo. Menda ni treba razlagati, kakšna škoda je za zastonj zapravljene energije, ki jih trošimo brez haska in vidnega uspeha. Pri tem prelivanju imamo potem vedno opravka z novimi ljudmi, katerih ne more stari kader niti idejno prepojiti, niti sistematično disciplinirati, da bi bili za akcije sposobni. Agitacija, zlasti med delavstvom, je dandanes razmeroma enostavna stvar. Vsak človek, ki ima količkaj razuma in vsaj napol odprte oči vidi, da so današnje razmere nevzdržne. Ljudje vidijo polna skladišča življenjskih potrebščin, na drugi strani pa ogromne množice ljudi, ki niso nikoli do dobrega nahranjeni in nič človeka dostojno oblečeni. Pri takih razmerah ni treba posebno veliko besed, da se prepričaš, da je treba temeljitih sprememb, pač je pa treba z dejanji pokazati, kako je delati, da se bodo te razmere spremenile. Treba je dejanj! Za dejanja množic je pa zopet treba strumne organizacije, strumne discipline in v glavnem enotnega hotenja ! Predvsem si mora biti vodstvo na jasnem, kaj hoče in s kakšnimi akcijami se bo začel položaj in stanje spreminjati na boljše. Naše gibanje se lahko ponaša s programom, ki prenese vsako kritiko, tako s filozofskega, kakor ekonomskega stališča. To se najboljše vidi že iz tega. da se morajo nasprotniki našega programa vedno znova zateči k lažem in napačnemu prikazovanju stvari, ki jih je naše gibanje kjerkoli na svetu ustvarilo. Naj se spomni čitatelj na to kampa- njo, ki jo vsak dan čitarno iz; Francije, Španije, Mehike itd. Prav ta kampanja nam kaže, da je nasprotnik duhovno razorožen in ni v stanju stvarno kritizirati našega programa. * • Toda pozabiti ne smemo, da je ta naš program velika celota, ki bo zahteval udejstvovanja celili desetletij, cele generacije, da se ga bo povsem oživotvorilo. Za posamezne etape jc pa treba sestavit* delovni program, ki mora biti vedno prila-goden duhu in razmeram tiste dobe. v katerih se ga izvaja. Prvi del delovnega programa se more nanašati na probleme, ki se tičejo vsega delavstva v državi. To so predvsem davčna in carinska politika, vprašanje svobode tiska in združevanja, brez katerih) je strokovnim organizacijam nemogoče normalno delovati. Potem so socialnopolifčna vprašanja kakor: zakoniti delovni čas. zaščita mezde, bolniško, starostno in nezgodno zavarovanj ', dalje zaščita preti brezposelnosti itd. Ta del delovnega programa ima obnavljati vsedržavni knmrres strokovnih organizacij, ki se bo vršil letos za veliko noč v Zagrebu. Lahko smo prepričani, da bo kongres to delo dobro opravil, vprašanje bo le, če bo tudi izvršitev tako dobro funkcijonirala. Potem imamo pa še drugi del delovnega programa, ki mora biti pri-lagoden potrebam posameznih pokrajin. Morda je ta del programa najvažnejši baš zato. ker se z njim po navadi najmanj pečamo. Speci-jelno važnost pa pomeni ta program za nas v Sloveniji, ker ne zadeva samo socialnih in gospodarskih vprašanj, temveč se vedno iznova pre-pletavajo vanj tudi splošno narodna vprašanja vsega slovenskega ljudstva. Slovenija je po sestavi svojega prebivalstva — v nasprotju z ostalo državo — bolj delavsko nameščen-ska, kakor kmečka pokrajina. Velike in usodne spremembe v sosednjih državah, so jo pa postavile v zadnjem času med dva velika soseda, kar mora neposredno vplivati na njen nadaljnji razvoj. Oba naša soseda sta veliki industrijski državi, ki rabita od nas naše kmečke produkte in sirovine, zato pa zahtevata obe, naj kupujemo od njih industrijske proizvode. Mi smo pa že ugotovili, da Slovenija ne pridela toliko živil, kolikor jih potrebuje in jih mora vsako leto uvoziti več tisoč vagonov. V zameno za živila pa moremo dati le proizvode industrije in obrti in nekaj od tujskega prometa. Če primerjate naš položaj k težnjam naših sosedov, Vam bo takoj jasna težina celotnega vprašanja. Na žalost pa ni izgleda, da bi se težavno stališče Slovenije izboljšalo, nasprotno, pričakovati moramo; še vsako leto kakih 8000 ljudi prirastka, ki ima zopet samo dve izbiri: zaposlitev v industriji ali emigracija. Kar smo zgoraj navedli, tvori bi-stvo slovenskega vprašanja. Zadnji čas je že, da vzamejo rešitev tega vprašanja v roke socialni in gospodarski organizatorji, ker ga bodo sicer naši literarni samosloven-ci tako zavozili, da bo slovenščina na koncu res jezik, ki ga boš opazil le še na nagrobnih spomenikih, go- vorili ga bodo pa le še pastirji po gorah, kjer se jezik umirajočega naroda še najbolj ohrani. Slovensko vprašanje je v prvi vrsti socialno in gospodarsko in reševati ga morajo začeti ljudje, ki znajo predvsem socialno in gospodarsko misliti in, ki imajo smisel za reševanje vprašanj na organizatorice!! način. Če hočejo naše strokovne organizacije izpolniti svoje poslanstvo in če hočejo izpolniti nade, ki jih stav-Ija vanje delovno ljudstvo Sloveni- je, morajo razširiti svoj delovni program na to polje. Dosedanja mezdna gibanja in borba za socialno zakonodajo mora dobiti vzporednico v reševanju teb vprašanj. Mi se dobro zavedamo težav, kf jih je treba premagati. Toda zavedamo so tudi, da je delavstvo in njegove organizacije edina karta, na katero lahko slovensko ljudstvo stavi svojo eksistenco v bodočnosti. Vemo, da bo nešteto malih duš s šolsko posoljeno pametjo, ki bodo defetistično in zasmehi ji vo merili naš pogum. Toda zavedamo se tudi, da je na kocki bodočnost ljudstva, iz katerega izhajamo, pa bomo vse take in slične odpore s prezirom za-vrnili.V borbi za življenje ustvarjajo ljudje čudeže. Bodimo jim vsaj nekoliko podobni! Kongres Strokovne komisije za Slovenijo (Oblastni odbor URSSJ.) Na podlagi sklepa 26. redne od-fcerove seje z dne 14. marca 1938 in na podlagi statuta URSSJa in njegovega nravilnika za oblastne odbore, sklicuje Strokovna komisija za Slovenijo kot oblastni odbor URSSa dne 22, maja 1938 ČETRTI REDNI KONGRES s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa: a) konstituiranje kongresa, b) volitev verifikacijske komisije, c) volitev komisije za poedine točke dnevnega reda, 2. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) finančne kontrole. 3. Gospodarska politika in položaj delavstva, referent s, Sedej. 4. Socialna zakonodaja (Stanko). 5. Delavski tisk in delavsko sindikalno gibanje (Svetek). 6. Sindikalna politika v Sloveniji z ozirom na sklepe kongresa URSSJa (Sedej). 7. Volitev novega odbora in finančne kontrole. 8. Razno. Kongres se bo vršil v nedeljo, dne 22. maja 1938 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Pravico delegiranja na ta kongres imajo v smislu statuta in pravilnika URSSJa: 1. Strokovne organizacije na področju Strokovne komisije, ki so pri-kHnjčenc URSSJu. 7. Kraievni medstrokovni odbori URSSJa in njihovih oblastnih odborov. Glasovalno pravico na kongresu iir»fr> samo delegati, navedeni pod točko 1. Ti delegati se sestavljajo soglasno po § 36 statuta URSSJa in pravilnika o obhstnih odborih: a) do 100 članov 1 delegat, na vsakih nadaljnjih 100 članov zopet 1 drlegat. Po § 37 statuta URSSJa nosijo stroške delegatov na kongres tiste organizacije, ki jih delegirajo. Število članstva, na podlagi katerega se ima določiti delegate, se u-gotavlia na podlagi povprečno vplačane kvote zadnjih 12 mesecev (to je razdobje med 1. januarjem 1937 do 31. decembra 1937) soglasno § 3 statuta URSSJa. Kongresu smejo staviti svoje predloge v smislu statuta in pravilnika URSSJa, vse v URSSJu priključene organizacije in Krajevni medstrokovni odbori na območju Strokovne komisije poslujoči. Ti predlogi morajo biti poslani Strokovni komisiji najpozneje do 10. maja 1938. V Ljubljani, dne 14. marca 1938. STROKOVNA KOMISIJA ZA SLO VENIJO (kot oblastni odbor URSSJ) V LJUBLJANI Sedej Lojze, 1. r., predsednik. Bricelj Niko, 1. r., tajnik. Hekal misli h kongresu URSSJ V dnevih 17. in 18. aprila t. 1. se bo vršil v Zagrebu IV. redni kongres Ujedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije. Na tem kongresu se bo podalo poročilo o pretečeni poslovni dobi in določile smernice za bodoče delo. To je običajna naloga vsakega kongresa. Vendar če bodo delegati iz posameznih krajev in organizacij znali pravilno kritično oceniti vzroke notranjih nesoglasij v Ursu v pretečeni poslovni dobi, potem bo potreba, predvsem važnost polagati za pravilnost sklepov k točki 7 dnevnega reda: Organizacijsko in akcijsko edin-stvo. Tu se bo treba enkrat odločno vprašati, odkod in zakaj so ta nesoglasja obstojala? In če se bodo ti vzroki ugotovili, kar ne bo težko, ker jih že več ali manj vsi poznamo, potem jih bo treba radikalno odpraviti, če hočmo v bodoče več zdravega razmaha v našem delavskem gibanju. Nikdar več se ne sme zgoditi, da bo oblastni odbor za Srbijo šel svojo pot, oblastni odbor v Zagrebu zopet čisto drugo pot in glava Ursa pa zopet svojo samostojno pot. Zato se mi zdi potrebno, da točko »Organizacijsko in akcijsko edinstvo« še posebej razčlenim. Če pod to točko nameravamo zopet kako ujedinje-vanje, ali postavljanje mej, to je naše ali to je vaše, ali barantanje, kje, na kateri strani je večina, potem se mii zdi tako razpravljanje za nesmiselno, ker je naše ujedinjenje bilo izvršeno že leta 1925. Sami med seboj pa res ne vem, zakaj bi morali vedno go- voriti o edinstvu, ko bodo pa vendar vsi delegati člani zvez, ki so sestavni del Ursa, kateri je zopet sestavni del amsterdamske strokovne internacionale. Če je to enkrat dejstvo, potem je vse drugo samo frazarija in slepomišenje nekaternikov na škodo celega pokreta. Če se pa komu gre za gotovo gledanje na akcijsko taktiko, temu pa je treba povedati, da nam akcijske taktike ne more narekovati ne Moskva niti Amsterdam, temveč le stvarne potrebe in moč našega delavskega gibanja v državi. Če se pa pod »Organizacijsko edinstvo« misli na strogo centralistično ureditev posameznih zvez po strokah, pa mislim, da kakor bi bilo z gotove strani za priporočati, tako je z druge strani zopet praktično nemogoče, ako se noče, da se gotove zveze finančno ne zrušijo in njih akcijska delavnost ne umrtviči. Razlogi zato so različni. Da imam v tem prav, mi bodo priznali vsi tisti, ki so že delali z menoj na tej centralizaciji pa niso uspeli. Prav dobro je in naravnost potrebno, da so posamezne zveze ene in iste stroke najožje med seboj povezane ali gospodarsko, akcijsko in organizacijsko pa morajo biti avtonomne. Drugo, kar se mi zdi zelo važno za podčrtati je to, da kongres z vso svojo avtoriteto potrdi že določeni organizacijsko-teritorijalni delokrog posameznim zvezam, pa bilo si po oblastnih odborih, ali za celo državo. Pri tem mora ostati v veljavi načelo, »en obrat, ena organizacija«. Nikdar več se ne sme dopustiti, da bi se radi osebnih ali političnih sporov ustanavljale paralelne organizacije zvez, ki so v sestavu Ursa. Osebne ambicije, ali drugi politični cilji posameznikov ali skupine, ne smejo biti nikdar povod za vmešavanje ene zveze v delokrog druge zveze. Te tri stvari sem smatral za potrebno, da jih javno iznesem pred kongresom, zato da bodo imeli delegati na kongresu možnost zavzeti svoje stališče napram njim. Trdno sem uverjen, da kdor s tako odprtim očesom gleda na razvoj našega delavskega gibanja kakor jaz, ta mi bo dal prav. sploSna delavska STROKOVNA ZVEZA Iz podružnice steklarjev v Sisku Odpoved kolektivne pogodbe in izigravanje delavcev s strani podjetja. Tovarna stekla Teslič v Sisku ie 26. februarja t. 1. poslala [podružnici dopis, s katerim odpoveduje kolektivno pogodbo, katera je bila sklenjena 31. oktobra 1937. Pogodba bi stopila iz veljave, če bi bila pravilno odpovedana, dne 30. aprila t. 1. 27. marca so prejeli delavci od gosp. Kolbert Richarda (bivšega predsednika naše podružnice v Peračinu), ki je sedaj nekakšen obratovodja v tovarni v Sisku, apel, s katerim se poziva steklarje in na njih apelira, da bi radi velike konkurence s strani Abelovih steklarn napravili tovarni Teslič uslugo na ta način, da bi pristali na vsaj 20 odst. znižanje plač, da bi na ta način pokazali dobro voljo napram gosp. Tesliču in ga s tem podkrepili v njegovi borbi proti konkurenci. Tak sklep delavstva naj bi posebna delegacija izročila gosp. Tesliču. — Pravi, da je treba priskočiti firmi na pomoč, da ne bi padli zopet v pesti Abelu, katerega vsi dobro poznamo. Še isti dan se je vršila članska konferenca, ki je ta apel .pretresala in ga samo po sebi razumljivo kot nespremljivega odklonila. Za tem je bila sklicana 28. marca izven organizacijska konferenca, katere sklicatelji so bili znani Kolbert, dalje Veber Anton in neki Volfand. Na tej konferenci so bili od uprave tovarne tudi direktor Ba-stajič in Žuk in poslovodja Kolbert Richard in poleg njih okrog 20 steklarjev. Na priporočanje in prigovarjanje Kolbertov, direktorja tovarne, Veber Antona, Drnovška in Dumlerja, je bila sprejeta resolucija, ki vse-biUije v glavnem sledeče: da .pristanejo nameščenci podjetja na 20 do 50 odst. znižanje plač in na redukcijo 5 uradnikov, da pristanejo steklarji na 12 odst., brusači in zunanji delavci pa' na 10 odst. znižanje plač. Kdor se s tem ne bi strinjal, naj pride po obračun in dobi plaičano tudi 14 dni v naprej. Dalje je bilo rečeno v tej resoluciji, kdor nride po obračun, je izdajalec, je proti firmi Teslič An drži s firmo Abel. Nato so 29. Inarca sklicali v tovarni vse dMaivstvo na sestanek, na katerem so gornjo resolucijo prečitali. Da se resolucija sprejme in da se pristane na znižanje plač, so govorili na tem tovarniškem zborovanju: Kolbert Josip, Veber Anton, Dumler Franc, Velko Stefanovič in Drnovšek Hinko. Proti takemu stališču gotovih ljudi je nastalo med delavstvom razburjenje in so proti znižanju plač nastopili že na tem zborovanju: Just, Pivec, Mavrer in drugi. Nato so se začeli oni, ki so proti tej resoluciji in znižanju plač, tna posebnem seznamu podpisovati. Na lepem pa je prišla v tovarno policija in aretirala Just Jožeta, Mavrer Vilita, Forštner Franca, Veitt Karla, Pivca in brata Wagnerja. To je povzročilo med delavstvom še večje razburjenje in je nato okrog 33 steklarjev zahtevalo obračun in izplačilo. Pozvana je bila takoj centrala Splošne delavske strokovne zveze, da po svojem zastopniku intervenira. Tajnik zveze s. Jakomin je z zastopniki podružnice in delavskimi zaupniki, kolikor jih je še ostalo na delavski strani, radi rešitve stvari interveniral v petek, dne 1. aprila. Povdaril je najprej, da kolektivna pogodba sploh ni bila pravilno odpovedana, ker bi moralo podjetje odpovedati pogodbo centrali SDSZJ v Ljubljani in z odpovedjo predložiti nov predlog kolektivne pogodbe, kakor predvideva zadnji odstavek sedanje kolektivne pogodbe. Podjetje pa ni storilo niti eno, niti drugo. Dalje je zahteval, da se sprejme nazaj vse delavce, ki so vzeli obračun, jim plača odškodnino za izgubljene šihte, nato pa naj stavi tovarna predloge, katere je pripravljena organizacija pretresati in o njih razpravljati. 'Naglasil pa je, da se nikakršno znižanje plač ne bi moglo vzeti na. znanje, ker se z znižanjem plajč ne more pobijati konkurenca in da vodi to samo k poslabšanju .položaja delavcev ne samo v tovarni Teslič, ampalc V vsej steklarski industriji. Proti konkurenci naj išče podjetje drugih sredstev in drugega načina, na račun delavskih plač pa se borba proti konkurenci ne more vršiti. Ravnatelj podjetja je izjavil, da podjetje ni imelo namena, odpovedati kolektivno pogodbo, temveč da so posamezni delavci in med njimi nekateri delavski zaupniki nagovorili podjetje, naj poigodbo odpove. Dalje je tudi izjavil, da ni tovarna postavila nobenih predlogov za znižanje plač, temveč da so to pokrenili delavci sami, da bi na ta način pomagali podjetju, iki se nahaja v izredno težkem položaju. Na vprašanje, izakaj se je teroriziralo one, ki niso hoteli pristati na znižanje plač in celo z aretacijami pritiskalo na delavce, da so se nazadnje, razen 33, uklonili, je ravnatelj izjavil: »pozval sem policijo radi tega, ker so nekateri hujskali sodelavce, da naj gredo po obračun.« .Zastopnik centrale je izjavil, da so imeli delavci pravico, da se medsebojno dogovorijo in konsultirajo, ker se jim je v resoluciji reklo, da kdor se ne strinja, naj pride po obračun. S pozivom policije pa ste sami razmere v tovarni poostrili tako, da je 33 delavcev prišlo po obračun. Čudim se le, da se takemu podjetju od Vaše strani ni uprlo celotno delavstvo. K. Jakomin je ponovno naglasil, naj se sprejme nazaj vse delavce. Ravnatelj podjetja je izjavil, da bo dal končni odgovor prihodnji dan ob 11. uri dopoldne. Istega dne popoldne ob 3, uri se je vršil v Delavski zbornici sestanek delavstva, na katerem se je situacija pretresala in se je odločno obsodilo postopanje onih, ki so priporočili znižanje plač in izintrigirali od- poved kolektivne pogodbe. Sestanka so Se udeležili tudi oni, ki so priporočali znižanje plač, ki pa kljub .ponovnemu pozivu zastopnika centrale niso mogli iznesti nobenih u-pravičenih razlogov iza njilhovo nedelavsko postopanje. Na sestanku se je skušalo doseči enotno in solidarno stališče za slučaj, da podjetje ne bi sprejelo vseh delavcev nazaj v delo. Drugi dan je ravnatelj izjavil delavski delegaciji, da so se z delavstvom, ki še dela, posvetovali in sklenili, da se naš predlog v celoti odklanja in s temi ne vzame nazaj nobenega delavca, ki je vzel obračun. Delavci so zahtevali nato, da se jimi mora plačati za 14 dni v naprej, pripadajoče odškodnine za naturalne dajatve in plačane dopuste. Ravnatelj je izjavil, da naj si to iztožijo preko sodišča, da naj tudi sodišče nekaj zasluži. O neuspehu naše intervencije in situaciji se je referiralo oblasti I. stopnje s prošnjo, da se tudi ona za pravilno rešitev stvari zavzame. Za ob 2. uri istega dne je bil sklican članski sestanek, katerega pa se ni udeležil niti eden od1 onih, ki v tovarni še delajo (ker dve tretjini profesijonistov steklarjev dela). Vsled te nesolidamosti in prav za .prav izdajalskega ponašanja nekaterih je obrambena akcija proti znižanju plač propadla in je ostalo na cesti brez dela 33 steklarjev, nekateri s svojimi družinami. Iz gornjega se jasno vidi, da je uspelo tovarni izigrati delavce ene proti drugim. Tovarna, hoteč imeti pri stvari čiste roke, je kakor izgleda, nagovorila posamezne, da so agitirali za znižanje plač, ker da bi sicer vsled konkurenčne nezmožnosti vsi delavci izgubili zaslužek. Manjšina je imela namen pokazati, če je podjetje v res tako težki situaciji, dofero voljo s tem, da je bila pripravljena, puščati od svojih zaslužkov do 20 odst. v tovarni kot posojilo, ki naj bi se jim čez pol leta ali leto dni vrnilo. Iz navedenega naj se steklarsko delavstvo uči, kako se v bodoče ne sme nikdar več pustiti od strani podjetja izigravati. Vsled gornjih razmer opozarjamo vse steklarske delavce v Jugoslaviji, da naj nihče v tej tovarni ne iiče dela. Poduzelo se bo tudi vse potrebno, da noben inozemski steklar ne bo mogel dobiti dovoljenja za za-poslenje v tej tovarni. ^ Vevče. • «V Praznovanje v Vevški papirnici se kar naprej nadaljuje, kljub vsem obljubam, ki so jih dajali zastopniki podjetja na pogajanjih za novo kolektivno pogodbo pred letom dni, ko so stalno povdarjali, da, če malenkostno popustimo pri takratnih, mezdah, pa bomo imeli stalno zaposlitev, pri čemer bo končni efekt letnega zaslužka boljši kot sedanji, ko se praznuje. In kaj smo doživeli? Vse lepo govoričenje je ostalo le pri obljubah, ki so držale le eno leto in ponovno smo se znašli na cesti brez dela, a kar je glavno, tudi brez jela. m Za v nedeljo, dne 3. aprila t. I. je bil sklican sestanek vsega delavstva vevške papirnice v D. Mar. v Polju, ki se ga je udeležilo vse delavstvo. Na tepi sestanku so predstavniki organizacij obrazložili nastali položaj, zlasti so povdarili namen kartela ter da ima v svojih pravilih predvidene visoke kazni za kršilce. Delavstvo je postavilo zahtevo, da kartel poskrbi tudi za nje, to je, da od čistega letnega dobička votira primerne zneske v fond, iz katerega bi delavstvo prejemalo potrebna sredstva za preživljanje v času, ko podjetja povezana .v kartelu ne bi imela zapp-slitve za svoje delavstvo. Kljub vsem jasnim izjavam govornikov pa delavstvo ni bilo zadovoljno, ker ni dobilo nobenega po-voljnega odgovora, ko je zahtevalo konec praznovanja, na kar pa nihče od navzočih ni vedel odgovoriti. Praznovanje pa je tudi tako odrejeno, da celi oddelki praznujejo po tri, štiri, pet dni v tednu in še več, tako ^e tudi borzi dela nismo mogli prijaviti, bele sedaj se nam je posrečilo, da smo mogli prijaviti en oddelek delavstva borzi dela 45 po številu, ki je tudi že prejel podporo za 6 dni, za ostale tri tedne je pa itak vse izgubljeno. Pozivamo vse delavstvo, da stoji trdno na braniku ter da složno nastopi proti mnogo bolj organizirani družbi papirniških kapitalističnih mogotcih. Naloga delavstva je, da sledi klicu organizacije, ker le v slogi je moč. Papirničar. Občni zbor Splošne delavske strokovne zveze v Prevaljah V nedeljo, dne 20. marca se je vršil drugi redni občni zbor podružnice SDSZJ. v Prevaljah. Otvoril in vodil ga je predsednik s. Štaudeker. V svojem predsedniškem poročilu je podčrtal važnost organizacije za vse delavstvo, prav posebno za delavstvo papirniae. Tajniško poročilo je podal s. Brunker, blagajniško s. Pečnik. Iz vseh poročil je bilo razvidno konstruktivno delovanje te nilade podružnice, ki zaznamuje že sedaj lepe akcijske uspehe. Tako je bila sklenjena kolektivna pogocfba •z vodstvom papirnice ter vsaj za silo urejeno delovno razmerje. Tudi članstvo narašča polagoma. Za nadzorstvo je povoljno poročal s. Kristan, ki 'je predlagal razrešni-co staremu odboru. Predlog kontrole je bil soglasno sprejet. Po izvolitvi novega odbora, kateremu bo predsedoval v bodočem letu s. Prosen, je s. Vidovič v imenu centralne uprave poročal o novi uredbi o pre-skrbovanju brezposelnih delavcev, ki bo stopila v veljavo tekom tega leta. Občni zbor je pokazal, da je podružnir ca v Prevaljah številčno sicer še majhna, moralno in idejno se pa nahajajo člani na I zavidanja vredni višini. STROKOVNI VESTNIK RUDARJI Mezdno gibanje rudarjev pri TPD zaključeno Rudarji Trboveljske premogokopne družbe so na svojih sestankih in konferencah sklenili predložiti TPD zahtevo po enkrat nem večjem nalbaivnem prispevku in v poznejši dobi pa napraviti pravo mezdno gibanje. V tistem času so pa tudi delavci cetnen* tarne TPD v Trbovljah in delavstvo apnenic TPD v Zagorju odpovedalo svoje kolektivne pogodbe in zahtevali tudi povišanje svojih m^zd. Ta predvidoma ločena mezdna gibanja pa niso bila po volji TPD. Zato je v svojem odgovoru na pristojne strokovne organizacije naglasila željo, da bi se za vso delavstvo rešilo enotno mezdno vprašanje in uredilo za daljšo dobo. Na ta poziv odi strani TPD se je potem sklicala konferenca zaupnikov in delegatov delavstva iz vseh obratov v Trbovljah dne 27. marca t. 1. Sklep koniercAice je bil soglasen, da se delavski zastopniki pozivu TPD odzovejo ip gredo na .mezdno razpravo dne 5. aprila j t. 1. in to pod sledečimi pogoji: 1. Da se prizna enkratni nabavni prispevek visemu delavstvu in to v višini lanskega. 2. Da se mezde vsega delavstva primemo zvišajo. 3. Da se o raznih zaiitevah delavstva po značaju obrata razpravlja ločeno. 4. Da se delavstvo z novo kolektivno pogodbo zavaruje proti naraščajoči draginji. Na podlagi teh sklepov so se zastopniki delavstva udeležili mezdne razprave v Ljubljani dne 5. aprila; Po daljši razpravi je TPD’ pristala na zgoraj navedene zahteve delavstva. Seveda kakor vedno tako tudi tukaj ni hotela družba pristati 100 odst. na vse delavske zahteve. Vendar po celodnevnih razpravah se je dosegel sledeči sporazum: 1. Dne 1. aprila t. 1. bo družba izplaičala nabavni prispevek: I. kat. oženjeni Din 200, samski Din 150 II. kat. oženjeni Din 150, samski Din 125 III. kat. 'oženjeni Din 125, samski Din 100 IV. in V. oženjeni Din 100, samski Din 100 2. S 1. majem t. 1. dalje se povišajo temeljne mezde vsega delavstva za Din 1.75 do Din 2.— na storjeni šiht. Istočasno se povišajo vse akordne postavke in doklade za 6 odst. 3. V zadevi porasta ali padca draginje se morejo tudi prejemki delavstva regulirati. Kot merilo za to služi indeks Narodne banke v Beogradu, ako ise zviša ali zniža za in več točk. V sluičaju, da ,bi pri tozadevnih pogajanjih ne došlo do sporazuma, je kolektivna pogodba odpovedljiva na 30 dni. 4. Obstoječe kolektivne pogodbe za rudarje, delavstvo cementarne in apnenic v Zagorju, so se v gotovih točkah zboljšale in zopet druge iz prejšnjih ostale. Nove kolektivne pogodbe stopijo v veljavo s 1. majem l. 1938. in imajo veljavnost do 30. aprila 1939, ako zgoraj navedeni slučaj ne nastopi. S tem je to veliko mezdno gibanje, ki ■obsega okrog 4700 delavcev, zaključeno. Sicer ne moremo trditi o kaki zmagi, ali objektivno vzeto, pa mora vsakdo priznati, da je to precejšen uspeh za delavstvo, ki bi bil pa lahko večji, ako bi bilo bolje organizirano. Zato ako kdo ne bo s tem zadovoljen, ta naj kritizira neorganizirane in ne zastopnike delavstva. OBLAČILNI DELAVCI KrojaSki pomočniki v Ljubljani niso stopili v torek, dne 4. IV. v stavko. Mezdno gibanje se je vleklo že več kot leto dni. Pogajanja z združenjem krojaških mojstrov in na mestnem poglavarstvu so ostala brezuspešna, kakor tudi ponovni razgovori z posameznimi krojaškimi mojstri. Vsled tega je podružni