številka 15 • leto XLII • cena 500 din Celle, 74. aorlla 1908 TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC! Ko bi le hrupa ne bilo Bili smo na letečem uredništvu v Re- čici pri Laškem. Stran 12. Dokumentarec Jurklošter narobe ¥lilen? Kako se bo razpletlo ogorčenje zaradi manipulacije ljub- ljanske TV? Stran 6. Raitečanom nI vseeno, kal bo z nllho¥lm Muflonom Po neurju, ki je razkrilo streho, je dež zmočil stroje in papir. Stran 15. paša pesem v Mariboru Konec tedna bo v ma- riborski dvorani Union ie deseto republiško tek- movanje pevskih zborov Slovenije, ki so ga po- imenovali »Naša pesem«. Letos bo na tej priredi- tvi nastopilo 27 zborov iz vse Slovenije, ki so si pra- vico udeležbe pridobili na občinskih in medob- jtinskih revijah. Iz naše iregije se bo tega tekmo- ivanja udeležilo kar osem zborov. Na medobčinski reviji so dali možnost na- stopa še večim, vendar nekateri zbori ne bodo nastopili. Tako bodo v Mariboru prepevali: Ženski pevski zbor Skla- dateljev Ipavcev - dir. ^anc Klinar, Moški pev- ski zbor Zdravilišča Ro- gaška Slatina - dir. Franc nohl, Kornorni moški zbor Celje - dir. Vid Mar- čen, Mešani pevski zbor DPD Svoboda Zreče ■dir. Franci Kovač, Aka- demski pevski zbor Boris i^idrič Celje - dir. Adri- ^a Požun, Mešani pev- ;ki zbor ŽPD France Pre- *ren Celje - dir. Edvard ■»oršič, Mešani _pevski ■'^or Svoboda Šoštanj "^dir. Anka Verdnik in ^ešani komorni zbor Ce- llf- dir. Pavle Bukovac. Praznovanje in zaskrbljenost Jutri praznujejo S¥Oj dan železničarji Slovenski in istrski želez- ničarji praznujejo jutri svoj praznik. Proslavili ga bodo seveda tudi na Celjskem. Dan železničarjev pa ni le vsakoletna manifestacija ob spominu na splošno stavko na Zaloški cesti v Ljubljani, ko je bilo ubi- tih trinajst železničarjev, postal je dan, ko železničar- ji osvetlijo svoje uspehe in naloge, ki jih še čakajo. Letos se seveda tudi želez- ničarji srečujejo z izredno težkim gospodarskim polo- žajem. Pravijo, da so vzroki predvsem v neustrezni poli- tiki cen, neuresničevanju do- govorjene prometne politike in podobnem. Za nameček pa jim ta čas grozi še popol- noma neustrezna in zanje ne- sprejemljiva opredelitev že- lezniškega gospodarstva v predlaganih ustavnih do- polnilih, ki bi zanje pomeni- la velik korak naz^ pri raz- voju sodobne železnice in na področju samoupravljanja. Na Celjskem so železničar- ji svoj praznik pričeli obele- ževati že v torek, ko so na železniški postaji v Čretu predstavili nekatere sodob- ne oblike integralnega trans- porta. Danes bo na peronu celjske železniške postaje slovesnost v spomin padlim železničarjem, predstavili bodo gostinsko in turistično ponudbo svojega Slovenija- turista, v hotelu Evropa pa bodo podelili državna odh- kovanja ter priznanja za 10 in 20 letno delo nekaterim že- lezničarjem. Slavnostni go- vornik bo celjski župan. To- ne Zimšek. Ta in prihodnji mesec pa so železničarji pri- pravili tudi več športnih sre- čanj in tekmovanj. BRANE PIANO Administracija gluha za pametne prsilloge Na letni seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Žalcu je znova kritično spregovoril o današnjih raz- merah v kmetijstvu Srečko Čater, zaposlen sicer v Hmezadu, je pa tudi član izvršnega odbora republi- škega odbora sindikata de- lavcev v kmetijstvu. Ne moremo si kaj, da ne bi Srečku znova pritrjevali in ob tem razmišljali, da bi bile razmere v kmetijstvu morda že danes drugačne. Če bi na napake na takšen način opo- zarjali tudi tisti, ki na račun kmetijstva dosegajo čudovi- te osebne dohodke (in pora- čune). »Moti me predvsem to, da v Žalcu doslj še nihče ni priz- nal, da kmetijstvo že vrsto let ne predstavlja glavne go- spodarske dejavnosti,« pravi Srečko Čater. »V preteklih letih se je tudi v naši občini krepko razvila industrija. To bi seveda bilo tudi prav, če bi zrastla na zdravih temeljih in v skladu s tradicijo in mo- ralnimi možnostmi glede na razpoložljivo delovno silo in ustrezno kadrovsko zased- bo.« Čater ni edini, ki meni, da so v žalski občini v želji po hitrem razvoju napravili napako, saj z infrastrukturo niso sledili naglemu razvoju gospodarstva, predvsem pa ne številu zaposlenih. »Zane- marili smo razvojne načrte, uspavali smo se nad doseže- nimi rezultati, se nekaj let hvalili s paradnimi konji, ob vsem tem 'pa zanemarili os- novne danosti, med katerimi je na prvem mestu treba omeniti kmetijsko dejav- nost. Rezultati so bili tudi v kmetijstvu, vendar še zda- leč ne takšni kot drugod po svetu.« Več v intervjuju na 10. strani. Polovično vzdrževane ceste na Celjsicem čeprav smo imeli mi- nulo zimo tudi na Celj- skem precej sreče z vre- menom, saj razmeroma visoke temperature cest niso preveč razdejale, bo prometna varnost tudi letos le polovična. Cest- no podjetje Celje bo za redno vzdrževanje svo- jih magistralnih in regi- onalnih cest prejelo le polovico sredstev, ki jih določajo normativi in standardi cestnega vzdr- ževanja, nič bolje pa ni na cestnem omrežju, ki ga vzdržujejo različna občinska komunalna po- djetja. Edino kar je pri vsem dobrega je torej sreča z milo zimo. Več na 7. strani. Učna ura pri ŠmiglovI zidanici v noči od 17. na 18. april leta 1938 je bila ob navzoč- nosti Tita in 21 delegatov iz večine okrožij Slovenije v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo pri Preboldu prva konferenca Komuni- stične partije Slovenije. Konferenca je potekala pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije, ki se je že takrat zavedala vedno večje fašistične nevarnosti. Petdesetletnico tega po- membnega dogodka bodo danes obeležili pri Šmiglovi zidanici, kjer bodo pripravili učno uro o pomenu prve konference in predstavili do- polnjeno brošuro o sklepih prve konference. Komunisti so tokrat opozorili, da pome- ni nasilna priključitev Av- strije k Nemčiji korak naprej v imperialističnih stremlje- njih nemškega fašizma. Ob tem pa je Slovenija v veliki nevarnosti, saj pomeni hit- lerjanstvu vrata na Balkan in do Sredozemskega morja, hkrati pa ima v Sloveniji svoj interes tudi fašistična Italija. Anschluss je zato prvi Hitlerjev udarec proti obsto- ju slovenskega naroda, so poudarili udeleženci prve konference in opozorili na to, da dobiva hitlerizem tudi v Sloveniji vedno bolj plod- na tla. Opozorili so tudi na dejstvo, da ima hitlerizem močne pomočnike tudi v do- mačih poUtičnih činiteljih. V Sloveniji je takrat podpira- lo Stojadinovičevo vlado re- akcionarno krilo slovenske- ga katoUškega tabora, ki je želelo prodati Slovenijo Hit- lerju zato, da bi rešilo pozici- jo velesrbske buržoazije. Za svobodno demokratično Ju- goslavijo bi bila rešitev le od- stranitev takratnega izdajal- skega režima. Na prvi konfe- renci so se zato zavzeU za precej ukrepov, s katerimi bi zaščitili slovenski narod. , O pomenu prve konferen- ce Komunistične partije Slo- venije bodo danes torej spre- govorili pri Šmiglovi zidemi- ci, ob 11. uri pa v hotelu Pre- bold pripravljajo razgovor o današnji dejavnosti Zveze komunistov. Na tem razgo- voru naj bi sodeloval tudi predsednik CK ZKS Milan Kučan, ki bo odgovarjal tudi na vprašanja številnih udele- žencev učne ure. Osrednja slovesnost ob 50-letnici 1. konference Komunistične partije Slovenije pa bo 1. ma- ja, ko pripravljcuo tradici- onalni shod Savinjčanov. JANEZ VEDENIK Za prihodnost gre Konferenca slovenskih komunistov Ivo 22. In 23. aprila Neuspehi pri uresničevanju kongresnih usmeritev in pro- blemi, ki se kopičijo v družbi, postavljajo slovensko in jugo- slovansko zvezo komunistov v težak in odgovoren položaj. Od odgovora na vprašanje ali potrebujemo organizacijo, ki bo ljudi disciplinirala ali pa ponudila ideje, cilje, za katere bo v družbi dobila podporo, je v največji meri odvisna njena usoda. Demokratizacija druž- be in poglabljanje prenove Zveze komunistov je osnovna pot, ki izhaja iz tez za konfe- renco Zveze komunistov Slo- venije, ki bo prihodnji teden. Takšno pot podpirajo tudi ko- munisti na celjskem območju. V posameznih občinskih or- ganizacijah in v medobčin- skem svetu zveze komunistov Celje so podprli teze za konfe- renco slovenskih komunistov in tudi sam centralni komite, čeprav so sicer njegovo učin- kovitost slabo ocenili. Vehko več pripomb so bile deležne te- ze za konferenco Zveze komu- nistov Jugoslavije, ryenemu centralnemu komiteju pa so očitali neučinkovitost in biro- kratsko obnašanje. Med teza- mi za konferenco Zveze komu- nistov Jugoslavye so posebej podprli tiste, ki govore o uve- ljavljaryu tržnih zakonitosti v gospodarstvu. O nekaterih odprtih vprašaixjih bodo še razpravljali na posebnih te- matskih posvetih. Kot je na ti- skovni konferenci v ponede- ljek dejal sekretar predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc, bo most med razpravami v osnov- nih organizacijah, občinskih organizacijah in konferenco jugoslovanskih koministov prav konferenca slovenskih komunistov. Razlike med teza- mi pa niso nepremostljive, še zlasti, če bi se otresli obreme- njenosti s tem, da v vsaki raz- ličnosti vidimo neenotnost. MILENA B. POKLIC 2. STRAN - MOVI TEDNIK 14. APRIL 191 Sindikat si mora izboriti samostolnost Prejšnji teden je bila v Celju na delovnem obisku članica predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Ma- rija Todorovič. Pogovor, ki ga je organizi- ral celjski občinski sindikal- ni svet in so na njem sodelo- vali tudi sindikalisti iz dru- gih občin območja, je bil na- menjen medsebojnemu in- formiranju. Marija Todoro- vič je kot n^pomembnejšo nalogo sindikatov v tem ča- su opredelila njegovo odgo- vornost do oblikovanja sta- lišč do ustavnih sprememb, še zlasti na področju družbe- noekonomskih odnosov. Tu- di sama vloga sindikata mo- ra biti drugače opredeljena - kako, to mora povedati sin- dikat, ne drugi. Tudi o zboru združenega dela na zvezni ravni bi se morali sindikati opredeliti brez spolitizira- nosti. Med nalogami, kjer sindi- kat vsakodnevno preverja svojo učinkovitost, so pred- vsem zaposlovanje, stano- vanjska politika in solidar- nost med delavci. Med osrednjimi problemi, ki jih sindikat mora razrešiti, pa je predvsem uveljavitev njego- ve samostojnosti in vpliva na sprejemcinje odločitev. Ne- dopustno je na primer obli- kovanje predlogov za spre- membo dolžine delovne do- be brez soglasja sindikata. »Vsakršno podaljševanje je nesprejemljivo, saj bi še po- večalo brezposelnost mla- dih,« je dejala Marija Todo- rovič. Vpliv na odločanje pa lahko sindikati okrepijo sa- mo preko delegatov skup- ščin, ki upoštevajo ali ne mnenje sindikata. MILENA B. POKLIC Skupščine sisov v Laškem Prihodnji teden se bo- do v Laškem zvrstile skupščine samouprav- nih interesnih skup- nosti. Za ponedeljek sklicuje- ta zasedanje Občinska raziskovalna in kulturna skupnost, za torek skup- nost socialnega skrbstva, v sredo občinska zdrav- stvena skupnosti, v petek pa skupnost otroškega varstva in izobraževalna skupnost. Na dnevnih re- dih so programi in finanč- ni plani za letošnje leto, volitve kandidatov za vo- dilne funkcije v skupšči- nah, na večini zasedanj pa bodo razpravljali tudi o predlagani združitvi strokovnih služb sisov z upravnimi organi ob- čine. NK Rekordni izvoz Gorenja Marca lz¥Ozili za 23,5 milijona dolarjev z izvozom 23,508.000 do- larjev v mesecu marcu je se- stavljena organizacija zdru- ženega dela Gorenje prejš- nji mesec dosegla rekordno mesečno vrednost prodaje na tuje. Kar 20 milijonov 805 tisoč dolarjev oziroma skoraj 89 odstotkov vsega izvoza je marca odpadlo na trge s konvertibilnimi valu- tami, v primerjavi z lan- skim marcem pa je bil prejšnji mesec Gorenjev iz- voz večji kar za 30 od- stotkov. Tako je Gorenje v letošnjih prvih treh mesecih prodalo v tujino že za več kot 60 mili- jonov dolarjev izdelkov. Iz- voz je glede na lansko trome- sečje povečalo za 23 odstot- kov, kar 90 odstotkov proda- je na tuje pa jim je navrglo konvertibilna denarna sred- stva. Ob tem je pomembno, da se poleg Gorenja Gospo- dinjski aparati v izvozu vse bolj uveljavljajo tudi druge delovne organizacije, še po- sebej Gorenje Bira Bihač, Gorenje Glin Nazarje, Gore- nje MIV Vranje in Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje. Nenehno povečevanje iz- voza, ki obeta uresničitev zahtevnega načrta 259 mili- jonov izvoza, omogoča tudi dobro uresničevanje proiz- vodnih nalog. Minuli mesec so bili še posebej uspešni v Gorenju Notranja opren kjer so naredili 12 odstotk več izdelkov od načrtovar ga, v Gospodinjskih aparat so proizvodnjo presegli 8 odstotkov, več pa so izde h tudi v Biri, Elektroniki roke potrošnje, Malih gosp dinjskih aparatih in še 1^ Poudariti velja, da so v p slovnem sistemu Gorenja letos predvideli 10 odstoti povečanje fizičnega obse proizvodnje in prav tolikš povečanje produktivnosti^ V ospredju so biia razvolna vprašanja MS ZKS Celje za pravičnejšo porazaelliev obveznosti do nerazvitih Konference občinskih organizacij in volilne seje osnovnih organizacij Zveze komunistov na celjskem ob- močju so v ospredje postavljale raz- vojna vprašanja, pri tem pa se niso obračale le k iskanju izhoda iz krize, temveč so iskale pot v moderno, ino- vativno družbo. Kot najpomembnejši pogoj za hitrejši razvoj družbe so opredelile kadrovsko prenovo gospo- darstva in družbe ter same zveze ko- munistov. Oceno konferenc občin- skih organizacij in volilnih sej osnov- nih organizacij so v ponedeljek spre- jeli na seji Medobčinskega sveta Zve- ze komunistov Celje, do konca mese- ca maja pa bodo zaključke posamez- nih sej vključili v programske usme- ritve občinskih organizacij. Med problemi, ki v tem času breme- nijo celjsko območje in tudi komunisti do njega ne morejo biti brezbrižni, so tudi neenakomerna obremenitve po- sameznih organizacij združenega dela z obveznostmi za hitrejši razvoj mary razvitih republik in SAP Kosovo. Člani medobčinskega sveta zveze komunistov so zato sprejeli pobudo, da preko Sveta občin celjskega ob- močja sprožijo v Skupščini SR Slove- nije postopek za spremembo republi- škega zakona, ki ureja obveznosti za izločanje sredstev za manj razvite. Predlagali so, da se spremenijo osnove za ugotavljanje obveznosti posamez- nih organizacij združenega dela - da se namesto vrednosti poslovnega sklada kot osnova določa ali dohodek cili dru- go merilo, ki bi omogočilo bolj enako- merno obremenitev vseh panog go- spodarstva. Takšno pobudo so sprejeli zaradi pretirane obremenitve celjskega ob- močja. Medtem ko so za leto 1987 ob- veznosti republike porasle z indeksom 327, so obveznosti celjskega območja z indeksom 390, posameznih občin pa še znatno več (Laško npr. 804). Ker so na celjskem območju tudi manj razvi- te občine, je tako povečanje še toliko bolj nerazumljivo. Ob ustreznejšem obremenjevanju združenega dela s prispevki za hitrejši razvoj manj razvitih repubKk in SAP Kosovo, pa se na celjskem območju zavzemajo tudi za ustreznejšo rešitev pospeševanja razvoja manj razvitih občin in območij v sami republiki. MILENA B. POKLIC V žaiski občini več nezaposieniii Sindikat mora postati bolj delavski Imamo vrsto zapletenih interventnih zakonov, druž- benih dogovorov, samo- upravnih aktov in drugih predpisov, pa vendarle si danes nihče ne more izraču- nati osebnega dohodka, je med drugim dejal na letni seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Zalcu predsed- nik Ivo Vodlan. Skrajni čas je, da tudi v resnici in ne samo na papirju in z bese- dami sindikati začno podi- rati upravičene zahteve de- lavcev. Na letni seji so seveda naj- več pozornosti namenili go- spodarjenju v žalski občini. Z rezultati ne morejo biti za- dovoljni. Sindikati so se vključevali v vsa prizadeva- nja za boljše gospodarjenje, vendar pravih učinkov še ni, pa čeprav ugotavljajo, da se nekatere organizacije zdru- ženega dela v žalski občini že učinkovito prilagajajo tržne- mu gospodarstvu. Nova se- veda tudi ni ugotovitev, da so v sindikatih premalo učinkoviti pri vključevanju delavcev v samoupravno od- ločanje. Prevladujoč je po- stal državno administrativni način odločaiya. Naložbe,^ cene, splošna in skupna p( raba niso v pristojnosti di lavcev in samoupravnih o ganov. Na seji so poudari] da bi moral republiški sv( Zveze sindikatov dati pobi do zveznemu svetu, da zači razpravo o vlogi in nastop Zveze sindikatov v zvea skupščini. Le tako bi lahl postali sindikati enakopra nejši pri delegatskem odi čanju. Na letni seji so govorili i o problematiki zaposlovi nja., ki postaja tudi v žal^ občini vse bolj pereča. S leta 1986 je bilo v občini II brezposelnih, lani pa že 18 Od tega je več kot polovi< mladih. Razpravo na seji bi lahl strnili v ugotovitev, da 1 morali imeti sindikati jasne ša stališča do vseh tist vprašanj, ki odločilno vpl vajo ne družbenoekonomsl in materialni ter socialni po lož^ delavcev. Dokler ne b tako, pa ne bo čudno, če bo do delavci vse bolj nezauplji vi, ravnodušni in nezaintere sirani za delo. JANEZ VEDEND Zaenkrat le okvirni programi praznovanja še v nobeni občini na Celjskem mladi niso izdela- li natančnega programa praznovanj svojega meseca, ob predstavitvi okvirnih.pa lahko ugotovimo, da bodo mesec maj posvetili tistim vprašanjem, ki jih najbolj zanimajo. Povsod so se odločili tudi za kakšno množično priredi- tev, skupno pa bodo mladi s Celjskega sedli za okroglo mizo o težavah mladih delav- cev in v sodelovanju s komu- nisti razpravljali še o vzgoji in izobraževanju. Skor^ v vseh občinah so se odločili za pripravo okro- glih miz ali javnih tribun, ki jih bodo dopolnili še s kul- turnimi in športnimi sreča- nji. Najbogatejša in hkrati tudi najzanimivejša progra- ma ponujajo mladi Velenjča- ni in Laščani. V Laškem bo- do razpravljali o vlogi rim- sko-katoliške cerkve v na- šem sistemu, skup^ z mest- no konferenco beograjske mladine pripravljajo pro- blemsko konferenco o stano- vanjski problematiki, za jav- no tribuno o izhodu iz krize Do 8. aprila, ko se je zaklju- čil rok za evidentiranje v or- gane Republiške konference ZSMS, so celjski mladinci za predsednika Republiške kon- ference mladih predlagali Du- ška Kosa, v konjiški občini pa so za vodjo Centra za mladin- sko prostovoljno delo predla- gali Janeza Soderžnika. pa so v goste povabili Janeza Stanovnika in Emila Mila- na-Pintarja. V velenjski ob- čini bodo v sodelovanju z de- lovno organizacijo Vegrad in samskimi domovi nadaljeva- li lani začeto razpravo o teža- Do prihodnjega četrtka, 21. aprila, na Republiški konfe- renci mladih še zbirajo pred- loge za letošnja mladinska priznanja Zlati znak in plake- te Zlata ptica. Doslej so svoje predloge za plaketo Zlate pti- ce poslali Velenjčani za Foto- kino klub Zrno in Šentjurčani za Marto Mastnak, za mladin- ska priznasija Zlati znak pa so v velenjski občini predlagali Zdenko Kodrič in Braneta Smagaja, v Šentjurju Jožeta Zupanca in v Šmarju pri Jel- šah Danija Štusa. vah delavcev iz drugih repu- blik, govorih bodo še o mla- dinskem prestopništvu, sku- paj z nekdanjimi taboriščni- ki bodo obiskali Mautha- usen ter ob srečanju mladih raziskovalcev pripravili še dneva odprtih vrat Gorenja in Centra srednjih šol. Smarčane najbolj skrbi al- koholizem in lastni družbe- no-ekonomski položaj, Šent- jurčane biodinamičnost družbe in posameznika, pra- vice brezposelnih do prazno- vanja 1. maja ter vprašanje ali smo turizem resnično lju- dje, Žalčani pa pripravljajo natečaj s temo »Ideje mladih so vredne vsaj toliko kot iz- kušnje starejših.« Konjičani in Mozirjani naslovov raz- prav še niso izbraU, Celjani pa pripravljajo le srečanje srednješolcev. IVANA FIDLER Borci proti potvarjanju zgodovine Celjski borci, ki so se zbrali na svoji letni skupš- čini, so za novega predsednika občinskega odbora združenj zveze borcev NOV izvolili Ivana Melika- Gojmira. dosedanjo predsednico Olgo Vrabič pa so na njeno željo razrešili in se ji zahvalili za njeno delo. V poročilu o preteklem delovanju in v razpravah so borci ocenjevah, da so se aktivno vključevali v vse oblike delovanja družbenopolitičnega sistema, še zla- sti so bili aktivni v samoupravnih organih, delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah ter na področju SLO v krajevnih skupnostih. Povedali so, da so zaskrbljeni zaradi sedanjih težav in potiskanja samou- pravljanja na rob dogajanja. Menili so, da je treba uresničevati politiko ekonomske stabilizacije, pri čemer bodo tudi sami aktivno sodelovali. Posebno skrb bodo tudi v prihodnje posvečali ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij in njihovemu pre- našanju na mlade. Hkrati pa se bodo zoperstavili vsem poskusom potvarjanja zgodovine in zanikanja narod- noosvobodilne narave NOV, socialistične revolucije in samoupravljanja. Letna skupščina mozirskiii borcev V torek je bila v Mozirju dobro obiskana letna pro- gramska skupščina Zveze borcev občine Mozirje. Vlado Miklavc, predsed- nik občinske organizacije, je v uvodu opozoril na nekate- re razmere in dogodke v družbi, s katerimi so mozir- ski borci nezadovoljni. Pred- sednik občinskega izvršnega sveta Ivan Kos, je dal bor- cem informacijo o stanju mozirskega gospodarstva. ki, v glavnem, kaže zelo ugodne trende. V letnem po- ročilu predsedstva borcev, so opozorili na problematiko socialno-zdravstvenega sta- nja članov, stanovanjske probleme, oskrbovanje spa minskih obeležij in drug« dejavnosti. Sledila je razpra va, s katero so borci opozori li na nekatere konkretn« probleme iz borčevske pro blematike in občine. Sprejeli so tudi program dela za prihodnje obdobje, v katerem so poudarili pred- vsem skrb za socialno iJ zdravstveno varnost borcev. V sodelovanju s kulturn« skupnostjo nameravajo pri- dobiti tudi prostore za stalno razstavo NOB, nadaljevali p* bodo sodelovanje z domicil* nimi odbori. Letne skupščine so se ude- ležili tudi najvišji predstav- niki skupščine občine Mozif' je, občinskih družbenopoli- tičnih organizacij ter pred- stavniki borcev žalske ob- čine. Novi tednik - Radio Ce- lje, Trg V, kongresa 3b< Celje. Telefoni uredniš- tva: 22-369, 23-105, 27- 728,28-408. Ženske za razvoj družbe Dokler so sveti za sprem- ljanje družbenoekonomske- ga položaja žensk, ki deluje- jo na različnih ravneh, iska- li svojo vlogo v reševanju »ženskih« vprašanj, je niso našli. Resda imajo ženske tudi danes drugačen polo- žaj kot ostali državljani, a spremenijo ga lahko le s spreminjanjem družbe v celoti. V celjskem svetu za spremljanje družbenoeko- nomskega položaja žensk se tega zavedlo in zato so izo- bUkovali takšen program de- la, ki ne vključuje in-prizade- va samo žensk. Lotiti se med drugim jiameravcup pre- obrazbe socialne politike v občini s poudarkom na po- ložaju mlade družine. Polo- žaj mlade družine jih ne zani- ma enostransko - na primer samo reševanje stanovanj- ske problematike ah otro- škega varstva, temveč v celo- ti. Pri tem pričakujejo sode- lovanje mladinske organiza- cije. Precej si obetajo od iskanja neformalnih možno- sti pri zagotavljanju nekate- rih potreb. Družbene dejav- nosti vseh bremen same ne zmorejo, zato bo nujno neka- tere obUke prenesti v krajev- ne skupnosti. Najprej pa je potrebno seveda ugotoviti pripravljenost za izvajanje na primer večernega varstva otrok, dodatne pomoči na domu in podobno. Med pomembnejše naloge sodi tudi prispevek k reševa- nju kadrovske problematike v občini - od pridobivanja in usmerjanja mladih strokov- njakov, štipendijske politike in profesionalnega razvoja kadrov do celovite politike zaposlovanja. To je še toliko bolj pomembno, saj je reizi- skava o položaju razvojno raziskovalnih delavcev v Ce- lju, ki so jo v občini pravkar zaključili, pokazala na izred- no skromen delež žensk na tem področju, prav tako pa tudi na vodilnih delovnih mestih. MILENA B. POKLIC I 14. APRIL 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 3 znižanje prispevne stopnje za poliojninsico zavarovanje Zaradi zveznega zako- fia o začasni omejitvi raz- polaganja z delom druž- benih sredstev družbeno- političnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih de- javnosti za porabo v tem letu, je treba znižati tudi prispevno stopnjo za po- kojninsko in invalidsko zavarovnje iz bruto oseb- nih dohodkov. Doslej je bila stopnja 20,01 odstot- ka, po novempa naj bi bi- la 19,75 odstotka, torej za 0,26 odstotka nižja. Tak predlog sklepa je na zad- nji seji sprejel odbor za plan in finance skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova- nja Slovenije. S tem znižanjem pri- spevne stopnje zaenkrat ni v nevarnosti zagotav- ljanje denarja za izplače- vanje sedanjih oziroma predvidenih obveznosti skupnosti, so dejali člani odbora. Opozorili pa so, da je zakon v nasprotju z zvezno resolucijo. Odbor je sprejel tudi predlog letošnje razpore- ditve sredstev za rekre- acijo za vse upokojence. Enkratni letni znesek naj bi bil po novem 34.514 di- narjev. Za rekreativno de- javnost uživalcev starost- nih, invalidskih in dru- žinskih pokojnin, ki jo or- ganizirajo društva upoko- jencev in društva invali- dov v občinah, naj bi bilo namenjenih nekaj več kot 291,7 milijona dinarjev. Za regresiranje bivanja vdomnovih naj bi letos i odšteli 210,7 milijona di- narjev, za rekreativno de- javnost v Zvezi društev upokojencev Slovenije pa 71,6 milijona dinarjev. Za opravljanje dejavnosti zvez in društev invalidov Slovenije pa naj bi bilo v skladu z njihovimi us- klajenimi programi de- lavnosti namenjenih 40,8 milijona dinarjev. Z.S. Premalo časa za razpravo Med pripombami, ki so bile izrečene na občinski kandidacijski konferenci v Šmarju je najbolj po- membna ta, da je bil rok za izvedbo predvolilnih in vo- lilnih postopkov prekratek in da je za najbolj odgovor- ne funkcije v republiki pre- malo kandidatov iz naše re- gije. Pripombe na osnutek sprememb Ustave SFRJ pa so bile v javni razpravi pre- malo konkretne. To sta le dve oceni izmed mnogih, s katerimi so se seznanili člani predsedstev občinske konference SZDL in občin- skega sveta Zveze sindika- tov Šmarje pri Jelšah- Priprave na sedanje, vmes- ne volitve, so terjale veliko časa, truda in denarja, hkrati pa so bile možnost, da obča- ni izrazijo svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z delom funkcionarjev v minulih dveh letih. Iz predhodnih poročil o delu posameznih funkcionarjev pa je bilo raz- brati, da so pravzaprav vsi delali v redu, po drugi strani pa, da so pripravljeni ponov- no kandidirati. Od 25 krajev- nih organizacij SZDL v obči- ni so temeljne kandidacijske konference izvedli v 22. (tega niso storili v KS Pristava, Sladka gora in Kristan vrh), udeležilo pa se jih je skupaj 612 občanov. Od 69 osnovnih organizacij ZSS so konferen- ce izvedli v 49. udeležilo pa se jih je skoraj 3400 de- lavcev. Vse slabosti sedanjega po- stopka (pristanki, odstopi, predstavitve kandidatov) naj bodo dobra šola za vohtve čez dve leti in podbuda za spremembo volilne zakono- daje, so poudarili. Ce upoštevamo tudi javno razpravo, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah sredi fe- bruarja, se je razprav okoli predvidenih sprememb zvezne ustave v šmarski ob- čini udeležilo okoli 4800 de- lavcev in občanov ali slabih 15 odstotkov vseh prebival- cev občine. Največ pripomb na osnutek je bilo splošnih. Od konkretnejših velja izpo- staviti zemljiški maksimum. Občani menijo, da le-tega naj ne bi določala Ustava, tem- več zakoni. Kmet naj ima pravico do tolikšne površine zemlje, kolikor jo lahko ob- deluje. Pri tem je treba upo- števati geografske posebno- sti, hkrati pa zaščititi manjše kmetije. Obrtniki so proti te- mu, da bi bila davčna politi- ka enotna za vso državo, ker ni jasno, kje in kakšno bi bi- lo izhodišče te davčne politi- ke. Z ustavo (ali zakoni) bi bilo treba doseči oziroma zahtevati čim hitrejše ureja- nje vseh zadev v zvezi z raz- vojem in pospeševanjem obrti in drobnega gospodar- stva. V javni razpravi so se občani med drugim tudi spraševali, ali res potrebuje- mo organe, kot je svet fede- racije in razna predsedstva, in poudarjali, da mora raci- onalizacija poseči tudi v dr- žavne organe, od občine do federacije. Ob oceni obeh družbeno- političnih akcij so člani obeh predsedstev posebej pouda- riU, da so v občini proti »pa- ketnemu« sprejemanju ustavnih amandmajev, obe- nem pa se zavzemajo za vsa uradna stališča republiške konference SZDL, republi- ške ustavne komisije in dru- gih organov ter vseh pošteno in dobro mislečih Slo- vencev. MARJELA AGREŽ Park brez ljudi je mrtev Več sodelovanja občin Šmarje, Brežice In Krško Kako nadalje razvijati Spominski park Trebče in uresničevati republiški za- kon, je bila tema razgovora, ki ga je prejšnji teden pri- pravila delovna organizaci- ja Spominski park Trebče, skupaj z občinsko skupšči- no Šmarje pri Jelšah, udele- žili pa so se ga predstavniki republiškega komiteja za kulturo, zavoda za družbe- no planiranje in drugih re- publiških strokovnih insti- tucij, republiške konferen- ce SZDL, predstavnika ob- čin Krško in Brežice ter Ma- rija Zupančič-Vičar, pod- predsednica Skupščine SRS. Tako kot že večkrat na po- dobnih posvetih, so tudi to- krat opozorili na glavno za- voro, ki je v planskih doku- mentih, ki jih ni ali pa so med sabo neusklajeni, kar onemogoča izdelavo celovite krajinske zasnove. Kot je po- udaril Vladimir Kavčič, predsednik republiškega ko- miteja za kulturo, bi zakon za ljudi, ki tu živijo, ne smel delovati zaviralno, prav na ta problem oziroma dejstvo pa je opozoril Jože Uršič, pred- sednik sveta krajevne skup- nosti Bistrica ob Sotli. Zara- di neusklajenosti interesov krajani Spominski park in zakon občutijo bolj kot oviro in manj kot prednost. Da se nekatere republiške strokov- ne ustanove preslabo vklju- čujejo v tovrstna prizadeva- nja in da je vrednote Spo- niinskega parka Trebče tre- ba pravilno vključiti v druž- beni razvoj, so večkrat po- udarili. Niso pa se mogli stri- njati s stališčem sveta za kul- turo pri Republiški konfe- renci SZDL, po katerem naj bi razvoj v teh krajih tekel samodejno, torej svojo pot. Zlasti ne zato, ker je to ob- močje, ki je v vseh treh obči- nah najmanj razvito, in ki se zaskrbljeno demografsko iz- črpava. Park brez ljudi pa je mrtev park, ki mu noben za- kon ne more biti v pomoč. Po nekaterih zavezujočih sklepih, ki so jih sprejeli na posvetu, je upati, da se bo le nekaj premaknilo, zlasti na področju skladnejšega pro- storskega urejanja da bi lah- ko nadalje razvijali vse tiste oblike in vsebine, ki jih Spo- minski park Trebče ponuja in omogoča. MARJELA AGREŽ (Pre)ilolga pot od občine do federacije Da je od občine do federa- cije, še bolj pa v nasprotno smer resnično predolga pot, Ugotavljajo v Šentjurju že \se od februarja, ko so izve- •leli, da Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko IJe bo več. Vmes so sicer do- '''li obvestilo, ki je veliko obetalo, hkrati pa ničesar zagotavljajo... Zvezne mladinske delovne ^'^cije Kozjansko ne bo več, ^J^r brigadirsko naselje '^Ijub obnovitvenim delom širjenju v zadnjih dveh le- "n) v Šentvidu pri Planini ne Ustreza zveznim brigadir- ?^im standardom. Nerazvito ^^zjansko - se strinjajo ^.Šentjurju, Laškem in Sev- - resnično ne ponuja ho- 'elskih standardov, a mladi ^ iz teh krajev še nikoli niso ^9<^ali nezadovoljni. upanje se je ponovno Porodilo, ko so v Šentjurju jj^ili obvestilo iz republi- J^^ga centra za mladinsko y tovoljno delo, kjer je pi- da letošnje poletje ne p° Več zvezne akcije Gorjan- J ^aj imajo tam še slabši ^dard kot na Kozjan- skem. Brigadirsko naselje naj bi si ogledala komisija za mladinsko prostovoljno de- lo, ki deluje v okviru zvezne konfrence jugoslovanske mladine, in le-ta naj bi se tu- di dokončno odločila. Pa so vsi zagrizenci, ki jim usoda brigadirstva na Koz- janskem ni niti najmanj de- veta skrb, potrpežljivo čaka- li. Čakali so, tedni so hitro minevali, komisije pa od ni- koder.. . Prejšnji teden so se člani predsedstva Skupščine ZMDA Kozjansko 87 (mimo- grede tega organa uradno ni več, saj tudi akcije ni več) neuradno sestali in se sami odločali. Sklenili so, da bodo brigadirje vendarle povabili v sevniško občino, kjer bodo tudi delali, prihodnje leto pa bo sedež brigadirskega nase- lja v Šentjurju in mladi bodo delali tudi v laški občini. Vseeno - so bili odločni, pa tudi razočarani in jezni - pa bodo v Beograd le po- slali uraden dopis in komisi- jo za mladinsko prostovoljno delo poprosili vsaj za uteme- ljitev, zakaj akcije ne bo ter pojasnilo, zakaj niso obiskali Kozjanskega. IVANA FIDLER Novih zaposlitev vse manj Po napovedih organizacij združenega dela se bo tudi le- tos v Celju nadaljevalo ome- jevanje pri zaposlovanju. Že lani v občini niso dosegli na- črtovane 0,7 odstotne rasti, le- tošnja resolucija pa predvide- va pol odstotno rast. Vendar bo glede na napovedi organi- zacij dosežena le z 0,2 od- stotka. Kljub takšnim napovedim pa naj bi bilo do konca leta v Celju zaposlenih za 400 de- lavcev več kot ob koncu lan- skega leta. Poprečna zaposle- nost se bo znižala v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, vod- nem gospodarstvu, gradbeni- štvu, gostinstvu in turizmu ter družbenih organizacijah in skupnostih. Povečanje pa na- črtujejo v prometu in zvezah, trgovini, obrti inosebnih stori- tvah, stanovanj sko-komunalni dejavnosti, izobraževanju, kul- turi, zdravstvu in socialnem varstvu.V negospodarstvu po- večujejo organizacije zaposle- nost predvem na račun nezase- denih potreb iz preteklega ob- dobja, zaposlovanja za določen čas... Vseh kadrovskih potreb v občini je nekaj več kot 1600, od tega načrtujejo, da bodo tretjino potreb pokrili z zapo- slovanjem pripravnikov. Pri tem bodo imeli prednost pred- vsem mladi, ki so bili štipendi- sti organizacij, medtem ko imajo ostali zelo majhne mož- nosti za zaposlitev. Do določe- nih premikov naj bi prišlo pri strukturi kadrov, saj načrtuje- jo več novo zaposlenih s sed- mo stopnjo izobrazbe kot pa lani. Družbeni sektor drobnega gospodarstva napoveduje prav tako precej nižjo stopnjo zapo- slovanja kot lani, saj n^ bi le- tos zaposlili 84 delavcev ter 56 pripravnikov. Med napovedmi za letos so tudi ekonomski in tehnološki presežki delavcev. Napovedu- jejo več kot 300 tako imenova- nih presežkov, od tega n^več v Železarni. Večinoma bodo te delavce prerazporedili znotraj organizacij in le redki bodo ostali brez zaposlitve. TC SVET MED TEDNOM Piše Romana Dobnikar Konec vojne - nova vojna? Eno največjih kriznih žarišč v zadnjem desetletju bo morebiti že letos zginilo z mednarodnega prizorišča. Po 15. maju nc{j bi se namreč do konca leta iz Afganistana uma- knile sovjetske čete, ki so prišle na »pomoč« pred dobrimi osmimi leti, za božič 1979. Sovjetski in afganistanski vodi- telj Gorbačov in Nadžibulah sta namreč v Taškentu, mestu, kjer se je afganistanska kriza dejansko začela, s^ so od tam krenili sovjetski vojaki, podpisala skupno izjavo o umiku. V četrtek pa nsj bi v Ženevi končno podpisali trojni sporazum o umiku, vrnitvi beguncev in garanciji velesil. Vendarle pa ostaja še veliko tehtnih razlogov za strah, da s tem miru v Afganistanu še ne bo. Že lep čas so se kopičila znamenja, da se hočejo Sovjeti rešiti svojega »Vietnama« in da so se pripravljeni uma- kniti, ne da bi dosti razmišljali o tem, kaj se bo z Afganista- nom zgodilo po njihovem umiku. Sovjeti so si namreč v tej »prijateljski državi« dodobra opekli prste. Mudžahedinov niso mogli uničiti, pa tudi bombardiranje civilnih področij po eni in poskusi narodne sprave po drugi strani niso prinesli nobenih rezultatov. Predvsem pa je bila okupacija Afganistana n^večji sovjetski mednarodni »greh«, ki so jim ga radi očitali ob vsaki priliki. Ob novi sovjetski zuna- njepolitični doktrini in številnih razorožitvenih in drugih pobudah pa se to enostavno ni več »spodobilo«. In nena- zadnje, tudi doma, v Sovjetski zvezi so bili ljudje vse manj navdušeni nad tem, da njihovi rdečearmejci žrtvujejo svoja življerua na tujem in za tujo stvar. Za zdaj obstaja še neks^ pomembnih preprek za vrnitev sovjetskih čet domov. Predvsem je treba naprej uspešno skleniti sedemletna afganistansko-pakistanska pogajanja,. (sporazum bi morali podpisati že 15. marca), Sc{j to SZ\ postavlja kot predpogoj za umik svojih čet skupaj s tem, da morata obe velesili jamčiti za uresničevanje dogovorje- nega. Zanimivo pa je, da umika ne povezujejo z nobenimi ■ pogoji glede nove, koalicijske vlade v Kabulu, in da so se \ omejili le na izjave o podpori politiki narodne sprave. ] Sovjetski vojaki se torej pripravljajo na odhod. Toda\ nadvse naivno bi bilo pričakovati, da se bo SZ odrekla * vplivanju na to območje. ZDA pa bodo tudi še naprej ščitile svoje interese. Obe velesili bosta lahko še naprej (tudi vojaško) podpirali svoje zaveznike, Američani mud- žahedine, Sovjeti pa politično strukturo, ki so si jo vzgojili v letih svoje navzočnosti. V Moskvi so že jasno povedali, da ostanejo sporazumi med SZ in Afganistanom o medse- bojni pomoči še vedno v veljavi, z njimi pa tudi njihov večplasten vpliv. Prihodnost Afganistana je nejasna. Spet naj bi postal neuvrščen in nevtralen, Afganistanci pa bodo imeli suve- reno pravico, da se sami odločijo o družbeni ureditvi v državi. Toda, ali se bodo sploh lahko zedinili o tem? Dvomimo. Že sedanji zapleti glede vlade nacionalne sprave kažejo, da se bo dalo le s skrajno mero strpnosti in dialoga najti rešitev, ki bo sprejemljiva za večino in ki ne bo ustvarila še večjega jezu med dvema skupinama (če ne že večjimi skupinami) v državi. Sovjeti so za seboj ven- darle pustili močne sledi v ne tako maloštevilnem partij- skem kadru, kije verjetno dosti bolj dogmatski kot v cen- tru v SZ. Mudžahedine in druge proislamske skupine pa je ravno boj proti marksističnemu režimu zradikaliziral in približal fundamentalističnemu pojmovanju islama. Sicer pa koalicija upornikov že zdaj napoveduje, da se bo še naprej bojevala proti režimu v Kabulu. Ce poleg izjemno globokega razkola v afganistanski družbi upoštevamo še nadaljevanje vsaj posrednega vme- šavanja tujih sil, se skoraj ni mogoče izogniti pesimistični domnevi, da bo korak od umika tujih čet pa do državljan- ske vojne zelo kratek. V vsakem primeru pa se bodo najhujše bitke začele šele po umiku tujih čet. Ugrabitev kuvajtskega boeinga: Minuli torek so ugra- bili letalo kuvajtske letalske družbe, ki je letalo iz Bang- koka v KuvcOt, v katerem je bilo 96 potnikov in 18 članov posadke. Ugrabitelji (po igavah že izpuščenih potnikov jih je šest ah osem) zahtevajo izpustitev sedemnajstih članov in privržencev hbanonske šiitske organizacije Islamski džihad, ki je bila leta 1983 odgovorna za vrsto bombnih napadov v Kuvajtu. Po nek^dnevnem čakanju v iran- skem mestu Mašad je letalo odletelo proti Bejrutu, kjer pa jim niso dovolili pristati in so se merili spustiti na ciprsko letališče Larnaca. Ugrabitelji so zadržcdi kot talce le 55 kuvajtskih državljanov, med njimi tudi nekaj članov kra- ljevske družine. V svarilo, da s svojimi zahtevami in grož- njami misUjo resno, so v ponedeljek ustrelili že drugega talca. Deveti dan ugrabitve je letalo še vedno v Larnaci, po vsej verjetnosti pa bo njegova naslednja postna Alžir. Kuvajtska vlada vztraja na stališču, da zahtevam terori- stov ne bo ugodila. Srečanje držav v razvoju v Beogradu: Na tridnevnem ministrskem sestanku, ki se ga udeležuje 60 držav članic skupine 77 (in 9 opazovalk), bodo podpisali sporazum o globalnem sistemu trgovinskih ugodnosti (GSTP), kar bo prvi konkreten in celovit dogovor med državami v raz- voju na tem področju. Manj razviti ne bodo le trgovah med seboj pod ugodnejšimi pogoji (kar je končno vsaj del uresničitve strategije opiranja na lastne sile), temveč bodo lahko okrepile svoje sodelovanje tudi s proizvodno koope- racijo in prenosom tehnologije. Sporazum med IMF in jugoslovansko vlado podpisan: Kot poročajo tuji časopisi, je sporazum med Mednarod- nim denarnim skladom in jugoslovansko vlado že podpi- san, čeprav bi bilo treba reizčistiti še nek^j podrobnosti, kamor sodi tudi odobrena stopnja inflacije. Po trditvah Financial Timesa so med pogoji sporazuma znatno zmanj- šcinje inflacije, proračunskih izdatkov in strog nadzor nad osebnimi dohodki. Dobih pa n^j bi od 400 do 500 milijonov dolarjev posojila za 12 do 18 mesecev in ne za tri leta, kot je zaprosila naša vlada. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL 19| Sodelovanje naj temelli na zaupanju Obisk vzhodnonemške delegacije v celjski Cinkarni Prejšnji petek je celjsko Cinkarno obiskala vladna delegacija NDR s podpred- sednikom Sollejem Hor- stom na čelu, ter s tem poča- stila dvajset let uspešnega sodelovanja Cinkarne in vzhodnonemškega kombi- nata Lacke und Farben. Z naše strani so se poleg Cinkarninih in občinskih predstavnikov srečanja udeležili člani ZIS Radovan Makič, podpredsednik slo- venskega IS Janez Bohorič in podpredsednik republi- ške gospodarske zbornice Dolfe Vojsk. Zbrane je na jubilejnem srečanju uvodoma pozdravil Marjan Prelec, predsednik poslovodnega odbora Cinka- ne, ki je orisal dvajsetletno skupno pot pri proizvodnji titanovega dioksida, ki s 65 milijoni dolarjev predstavlja vrednostno že polovico pro- izvodnje Cinkarne. Tako kot doslej naj bi po njegovih be- sedah tudi v bodoče krepili vzdušje zaupanja, odprtosti in tovarištva, skupni cilj pa bo ohranjanje kvalitete pro- izvodnje TiOz, odprava ozkih grl ter ekološko čistejša pro- izvodnja. Vzporedno želijo še naprej širiti tudi medse- bojno sodelovanje na višji stopnji predelave kemičnih proizvodov. Skupne dosežke je pozitiv- no ocenil tudi Manfred Zach, generalni direktor kombinata Lacke und Far- ben, ki je poudaril, da nem- ška stran izpričuje polno pri- pravljenost do obveznosti na osnovi družabniške pogod- be. Sodelovanje je bilo tudi osnova za to, da so ga razširi- li na področje proizvodnje U- topona, cinkovega belila, ti- skarskih barv in materialov za praškasto oslojevanje. Vse to vodi k poglabljanju odnosov med obema država- ma, za kar se je zavzel tudi Radovan Makič. O koristno- sti sodelovanja, ki naj teme- lji na zaupanju, poslovnosti in odgovornosti pa je govoril tudi Janez Bohorič. RP SoUe Horst, podpredsednik vlade NDR, seje zavzel za nadaljnje poglabljanje znanstve- nega in tebnolc^kega sodelovanja s Cinkarno in Jugoslavijo. KOMENTIRAMO O specialni vojni - tolfrat drugače Negativne težnje se v go- spodarskih gibanjih nadalju- jejo tudi letos, vse od sprejet- ja novembrskih intervent- nih ukrepov. Posebej to ve- lja za proizvodnjo, domače povpraševanje in porabo, osebne dohodke, obremeni- tev gospodarstva in konjuk- turo. Globoka neskladja v gospo- darskih tokovih so brez dvo- ma posledica vztrajanja pri togem in administrativnem uvajanju tržnih zakonitosti in realnih ekonomskih kate- gorij predlagalcev ukrepov, ki se niti ne odzivajo na de- janske gospodarske dogod- ke. Da je res tako, ni težko ugotoviti. V zadnjem mesecu sem ob obisku nekaterih delovnih organizacij zavestno zamol- čal, da so ti tržišču ponudili nove proizvode in v proiz- vodnjo vpeljali nove progra- me. Preprosto zato, ker so me prosili, naj tega ne obeša- mo na veliki zvon, ker pač v resnici ne gre za nove pro- grame in izdelke, pač pa zgolj za spremembo imen in nepomembnih oblikovnih sprememb proizvodov. Odgovor, ki ga daje gospo- darstvo petim svežnji ukrepov vlade so torej »5 proizvodi« in »sive cene« to je tudi tržni odgovor formalnopravno prisilo politično mobilizacijo. Hi cen torej kljub zamrznitvi odpravljena. N^bolj žalostno pri tem sodeč po neodzivanju na dogodke, da so v zvezni vi še vedno prepričani, da z žavno regulacijo krepijo i Zanimivo bo zato ob ta nem razpletu predvsem kaj. Ali bodo minulo d Wade ocenjevali na po« ben, do evforičnosti priga način, podobno kot so • v zadnjem času različni foi mi lotevali ocenjevanja 1 padov na JLA, ocenjenih^ specialno vojno proti m ureditvi. Se bo v vseh £ forumih, ki so našli toU^ besed zoper dva časo^ članka našel kdo, ki bi ta^ no dvoličnost vlade, ki j verbalno tržno usmerjei okrepila pa je državno rel lativo, ocenil kot speci^ vojno. Osebno takšne ocei sicer ne bi sprejel, gotovo bi jo prej kot so jo drugi pisanje o JLA. RADO PANTEL Odločitev čez leto ¥ Rudniku Laško Iščejo nov premog Rudnik Laško je ob koncu lanskega leta zabeležil pri- bližno 300 milijonov dinar- jev izgube. Glede na to, da je v izgubi celotno sloven- sko premogovništvo, ni ta podatek nič izjemnega. To- da v laškem rudniku je vse bolj pod vprašajem dolgo- ročna perspektiva. Brez od- piranja novih rovov, precej globlje od sedanjih, je na- mreč ni. Plasti, kijih izkoriščajo se- daj v globini 60 metrov pod obzorjem glavnega rova, so prerevne. Namesto optimal- nih 40 tisoč ton izkopljejo zdaj na leto le tri četrtine te količine premoga. V »naj- boljših časih« pa so nakopali tudi štiri in polkrat več, če- prav je bilo delavcev le tri- krat toliko kot zdaj. Danes je v Rudniku Laško zaposlenih 215 delavcev. Za tolikšno število zaposlenih, je kapaci- teta rudnika premajhna. Strošek delovne sile pred- stavlja trenutno 55 do 60 od- stotkov realizacije prihodka. Nadaljnja usoda rudnika bo odvisna od tega, kaj bodo pokazale raziskave Geolo- škega zavoda iz Ljubljane. Zaenkrat so nekatere vrtine odkrile dokaj bogate zaloge premoga 240 metrov pod glavnim rovom, torej 180 metrov globlje kot kopljejo sedaj. Podatke o zalogah v tej globini naj bi zbrali do konca tega leta. Ko bodo po- datki znani pa bodo morali strokovnjaki skrbno preteh- tati odločitev o tem, ali naj se laški rudarji spustijo v to- likšno globino ali ne. Proiz- vodnja postaja namreč v več- ji globini bistveno dražja, saj je potrebnih več naprav in opreme. Zaenkrat torej še zdaleč ni mogoče govoriti o morebit- nem zaprtju Rudnika Laško. Odločitev naj bi padla čez približno leto dni. To pa ne pomeni, da v okviru delovne organizacije še ne razmišlj,a- jo tudi o tej možnosti. Ze zdaj je jasno, da bi, če bi rud- nik zaprli, del proizvodnje in večino delavcev preselili v vzhodni del hrastniškega rudnika. NADA KUMER Predstavniki republike v Laškem Laško občino so prejšnji te- den obiskali predsednik repu- bliškega komiteja za planira- nje Milivoj Samar, predsed- nik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Uroš Slavinec ter predsednik republiškega komiteja- za energetiko Gvidon Kacl. Obi- skali so tozd trboveljske Ce- mentarne v Zidanem mostu, gradbišče mdroelektrarne Vr- hovo, ter tovarni Bor in Pivo- varna v Laškem. Gosteje z gospodarskim polo- žajem seznanil predsednik la- škega izvršnega sveta Roman Matek. Laška občina je v zad- njih nekaj letih vidno napredo- vala, saj je s 45. mesta prišla na 40. mesto v Sloveniji po narod- nem dohodku na prebivalca. V zadnjem letu se je sicer trend razvoja nekoliko upočas- nil, a je še vedno pozitiven. Po- sebej pohvalno so gostje oceni- li dobro sodelovanje izvršnega sveta občine in posameznih delovnih organizacij ter redno spremljanje motenj in težav, ki se pojavljajo v nekaterih ko- lektivih. Menili so celo, da bi lahko takšna praksa postala nekakšen model uspešne go- spodarske politike v posamez- nih občmah, saj izkušnje v la- ški občini kažejo, da se število delovnih organizacij z motnja- mi v poslovanju zmanjšuje. V Tozd Proizvodnja gradbe- nega materiala Zidani most so predstavnike republiških or- ganov seznanili z načrti o pro- izvodnji apnenčeve moke, ki naj bi jo uporabljali pri odžve- plevanju dimnih plinov v ter- moelektrarnah pa tudi v kme- tijstvu in drugod. V Boru, kjer so bili hkrati na obisku tudi vodilni delavci iz Lesnine, pa je razgovor tekel predvsem okrog načrtovane oživitve pro- izvodnje v LIK Savinja. NADA KUMER Izguba zaradi okvare Nova naložba v štorski Železarni, ki bo posodo- bila obstoječo valjarno, ne bo pomenila količin- sko večje proizvodnje je- kla, pač pa naj bi zagoto- vila bolj kakovostne iz- delke. To so med drugim povedali predstavniki Železarne v pogovoru z novinarji, ko so hkrati predstavili program za odpravo motenj v poslo- vanju, ki so v glavnem posledica februarske ok- vare na agregatih. Pri naložbi, ki bo po predračunih veljala 23 milijard dinarjev, računa- jo predvsem na kredite in sicer je četrtina tujih zara- di uvožene opreme, nekaj več kot 16 odstotkov je kreditov Ljubljanske banke Splošne banke Ce- lje, lastnih sredstev Žele- zarne je 33 odstotkov, ostalo pa so krediti izva- jalcev. Tri četrtine grad- benih del so že končali, naročih so že vso tujo opremo, ki bo prispela ju- nija, nekoliko kasnijo le pri elektro-opremi doma- čega proizvajalca in raču- najo, da bodo maja pri- hodnje leto prvič poskus- no obratovali. Predstavili so tudi pro- gram za odstranitev motenj v poslovanju, saj so imeli zaradi okvare in izpada v proizvodnji 5,5 milijarde dinarjev izgube v letošnih prvih treh mesecih, dodat- no milijardo in pol pa so zabeležili zaradi razlik med domačimi in tujimi prodaj- nimi cenami. To izgubo na- meravajo pokriti sami z večjo proizvodnjo v na- slednjih mesecih, z izbolj- šanjem svoje ponudbe s ka- kovostnimi izdelki, med katerimi je nekaj novosti ter z zmanjševanjem stro- škov, na katere imajo vphv v Železarni. Z upošteva- njem vseh nalog v progra- mu naj bi že maja tekoče gospodarili. Ob tem pa so predvideli tudi novosti pri nagrajevanju delavcev. TC Kaj pa drobno gospodarstvo? v teh dneh seveda tudi v žalski občini na različnih forumih modrujejo o gospo- darskih (ne)uspehih prete- klega leta. V vseh občinskih dokumentih je drobno go- spodarstvo omenjeno kot ena izmed tistih dejavnosti, na katere tudi v občini Žalec še kako presneto računajo. Toliko bolj smo zato lahko začudeni nad poročilom o lanskih gospodarskih re- zultatih, ki gaje pripravil ko- mite za družbenoekonomske odnose. Drobnemu gospo- darstvu so namreč namenili, verjeli ali ne, cel stavek, ki pa pravzaprav ničesar ne po- KOMENTIRAMO ve. V grafično prikazani po- gači o ustvarjenem dohodku v občini so zajete tudi dejav- nosti, ki v strukturi dohodka predstavljajo le dober odsto- tek, nikjer pa ni prikazano ali zapisano, da predstavlja delež zasebnega sektorja v dohodku gospodarstva ob- čine kar dobrih osemnajst odstotkov. V zasebnem sek- torju te občine je zaposlenih več kot tisoč delavcev, o po- menu dobrega gospodarstva pa prav tako ne gre posebej razpravljati, saj se žalska ob- čina po tej plati uvršča po nekaterih bistvenih kazalcih v sam republiški vrh. Celo pred znamenito domžalsl občino. Ob tem se nam poni vprašanje ali gre za mst^ marnost občinskih gosp> darskih analitikov ali mori še za ideološke ovire, češ i gre za ostanke gnilega kap talizma, ki jim ne gre prif sovati kakšne posebne p zornosti. Tega pa slej ko pi ne moremo verjeti, saj ven da so o drobnem gospod stvu govorili tudi na poseb seji CK ZK Jugoslavije, ki bila lani v Celju. Drug sklepov in stališč ter mne o tem niti ni treba posel ponavljati. Prepričani j smo, da na obrtnike trn v bodoče ne bodo pozablja pri občinski upravi za dni bene prihodke. JANEZ VEDENli Garant nad poprečjem panog^ Pri Izvozu so še blizu skrajnib možnosti J v polzelskem Garantu se z lanskimi poslovnimi re- zultati niso uvrstili ravno med najuspešnejše lesne predelovalce, vendar pa so lahko z doseženim vseeno zadovoljni. So namreč nad povprečjem v panogi, ki je bila lani med najbolj ogro- ženimi. To pomeni, da so konkurenčni in tudi v bitki za kupce še naprej samo pri- dobivajo. K dobremu povpraševanju precej vpliva dejstvo, da je polzelsko pohištvo v nekoli- ko nižjem cenovnem razre- du. Ker tudi po oblikovni plati ne zaostaja veliko za po- hištvom proizvajalcev z bolj zvenečimi imeni, za to pa ima veliko zaslug tudi lastna razvojna služba, prodajajo svoje proizvode v vsej Jugo- slaviji, vedno več pa tudi v tujino. Z 2,4 milijoni dolar- jev so lanski izvozni načrt presegh za petino, v primer- javi s predlani pa so izvozili za 31 odstotkov več. S prev- zemom večjih poslov v ZRN in na Kitajskem bodo skuša- li letos izvoziti za tri in pol milijona dolarjev pohištva, kar pa naj bi bil po besedah direktorja Matjaža Rojnika skrajni domet za sedanjo Ga- rantovo proizvodnjo. Ocenjujejo sicer, da bi lah- ko izvozili za okoli 5 milijo- nov dolarjev blaga, vendar pa zaradi dohodkovno ne ta- ko zanimivega izvoza in predvsem zato, ker ne želijo opuščati domačega trga, iz- voza ne bodo več povečevali (če se seveda ne bi bistveno spremenila izvozna gospo- darska politika). Bistvenih možnosti pove- čanja proizvodnje ni veliko. Že lani so sicer z enakim šte- vilom zaposlenih in brez no- vih strojev fizično naredili za dva in pol odstotka več kot predlani, na podobna pove- čanja pa ob veliki odpisano- sti strojne opreme ne gre več upati, posebno še, ker lani ni bilo bistvenih zastojev zara- di okvar ali pa neredne doba- ve materiala. Da bodo lahko še naprej poslovali uspešno, bo nujna nova ^tehnološka opremi]' nost. Že letos tako načrtuje] zamenjavo dela strojne opr* me za površinsko obdelavi med redne, a omembe we(. no nalogo pa uvrščajo prec Garant je lani pretežno ji vazal v Saudovo Arabijf Oman, ZDA, Madžarsko ii Avstrijo, v manjših odstot kih pa še v Južni Jemen, B« hrain. Katar, Avstralija Djibuti, ZRN, Kuwait, ItaH jo, Irak, Libanon in JordaO' jo. Razen tega, da so jih ^ domačem trgu zelo prizadf li cenovni ukrepi ZIS, tu«* na tujem trgu niso več im«' osebnih motivov. Ker je w vseh sejmih pohištva za rt!! hove proizvode precej manja, upajo da se bodo P' goji gospodarjenja kma' izboljšali v skladu z zb"' ničnimi prizadevanji. stavitev novega progranj, spalnic in regalnega po^ štva. Novosti iz Garanta do na tržišču julija in ^ gusta. J R. PANTEU^ 14. APRIL 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Naloga osnova za sanacilske programe laHllučena ekološka regijska bilanca Pred dvema letoma so predstavniki občin na Celjskem pred- lagali da bi za regijo izdelali razikovalno nalogo, s katero bi ugotovili kakovost okolja. S tako imenovano regijsko ekolo- §lio bilanco naj bi izmerili onesnaženost zraka in površinskih voda, pokazali posledice onesnaževanja in zastavili cilje ter predlagali ukrepe za izboljšanje. Naloga je bila zastavljena aokaj široko in v dveh fazah, pred dnevi pa so jo zaključili in predstavili članom sveta za varstvo okolja pri celjski sociali- stični zvezi. V okviru regijskega razisko- valnega programa so si zastavi- li še dodatne naloge. Ena n^j bi ugotovila vpliv onesnaženega 2raka na zdravje prebivalstva primerjalno med Celjem in Slovenskimi Konjicami, druga pa obremenitve genetskega materiala na rastUnah. Ti dve nalogi še nista končani, dali pa bosta popolnejšo podobo o onesnaženosti okolja na Celj- skem. Pod vodstvom Razvojnega centra so se nalog lotih še Za- vod za socialno medicino in hi- gieno, Nivo, Zdravstveni dom. Gozdni gospodarstvi iz Celja in Nazarij ter Inštitut za biolo- gijo iz Ljubljane. Ugotovili so, da je o kakovosti zraka v regiji malo podatkov in na osnovi te- ga so se lotili še meritev na dopolnilni regijski merilni mreži. Poleg žveplovega diok- sida so merili še dim in sedi- mente, ugotavljcgo pa, da je v zraku še vrsta strupenih sno- vi, ki jih pri teh meritvah niso Zcueli. To velja za flouride, ki so prisotni v Celju, Rogaški Slati- ni, Libojah in okolici Gorerya ter šoštanjske Termoelektrar- ne. Meritve koncentracij žve- plovega dioksida pa kažejo, da sodita Celje in Zavodnje še vedno v četrti kakovostni raz- red, številni drugi kraji v regiji pa so v tretjem razredu, čeprav je za mnoge doslej veljalo pre- pričanje, da niso prekomerno onesnaženi. V vseh teh krajih naj bi pripravili sanacijske programe za izboljšanje stanja. Sanacije pa se loteva tudi naj- večji onesnaževalec na celj- skem Termoeletrarna Šoštanj ki spusti v zrak več kot 120 Člani sveta so na seji go- vorili o tem, da bi morali bolj opozarjati na različne črne točke v okolju. Dru- štvo za varstvo okolja iz Ce- lja pa je medtem že izpelja- lo konkretno akcijo. Svoje pripombe in opažanja v zve- zi najrazličnejšim onesna- ževajijem okolja lahko ob- čani odslej sporočijo na te- lefonsko številko 985. tisoč ton žveplovega dioksida letno. V Celju in ostalih krajih naj bi se stanje izboljšalo zlasti s spremembo goriv, sanacijo vehkih onesnaževalcev in s prepovedjo naložb, ki bi do- datno obremenjevale okolje. Tudi pri vodah stanje ni bi- stveno boljše, saj je večina rek v četrtem kakovostnem razre- du, nekaj je biološko mrtvih, čistilne naprave pa so doslej zgrajene le v Ško^i vasi, Dobr- ni in Žalcu. V nalogi so se osre- dotočiU le na zrak in vodo, od- padki in hrup pa so le omenje- ni, čeprav gre tudi pri teh dveh onesnaževanjih okolja za veli- ke probleme, ki pa bi jih velja- lo posebej obdelati. T. CVIRN. Homunisil prevečkrat molčijo Na programsko volilni konferenci komunistov žal- ske občine so največ besed namenili gospodarjenju v občini, pa tudi vlogi ko- munistov v vsakdanjem življenju. Družbenoeko- ^1 nomske in drubženopolitič- 1 ne razmere so zapletene tu- di v žalski občini. O tem ' smo se pogovarjal s sekre- tarjem OK ZKS. Vojkom Koprivškom. J Na konferenci ste ocenje- 2 vali tudi gospodarske raz- mere. Pravzaprav je bilo spodbudnih besed bolj ma- lo. Fizični obseg proizvod- ^ nje se zmanjšuje, akumula- cija se znižuje, izgube so močno porastle.,. Nekaj po- zitivnih stvari sicer ne gre prezreti, zanima pa nas, ka- ko se komunisti vključujete v prizadevanja za boljše go- spodarjenje. YLoprivšek: »Vsemanj stvari je, o katerih delavci res samoupravno odločajo. Zato se je tudi komunistom težko odločati, koga naj v da- nem položaju podpirajo: ali delavce ali pa vse pogostejše etatistično administrativne določene ukrepe. Vse pre- večkrat se dogaja, da komu- nisti enostavno molčijo in se ne opredeljujejo. To poveču- je občutek vsesplošne ne- učinkovitosti zveze komuni- stov. Takšno stanje bi bilo treba preseči, to pa bo bržčas težko, ker so za slab položaj gospodarstva krivi tudi ob- jektivni razlogi, pri čemer mislim na negativne učinke veljavnega deviznega zako- na in tudi na ukrepe Zvezne- ga izvršnega sveta. Ni pa no- benega dvoma, da so za sla- bo gospodarjenje krivi tudi subjektivni vzroki.« Kako sicer ocenjujete ak- tivnost osnovnih organiza- cij v žalski občini? Koprivšek: »Večina os- novnih organizacij je prema- lo aktivnih. To smo ugotovili tudi ob obiskih delovnih skupin našega komiteja. Na- ša akcijska učinkovitost se ni izboljšala. Vse premalo je napredovala obnova komu- nistične, idejne in moralne indentitete zveze komuni- stov kot celote in vsakega njenega člana. Osnovne or- ganizacije se premalokrat sa- mostojno sestajajo. Sestaja- nje skupaj z ostalimi družbe- nopoUtičnimi organizacija- mi onemogoča konkretno partijsko delo, odkrito raz- pravo in razčiščevanje di- lem. Vse to zavira sprejema- nje skupnih, za komuniste obvezujočih stališč do dolo- čenih zadev v posameznih sredinah.« Izstopov je bilo tudi v žal- ski občini precej... Koprivšek: »Kadrovska prenova je skoraj zastala. Morda smo pri tem tudi sami premalo aktivni. Vse prema- lo se ukvarjamo z mladimi, predvsem na srednjih šolah, res pa je tudi, da splošni družbenoekonomski in družbenopolitični polož^ ni- sta naklonjena.« Kako ocenjujete poveza- vo občinskega komiteja z osnovnimi organizaci- jami? Koprivšek: »Mislim, da je ta povezanost preslaba. Krivda je nja obeh straneh. Dejstvo je, da so nekateri člani komiteja premalo ak- tivni. Tudi zato je bilo nek^ zadnjih sej komiteja nes- klepčnih in smo jih morali ponoviti. Upam, da bodo no- voizvoljeni člani komiteja aktivnejši in da do podobnih težav ne bo več prihajalo.« JANEZ VEDENIK PRED VPISOM 10 Kot dopolnilo pregledu o zasedenosti srednjih šol oziroma posameznih programov in smeri v celjski regiji vam danes posredujemo še prve podatke o sta- nju prijav v šolah ljubljanskega in mariborskega območja, ki so zanimive za učence z našega območja. V Ljubljani je preveč prijavljenih učencev za: PTT promet, osebno nego (frizer-kozmetik), oblikovanje in fotografijo, zobotehnična dela, naravoslovno-matema- tično in ekonomsko usmeritev ter za turističnega teh- nika. Le nekoliko več prijavljenih je za grafično in lesar- sko usmeritev. Premalo prijavljenih pa je za papirniško usmeritev, železniško prometno (zlasti za 4. stopnjo), usnjarsko predelovalno in veterinarsko ter živilsko (razen skraj- šanega programa) usmeritev. V Mariboru je preveč prijavljenih učencev za: eko- f^omsko, naravoslovno - matematično in živilsko Usmeritev ter aranžerskega, računalniškega in turistič- nega tehnika. Nekoliko več prijavljenih učencev je tudi za želez- ■^iško-transportno usmeritev. Premalo prijavljenih pa je za kmetijsko mehaniza- cijo, glasbeno in plesno usmeritev ter lesarsko v sred- •^jem programu. Aprila lahko vsi učenci, ki so se premislili, prenesejo prijavnice neovirano na kakšno drugo šolo. Vendar priporočamo, da o tem še enkrat dobro razmislijo in se Posvetujejo z vsemi, ki jim lahko kakorkoli pomagajo Pri dokončni odločitvi. Na tem mestu naj opozorimo še na nekatere razpisne ^oke kadrovskih štipenditorjev. DO Aero Celje spre- Jema vloge za kadrovske štipendije do 30. aprila, vse Oelovne organizacije v Titovem Velenju pa do 15. ?**3a. Za ostale štipenditorje velja razpisni rok, do 15. •^."ja, kot je navedeno v Skupnem razpisu kadrovskih ••iDendii za prihodnje šolsko leto. KOMENTIRAMO Detabuizacija v zadnjem času se zelo ve- iko govori in piše o JLA na način, ki ga doslej nismo bili v^eni. Zaradi tega pisanja so se sestali in razpravljali tudi naši n^višji republiški in dr- žavni organi, ter tem vpraša- njem namenili skorajda več pozornosti kot nekaterim ak- tualnim družbeno-ekonom- skim problemom. V njihovih zaključkih gre za resne ob- tožbe na račun nekaterih manjših skupin ljudi, ki kot »razglašene apolitične ropo- tulje« mnogokrat tudi neob- jektivno, senzacionalistično in žaljivo izražajo svoje po- glede preko sredstev javne- ga obveščanja. V ta namen seje pred dne- vi tudi v Celju sestalo več kot sto sekretarjev osnovnih organizacij ZK, ki so poslu- šali aktualne informacije o tej problematiki in v raz- pravi tudi povedali svoja mnenja. Večina je sicer ob- sodila način pisanja, nikakor pa ne problematike, o kateri je potrebno v procesu demo- kratizacije in podružbljanja SLO tudi javno spregovoriti Iz razprav je bilo tudi zasle- diti, da v veliki večini vsega pisanja o JLA v naših samo- upravnih sredinah ne doje- majo kot napad na oborože- ne sile in sistem SLO in DS, saj vseh političnih in vsebin- skih vidikov tega pisanja ni mogoče posplošiti, ker po- stajajo vsebolj stvar celotne družbe. Dejstvo pa je, da smo s po- močjo tudi najvišjih organov to problematiko že preveč spolitizirali in del pozornosti širše javnosti preusmerili od življenjsko pomembnih vprašanj našega nadaljnjega družbenega in gospodarske- ga razvoja. Istočasno pa smo odprli novo stran pri obveš- čanju javnosti, ki se skozi razprave tudi potrjuje, da se postopoma le odpravijo še zadnji tabuji in stereotipno obravnavanje JLA in siste- ma SLO in DS. Del krivde za nastalo nape- tost pa gre vsekakor pripisa- ti tudi nekaterim vojaškim krogom, ki od sredstev jav- nega obveščanja še vedno in izključno pričakujejo glorifi- ciranje njihove vloge in de- javnosti in nočejo razumeti, daje ta dejavnost (obramba) tudi del družbenih-javnih za- dev. Zato bodo morale ved- no bolj legitimne postati te- me o obrambno-varnostnih pripravah družbe, posamez- nih njenih subjektov (JLA) in tudi o razvoju vojaško in- dustrijskega kompleksa pri nas, saj bomo v nasprotnem primeru še naprej le govorili o podružbljanju obrambne funkcije, storili pa zelo malo. Eden izmed pogojev za to pa je vsekakor v sistemu infor- miranja, v katerem bo tudi institut »tajnosti« moral po- stati prej izjema kot pravilo. Začeta razprava o teh vprašanjih pa mora biti strp- na, na nivoju obojestranske- ga kulturnega dialoga in spodbuda v boju za celovi- tejšo in objektivno informi- ranje javnosti, pri čemer pa moramo znati ločevati do- bronamerno od sovražnega pisanja. VIKI KRAJNC OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: Jože Volfandi Polemike o Kosovu In na Kosovu Celo francoska tiskovna agencija AFP ni mogla drugače, kot da je objavila informacijo o intervjuju znanega jugo- slovanskega ekonomista Branka Horvata za prištinsko Rihndjo. To je nepričakovana obnovitev polemike o Kosovu, saj je intervjuvanec, ki je sicer o problemih Kosova pisal in govoril že prej, dejal nič manj kot to, da so utemeljene zahteve o Kosovu kot republiki. Dodal je še, da je nesprejemljivo uradno stahšče o Albancih kot nacional- nosti, saj so narod. Najostrejše je na igave Branka Horvata, ve se pa, da je zdaj čas ustavnih razprav, reagirala beograjska PoUtika. »Horvat v svojem intervjuju,« piše hst, »na nesprejemljiv način razlaga, kako rešiti status in krizo na Kosovu. Po njegovem naj bi bilo Kosovo repubhka. Toda ker narodno- sti ne morejo imeti republike, je treba albansko narodnost proglasiti za narod.« Nato časnik nadaljuje. »Razčlenjuje in sprejema se torej sovražna in separati- stična ideja, ki se sedaj tudi javno pubUcira v Rilindji. Zakaj je to storjeno in k^ to pomeni? V kosovskih razme- rah, ko albanski separatisti nočejo odstopiti od tega, da postane Kosovo republika, je lahko to samo podpora takim pogledom. Toda v jugoslovanski pohtični aikciji, ko poteka borba proti albanskemu nacionaUzmu in separa- tizmu, je naglašarye in sprejemanje separatistične ideje, pa četudi je bilo to podano samo v intervjuju, v bistvu strinja- nje z njo. To istočasno pomeni ustvarjanje zmede v javno- j sti, predvsem pri Albancih, med katerimi si nekateri še | niso na jasnem, ah je utemeljena zahteva prihodnjega \ statusa Kosova kot nove jugoslovanske ,republike'...« Avtor navcua trditev, češ da je intervju Branka Horvata ^ en dokaz več, kako Kosovo še ni jugoslovanski problem. Branko Horvat potemtakem ne vznemirja samo vlade s predlogi o naglem korakanju iz krize, marveč je nekoliko razpihnil tudi pohtične in nacionahstične strasti. Medve- djo uslugo je naredil prav ZK v Prištini. Dnevnik »Borba« namrče odkrito piše o razcepu v občinski konferenci ZK Priština. »V trenutku, ko so zaradi nekaj ekscesov na mnogih protestnih zborih Srbi in Črnogorci v tej občini napovedah nove proteste in seUtve, kar nikakor ni dobro, so te dehtve na mednacionalni osnovi, do katere je prišlo v predsedstvu in v sami občin- ski konferenci ZK Priština, lahko samo še povod več za nove nemire in za nova zborovanja na nacionalni podlagi. To pelje k nadaljnji poglobitvi jezu v mednacionalnih odnosih...« Pod naslovom »Nekaj več od kadrovske kombinato- rike« komentira burno sejo prištinske partijske konfe- rence tudi Jedinstvo (to izhaja v Prištini v srbohrvaščini, Rilindja pa v albanščini). Prepričano je, da polemika o kadrovski kuhinji po nacionalnem ključu ne bo tako hitro končana. Kakor se da razbrati, seje na Kosovu začela celo v partij- skem vrhu močna idejnopoUtična diferenciacija - po naci- onalni pripadnosti. To ne bo dobro ne za Kosovo in ne za Jugoslavijo. ______ ... _ „ Etnično čisti pISGl v Jugoslaviji se še ni umirilo pisanje o srečanju hrva- ških in slovenskih pesnikov v Ljubljani. Vprašanje je bilo javno: Zakaj so delegacijo pesnikov Društva književnikov Hrvaške sestavljali samo pisci hrva- ške nacionalnosti. Odgovor iz Zagreba, iz hteramih vrst, je bil jasen: Pri sestavljanju delegacije v Društvu književnikov Hrvaške ni bilo niti besede o katerihkoh drugih merilih kot o repre- zentančno pesniških ah banalno praktičnih... Beograjska Politika s pojasnilom ni bila zadovoljna. Zapisala je: V vse globljih republiško-pokrajinskih in nacioneilnih dehtvah, ki smo jim priče, beležimo še en »dosežek«: vodstvo Društva književnikov Hrvaške se je ljubeznivo odzvcilo slovenskim kolegom, ki so jim. v pismu posebej poudarih, da jih zanima srečanje s hrvaškimi hte- rati (ne glede na repubUške meje) pa so jim nato na sreča- nje v Ljubljani (24. marca) poslah etnično čisto delegacijo. PoUtika meni takole: Vprašanja so resna. Na primer, ah tak postopek ne nav^a na namere, da se pi Maribora ter v soboto, 16. aprila ob 16. uri še na predavanje z barvnimi diapozitivi Draga Jančiča o urejanju okolja. I. FIDLER preveč denarja za nerazvite 1Obveznosti za zvezni sklad nerazvite bi lahko bile vsaj i polovico manjše, če bi or- lanizacije združenega dela .1*6 neposredno vlagale imanj razvite občine v regiji v republiki. Tako pa tudi Malski občini niso izkoristili kodnosti, da bi del obvezno- fi za manj razvite uporabili f razvoj lastnega gospodar- pa. i To so med drugim poudariU jrejšnji teden na seji sveta za iružbenoekonomske odnose ^ri občinski konferenci soci- alistične zveze v "Žalcu. Predlagali so, da bi v občini ' l^ipravili program vlaganja »enarja za razvoj manj razvitih 'sodelovanju z organizacijami •druženega dela, SDK in izvrš- ^^ga sveta. Sicer pa so menili. da je sklad za financiranje manj razvitih neustrezen in ne- uspešen, o čemer govori dej- stvo, da ni pravega napredka v manj razvitih delih Jugosla- vije. Rešitev vidijo v ustanovi- tvi banke, ki bi po ugodnejših pogojih kreditirala razvojne programe. Na seji so govorili tudi,o go- spodarjenju v občini Žalec. Precej besed so namenili orga- nizacijam združenega dela v občini, ki poslujejo z izgubo. Nekaj teh organizacij je uve- ljavljalo refundacijo prispev- kov združenih iz dohodka, ki jo predvideva zakon. Ocenili pa so, da je vprašljiva moralna plat refundiranja v tistih sredi- nah, ki so na ta način zagotov- ljena sredstva prelile v osebne dohodke. JANEZ VEDENIK sprave na kongres ; Na celjskem območju so vse »'»"finske gasilske zveze že JPfavile redne letne občne f ore. Med .zadnjimi je bil I^elju v prostorih gasilskega Jotna v Gaberju, ki je bil iz- pno dobro obiskan, saj so se udeležili skoraj vsi dele- 'Obširne razprave sicer ni bi- ^ ^er so gradivo posamezna KJ^^^va dobila že prej in so jih P^vnavala v domačem oko- r, Kar pa je bilo izrečenih be- ijNih je bilo največ namenje- " nadaljnjemu strokovnemu ijPOpolnjevanju članstva ter IjL^' za najmlajše, saj bodo ti km '^^sneje nosili vso težo iru gasilca v požarih in |V|§ih elementarnih nesrečah. ^**Jo skrb pa bo potrebno posvetiti preventivni vzgoji med vsemi občani in krajani, ki lahko s svojim znanjem marsikdaj močno olajšajo delo gasilcem in zmanjšajo škodo. Razveseljivo je, da je med ob- čani in krajani za pobude gasil- cev vedno večje aktivno zani- manje. Občni zbor pa ni minil brez pogovora o pripravah na 11. kongres slovenskih gasilcev, ki bo junija v Celju. Glavno breme bodo sicer pri organiza- ciji nosili gasilci celjske občin- ske zveze, v mnogih akcijah pa bodo sodelovale tudi mejne občinske zveze in društva. Celjsko občinsko gasilsko zve- zo bo tudi v prihodnjem man- datnem obdobju vodil Janko Rebov. T. VRABL Soft bon za cigareto Dan za zdravje je vse pre- malo, da bi kdo spremenil na- čin življenja in se otresel zdravju škodljivih razvad. Dovolj pa za razmislek, ali bi kaj od tega dneva vgradili v šolski red. Govorimo o naravoslovnem dnevu drugih letnikov Srednje tehniške šole Maršala Tita v Celju. Pod mentorstvom zu- nanje sodelavke, sociologinje Antonije Marinček, so pripra- vili celodnevni program o tem, kako bi lahko učenci v šoli ži- veli bolj zdravo življenje. K so- delovanju so pritegnili tudi učence ostahh letnikov in de- lavce te šole, ki s prek 3000 učenci sodi med največje sred- nje šole v Sloveniji. Dan zdravja in humanosti so začeli z zajtrkom pred koncem prve učne ure. Med poukom so imeli večkrat razgibalne vaje (minuto za zdravje), med od- mori so vrteli glasbo, glavni odmor so podaljšali, da so učenci lahko v miru pojedli malico. Šolska kuhinja je to- krat ponujala mnogo pestrejšo izbiro zdrave prehrane od mlečnih izdelkov, do sadja, ze- lenjave in sadnih sokov. Po- skrbeli so za večji red in higije- no v sanitarijah. Za boljše po- čutje so okrasili jedilnico in druge skupne prostore s po- mladnim cvetjem. Tega dne naj bi nihče ne kadil, tudi uči- telji v zbornicah ne. Cigareto so kadilci lahko zamenjaU za soft-bon. Pravzaprav nič posebnega, bi rekh, če ne bi poznali navad naših srednješolcev. Več kot tretjina jih ne zajtrkuje. V šoh presedijo do osem šolskih ur, telovadbe in druge rekreacije imajo premalo. Malicajo na- vadno tisto, kar lahko hitro in stoje pojedo: hot dog, hambur- ger in kokakolo. Lakoto in stresne situacije pogosto pre- magujejo s cigareto v ustih. Slabe prehrambene navade, premalo gibanja na svežem zraku in različne zasvojenosti se odražajo v različnih psiho- somatskih težavah kot so slaba drža, želodčne težave, težave s koncentracijo, glavoboli ipd. Marsikaj iz programa tega naravoslovnega dne bi lahko vpeljah v vsakdanje življenje v šoli. Šlo bi brez dodatnih stroškov, le z malo dobre volje učiteljev in ob podpori vod- stva šole. Obvešča cenjene stranke, da bo ekspozitura VODNIKOVA od 18. aprila dalje zaprta med 12. in 12.30 uro. Ostale enote LB v Celju so v tem času odprte! Delovna organizacija Fotolik Celje objavlja prosta dela in naloge Knjigovodska opravila Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: srednja šola ekonomske smeri 2 leti delovnih izkušenj s knjigovodstvom poskusno delo 2 meseca Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na nasov: FOTOLIK Celje, Muzejski trg 8. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL 198 Razstava o zgodovinskem dogodku v Muzeju revolucije v Celju so včeraj ob 13. uri odprli zanimivo raz- stavo ob 50-letnici prve- ga zasedanja Komuni- stične partije Slovenije v Šmiglovi zidanici. Razstava je pregledne- ga značaja in obiskovalce seznanja o tem zgodovin- skem dogodku na našem območju. Gradivo je pov- zeto iz lastnega arhiva Muzeja revolucije, po do- kumentarnih virih in po literaturi ter sovpada z vsebino brošure, ki je v drugi izdaji izšla po za- slugi kustosa Emila Laj- ha. Razstava je povzetek življenja in dela ter življe- njepisov udeležencev pr- vega zasedanja Komuni- stične partije Slovenije, med katerimi je bil tudi tovariš Tito. Med zanimivostmi, ki so jo veseU tudi delavci Muzeja revolucije velja zapisati, da bodo razstavo lahko prvič dopolnili tudi s filmi, ki prikazujejo Ce- lje v letih 1954 in 1987, predvajah pa jih bodo na video rekorderju. Tega je Muzeju revolucije poklo- nilo Gorenje iz Titovega Velenja, in postala prva delovna organizacija, ki je s to kulturno ustanovo navezala tako neposre- den stik. Razstava bo še posebej zanimiva za mlade obi- skovalce, ki jih v Muzeju pričakujejo v času od 9. do 12. ure in 14. do 17. ure, po predhodnem do- govoru s skupinami pa tudi še dlje. Po razstavi bodo vodih kustosi Mu- zeja. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil Danijel Rine, sekretar Medobčin- skega sveta Zveze komu- nistov Celje, v kulturnem programu pa so sodelova- li učenci Glasbene šole Celje. MATEJA PODJED Prava paša za oči Vedno živa In aktualna umetnost MIhe Maleša Izjemno zanimiv kulturni dogodek iz likovnega sveta je minuli četrtek privabil v Likovni salon v Celju šte- vilne obiskovalce, ki jim je o slikarskem opusu lani umrlega Mihe Maleša govo- ril dr. Mirko Juteršek, z umetniško besedo pa je dogodek obogatila igralka Milada Kalezič. Dan pred tem so grafične liste Mihe Maleša, nastale po letu 1945, postavili na ogled tudi v avli Razvojnega centra Celje. Razstavi bosta na ogled do 7. maja. Tako je v Celju na ogled v bistvu le majhen del orja- škega opusa slovenskega sli- karja Mihe Maleša, ki je svo- ja dela po dolgem in boga- tem življenju (1903-1987) za- pustil v narodno zakladnico. Poleg slikarstva in grafike velja omeniti vsaj z njegovim pionirstvom v grafiki zveza- no ilustratorsko, bibliograf- sko in založniško dejavnost. Prav zato smemo označiti pjegovo osebnost kot lik vse- stranskega kulturnega de- lavca predvsem med obema vojnama, piše v spremni be- sedi v katalogu Marko Lesar. Malešu pripada nesporna vloga utemeljitelja sloven- ske grafike in njenega popu- larizatorja. V svoji mladostni dobi velja za predstavnika blagega poetičnega ekspresi- onizma. Risba oziroma grafi- ka je postala temelj vse nje- gove poznejše slikarske prakse. Vendar se konec dvajsetih let pridruži tej no- va komponenta: uveljavlja- nje za naš prostor skoraj nez- nanega in vedrejšega pari- škega kolorizma. Njegova najplodovitejša leta, v katerih je slikeir dal najtehtnejši prispevek, so 30. in 40. leta. To je čas, ko se poleg grafike ukvarja s sli- karstvom vseh vrst. Serija aktov od ekspresionistično fauvističnih palet do bolj plastično modeliranih, v to- plih barvah, z vedno neza- menljivo »malešovsko no- to«, ki jo prepoznamo po nežni, mehki modelaciji, po barvnem izboru in celo po obraznih tipih, in zato morda ni slučaj, da je videti na njih celo črte njegove lastne, mehko oblikovane podobe. Serija Tivolijev, nastala pred vojno, med vojno in po njej, pa uvršča Maleša tudi med zgodovinsko pomemb- ne krajinarje. Omeniti velja še dela iz zadnjh desetletij njegovega ustvarjanja. To so slike napolnjene z novim ko- lorističnim ognjem in Maleš je tudi s poslednjimi deli do- kazal, kako živa in aktualna je bila njegova umetnost. Je prava paša za oči. MATEJA PODJED^ Srečanje giedaiiškili skupin s komedijo Frana Milčinskega: »Butalci«, v, izvedbi Amaterskega gledališča »Vrba« iz Vrbja pri Žalcu in v režiji Bogomira Verasa, se bo drevi ob 18. uri v domu kulture v Šmarju pri Jelšah pričelo letošnje medobčin- sko srečanje gledaliških skupin celjske regije. Poleg Amaterskega gledahšča »Vrba« sodelujejo še: združeni gledališki amaterji občine Velenje, skupaj z Mešanim pevskim zborom »Svoboda« Šoštanj ter Šale- ško folklorno skupino »Koleda« iz Titovega Velenja, ki bodo jutri ob 20. uri, prav tako v domu kulture v Šmarju, uprizorili ljudsko slikanico Josipa Jurčiča: »Deseti brat«, ki jo prav tako na oder postavil Bogomir Veras. V soboto bodo na oder kulturnega doma v Šmarju ob 20. uri stopili domačini, člani Gledališča BO, s komedijo Iva Brešana: »Smrt predsednika hišnega sveta«, v režiji Jožeta Čakša. V nedeljo, 17. aprila pa bosta kar dve gledališki predstavi. Prva bo ob 15. uri v kulturnem domu v Bistrici ob Sotli, kjer bodo nastopili ljubiteljski gledališčniki KUD »Zarja« Trnovlje Celje s komedijo-satiro Nikolaja Erdmana: »Samomorilec«, ki jo je zrežiral Štefan Žvižej. Od 18. uri pa bo predstava v kulturnem domu v Mestinju, v izvedbi Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, in sicer komedije Sean 0'Caseya: »Prihranjeni dolar«, v režijski postavitvi in izvedbi Jožeta Robide ter Jožeta Krajnca. Vse predstave na tem srečanju pa si bo ogledal tudi repu- bhški selektor Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije. ŽIVKO BEŠKOVNIK Domus Slovenica na Dunaju Kulturno-gospoOarskl center bo živel sam Samostojni prodor brez po- sredništva - učinkovitejši pretok informacij o naši du- hovni in materialni ustvarjal- nosti v svetu, to je namen no- vega kulturno gospodarskega centra Slovencev na Dunaju, ki so ga odprli ta ponedeljek v Plankengasse 4 v središču ene od najpomembnejših kul- turno gospodarskih središč Evrope. Razvojni center Celje je eden od štirih nosilcev in pod- pisnikov ustanoviteljev Do- musa Slovenice ob društvu Virtuti et musis (pospeševa- nje kulturne in umetniške de- javnosti Slovencev), ki je regi- strirano na Dunaju, Gospodar- ske zbornice Slovenije in Mla- dinske knjige - Koprodukcije. Razvojni center je tudi prevzel upravne posle centra in v isti stavbi kot je Domus Slovenica, odprl tudi svoje predstavni- štvo. Namen je, po besedah po- budnika za ustanovitev dru- štva Virtuti et musis Jožeta Anderliča, na učinkovitejši način predstaviti svetovni jav- nosti duhovne in materialne dosežke Slovencev in to ne le iz matične domovine, ampak po posameznih ustvarjalskih dosežkih. Center je razdeljen na dve etaži in v prvi bo raz- stavni prostor za likovne raz- stave, literarne večere, promo- cije znanstvenih in hteramih del, ter druge kulturne priredi- tve. V drugi etaži pa bo imelo glavno besedo gospodarstvo, kjer se bodo predstavljale po- samezne delovne organizacije ali dejavnosti in to na osnovi svojega poslovnega interesa. Na Dunaju je preko 600 pred- stavništev tujih firm in prilož- nost bo brez dvoma dobra. Edini kriterij, da pride delovna organizacija ali posameznik v Domus Slovenico, je vrhun- ska kakovost stvaritev ali iz- delka. Center vodi direktor Franc Kotnik. K sodelovanju vabijo posamezne delovne or- ganizacije in posameznike tudi iz drugih jugoslovanskih repu- blik in tudi sedanji konzorcij petnajstih delovnih organiza- cij ni zaključen. Prva prireditev takoj ob otvoritvi nosi ime Slovenska pomlad na Dunaju, kjer bodo razstavili svoja grafična dela ti- sti naši grafiki in slikarji, ki so doslej uveljavljali ljubljansko grafično šolo in sicer žeh med- narodna priznanja za svoje delo. DRAGO MEDVED Revije pevskiii zborov v žalski občini bodo v tem mesecu kar štiri revije pev- skih zborov. Prva bo v soboto 16. aprila ob 19. uri v Vinski gori, kjer bodo nastopile male vokalne skupine in pevski zbori, druga bo naslednji dan na Gomilskem, kjer bo nastopilo devet mladinskih pevskih zborov, tretja 23. aprila zvečer ob 19. uri bo v Braslovčah, kjer bo nastopilo devet odraslih pevskih zborov in četrta 24. aprila ob 16. uri v Petrovčah, kjer bo nastopilo devet otroških pevskih zborov žalske občine. T. TAVČAR Morale se ne da naučiti Po krajšem premoru ; v prostorih Matične knjižni« v Žalcu znova pripravili izj men kulturni dogodek, tokr: na pobudo občinske konferei ce ZSMS Žalec, ki je povabi v goste na pogovor dr. Vek slava Grmiča. Prostor v knjižnici je bil zai izjemno priložnost premajhe Več kot tri ure trajajoč pog vor je potekal korektno v njem je na tehtna vprašan predvsem mladincev dr. Vek slav Grmič odgovarjal z njerr lastno znanostjo, ki pa je izre no široka. Mladinci so ga povab v svoje vrste z željo, da govc o religiji in morali, nakar med drugim dejal, daje odpa Med drugim je bilo tu veliko govora o vsepog stejših pojavih samomoro Dr. Grmič o tem: »Člove potrebuje človeka. Ker n nihče ne pride nasprol sam ne najde izhoda iz krii in pride do najhujšega, to samomora.« la opora religije morali in začeh iskati neke nove opoi Sicer pa se morale sploh ne ( naučiti, ampak jo lahko prid bimo samo z vzgledom. Dana nja večplastna kriza je tako t di kriza moralnih vrednot,, so poti::njene v stran in se i nje nihče ne zanima. Skran za moralo moramo biti motiv rani, to pa je mirna vest, ( ravnamo moralno. Najb( učinkoviti pa so pri tem dru beni motivi, kajti če druži ravna moralno potem bo to p čenjal tudi posameznik. Žal] je vehko obratnih primere Ob koncu pogovora pa je izi kel misel, da sta si krščanst in socializem lahko najblii prav na področju morale. T. VRAE Živahno na odrih Konec prejšnjega tedna je bilo živahno in pestro na lju- biteljskih gledaliških odrih. Kar štirje gledališki dogodki so se zvrstili v soboto zvečer, od tega tri reprize ter ena pre- miera. Pred domačim občinstvom so na Frankolovem ponovili komedijo Slavvomira Mrožka: »Policaji« člani gledališke sku- pine PD »Anton Bezenšek« Frankolovo. Delo je na oder postavil domači režiser in rav- natelj tamkajšnje šole Anton Drev. V domu kr^anov v Kono- vem pri Titovem Velenju so na oder stopili člani gledališke skupine KUD »Stane Sever« iz Škal, ki so v režijski postavitvi Rosvite Vugrinec in pod men- torskim vodstvom Ljerke Be- lakove, predstavili klasično komedijo Antona Pavloviča Čehova: »Oh, ta Tbezen«, kate- re premiero so imeli v doma- čem kr^u marca meseca. Na sobotni predstavi, ki si jo je ogledal tudi letošnji medob- činski selektor Področnega združenja gledaliških skupin Celje, ki je s skupino opravil tudi strokovni pogovor, so pred skorajda polno dvorano konovelskega kulturnega do- ma, prikazali s sicer nekateri- mi začetniškimi težavami, do- kaj zanimivo postavitev te igre. V občini Šmarje pri Jelšah pa sta bila kar dva gledališka dogodka. Prvega je pripravila starejša gledahška skupina kulturnega društva Šentvid pri Grobelnem, v tem društvu imajo namreč tudi mlajšo gle- dahško skupino, ko je pred do- mačim občinstvom ponovila delo pokojnega krajana teh krajev Rudija Doboviška: »Habakuk«, v režiji Ivana Dro- fenika. Eden od pomembnejših gle- dahških dogodkov pa seje odi- gral v soboto zvečer na odru novega kulturnega doma v Ro- gatcu, s katerim so v kraju po petnajstih letih ponovno oživi- li lastno gledališko ustvarjal- nost! Gledališka skupina do- mačega Kulturnega društva »Anton Stefanciosa« iz Rogat- ca se je predstavila s komedijo slovenskega avtorja Mire Šte- fanca: »Večna lovišča«. To de- lo je na oder postavila domača režiserka Lidija Zalezina. Prvo premiero je 150 obiskovalcev dobro sprejelo. Želeti je, da bi k nadaljnje- mu delu pritegnili še koga od krajanov, že sedaj so znali vključiti tudi domačega glas- benika, vodja ansambla »Mo- rana« Toneta Kregarja, da je uglasbil ter izvajal songe pri predstavi. Kostumi v tej upri- zoritvi pa so bili delo Marije Petek. Po premieri je Področ- no združenje gledaliških sku- pin z izvajalci opravilo stro- kovni pogovor, predstavo pa so pred domačim občinstvom, ponovili v nedeljo popoldan. ŽIVKO BEŠKOVNIK Ana Monroe v KLJUBu Celjski KLjUB je ob svoji redni glasbeni in li- kovni dejavnosti pripra- vil minulo soboto še na- stop gledališke skupine Ane Monroe iz Ljub- ljane. Le-ta se je izkazala kot dinamičen igralski kolek- tiv, ki obvladuje pred- vsem duhovitost oz. »od- štekanost« gledališkega izraza, tako da so polno- številni gledalci gotovo prišh na svoj račun. Do- mislice, skeči, nepredvid- ljivosti in smisel za im- provizacijo so glavne zna- čilnosti tega gledahšča, ki je komunikativno do te mere, da je sposobno odi- grati predstave povsod. Ob nizu veseljaških ele- mentov njihove igre pa ne gre prezreti zelo pri- sotne destruktivne pod- tone (razbijanja, udarci, padci...), ki dajejo s svojo energijo nastopu gledališ- ča Ane Monroe neko dru- go, zelo realno razsežnost, ki bi jo lahko imenovali razrast pritajene agresije. In zato je jasno, da v pri- meru Ane Monroe ne mo- re biti govora samo o »lahkotnem, razvedril- nem« gledališču. BORI ŽZUPANČIČ Fotografska senzibllnost Marija Braut v Likovnem salonu v zadnjem času je bilo v Celju kar nekaj predstavi- tev zagrebških likovnikov (Greiner in Kropilak v galeri- ji KLjUB, dva naivca v Mu- zeju revolucije in fotografi- nja Marija Braut v Likovnem salonu). Vprašanje je koliko je ta kulturna izmenjava sploh izmenjava, ali pa je to le plod zasebnih stikov, kar je vsekakor na mestu in ni- mam nič proti temu, če bodo ti stiki omogočili tudi celjski likovni usvarjalnosti, da se vsaj deloma enakovredno predstavi v Zagrebu. Menim namreč, da bi le takšen način razmišljanja pri organizaciji kulturnih prireditev lahko utrnil pot nekakšni odzivno- sti celjske kulturne scene, ki se dosedaj s tem (priznajmo, da po lastni krivdi) ne more kaj prida pohvaliti. Kot lahko izvemo iz sprem- nega kataloga, je bila foto- grafinja Marija Braut rojena v Celju, sedaj pa živi in ustvarja v Zagrebu. Razstav- lja izbor iz več tematsko za- stavljenih ciklusov fotogra- fij, ki priča o njeni senzibilni uporabi fotografskega akta, ne glede na to ali osredotoči svoj objektiv na človeka, na- ravo ah predmet. Razstavlje- ne fotografije niso, kot se to pri sodobni fotografiji rado dogaja, niti najmanj izumet- ničene, ampak bi lahko za njih rekel, da so kar nekako »človeško tople«, če je takš- na oznaka sploh smiselna za organizacijo črno-sivo-belih linij in ploskev, ki v nepo- menskem pogledu sestavlja- jo fotografsko podobo. Ob tej toplini, ki ima prav goto- vo vzroke v avtoričini nes- kriti ljubezni do sveta oblik, svetlob in senc, pa imajo ne- katere fotografije prav goto- vo tudi dokumentarno vred- nost, ki s samo izvedbo vse- kakor prerašča v umetniško. Takšen je na primer portret pokojnega slikarja Milenka Stančiča, ki odpira večjo di- lemo razmerja med videzoi in vsebino, saj neuki obiski valeč razstave še pomislil n bo, da je debeluškasti pn prostež s čudno zvitima m gama, eden največih hrvi ških slikarjev, ne naivec, an pak tematike, ki je gotov evropsko razsežna. Prav gotovo pa je treba ti krat izreči tudi priznanje 1 kovnemu salonu, ki je s ( razstavo razširil razpon sv jega delovanja in potrdil, £ je sodobna likovna ustvarja nost mozaik različnih vizu^ nih medijev - fotografija, prav gotovo že eden izni< klasičnih. BORI ŽZUPANCI Prvi samostojni koncert štiriindvajset članski orkester Godbe na pihala Kultur" umetniškega društva Ljubečna je v nedeljo popoldan odi^^i svoj prvi samostojni koncert v dvorani tamkajšnjega zadi""' nega doma. Godba je bila ustanovljena jeseni leta 1982. Veliko naporov' odrekanj je bilo potrebnih v tem času, da so godbeniki zdrž^ skupaj in tudi s skupnimi močmi premagali nekaj kriz. Dan' sodi med ene najbolj delavnih sekcij KUD Ljubečna. Presen« Ijivo dosti mladih igra v tem sestavu in želijo si še novih član"' saj nekaj instrumentov, kot so zapisali v programskem 1'^! koncerta, še vedno čaka prizadevnih rok. Dirigent Rudi Sak^ šek je z orkestrom predstavil tako domačo, kot tudi nekaj glasbene Uterature za pihalne godbe, hkrati pa je v odrnoj oddirigiral tudi harmonikarskemu orkestru učencev Glasbe^ šole iz Šentjuija. Občinstvo je dobro sprejelo izvajanje orkestrov, kar jim bo prav gotovo spodbuda k nadaljnjemu, j boljšemu delu. ŽIVKO BEŠKOVNi'' ifl. APRIL 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 9 pevize gredo v zasebne žepe Stevo Karapanilža o gostinstvu in turizmu s predstavitvijo lyonsiie in kitajske kuhinje je nedavno tega na seminarju, ki ga je žalska delavska univerza pri- pravila za gostinske delavce, gostoval tudi Stevo Kara- pandža, naš priznani kuharski strokovnjak. Steva Kara- pandžo pretežni del ljudi pozna kot znanca iz Vegetine liuhinje, ki jo že šestnajst let predvajajo na TV ekranih, jialokdo pa ve, da je priznani kulinarik tudi turistični jelavec, zato smo mu v krajšem razgovoru zastavili vpra- šanja z njegove širše in tudi ožje specialnosti... Glede na to, da smo našo l(Ulinarično identiteto spe- ljali na dva skupna imeno- valca, na ražnjiče in čevap- Čiče, ob vse pogostejši ' »amerikanizaciji« naše pre- ' brane pa pozabili tudi na narodno kuhinjo, želimo uvodoma izvedeti, kje je na- , ša kuhinja. 1 Karapandža: »Jugoslavija ima res dobro nacionalno ' kuhinjo, četudi ne moremo ' govoriti, da ima nacionalne ' specialitete. V svetovni ga- ! stronomiji sta namreč le prekmurska gibanica in ne- i ka orehova pita priznani kot ) avtohtoni jugoslovanski po- sebnosti, vse ostalo pa ni po- ( vsem naše. Na našo kuhinjo ■ so skozi zgodovino vplivali I različni osvajalci, ali pa tisti, ( ki so mejili na nas. Tako je \ na tisto, kar imamo, močno I vplivala italijanska, stara du- ijnajsko-avstroogrska kuhi- ;inja, madžarska, orientalska Min ruska kuhinja zato naša i kuhinja, takšna kot je, ni sla- ba. Problem nastane šele ta- ■ krat, ko jo je treba tudi širše s predstaviti, za kar pa žal ni- jmamo dovolj kvalificiranih •"kadrov. Vsi gostinci namreč I tudi niso dobri kuharji, po- leg tega pa tudi kuharija pri ^ tas teče po »črti najmanjše- ga odpora«. Najlažje je na- mreč vreči na žar ražnjiče in fevapčiče, zato danes tudi li cel Jadran smrdi po teh je- i deh. Za kakšno drugo dobro ' jed pa so potrebni mojstri, ki ' jih je premalo. Poleg tega na ' nas pritiska breme »ameri- ' kanizacije« oziroma hitre I prehrane, odpirajo se razne .pizzerije, snack bari in bi- j stroji s hitro pripravo hrane, malo pa je lokalov s klasično ijkuhinjo in z dobro domačo !hrano. Na srečo imamo ne- .jkaj vrhunskih svetovnih ku- iharjev, ki na raznih medna- rodnih srečanjih in olimpi- adah dosegajo odlične rezul- tate in so skorajda v vrhu. I Cisto drugače pa je doma. Tu nimajo kakšnega posebnega motiva da se izkažejo, prav ;tako pa jim tudi ni omogoče- 'no, da bi pokazali, kaj znajo. I Zakaj je tako, ne morem od- , govoriti.« ' Vsaj v Sloveniji je čutiti Prizadevanja, da ne bi poza- "•IH na našo narodno kuhi- ^0. Verjetno si tudi pri vas, »C posebej v zagrebškem In- 'Crnacijonalu prizadevate to, da gostje spoznajo na- ^ prehranjevalne navade? Karapandža: »Tako je, na- kuhinji skušamo dati vo- ^0 vlogo. Gostje, pred- vsem pa tujci, želijo jesti in Poizkušati naše jedi, zato od ^šne ponudbe ne odstopa- Tudi sam vedno, kadar kje v tujini, skušam Poznati kar največ jedi.« Kot pomočnik direktorja '**je gostinsko turistične ^'Ranizacije verjetno tudi 5^ate vzroke, da naše go- J*»tetvo in turizem stojita ^ mestu, da ne ustvarjata *««mulacije? .Karapandža:« Akumulaci- 'ustvarjajo privatniki, male gostilne, medtem ko jo večje ^l^^izacije dosegajo zgolj j^^^ljučno: Osebno menim, Sarn ^^^izmom ne zaslužimo <^o dveh milijard dolarjev, de H ^ še kakšne tri milijar- ^g/^olarjev več, a da gre ta v zasebne žepe. Ob ne- katerih, sistemsko nerešenih stvareh, pa tudi ne izkorišča- mo dovolj svojih danosti. Ni vse v soncu, morju in hote- lih, še vedno je v celotni veri- gi turizma najvažnejši člo- vek. Tu najbolj grešimo, saj celo tistega, kar nam v pi- smih očitajo tuji turisti, ne znamo popraviti. Seveda je problem tudi organizacija, tržni pristop itn.« Stevo Karapandža, kate- rega ded je bil pek, oče pa gostilničar, je končal go- stinsko šolo in gastro fakul- teto v Opatiji. Najdlje je de- lal v zagrebškem Interkon- tinentalu, pa v hotelih Es- planade in Internacionalu, šolal pa se je v Parizu, na Dunaju, v Londonu, Budim- pešti in Tel Avivu. Kuhal je še v Acapulcu, Las Vegasu, Pitsburgu, Dar es Salamu, Sidneyu, dvakrat so ga po- vabili tudi na Japonsko. Kuhal je še v vseh večjih mestih Evrope. Ima več kot trideset zlatih medalj z raz- ličnih mednarodnih tekmo- vanj in kuharskih olimpiad, prejel pa je tudi kulinarični orden viteza gastronomije od italijanske federacije ku- harjev. Verjetno je kulinarika v celotnem gostinstvu vaša najbolj »boleča« točka. Ka- ko pogosto se še zgodi, da izveste kak nov recept - z ali brez Veget? Karapandža: »Kar pogo- sto. Svet je ogromen, jaz veli- ko potujem, povsod vidim kaj novega, povsod se česa naučim. Sem pa tudi zelo ra- doveden in poizkusim tudi takšne stvari, ki jih drugi ne bi nikoh.« Kako pa si pri vas doma delite kuhinjo? Karapandža: »Delava oba z ženo, tako da tudi pri nas po kulinarični plati živimo kot povprečna jugoslovan- ska družina, torej, med ted- nom kaj na hitrico skuhamo ali si kosilo pripravimo že prejšnji dan. Sicer pa z ženo najraje vidiva, da kuha hčerka.« V »Vegetini kuhinji« si ponavadi kuhinjo delita dva. Imate tudi drugače ra- di, da vam med kuhanjem kdo drug gleda v lonec? Karapandža: Ne. Rad imam mir in moti me vsaka malenkost, moti me vsaka razlita kapljica olja ali razsu- to zrno česa. Zato se žena ra- je umakne iz kuhinje in dela kaj drugega. Sicer pa je moj kuharski dan sobota, ko rad zgodaj vstanem, grem na trg in ponavadi kupim ribe. Včasih povabimo še prijate- lje ter tako skupaj uži- vamo...« In kje pri prehranjevanju počenjamo pri nas največje napake? Karapandža: »V tem, da jemo preveč enolično hrano. Jemo preveč svinjine in me- sa, zanemarjamo pa zelenja- vo in ribe, ki jih imamo sicer v izobilju. Vsaj vsak drugi dan bi morali imeti na krož- niku ribjo jed. Pravtako je- mo premastno hrano. V zad- njem času je sicer vse več »novovalovcev« od vegeteri- jancev do tistih, ki prisegajo na bio prehrano, tako da tudi novosti s te strani že prihaja- jo v naše domove, kar je sa- mo vzpodbudno.« Med tujimi kuhinjami prisegate predvsem na ly- onsko in kitajsko kuhinjo, dve kuhinji torej, ki se po času priprave bistveno raz- likujeta od nas, kjer juho kuhamo nekaj ur, na Kitaj- skem, na primer, pa jo pri- pravijo v nekaj minutah. Kateri od teh dveh dajete prednost? Karapandža: »Lyonski vsekakor, ki so jo uvedli vr- hunski svetovni strokovnja- ki. Tudi kitajska kuhinja bi s stališča zdrave hrane mora- la biti v vsakem domu, kar pa je zaradi oddaljenosti te dežele in s tem tudi živeža in številnih začimb, ki jih rabi- mo, seveda nemogoče.« Za konec vas ne bom pro- sil za kakšen recept, pač pa vas vprašam, kdaj boste iz- dali kakšno video kaseto, da bodo lahko gospodinje kuhale neposredno po vaših navodilih? Karapandža: »Morda se bo za kaj takšnega odločila Podravka, res pa je škoda, da se ni že prej, saj so takšne kasete v nekaterih zahodnih deželah že kar pogost pojav. Na takšni kaseti je od 20 do 30 receptov, torej skoraj do- volj za sestavo mesečnega je- dilnika. Če bo do takšnega projekta kdaj prišlo, lahko torej že kar v naprej zaželim dober tek! RADO PANTELIČ Turistični nageij ^ Zvonetu Štormanu Gostišče Štorman pri Šempetru v Savinjski dolini vsi, posebno še na celjskem področju, dobro poznamo. Tam pripravljajo odlične zrezke vseh vrst in slastne sladice in še marsikaj, da o izbrani pijači ne govorimo. Skratka, to gostišče je znano po odlični ponudbi, vzorni in hitri postrežbi. Za vse to pa ima njegov lastnik, Zvone Štorman, nedvomno največje zasluge. Njegov osnovni poklic je ku- har. Na tem področju se je celih osem let izpopolnjeval tudi v inozemstvu, kjer je bil tako uspešen, da je bil ob koncu celo solastnik velike restavracije. Pred osmimi le- ti je odprl bistro, ki gaje poz- neje razširil v gostišče. V njem dela 20 članski ko- lektiv, ki je izredno ubran. Gostišče ima 90 sedežev in ponavadi so vsi zasedeni. Pravijo, da so to in njemu podobna gostišča vnesla v tovrstno slovensko ponud- bo nov moto, ki mu je najpo- membnejši zadovoljni gost. Prav zaradi tega je Televizija Ljubljana Zvonetu Štorma- nu pripela turistični nagelj. Na shki: Del kuhinje go- stišča Štorman, kjer priprav- ljajo zares dobre jedi, tudi ti- ste za najzahtevnejše goste. T. TAVČAR IZJAVE, MNENJA... Milorad Čosič iz Zvez- nega komiteja za turi- zem o dolgoročni turi- stični strategiji Jugosla- vije in o projektu YU- SPIT: »Sprejeli smo dolgoroč- no strategijo razvoja tu- rizma, spremeniti mora- mo še odnos do te gospo- darske panoge. Poglejmo čez mejo - tam je turizem kompletno življenje, ne le spanje in kakšen izlet. Naše storitve moramo razvijati tako, da se bodo kompleksno dopolnjeva- le: od običajne postrežbe v restavraciji do trgovine, kulturne in ne vem kakš- ne ponudbe še. S spre- membo zakonodaje pa moramo ustvariti takšne pogoje za drobno gospo- darstvo, da bi se lahko občani s svojimi sredstvi enostavneje vključevali v razvoj turistične po- nudbe. O projektu YU-SPIT menim, da je dobra ideja, za katero ne vidim nobe- nih ovir, da bije ne mogh uresničiti. Nasprotno: menim da so tukaj mož- nosti neomejene, pred- vsem na področju tranzit- nega turizma. Upam le, da bomo začeli takšne za- misli uresničevati, ne ta- ko kot mnogokrat doslej, ko smo pravo vrednost lastnih idej spoznali šele takrat, ko so jih uresničili v tujini.« Za turistični podmiadelc Na občnem zboru TD so podeHU vrtnice Da bi ocenili uspešnost prizade- vanj na različnih področjih dela, so se člani Turističnega društva Roga- ška Slatina v petek zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ker se večina aktivnosti odvija v ok- viru komisij, so predstavniki le-teh po- vedah, kaj so in kaj jim ni uspelo v letu dni uresničiti. Največ poudarka dajejo v društvu vzgoji prebivalstva in zlasti turističnega podmladka. Prav na po- budo društva oziroma komisije za turi- stično vzgojo mladih so v osnovnih šolah v kraju uvedli pouk turizma kot fakultativni predmet, prav tako živah- no delujejo šolski turistični krožki, kjer se kalijo mladi vodiči po kraju. Komisija za urejanje okolja je lani v posebni akciji ocenjevala urejenost okolij stanovanjskih hiš. Na občnem zboru so podelili 33 pohval ter tri vrt- nice. Bronasto vrtnico za najlepše hiš- no okolje je prejela Rozalija Terčič, srebrno Zlatko Pavlovič in zlato Mar- jana Možina. Komisija za prireditve je lani organizirala 111 prireditev vseh zvrsti, med katerimi so bile nekatere v slovenskem in jugoslovanskem pro- storu prav izjemne. Kljub mnogim uspehom pa so na zboru tudi ocenili, da bi za podružbljanje turizma v Roga- ški Slatini lahko naredili še več da bi kraj še bolj živel s turizmom in da bi sleherni krajan prispeval k lepšemu in prijaznejšemu izgledu Rogaške Sla- tine. M.AGREŽ V Rogaški Slatini imajo Dancing bar s četrtkovo otvoritvijo Dancing bara so v Zdravilišču Rogaška Slati- na odpravili še eno od vrzeli v pro- gramu izvenpenzionske ponudbe. Odslej bo namreč mogoče v kletnih prostorih lani obnovljene restavracije Sonce plesati in se zabavati do zgod- njih jutranjih ur. Sodobno urejeno in opremljeno diskoteko je Zdravilišče odprlo v sodelovanju s koncertno di- rekcijo iz Zagreba. V Dancing baru je 60 sedežev, bo pa lahko sprejel še več ljubiteljev plesa in glasbe vseh zvrsti. Odprt bo vsak dan, razen ponedeljka, od 20. do 2. ure naslednjega dne. V ZdraviUšču Rogaška Slatina računa- jo, da bo enkrat mesečno tudi poseben večer z nastopom v živo enega od pri- ljubljenih pevcev zabavne glasbe. M. A. PLANINSKI KOTIČEK Od Trojan do Tremarji Planinsko društvo Celje, sekcija za izlet- ništvo, pripravlja v nedeljo, 17. aprila po- hod od Trojan do Tremarji. Odhod planincev bo iz Celja, ob 6. uri zjutraj iz celjske avtobusne postaje z rednim avtobusom do Trojan. Od tu je za približno 10 ur zmerne hoje do Tremarij. Pot bo tekla čez Veliko Čemšeniško planino, čez Vrhe do Mrzlice in od tu do Šmohorja. Planinski večer v torej, 19. aprila zvečer, bo v dvorani društva inženirjev in tehnikov na Tomši- čevem trgu 7, planinski večer. Na tem večeru bo z živo besedo, barvnimi diapozitivi in video kaseto prof. dr. Stanko Buser prikazal Slovensko geološko pot. Pre- davanje bo na zelo kvalitetni ravni, zatorej vabljeni vsi, ki vas to utegne zanimati. Še informacija za vse planince PD Celje, Stanetova ul. 2, ima odslej uradne ure vsak delavnik, razen ponedelj- ka in sobote, od 10. do 12 ure, ob četrtkih pa tudi od 14. do 16. ure. V navedenem delovnem času je društvena pisarna planincem in drugim interesentom na voljo tako za vplačila članarine, rezerva- cije v planinskih domovih, kakor tudi za vse druge informacije s področja planinskega turizma. MOJCA AUŽNER ia. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL n Administracila gluha za pametne predloge Pogovor s Srečkom Čatrom o nezaviaillvem položaju v kmetijstvu Nadaljevanje s 1. strani Čater pravi, da je v Sa- v:njsl(i dolini danes dobro razvita živinoreja, dobro je tudi stanje pri pridelovanju poljščin, hkrati pa meni, da so še velike rezerve pri or- ganizaciji dela, v melioraci- jah in komasacijah. Vse te uvodne misli so kar pravšnje za obširnejši pogo- vor s Srečkom Čatrom. Nekaj negativnih dejstev glede razvoja našega kme- tijstva smo zapisali v uvo- du. Ob vsem tem se pravza- prav čudno slišijo nekatere resolucijske napovedi za to gospodarsko dejavnost za letos. Čater: »V Sloveniji načrtu- jemo za letos dvoodstotno rast družbenega proizvoda v kmetijstvu. To je čista uto- pija, lahko pa bi rekel da tudi diskriminacija, če upošteva- mo, da v favorizirani indu- striji, kije desetletja požirala tudi vso akumulacijo kmetij- stva, načrtujejo enoodstotno rast. Še večji je absurd v ok- viru Jugoslavije, kjer načrtu- jemo štiriodstotno rast kme- tijstva in le dvoinpolodstot- no rast industrije. Vsa ta na- črtovanja so nesmiselna. Nihče ne more vzeti resolu- cijskih ciljev za realne, ko pa vemo, da s takšnimi cenov- nimi neskladji in takšno ce- no kapitala ob sedanjih obrestnih merah in spre- menljivem koeficientu obra- čanja, ni mogoče ekonomič- no poslovati.« Že več let govorimo o tem, da bi moralo biti kmetij- stvo enakopravno drugim gospodarskim dejavno- stim ... Čater: »Enakopravni polo- žaj kmetijstva, predvsem v primarni proizvodnji in os- novni predelavi, je še zelo daleč od realnih možnosti. Zato, ker bi imeli zelo kmalu ob realni vrednosti kmetij- skih proizvodov glede na kupno moč delavcev stra- hotne viške hrane in lačno prebivalstvo. Ob tem bi rad povedal, da razvoj kmetij- stva v žalski občini v prete- klih letih ni bil ogrožen, saj smo aktivirali velike rezerve iz prejšnjih let, pri čemer mi- slim na ugodna posojila, akumulacijo od hmelja in prelivanje dohodka, pridob- ljenega v drugih dejavnostih na mešanih kmetijah.« Kmetje menda ne kažejo nobenega zanimanja več za nakup mineralnih in moč- nih krmil ter opreme. Zakaj? Čater: »Dejansko upada zanimanje za te stvari. Ne- sprejemljive odkupne cene kmetijskih pridelkov bodo že v kratkem povzročile ne- popravljive posledice. Pše- nični otrobi v maloprodaji so danes za deset odstotkov dražji od odkupnih cen pše- nice. Ko sem pred kratkim govoril z nekim kmetom iz Arje vasi in ko sem ga po- vprašal, zakaj ne oddaja več pšenice, me je vprašal, zakaj ga imam za bedaka. Še pred dvemi leti smo za liter mleka s tolščo 3,8 dobili dva kilo- grama močne krme. Danes ne dobimo niti kilograma. Kaj kmalu se bo zgodilo, da bo prireja mleka odvisna zgolj od doma pridelane kr- me. To pa pomeni v najbolj- šem primeru 4000 kilogra- mov letno. Poseben problem so zaščitna sredstva, brez ka- terih si ne moremo več pred- stavljati kmetijske proizvod- nje. Za primerjavo ncy po- vem, da smo morali dati leta 1985 za kilogram Azuloksa 28 litrov mleka, danes pa kljub regresu že 123 litrov. Rezervni deli pa so se v dveh, treh letih podražili za povprečno tisoč odstotkov. Zadnja guma za traktor sta- ne danes več kot leta 1980 cel traktor. Če upoštevamo dej- stvo, da si moramo mineral- na gnojila nakupiti za vso se- zono aU v najboljšem prime- ru spomladi in jeseni in tej ceni dodamo obresti, vidi- mo, daje takšno vlaganje po- vsem negospodarno.« Pustiva zdaj še cene ener- gije, ceno lastnega dela... Zadnje čase je vedno več govorjenja o prepadu med družbenim in zasebnim sek- torjem kmetijstva. Zakaj? Čater: »Vsi tisti, ki hočejo ustvariti prepad niso nikdar delali v kmetijstvu. Če bi, bi vedeli, da družbeni sektor že dolga leta uspešno sodeluje z zasebnim, da je stalno pri- soten pretok znanja, da veli- ko kmetijskih površin odda- jamo v najem usmerjenim kmetijam in daje cilj skupen - nahraniti Jugoslavijo. Za- vedamo pa se, da bodo ne- sposobni politiki še naprej hoteli ostati na oblasti po preizkušeni metodi deli in vladaj. Sem na žalost štejem tudi predsednika Zveznega komiteja za kmetijstvo Sava Vujkova, ki nas je ob obisku v Savinjski dolini zelo, zelo razočaral. Danes imamo si- stem, ko uvažamo pšenico, da bi jo pokrmili krapom in uvažali med. Izvažamo viso- kokakovostno meso in uva- žamo najslabše odpadke, ki jih mešamo v salame za širo- ke ljudske množice.« Kaj menite o odnosu slo- venske politike do kmetij- stva? Čater: »Sindikat na repu- bliški ravni se nikakor ne more zganiti. Prvi so kritič- no spregovorili o tem v Zvezi komunistov, kasneje pa tudi mladinci. Predsedstvo repu- bliških sindikatov kljub več- kratnim pobudam še ni na- šlo časa, da se pogovori tudi o kmetijstvu. Zadolžili so si- cer strokovne službe repu- bliškega sveta naj pripravijo materiale, ne mislijo pa upo- števati ugotovitev in predlo- gov našega odbora. Zadruž- ne zveze Slovenije in Kmetij- skega instituta Slovenije. Gradiva bodo pripravljale torej službe, v katerih ni niti enega človeka, ki bi imel ka- kršno koli znanje ah izkuš- nje na tem področju. V pre- teklem obdobju smo dokeu. uspešno sodelovali z repu- bliškim komitejem za kme- tijstvo, ki je skušal reševati, kar se je rešiti dalo. Toda zvezni birokratski aparat, katerega edini cilj je ohrani- tev stare, nesposobne garni- ture, je z nesmiselnimi ukre- pi preprečeval in še danes preprečuje razvoj dejavno- sti, ki bi ob relativno majh- nih vlaganjih bistveno pri- spevale k reševanju težke ekonomske krize.« Kaj bi bilo treba nemudo- ma storiti za boljše kmetij- stvo? Čater: »Vso domačo kme- tijsko proizvodnjo bi bilo treba nemudoma zaščititi z dogovorjenimi cenami in zaščitnimi carinami. O t zu potrebne hrane bi se 1 treba predhodno dogovc z vsemi komiteji v repu kah in pokrajinah. Z uvoj hrane bi se morale ukvai samo pooblaščene delo organizacije v okviru le sprejetih planov. Samo \ jemnih primerih bi lahko volili uvoz tistih izdelkov so pod neposredno konti cen, za vse izvoznike kmi skih viškov pa bi bilo tr uvesti stimulativne pren ki bodo pospeševale izvo stih pridelkov, ki jih imj preveč. Rešitev vidim tudi v t da bi imele več svobod« več spodbud republike pokrajini, ki bi morale s\ problematiko reševati svoj, specifičen način, vsem tem bi morah zagoti ti dosledno spoštovanje kona o varovanju kmetij s zemljišč in to ne glede na ke lokalne interese. Vsem ganizacijam, ki se ba s proizvodnjo izdelkov, k zaradi varovanja socialn miru nerealno ovrednot bi bilo treba z regres omogočiti normalno dek akumulacijo. Ne nazadnji bilo treba čim bolj zmanj število izdelkov, ki so j družbeno kontrolo cen. ' to seveda še ne pomeni r tev vseh problemov, bi ps stveno prispevalo k ublaž nemogočega položaja v ki tijstvu.« JANEZ VEDE]| »Zahteva po ukinitvi zemljiškega maksimuma naj se prenese v republiško ustavo, ker v Sloveniji tega limita ne potrebujemo več. Podpiramo težnje po organizaciji dru- žinskih kmetij, ki morajo biti bolje deflnirane. Iz 175000 malih kmetij bi lahko napravili 25 000 družinskih kmetij. Prav in lepo, toda kaj z viškom kmečkega življa, ki mu kmetija danes malo pomeni, pomeni pa mu vendarle živ- ljenjsko eksistenco.« En teden staro tele popije devet litrov mleka, ki v mlekarni vredno okrog 4000 dinarjev. Tele priraste zj dekagramov in ta prirast je vreden 1700 dinarjev za k gram žive teže. Če to tele privežemo pri 100 kilogran bomo zanj plačali 170000 dinarjev in po štiriindvajs€ mesecih intenzivnega krmljenja dobili okrog 650 dinarjev. Če pa bi januarja 1986. leta vezali v banki dei za dve leti, bi prejeli na račun obresti skupaj z glavn 700000 dinarjev. Odkupne cene mlade živine se nam niso bistveno povečale. Še bolj porazen pa bi bil izrač če bi namesto teleta kupili kakšno konvertibilno valut »Ko Si včasih podrl smreiio ali lellfo, je bil to pušeijc ■ ■ ■ ... danes pa drevje životari,^ pravi Rakov Martin Iz Miklavža Malce je okleval, potem se je le spustil v pogovor. Sprva malce zadržano. A se je v pogovoru zlagoma ta- jal, kot se na pomlad tali sneg po taborskih hribih. Hribih, ob vznožju katerih leži domačija Rakovega Martina iz Miklavža pri Ta- boru. 33 ha zemlje leži okrog te domačije. Nekaj je njiv in travnikov, pa dva ha hmelj- skega nasada, precej je goz- da. Domačiji daje pečat novi hlev, ki ga gradi gospodar. »Saj bi rad hitreje, pa finanč- ni minister ne dovoli,« se je pošalil. Beseda pa je potem kar stekla o razmerah v kme- tijstvu. »Veste, pred leti,« je začel Martin, »je kmet oddal 15.0001 mleka, da sije lahko kupil traktor, danes ga mo- raš oddati 30.0001. Še večja razlika je v gozdu. Pred leti si posekal 50 m^ lesa za trak- tor, danes 250 m^. Sam ne morem verjeti,« je dejal Mar- tin. »Je rešitev v večjih kme- tijah, večji proizvodnji in s tem boljši izkoriščenosti strojev ter nižjih stroških, o čemer tohko govorijo v za- drugah v zadnjem času,« ga povprašam? Nič ni pomišljal Martin, odgovor je imel takoj nared: »54-ega so nam vzeli 2 ha zemlje. Zdaj se pogovar- jajo, da bi je imeU 30 ha ozi- roma Beograd hoče le 15 ha. Jaz pa pravim tako: kdor je zainteresiran, naj je ima, ko- likor hoče. Samo, da bo zem- ljo obdelal. Sam je imam do- volj, večje ne potrebujem,« je bil odločen. Za veliko kmečko mizo je tekel pogovor. Martin je vmes nalil domačega vina in ponudil domačih salam. Takšnih, da bi se še mrtve- mu pocedile sline. Vmes pa je tekel klepet. O zadrugi in kmetovi besedi, ki v njej vse premalo zaleže, o delu na do- mačiji, ki ga nikdar ne zmanjka, saj je Martin za vsa dela sam, pa o tem, kako je danes mogoče opremiti do- mačijo. »Na novo postaviti domačijo na noge sploh ni mogoče,« je bil prepričan so- govornik. A najbolj pri srcu, vsaj ta- ko se mi je zazdelo, je Rako- vem.u Martinu gozd. To je bi- la stvar, o kateri se je kaj rad živahno razgovori!. »Prav slabe volje sem, ko grem v gozd,« je bil hud. >Suši se jelka, suši se kostanj, čez de- set let ga ne bo več. Nič manj se ne suši smreka. Ne samo stari iglavci, tudi pomla- dek.« Malce je pomislil, po- tem pa nadaljeval: »Pravijo, da smo kmetje eni največjih onesnaževalcev okolja. Toda s čim? S tistimi nekaj litri škropiva na leto? Kaj pa je to v primerjavi z vsemi smrdlji- vimi tovarnami,« se je razje- zil. Takoj zatem pa obudil spomin na čas pred 20, 30 leti. »Ko si včasih podrl jel- ko, snireko - to je bil pravi pušeijc in veselje ga je bilo pogledati. Danes pa drevje komaj, komaj životari,« je bi- la trpka njegova pripoved. IRENA JELEN-BAŠA REKLI SO: Ivanka Rančigaj iz Tabora, predsednica aktiva kmečkih žena: »Z našim društvom in dejav- nostjo smo začeh že pred voj- no, potem za nekaj časa preki- nili in zdaj znova dobro deluje- mo eno leto. V aktivu je 65 kmečkih žena. Pripravile smo šiviljski tečaj (23 udeleženk), kuharskega (20), izlet v Tržič, na Bled in Bohinj. Naše ženske si želijo, da bi imele še nadalje- valni šiviljski tečaj, saj je ob današnji draginji kar prav, da kaj znaš in pošlješ sam doma. Vesele smo razumevanja KZ Tabor, še posebej Viktorja Droica, saj so nam finančno omogočili vse doslej opravlje- ne tečaje in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Sicer pa je naša želja, da bi se kmečke že- ne v okviru aktiva dobivale vsaj enkrat mesečno in se med drugim pogovarjale tudi s stro- kovnjaki, recimo o zamrzova- nju živil. Sploh bi si ob našem delu morale kmečke žene najti več časa, se dobiti skupaj in pogovoriti,« je povedala Ivan- ka Rančigaj ter dodala, da živi na kmetiji veliki 4 hektarje, kjer redijo bike in prašiče, gra- dijo nov hlev, »dela ne zmanj- ka, vendar ga za aktiv kmečkih žensk še vedno mora ostati.« TONE VRABL Foto: LJUBO KORBER IGM »GRADNJA« ŽALEC Latkova vas-Prebold ^ objavlja dela in naloge skladiščnika Pogoji: Srednja šola ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, opravljen tečaj iz skladiščnega poslovanja, 18 mesecev delovnih izkušenj in 3 mesečno poskusno delo. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: IGM »GRADNJA« ŽALEC, Latkova vas 45/b, 63312 PRE- BOLD. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8. dneh po izbiri. gorenje TOZD Kondenzatorji Rogatec Komisija za delovna razmerja TOZD Kondenzatorji Rogatec OGLAŠA prosta dela in naloge »vodja priprave proizvodnje« (1 izvajalec) Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva- ti še naslednje: - da ima VI. oziroma VII. stopnjo strokovne izobraz- be (dipl. oec, dipl. inž. elektro oziroma strojna usmeritev, ekonomist, inž. organizacije dela) - za VI. stopnjo strokovne izobrazbe se zahteva 5 let delovnih izkušenj, za VII. stopnjo pa 3 leta Kandidati za zaposlitev morajo v svojih pisnih vlogah za zaposlitev opisati svojo delovno zgodovino ifi hkrati z dokazili o izobrazbi poslati v roku 8 dni po objavi na naslov: Gorenje Gospodinjski aparati, TOZD Kondenzatorji Rogatec (Komisija za delovna razmerja). O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključeni objavi. ^ 14. APRIL 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Za različna mnenja Svoboda je svoboda tistih, ki mislijo drugače (R. Lu- xemburg) S presenečenjem in obža- lovanjem sem prebral vaše odprto pismo, namenjeno meni. S presenečenjem zato, ker sploh ne razumem toli- kega vašega krika in besa, ko gre zgolj za najini različni mnenji o določenem avtorju oziroma njegovem delu. Z obžalovanjem zato, ker vi- dim, do kakšnih meja sega vaša nestrpnost do drugače mislečega. Med nama je pač ta razlika, da jaz vam ne omejujem kakršnegakoU mnenja o kateremkoli avtor- ju; menim tudi, da človeka ne moremo vrednotiti po tem, kateri avtor mu ugaja ali kateri se mu zdi dober, boljši, najboljši. Name ste vsuli ploho žali- tev in zmerljivk zaradi moje- ga osebnega mnenja o T. Wil- liamsu. Mislite pač, da bi morali vsi soditi o njem ena- ko. Znano pa je, da obstajajo o številnih avtorjih številna, včasih celo nasprotujoča si mnenja. Celo o Prešernu, na- šem vzornem klasiku, so sodbe različne. Krleža npr. se ni posebno ugodno izrazil o njem, a vendar ne vidim v tem nič slabega. Vsak oce- njevanje je opredeljevanje za nekoga, za nekaj ali obratno; t. i. »trganje« avtorjev ali nji- hovo hvaljenje sta sestavni del tega. Skušate me »pobi- ti« z večinskim mnenjem drugih kritikov (s tovrstnim mnenjem se da dokazati vse mogoče). Moram pa priznati, da me te ocene ne zanimajo in tudi brati jih ne misUm. Berem le ocene predstav, ki jih ne vidim, da bi se o njih bežno (in seveda nepopolno - še tako dobra kritika ne more posredovati prostor- skih, glasovnih, svetlobnih, gibalnih elementov predsta- ve) informiral. Kritiki, ki jih omenjate, so pisali v svojem imenu in jasno je, da njihovo mnenje ni obvezno zame. Povsem podpiram plurali- zem stahšč, saj bi bilo res dolgočasno, če bi vsi mislili enako. Vprašanje pa je, kaj boste mislili o istih kritikih, ki jih zdaj hvalite, če se kdaj drugič ne boste strinjali z nji- mi v okusu in sodbi. Ponovno se zavzemam: pustite ljudem biti (drugač- ni). Še nekaj o vašem stavku: »S tem (očitno: trganjem) boste zadovoljili sebe, pa še nekaj dežurnih prišepetoval- cev, ki si vsega tega od srca želijo«. Najprej: »trganje« mi ni v poseben užitek ali za- doščenje, bolj v nadlego; naj- rajši gledam predstave, ob katerih se lahko navdušim, to navdušenje pa skušam preliti v besedno informaci- jo. O tem vidiku mojega od- nosa do predstav je menda dovolj dokazil (celjsko gle- dališče spremljam s presled- ki od 1964). Tega o dežurnih prišepetovalcih pa spet ne razumem. Morda mislite, da za mojim pisanjem ne stoji podpisani posameznik, am- pak neke skrite, sovražne si- le. Nimam kaj reči. Tovrstni namigi me mučno spominja- jo na pravkar potekajočo prakso nekaterih forumov in dela jugoslovanskega tiska, ki iščejo za prispevki posa- nneznikov v Mladini (in dru- gih slovenskih časopisih) kar specialno vojno itd. Vrniva se še k Williamsu. O njem menite, da je genij, recimo, da je to sinonim za Vrhunskega avtorja 20. stol. Proti vašemu mnenju ni- n\am nič. Sam uvrščam Wil- liamsa le v t. i. srednjo knji- ževnost, med vrhunske ame- riške avtorje 20. stoletja pa bi Postavil T.Wolfa, W.Faul- knerja, H.Millerja. In ven- dar, vse to ni pomembno. Sa- n^i si lahko naredite poljub- lestvico književnikov in poglavitno je, da bo prava za vas. Vašega poziva na »trga- nje« vas kot igralca in vaših lekcij o mojem vedenju (kaj bi lahko jaz rekel o vašem) ne sprejemam. O vas ne bom več pisal, ker ne mislim biti žrtev vaše nestrpnosti. Kdo- ve, o koliko avtorjih sva še drugačnega mišljenja. Kljub vašemu žaljivemu »trganju« mene kot živega človeka (jaz sem kritično obravnaval tekst) še vedno zaploskam Petru Boštjančiču za vlogo v Metastabilnem Gralu, ne pa Petru Boštjančiču, piscu odprtega pisma v Novem tedniku. »Zdaj je zabava v kraju...« (Shakespeare: Vihar) ANDRIJAN LAH, Ljubljana Darkerji in še kdo... v zadnjem času se je v ju- goslovanskem tisku začela prava kampanija o raznih t. i. odklonih mladinske kulture, ki sicer resda še maloštevil- ne pripadnike silijo po bojda povsem iracionalnih vzgibih v neka povsem nerazumljiva in iz stališča družbe gotovo patološka dejanja. Članom teh t. i. sekt pripisujejo mrač- njaštvo, nihilizem, cinizem, hermetičnost in nasploh sle- poto za sposobnost optimi- stičnega zrenja v prihodnost, ki kajpak priliči mladi gene- raciji. Govori se celo o tem, da so ti mladi, čeprav razgledani in večinoma iz vrst bodoče in- teligence, pripravljeni za svoje ideale (ki pa seveda to niso) postoriti tudi samomo- re, kar pa po drugi strani uprave javne varnosti in po- temtakem tudi institucije, ki naj bi bdele nad vedenjem naših državljanov vztrajno zanikajo, kar je seveda raz- umljivo: takšen očitek bi lahko omajal uspešnost nji- hovega dela. Vprašanje je, koliko resnice je na vsem tem in kakšen vzrok je nape- ljal naše medije, da so pričeh tako organizirano obveščati svoj pubhkum o teh nič kaj zdravih in gotovo zaskrblju- jočih pojavih. Do sedaj pra- vega odgovora še nismo do- bili in le ugibamo lahko, če kaj takšnega kot to sploh ob- staja. Tako ne preostane dru- gega kot, da se trezno razmi- šljujoči državljani (kakšna formulacija) nagnejo k ugo- tovitvi, da je ves ta pomp okoli darkerjev in sličnih proizvod medijske politike, ki skuša na ta način določe- nim spontanim in tudi tren- dovskim vedenjskim vzor- cem, ki obstajajo znotraj mladinske kulture, s subkul- turo vsiliti nekakšno organi- zirano obliko, s katero si po- litika in njene oprode mediji zagotavljajo možnost proti- napada. Kajti le organizira- nim oblikam je možno dolo- čiti cilje in jih morda naveza- ti na že znane oblike proti- družbenega delovanja. In samomori o katerih naši družbo- in dušo- slovci še vedno ne vedo povedati kakšnih notranje- človeških stisk posledice so, prevze- majo v kolektivistično zas- novani jugoslovanski družbi pomen družbeno-kritičnih dejanj, katerih vzroke noče nihče odpraviti, vsakdo iz- med »poklicanih« pa se bo znal na moč deklarativno iz- raziti o nujni odpravi tega dejstva. Ampak, samomore poče- njajo tudi starejši jugoslo- vanski državljani in med nji- mi neredko tudi ljudje z vo- dilnimi funkcijami v gospo- darskih organizacijah. Zani- ma me v kakšno sekto so (bi- li) včlanjeni le-ti in kakšni ni- hilistični vzgibi so jih pripra- vih v ta usodni korak? BORI ŽZUPANČIČ, ________________________.....__________Celie. Odlomek iz spominov na nekdanje nemško Celje Bilo je spomladi leta 1915, v drugem letu prve svetovne vojne. Že ob pričetku vojne je avstrijska oblast na pobu- do celjskih nemčurjev pre- ganjala zavedne Slovence, ki so bolj glasno izrazili svoje simpatije do Srbov in bili zo- per vojno proti njim. Celjski srednješolci smo se radi sestajali, čeprav je bilo strogo prepovedano iti v go- stilne. Prepovedano je bilo tudi kajenje. Disciplina na gimnaziji se je že zrahljala zaradi vojne, zato smo se upali zahajati v gostilne. N^- raje smo se zbraU v salonu gostilne v Narodnem domu, kjer je sedaj nekaj oddelkov občinske pisarne (na levi strani ob vhodu v dom). Nekega dne smo se zbrali v gostilni »Zvezda«, kije me- jila na magistrat (tam je se- daj trgovina, nekaj časa pa je bilo tam podjetje »Steklar- stvo«). Prišli so Rado Peč- nik, nekdanji urednik celj- skega časopisa »Nova doba«, Maks Štern, Ivo Erhartič, Mirko Hočevar, Rafko Sal- mič, Franjo Seručar, Mirko Roš, Joško Trobej, Jurij Confidenti in jaz. V gostilni je bil klavir, ki gaje znal igra- ti Pečnik. Ob spremljavi smo zapeli razne pesmi in tudi slovensko himno »Hej Slo- venci«. Petje se je slišalo tu- di na ulico. V pritličju magistrata je bi- la nameščena mestna polici- ja (tam, kjer je sedaj Muzej revolucije), ki je štela šest mož. Ravno, ko smo prepe- vali himno, je miimo gostilni- škega okna prišel zelo neva- ren mestni policaj Švarc in nekoliko manj zagreti KaUš- nik. Vedeli smo takoj, da pri- deta nad nas, zato nas je ve- čina zbežala skozi zadnja vrata na stranišče in skozi okno na magistratno dvoriš- če. Le Jurij Confindenti in Joško Trobej, kasnejši profe- sor na celjski gimnaziji sta se skrila pod klavirjem. Polica- ja sta ju našla in odpeljala v občinski zapor kot »državi nevarna individua«. Kasneje so ju odpeljali v deželne za- pore v Gradcu, kjer pa so ju na obravnavi oprostili z obrazložitvijo, da v monar- hiji, kjer živi osem narodov, petje narodne himne ni pro- tidržavno dejanje. Vsi zgoraj imenovani so že mrtvi, razen mene in Iva Erhartiča z Alja- ževega hriba. Ta dogodek je vzbudil pri celjskih Slovencih veliko ogorčenja in prispeval k pro- padu monarhije konec okto- bra leta 1918; na velikem ljudskem zborovanju 6. no- vembra leta 1918 je pred celj- skim magistratom več kot 20.000 glava množica vzkli- kala: »Danes nemško Celje in nikdar več«. Dr. ERVIN MEJAK, Celje Ogrevanje v Celju Zanima me kako je lahko Plinarna, TOZD Toplotno ogrevanje podražila central- no kurjavo in to na osnovi sklepa Izvršnega sveta obči- ne Celje, kot se skhcujejo, in to od 1. julija 1987 do 31. 12. 1987, to se pravi za nazaj. Kolikor sem seznanjen, je konec kurilne sezone v me- secu aprilu in po pravilu (če se pri nas še sploh kaj dela po pravilnikih, zakonih itd.) bi moral biti obračun nare- jen po končani kurilni sezo- ni, ne pa v mesecu decembru 1987 ah januarju 1988. To- plotna oskrba se sklicuje na podražitve plina in tako na- prej, ne skhcuje pa se ne na milo zimo in koliko bodo v tej kurilni sezoni prihranili na^kurjavi. Če se gremo na tržne cene in gledamo na Zahod ~ v tem primeru bi na Zahodu zaradi manjše porabe kuriva porab- nikov \Tnili ne pa podražili kurjavo in to še za šest mese- cev nazaj. Prosim, če v Novem tedni- ku izpostavite javno vpraša- nje glede tega in prosim od- govorne v Izvršnem svetu občine Celje in v Plinarni, TOZD Toplotna oskrba, da podajo točno obrazložitev in vzroke za podražitev oziro- ma za poračun centralne kurjave za 6 mesecev. Nadalje me zanima, kaj bo s tistimi bloki - stanovalci, ki ne bodo plačali poračuna - saj je znano po vsem me- stu, da je teh veliko ali pa, če se ugotovi, da poračun ni v skladu - ali nam bodo vrni- U denar in to z obrestmi, saj vemo, da je dinar vsak dan manj vreden. In še to: med prebivalci mesta Celja se šušlja, da tu nekaj ni v redu in da bi se mogla najti prava oseba, ki ve na katera vrta mora od- preti in dokazati še eno ne- pravilnost, ki se je zgodila v našem mestu. ZOKI KOVAČEVIČ Celje CELJE razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. TOVORNO VOZILO priklopnik TAM 125 T 12, CE 999-47 Letnik 1977, v voznem stanju - izklicna cena 2,000.000 din 2. OSEBNO VOZILO Zastava 101 GTL 55, CE 186-792 Letnik 1984, v voznem stanju - izklicna cena 2,000.000 din 3. OSEBNO VOZILO Zastava 101 GTL 55, CE 186-741 Letnik 1984, karamboiiran -izklicna cena 700.000 din Licitacijska prodaja navedenih vozil bo dne 21. 4. 88 ob 10 uri na parkirišču Hudinja. Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licitacijske prodaje. Kupci morajo pred pričetkom licitacijske prodaje plačati varščino v višini 10% izklicne cene vozila, kupljeno vozilo plačati v roku 3. dni, plačano vozilo pa odpeljati v roku 7 dni. Prometni davek plača kupec. PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v ponede- ljek, 18. in v torek, 19. aprila igrali Molierov triptih Zgrabite Sganarela. V ponedeljek bo predstava ob 16.30 uri za 3. šolski in izven, v torek pa za III. mladinski abonma. V sredo, 20. aprila bo predstava ob 15.30 uri za 4. šolski abonma in izven, uprizorih pa bodo delo Georgsa Bernharda Shawa Hudičev učenec. Narodni dom Celje: v torek, 19. aprila ob 19.30 za abonmaj- ski koncert in izven bo nastopil ansambel Camerata Slovenica. V dvorani krajevnega doma na Svetini bo v nedeljo, 17. aprila ob pol dvanajstih opoldan nastopila folklorna skupina Kompole. V programu bodo sodelovali tudi domači godci in kompolske pevke. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo danes skupni koncert, na katerem se bosta predstavila mladinski mešani pevski zbor Tehnik in Akademski pevski zbor Boris Kidrič. V domu kulture v Šoštanju bo nocoj ob 19.30 uri kulturni večer s projekcijo dokumentarnega filma Franja Meška, Nekoč je bilo jezero... V dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri gostovala folklorna skupina iz Poljčan, ki bodo pripravili večer ljudskih plesov in običajev, njihov nastop pa se bo pričel ob 20. uri. V ponedeljek, 18. aprila bo v Zdraviliškem domu gostovala ruska pianistka Elene Gillels. Njen koncert se bo pričel ob 20. uri. V dvorani Narodnega doma v Celju bo jutri ob 19.30 uri skupni koncert dekliškega pevskega zbora srednje šole za trgovinsko dejavnost in moškega pevskega zbora KUD Anton Bezenšek iz Frankolovega. V galeriji v Titovem Velenju bosta jutri ob pol osmih zvečer nastopila Perica Martinovič in Goran Matovič z igro Gala, ki sta jo pripravila po motivih Dalija, Eluarda in Gale. Lutkovno gledališče iz Mostarja bo v soboto, 16. aprila gostovalo v velenjski občini z dvema predstavama. Ob 9. uri bodo nastopili v kulturnem domu v Smartnem in ob 11. uri v mali dvorani kulturnega doma v Titovem Velenju. Uprizo- rili bodo lutkovno igro Rdeča kapica narobe. V nedeljo, 17. aprila ob 18. uri bo v cerkvi Sv. Martina v Šmartnem nastopil oktet Terca, ki mu bomo v prihodnje lahko prisluhnili pod novim imenom, preimenoval se bo namreč v Celjski oktet. V KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v Celju bo nocoj ob pol desetih koncert beograjske skupine Partybreakers, jutri prav tako ob pol desetih zvečer se bo pričel koncert skupine Masaker iz Maribora, v soboto, 16. aprila pa bo v KLjUBu plesni večer. Šmartno v Rožni dolini. V kulturnem domu gostovanje KUD »Anton Tanc« s staro kmečko ohcetjo v soboto 16. 4. ob 20. uri. V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je odprta razstava z naslovom Arheološke najdbe na Celjskem. Razstava bo odprta mesec dni. V dvorani Glasbene šole v Celju pripravljajo v torek, 19. in v sredo, 20. aprila redni mesečni nastop učencev te šole. Oba dneva bosta po dva nastopa in sicer ob 17. uri bodo nastopili učenci nižjih, ob 18. uri pa učenci višjih razredov. V galeriji v Mozirju je odprta razstava umetniških del kiparja Antona Blatnika iz Maribora. Njegova dela si lahko ogledate do 22. 4. Plesalke Plesnega gledališča celjskega Plesnega studia se bodo v soboto, 16. aprila ob 19.30 uri predstavile z Mašo za sedem dejanj v kulturnem domu v Žalcu. V avli hotela Dobrna je na ogled razstava slik na steklu Jaglenke Leban. Njene slike si lahko ogledate do 18. aprila. LIBELA CELJE Industrija tehtnic in finomehanice Komisija za delovna razmerja LIBELE Celje na osnovi Pravilnika o delovnih razmerjih in Pravilnika o razvidu del in nalog objavlja prosta dela in naloge: 1. določanje najzahtevnejše tehnologije za proizvodnjo tehtnic - 1 delavec 2. konstruiranje najzahtevnejših mehanskih tehtalnih sistemov - 2 delavca (avtomatske tehtnice in strežne naprave) 3. konstruiranje najzahtevnejših elektrotehtainih sistemov - 2 delavca Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - pod 1. in 2. - visoka izobrazba tehniško strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali - višja izobrazba tehniško strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog - pod 3. - visoka izobrazba elektrotehniške smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali - višja izobrazba elektrotehniške smeri in 3 leta de- lovnih izkušenj. Zaželeno je poznavanje konstruiranja naprav za in- dustrijsko elektroniko in avtomatiko. Pri objavljenih delih in nalogah združujemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po- šljite na naslov: LIBELA CELJE, Opekarniška c. 2, 63000 Celje, Ka- drovska služba, v 8. dneh po objavi . Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 8 dni po sklepu KDR. 12. STRAN - NOVI TEDNIK liu iii ie iiruiia ne bilo! InUusMla ¥ Rečici zagotavlja kruh, a prebivalce tudi moti »Rečičani smo takšni lju- dje, da raje pljunemo v roke in kaj naredimo, kot pa da bi tarnali,« nam je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Rečica, Karli Krašek, potem ko smo po celodnevnem bivanju v tem kraju ugotovili, da kakšnih posebnih, nerazrešljivih problemov nimajo. To ne pomeni, da jih sploh ni, ah da so ljudje z vsem zadovoljni. Tudi Rečičani imajo še nekaj neizpolnjenih želja, radi bi se še razvijah in napredovali. Marsikoga moti industrija v kraju. Sredi doli- ne so tri večje delovne orga- nizacije: TIM, Bor in Rudnik Laško, ki režejo kruh skoraj poldrugemu tisoču delav- cev. Živeti s tovarno pred vrati pa ni vselej lahko. Ka- kor je po eni strani priročno in dobro za razvoj kraja, da ima tovarne z delovnimi me- sti, tako je po drugi strani težko živeti ob onesnaženju in hrupu, ki ga povzročata promet in proizvodnja. Še posebej so se Rečičani vzne- mirili pred kratkim ob novi- ci, da namerava TIM v dolini postaviti mlevnico peska. Na ta način bi tovarna mnogo ceneje prišla do surovine, saj je rudniški kamnolom pri ro- ki, a krajani temu nasprotu- jejo, ker se bojijo še hujšega onesnaženja. Do končne odločitve sta si- cer še dve leti in to, da so krajani in vodstvo tovarne vselej nekako našli skupni jezik, daje upati, da bo tudi v tem primeru tako. Življe- nje s tovarno in ob tovarni pač terja sprejemanje takš- nih ali drugačnih kompromi- sov in v rečiški dolini pravi- jo, da skušajo vselej spora- zumno reševati težave. Prihodnosti v deset kilo- metrov dolgi dolini ob des- nem pritoku Savinje pa ne določa le razvoj industrije, ampak tudi urbanistična po- litika. Ta pa - takšna kot je - Rečičanom ni najbolj po godu. Že drugo srednjeroč- no obdobje si zam.-n priza- devajo v dolino pritegniti družbeno usmerjeno grad- njo, zgraditi kakšen stano- vanjski blok. A prostorski plani omejujejo celo indivi- dualno gradnjo v tem kraju. V Rečici ne vidijo pravih raz- logov za takšno usmeritev, saj imajo vse pogoje za grad- njo stanovanjskih objektov: dovolj prostora, ki ni kmetij- Da smo se v Rečici počuti- li prijetno in domače so še posebej poskrbeli Oto Stare, Franc Napret, Milan Breznikar in Karli Krašek, ki so ves dan spremljali na- še delo. Pri izdaji biltena nam je priskočil na pomoč TIM Laško, ki je »Rečiški Novi tednik«, kot so ga ne- uradno poimenovali obi- skovalci Ustnega časopisa, razmnožil. Rečiške žene pa so se ob našem obisku še po- sebej potrudile in pripravi- le kopico domačih dobrot. sko zanimiv, zadovoljivo ko- munalno urejenost, avtobus- ne zveze... le interesi občine so, kot kaže, drugačni. Pri teh odločitvah so Rečičani več ali manj brez moči, če- prav si sicer - kjer se le da - znajo pomagati sami. Prav zdaj urejajo kanaliza- cijo v spodnjem delu Rečice. S prostovoljnim delom pri- hranijo marsikakšen dinar, pa še tako je sredstev za uresničevanje zastavljenih načrtov vedno premalo. Kra- jani zato večkrat sežejo tudi v lastni žep, na pomoč pa pri- skočijo tudi delovne organi- zacije: predvsem Pivovarna Laško, TIM in Rudnik, le v Boru, kije sicer tudi v doh- ni, doslej niso našli pravega posluha za to, da bi podprli akcije v kraju. Letos nameravajo pričeti urejati še eno črno točko na listi komunalne ureditve: ce- sto na Šmohor. Do konca le- ta naj bi jo uredih do Slivne- ga; krajani, ki žive v tem de- lu bodo prispevali po 500 ti- sočakov, ostali prebivalci doline pa po svojih močeh. Še en boleč žulj pa bo odstra- njen, ko bo v Laškem po- Rečica pri Laškem obsega 25 kvadratnih kilometrov veliko ozemlje, na katerem živi danes blizu 1300 prebi- valcev. Rudnik je v tem kraju že zgodaj narekoval delavsko tradicijo, danes pa je s tremi velikimi delov- nimi organizacijami, ta do- lina eno največjih industrij- skih con v občini. Čeprav imajo v dolini kar 57 zašči- tenih kmetij pa čistih kme- tov skorajda ni. Pri vsaki hiši je vsaj eden zaposlen. stavljena nova avtomatska telefonska centrala. Takrat naj bi tudi v Rečici pridobih precej telefonskih priključ- kov, na kar se v kraju že pri- pravljajo. Prav nič ni torej pretirana trditev, da so v Rečici doma pridni in marljivi ljudje. Či- stih kmetov v dolini še za prste ene roke ni, a po delu za stroji, še vsak obdeluje večjo aU manjšo krpo zemlje. Ob tem pa še najdejo čas za delo v razhčnih društvih. Ze- lo aktivni so strelsko, kultur- no in lovsko društvo, gasilci in osnovna organizacija Rde- čega križa, prav pred krat- kim pa so ustanovili tudi društvo upokojencev. Kulturno društvo Lipa iz Rečice seje s svojo folklorno skupino in pevci predstavilo tudi na večerni prireditvi Ustni časopis. Glasba in ljudsko izročilo sta v Rečici nasploh živa, saj so se pred- stavih tudi nekateri posa- mezniki: citrar Franc Uk- man ter harmonikarja Ivan Kušar in Boštjan Pintar, a v kraju je godcev še več. »Leteča ekipa« v Rečici pri Laškem smo bili: Brane Piano, Srečko Šrot, Branko Jeranko, Nataša Gerkeš, Franček Pungerčič, Mojca Aužner, Vlado Marot, Jure Kraševec in Nada Kumer ter fotoreporterja Edi Mas- nec in Edo Einspieler. Vse, kar smo izvedeli, boste v prihodnjih tednih v No- vem tedniku izvedeli tudi vi. Večer, ki je v rečiški Sindi- kalni dom pritegnil več ljudi kot jih sprejme dvorana, so popestrili še pevci moškega pevskega zbora TIM Laško, osnovnošolca Aleš Razbor- šek in Barbara Lah s spisom in pesmico o domačem kraju ter ansambla Lipov cvet in Vikend. Prav prisrčno in veselo je bilo to snidenje ob koncu (za nas nadvse delavnega) četrt- ka in Rečičani so nam ob slo- vesu dobrohotno zažugali: »Pa večkrat pridite med nas!« Bilo je tako zanimivo in prijetno, da jih bomo ubo- gah. NADA KUMER Da ne bi šlo vse, kar so nekdaj prepevali naši predniki v pozabo, skrbi tudi skupina pevcev rečiškega kulturnega društva Lipa. Po njihovi zaslugi smo v četrtek spoznali še dve stari ljudski pesmi. Dvorana rečiškega Sindikalnega doma je lepa, prostorna, tudi balkon ima, a za Ustni časopis je bila pretesna. Nekaj obiskovalcev je ostalo med vrati. Franc Ukman se ne ustraši nobenega dela z lesom. Tako nam je sam zagotovil. Tudi citre, na katere je zaigral venček domačih, so delo njegovih rok. V Rečici smo ali drugače uk no ubira frajt samouk z i^ei Folklorna skupina kulturnega društva Lipa se je predstavili čega kraja. Po plesih sodeč, so bili v Rečici že v starih časih Ustvarjalo Invalid Slavko Brlšnli v tehniko, rad pa Imi Slavka, oprtanega z malho triinpetdestih let, iz katere bi jih z lah- koto pobrali deset, pa bi ostal še vedno mlad, smo našli med prijatelji. Kle- petali so o radio tehniki, ko pa so odšli, so Slavku pustili radijsko CB po- stajo, ki je bila potrebna popravila. »Slavko, ti boš to že popravil,« so dejali in odšli globoko prepričani v njegovo znanje in trdno voljo, ki Slavku nikoli ne odpove. Tudi njemu veliko po- meni radijska CB postaja, ki je hkrati sprejemnik in oddajnik. Ima jo dve leti in pol in je njegova,velika vez s svetom. »Čeprav kontaktiram z ljudmi, ki jih ne poznam, so mi vse- eno ljubi. Večkrat se po- kličemo in izmenjamo iz- kušnje. Moja postaja .ne- se' 50 kilometrov daleč zračne črte seveda, veli- kokrat pa se zgodi, da se mi oglasi tudi kdo iz An- glije ali Norveške. Takrat sem ,v temi', ker se ne morem pogovarjati, ker ne znam nobenega tujega jezika. Kako lepo bi bilo. čel nai v n ini o poi sle( krv' to z ei tež) to pra mu gov pa obr je P šoli ose| zadi lej Rad bilo bir njat nje' zaA' nali ne' cin pij« iOVI TEDNIK - STRAN 13 Za zajtrk ščebet. za večerjo lajež... Dela z malimi živalmi le od lutra do večera, pravi Ivo Matoša ^liudi, ki se tako Glasbo. Pravspret- i Boštjan Pinter, |o nadarjenostjo. tni plesi iz doma- le/i ljudje. »Ste slišali, da imamo v Celju piranje? Veste, to so tiste ribe, ki se lotijo tudi človeka in ga tako, mimogrede, pospravijo kar za zajtrk«, je začela klepet ženica na celjski tržnici in kazala stojnico Iva Matoše, ki je tisto so- boto prodajal hrčke, morske prašičke in papi- ge, med ribami pa so bile le takšne, bolj nedolžnih vrst, vsekakor pa nobene piranje. No, iz radovednosti, ki ji prav gotovo ne botruje sramežljivost, se je hitro porodil klepet z Ivom. In še hitreje je prišla tudi po- nudba za nakup leoparda, ki je v svojih prvih mese- cih prav prijazna hišna ži- valca. Priznam, da so mi med vsemi mačkami še najljubše prijazne tigra- ste navadne muce, kakš- nega leoparda ali geparda pa še v sanjah ne bi hotela imeti, a vseeno je bil kle- pet o vzreji hišnih ljub- ljencev še kjiko zanimiv. star papir In železo za živalce Ivova ljubezen in nave- zanost na male živali sega še v otroštvo, sai se je kov ukvarjal že kot fantič. Najprej je dobil psa in kmalu za tem še par ka- narčkov - to pa je bilo že dovolj za začetek. z vzrejo hišnih Ijubljenč- »Zbiral sem žepnino in v hranilnik spravljal še ves tisti denar, ki sem ga zaslužil s prodajo odpad- nega papirja in starega že- leza. Vsega skupaj sicer ni bilo veliko, a svojo ži- valsko čredo sem večal tudi na račun razploda. No, ko sem se vrnil s slu- ženja vojaškega roka, sem spet začel z vzrejo, resneje pa se z živalcami ukvarjam v zadnjih le- tih«, je pripovdoval Ivo, ki se tudi trudi, da bi ga Zveza obrtnih združenj Slovenije registrirala kot prvega zasebnega rejca malih živali. Z vzrejo hišnih ljub- ljenčkov pa so povezani tudi vsi njegovi načrti za prihodnost. Kar najhitre- je bi rad v Celju odprl tr- govino z živalmi in vso potrebno opremo ter pri- merno hrano zanje. Že zdaj, ko živali ob petkih in sobotah prodaja na celjski tržnici, pa kupcem ponuja tudi nasvete za kar najboljšo nego ljub- ljenčkov. Ivo dobro pozna tudi težave vseh tistih, ki so na svoje hišne prijatelje si- cer tesno navezani, a jih v času dopustov nimajo komu zaupati v varstvo. Zaenkrat v svoja vzreja- lišča živali v Gregorčičevi ulici ter na Ponikvi in v Šmartnem v Rožni doU- ni sprejema le papige, hrčke in morske prašič- ke, azil za živah pa bi rad razširil še za druge ljub- ljence. Razstavna hišica v IMestnem paricu Ivo že nek^ časa razmi- šlja, da bi v celjskem Mestnem parku postavili manjšo hiško, kjer bi si spreh^alci lahko ogledo- vali njegove živah. Pro- stor bi bil primeren tudi za vzrejo ptičev, hkrati pa bi ga Ivo še popstril s kakšno eksotično živa- ljo. Razmišlja o gepardu, ki bi ga čez kakšni dve leti rad imel v svojem vzrejaUšču na Ponikvi. No, idej vztrsunemu in prizadevnemu rejcu ma- lih živah res ne manjka, čeprav ima s svojimi ži- valmi več kot preveč de- la. Že malce pred sedmo zjutr^ je pri njih in sam pravi, da je kar zadovo- ljen, če se domov vrne pred osmo zvečer. Takrat papige, hrčke, morske prašičke in ribe zapusti vestnemu čuvaju, dobr- manu Rolfu, ki mu to de- lo ne dela prevelikih te- žav. »Zaenkrat«, se na- smiha Ivo, »ga moram na- učiti le še to, da živalce pusti v kletkah. Včasih se namreč zgodi, da ve hrč- ke lepo pobere iz stekle- nih posod in naslednji dan imava z bratom Dam- janom kar precej dela, da jih poiščeva v kleti.« IVANA FIDLER Foto: EDI MASNEC Za poskus popularizacije svoje dejavnosti obljub- lja Ivo v času jesenskega mednarodnega obrtnega sejma posebno stojnico z veliko kletko, kjer bo imel spuščene papige. Pravi, da lahko radovedneži tako najbolje spoznajo ptice, saj papige sodijo med pogumnejše živali, ki se radovednim pogledom ne umikajo. Takšni poskusi pa so hkrati tudi pravšnja šola za najlepše ptice, s katerimi bo Ivo leta 1990 sodeloval tudi na svetovni razstavi ptic v Splitu. Da je za živali potrebno veliko skrbi in prizadevne nege, je najbrž odveč poudarjati. Ivo pravi, da se kar vse po vrsti hitro udomačijo in čutijo ali jih ima človek rad. Tako ga že ob vstopu bučno pozdravljajo, Ivo pa ima največ težav s tem, da si zapomni, katere je že prodal, saj tiste, čisto mlade, ki se razvijejo iz številnih legel, hitro prepozna. Pa za zanimivost povejmo le to, da se recimo hrčki izredno hitro plodijo, saj ima samica v poprečju 6 legel letno. V Ivovi matični jati pa je trenutno 50 samičk... dovednost brez meja wa v Savinjski dotthi Je samouk, zaljubljen m i a nisem šel in sem zato Prikrajšan.« I rojstva } je Slavko '.Takšne po- zapustila "ožganih, za- »•oko mrtvo, {3 tudi silno ^niam pa za- '^^o pamet,« *f en hudo- '.^es čas po- salU, le sem Je zresnil Ji takrat, ko o svojem fjl^nčal sem ^^ratkosem je za njo ^^st let. Pot- .fstal doma. 'Naprej, a ni ; ;^Prav sem °^^^ja odhč- ;jgstn,kjer jV.^Po skrbi i °fčina mu ri^^^ milijo- ''aza ben- e''^ kadim in V Siavkovi glavi tičiio zamisli za nov motor če komu v vasi odpove likalnik, pralni stroj, ra- dio ah je potrebno popra- viti motor, takrat vsi poi- ščejo Slavka. Nedavno je popravil pralni stroj, star 18 let, kjer so serviserji dali roke proč, pa se je vanj »zagrizel« Slavko in zdaj spet lajša delo gospo- dinji. Kohko radioapara- tov je popravil, ne ve, ko- liko motorjev, tudi ne. Zase je leta 1971 skon- struiral motor in ga s po- močjo soseda tudi nare- dil. Se zdaj se vozi z njim, napravil je okoli 40 tisoč kilometrov. Največ se vo- zi po občini, najdalj pa je bil z njim v Šoštanju. Imel je nekaj prometnih nezgod, a se ni zaletel, ampak je padel na gra- mozni cesti,« ker ni bilo pravega vzmetenja.« Zdaj dela novega, tudi po svoji zamish. Tega bo poganjal stroj iz spačka, prej snega je imel iz mo- peda. »Čez kakšna dva meseca ga bom že preiskusil, dal registrirati, ter opravil zanj potreben izpit. Toli- ko časa ne bom odnehal, da bo vse nared. Boljši bo kot prvi, vzmetenje sem predrugačil.« Slavko vse življenje sle- di tehniki. Od 1952 leta je naročen na revijo Življer nje in tehnika. Zamisli iz nje mu večkrat koristijo, vzburijo domišljijo, da spet načrtuje... Računalnik se mu zdi igračkanje, predvsem pa ni na njem prav nič ustvarjalnega. »Vedno hočem vse sam preštudi- rati,« nam pravi, da pa mu ne bi k^ odnesh ah morda vzeh kakšen nov patent, nas v svojo delav- nico ni pustil. Seveda je bilo vse to skupaj začinjeno s hu- morjem, ki je Slavkova vehka odhka. Malo smo se tudi zbali, da se ne bi zapletli v njegove elek- trične pastirje. Veliko jih je že napravil, »naredil po svoje«, trenutno pa so že šh iz njegove glave. V njej zdaj tiči novi motor, s ka- terim bi se rad popeljal malo dlje kot samo po žal- ski dolini. ZDENKA STOPAR Foto: EDO EINSPIELER Coklarstvo ne bo Izumrlo Med tistimi, ki bolj prisegajo na tople dni, je tudi Alojzi Pirečnik iz Šoštanja. Nič čudnega, saj je od števila teh posredno tudi odvisen njegov zaslužek. Tudi minulo zimo so v delavnici Pirečnikovih, ki imajo v Šoštanju tudi svojo trgovino, naredili veliko število kvalitetnih coklov, pravilne ortopedske izdelave in iz dobrega jelšinega lesa. Več kot 23 letna tradicija je porok, da gre za kvalitetne izdelke in tudi po nedavnem odhodu Alojza v lokoj se ni bati, da bi coklar- stvo v Šoštanju zamrlo, saj je obrt prevzela njegova žena. Foto: EDI MASNEC 14. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL 1988 Zdravo, dragi priiateiii! Sredi aprila smo že. Ste sploh pomislili, da je do počitnic le še dobra dva meseca? Priznajte, da ne! Pa je vendrle res. Šolsko leto je tiitro okrog. Vem, da ste zdajle, po osmi ti meseciti šole že kar malce utrujeni in naveličani učenja pa tudi sonce zunaj je tako mikavno... Napnite vse sile in zdržite, a tudi soncu morate kdaj dovoliti, da vas zma- mi na piano. Pa saj ste že toliko- krat slišali tisto o zdravem duhu v... Vaša Nadja Ležal sem pod utežjo Nekega jutra sem zgodaj vstal. Pogledal sem skozi okno. Bilo je še temno. Spomnil sem se na ju- tranjo telovadbo. Vlegel sem se na tla in nase položil utež. Komaj sem dihal, uteži pa nisem mogel spraviti s sebe. Nisem hotel buditi očeta in mame. Tako sem ležal na tleh celo uro, ker nisem mogel vstati izpod uteži. Ko je ati vstal, sem začel kriča- ti. Prišel je v mojo sobo in se začudil, kako sem prišel pod utež. Prijel je utež in me rešil. Pri zajtrku sem mu vse razložil. Rekel mi je, naj vaj z utežmi ne delam več. Tistih uteži res nisem več vzel v roke. Tako mi ni treba več kričati. BORIS JAKOPIČ, 4. b OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Na kmetiji Pri moji stari mami imajo kar veliko krav. Rade jejo. Najrajši imajo svežo travo. S kravami imajo veliko dela. Zjutraj zgodaj že morajo v hlev, nakrmijo krave in jih nasteljejo. Ko to opravijo, jim umijejo vime in jih pomolze- jo. Ko je ura dvanajst, gredo spet v hlev. Takrat jim dajo samo je- sti. Včasih jim tudi nasteljejo. Kadar so krave lačne ali jezne, mukajo. Poleti spustijo krave na pašo. Na paši so zelo rade. Tam so tri ure. Ko se napasejo, jih od- ženejo domov. Zvečer gredo spet v hlev. Kravam dajo jesti. Potem jih pomolzejo. Mleko nesejo v hi- šo, nato pa ga odnesejo v mle- karno. NINA GRADIČ, 3.a OŠ Franja Vrunča SLIVNICA PRI CELJU Informativni dan »Ej, kam greš pa ti?« »Ja, na pedagoško menda!« »Na pedagoško?? ali ne bi bilo bolje, če bi šla kar v samostan? Tudi tam so sama dekleta!« me zbada sošolec. »Idiot! Hvala za nasvet, ampak res ne bi!« Razjarjena se stlačim v že pre- natrpan avtobus in odrinemo. Pol ure pozneje že stojim pred veliko, staro šolo v Celju. Še do- bro, da je tole samo informativni dan. Če pomislim, da se bom že jeseni dokončno preselila sem... Brrrr! »A te na kaj spominjajo tele bele in modre proge na okenskih zavesah?« me predrami sošolka. »Ja, na jetnišnico!« »Mene tudi!« No, morda pa vendarle ni tako grozno kot je videti na prvi po- gled, si mislim in z nekimi meša- nimi občutki vstopim skozi vhod. Na hodniku se že drenjajo osmošolci, ki zmedeno iščejo te- lovadnico. »Ja, pa kaj niso mogli postaviti enega miličnika ali pa vsaj sme- rokazov? « Končno nam uspe in v telovad- nici se vsi zaženemo na stole. Ra- dovedno si ogledujemo ta pro- stor, ki pa, kakor ugotovim čez nekaj časa, pravzaprav ni nič po- sebnega. Na tleh parket, nekaj vrvi za plezanje in pač vse, kar sodi zraven. Kmalu pride v telo- vadnico nekaj učencev te šole in presenečeno ugotovim, da so še vsi celi in zdravi. Torej na tej šoli vendarle ni tako grozno. Zaigrajo nam nekaj pesmi na instrumen- te, nato pa se nam predstavi tudi ravnatelj šole. Razlaga nam o vsem mogočem: o opremi šole, o možnostih za šolanje po kon- čam šoli, o prehrani... Ko tudi to preživimo, pride na vrsto zopet zanimivejši del pro- Spomladi vse cveti. Narisala DARJA CVE- FLER, 3.r., OŠ STRANICE grama: iskanje učilnic. Vsi, ki nas zanima družboslovna smer, naj bi šli v slovensko učilnico. To se sliši veliko lažje, kot pa je v praksi. Po petnajstiminutnem tavanju pošoli nam uspe tudi ta podvig in srečno vsi posedimo v slovenski učilnici s tovarišico za slovenščino in tovaršem za zgodovino pred tablo. Odgovar- jata nam na naša vprašanja, po eni uri pa se na srečo nekdo spomni, da je že čas, da gremo domov. Ko dhajamo iz šole, premišlju- jem o vsem, kar sem doživela, videla in izvedela o tem, kdo od teh osmošolcev, ki sem jih spoz- nala (vsaj na videz) bo jeseni moj sošolec, sošolka. Bomo videli. Do septembra je še daleč in... ampak teh nekaj mesecev bo mi- nilo kot bi pihnil in takrat... Spet čisto na novo. Nič več v razredu, kamor sem hodila osem let. Novi učitelji, prijatelji, novo okolje, novo vse. MARJETA DOLER, 8.b OŠ Miroslav Sirca PETROVČE Pomlad Ko pride pomlad, se sneg topi. Takrat se vračajo ptice selivke. Postaja topleje in ljudje se ne oblačijo tako toplo. Tudi zvončki in trobentice oznanjajo pomlad. Spomladi se ljudje začno voziti s kolesi. Na vrtovih vrtičkarji zrahljajo zemljo in posadijo vrtne pridelke. Tudi gozdne živali se že prično prebujati iz zimskega spa- nja in prihajati iz svojih brlogov. Tudi nas privablja sonce in ptičje žvrgolenje iz šolskih klopi. MARKO BON OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE Popravilo Ko sem se nekega dne vozila po mestu in iskala revijo Stop, mi je pri Zdravstvenem centru padla veriga s kolesa. Mudilo se mi je v glasbeno šolo, zato ga nisem mogla takoj popravljati. Po koncu glasbene šole sem kolo odklenila, ga postavila na noge in ga začela popravljati. Bila sem jezna, saj sem imela umazane ro- ke, hlače, čevlje in majico. Naen- krat sem vrgla kolo na tla, da je zaropotalo. Mimoidoči so zrli va- me in se mi smejali. Bilo me je sram. Najraje bi se pogreznila v zemljo. Stala sem kot pribita in zrla v kolo. Vendar nisem izgubi- la poguma. Še enkrat sem se loti- la popravljanja. Tudi tokrat mi ni uspelo. Kolo se je zvrnilo po me- ni in padla sem po tleh. Iz ust mi je ušla kletvica, pobrala sem se in šla peš ob kolesu proti domu. Ustavila sem se na Bregu. Zno- va sem poskusila nadeti verigo. Tokrat mi je uspelo. Sedla sem na kolo in se zadovoljna odpelja- la domov. Doma pa se mi je Pri- mož smejal na vsa usta. Šele, ko sem slišala, da poje Cicifej, cici- fuj, sem se spomnila svojih uma- zanih rok in obleke in tudi sama sem se smejala. URŠKA KRISTAN, 5.a OŠ Frana Krajnca CELJE Priznamo, da smo kar malce izgubili polet, ki smo ga imeli i z akcijo Pionirji fotografirajo, ki smo jo pričeli pred štirimi | leti. Namen je bil približati fotografijo mladim, jo narediti; čim cenejšo in morda pritegniti k sodelovanju še kakšnega ] novega sodelavca. Namen je bil torej dober, letos pa nam je kar zmanjkalo sape. : Nam in predvsem vam, ki ste nam vse bolj poredko pošiljali ] fotografije. Fotolik nam je stal ob strani in za vsako objavljeno fotografijo prispeval 4000 din ter bogate nagrade ob koncu 1 akcije. ; Pa kaj bi modrovali in obžalovali, saj še ni nič izgubljenega. ; Malce predaha pa tudi ne škodi, morda lahko celo koristi. ;| Rezultati našega ponovnega vabila šolam so že na naši mizi, ■ kjer številne fotografije mladih avtorjev čakajo za objavo ozi-; roma na izbor za zaključno razstavo, ki bo v začetku junija. Slab-^ mesec še imate časa, da nam pošljete svoje izdelke, ter s tem konkurirate za bogate nagrade Fotolika. i Na sejmu« je bila Sabina Ivačič iz osnovne šole v Podče- i trtku, ki je v svoj objektiv zajela tole branjevko. I Urednik fotografije Na črtice vpiši po eno črko tako, da boš dobil na vsaki strani črtice besedo. Po dve besedi torej pove- zuje ena in ista črka, s katero se beseda na levi konča, beseda na desni pa začne. Na novo vpisane črke sestavljeno, brane od zgoraj navzdol, geslo današnje Atkine zanke. Pravilno rešitev pošlji na dopisnici na Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Pri žrebanju za nagrado Aera bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v našem ured- ništvu do torka, 19. aprila 1988. Rešitev Atkine zanke iz prejšnje številke je KOLO- VOZ. Nagrado pa dobi: Avrelija HABJAN, Črni vrh 25a, Tabor. razpisuje prosta dela in naloge upravnika ~ individualnega poslovodnega organa TZO Trnava Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na- slednje pogoje: - da so državljani SFRJ in izpolnjujejo pogoje, dolo- čene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbe- nimi dogovori - da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo agronomske smeri, pravne, ekonomske ali organiza- cijske smeri oz. temu ustrezno delovno zmožnost - da imajo sposobnost vodenja in organiziranja - da imajo 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih področjih dela - da so politično aktivni in imajo ustrezne moralne kvalitete. Kandidati morajo ob prijavi z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa v 15. dneh od dneva razpisa v pisni obliki predložiti naloge in smotre, ki naj bi jih kot upravniki TZO Trnava dosegli v mandatnem obdobju in s katerimi naj se čimbolj zagotovi izvršitev ciljev, zadanih s plani oz. programi TZO. Prijave pošljite na naslov: HMEZAD KZ »Savinjska dolina« ŽALEC TZO Trnava Trnava 5a, 63303 GOMILSKO Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Osnovna šola Edvarda Kardelja Rogatec Komisija za razpis vodje podružnične šole Donačka gora objavlja dela in naloge - vodje podružnične šole Donačka gora (reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom, še naslednje: - najmanj višjo izobrazbo smer učitelja za razredni pouk, - najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobra- ževalnem delu, - strokovni izpit. Mandat traja 4 (štiri) leta, začetek opravljanja nalog je 1. 10. 1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- dati pošljejo v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA ROGATEC, 63252 ROGATEC - komisiji za razpis del in nalog. O izidu razpisa bo kandidat obveščen v 15. dneh po _izbiri na svetu šole.____ Komisija za delovna razmerja in družbeni standard TOZD PRODAJA CELJE objavlja prosta dela in naloge: v delovni enoti Blagovnica Vitanje 1. vodenje in organiziranje živilske enote (1 izvajalec) Pogoji: Končana V. stopnja strokovne izobrazbe - smer trgovinski poslovodja in tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidatom nudimo dinamično in zanimivo delo v mladem kolektivu, v stalnem stiku s strankami. Delo se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo 90 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- dati pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov: MERX, DO POTROŠNIK, TOZD PRODAJA CEUE, Kocenova 2/a, 63000 Celje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po opravljeni izbiri. 14. APRIL 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 15 NOČNE CVETKE • V bifeju na Lavi sta se v ponedeljek sprla gost Marjan R. in natakarica Sil- va N. Marjan R. je bil že precej okajen, miličniki pa so sodniku za prekrške pri- javili oba - Marjana R., ker je pijan razgrajal, natakari- co Silvo pa, ker mu je pre- dolgo točila alkohol in ga je napojila. • Jurij Z. iz Laškega je kavalir in - na žalost - tudi samo pešec. Ker pa je na vsak način hotel peljati na izlet Ano K., je pred Jugo- banko v Celju na Titovem trgu ukradel moped. Ne- vešč vožnje pa je prišel sa- mo do Topra, tam pa se je zaletel v osebni avtomobil. Ano so odpeljali v bolnišni- co, Juriju pa vzeh motor. Jurij bo zaradi tega kratke- ga izleta imel še precej ne- prijetnih potov na sodišče. • Prejšnji teden so mi- hčniki na prošnjo interve- nirali v bifeju v Smartnem v Rožni dolini. Natakarica je sporočila, da gostje, ki so že preveč spili, nikakor no- čejo domov. Mihčniki so ob pol enajstih zvečer res obi- skali bife, sodniku za pre- krške pa so prijavih nata- karico Natalijo L., ker je imela predolgo odprt bife in je pustila, da so se ga gostje preveč nacejah. • Zdenko K. iz Žalca se ga je nacedil in naletel na miličnike, ki so mu prepo- vedali nadaljnjo vožnjo. Zdenko je ravno tohko po- pil, da je bil prepričan, da se lahko vozi. Ker je bil pre- več vztrajen, je moral pre- spati v Celju v prostorih za treznenje, tako da se je vr- nil v Žalec z enodnevno za- mudo. S. Š Radečanom ni vseeno, itaj bo z njihovim IViuflonom Nekateri obrati radeškega Muflona so bili v nedeljo zju- traj dobesedno pod vodo, po- tem ko je močan veter odkril pločevinasto streho, dež pa je začel liti v notranjost. Vendar pa so delavci dokazali, da jim ni vseeno, kaj bo z njihovo to- varno in takoj začeli z reševa- njem strojev in druge opreme. »Veter je trgal pločevinasto kritino s strehe in jo metal na- okoli, tako da se je bilo nevar- no približati,« pripoveduje teh- nični vodja v Muflonu Maks Škoda, ki je v nedeljo prišel med prvimi v tovarno potem, ko je ob 9.28 uri veter začel razkrivati streho. Nekateri me- nijo, da je šlo za nenaden zrač- ni vrtinec, ker so vse druge strehe v soseščini ostale nepo- škodovane. Voda je zmočila stroje in pre- cej papirja ter drugega repro- dukcijskega materiala, vendar so delavci in drugi, ki so prišli na pomoč, takoj začeli z reše- vanjem. »Odziv ljudi je bil res velik, tudi organizacija je bila do- bra,« meni vodja vzdrževanja Blaž Kravogl. »Sploh ni bilo vprašanja, kaj bo kdo delal. Do rnraka smo končali z najnuj- nejšim delom, če pa bi morali delati tudi ponoči, smo si že pripravili žaromete.« »V začetku je res grdo izgle- dalo,« pripoveduje strojni teh- nik Slavko Volf. »Mislili smo, da ne bomo tako kmalu spravi- li vsega v red, vendar smo vsi pošteno zagrabili za delo in je šlo.« Delavcem radeške tovarne so takoj priskočih na pomoč gasilci in še nekateri drugi. Po- moč so ponudile tudi sosednje delovne organizacije kot Me- talles, TIM, Ingrad, Prevozni- štvo, železničarji in drugi. Ker je močno deževalo, je del ekipe na novo prekrival streho, del pa za silD zaščitil stroje v zgornji etaži in umikal papir in reprodukcijski materi- al v spodnje nadstropje. Kljub temu je bilo precej papirja uni- čenega, vendar škode še niso ocenili. Do večera je bilo najhujše mimo, saj so le nekako zakrpa- h streho s pločevino, začeli pa so tudi osuševati stroje in od- pravljati škodo. Že v ponedeljek so prišh v Muflon tudi predstavniki In- grada, ki so obljubih, da bodo začeli delati takoj, ko bodo do- bili novo pločevinasto kritino. V pribUžno desetih dneh n^ bi končali z delom. Čeprav je v ponedeljek še stalo 40 odstotkov proizvod- nje, pa so bih vsi delavci (pri- bližno petdeset jih je) polno za- posleni. Na novo so očistili in namazali stroje, osušili elek- trične naprave in preverili, če še delajo. K sreči voda ni prišla do nekaterih najmodernejših strojev, ki so jih kupili šele pred časom. Najbolj je neurje prizadelo proizvodnjo magnetnih kartic in nalepk, zato se bodo dobav- ni rok za te izdelke nekoliko podaljšali. Vendar so v Muflo- nu zatrdili, da bodo najkasneje v petih dneh usposobili vso proizvodnjo. Sodeč po tem, ka- ko zagnano so se lotili dela, bo to gotovo držalo. SREČKO ŠROT Nekai minut po neurju je bil pogled na streho 80 krat 16] metrov velikega objekta, ki so ga zgradili pred štirimi leti, \ kaj klavern. Ze do večera so zakrpali vse luknje, ki jib je \ naredil veter. ^ Vse stroje, ki jih je zmočil dež, so morali osušiti, očistiti in ponovno namazati. Foto: EDI MASNEC Tekmovanje šolarjev šentjurski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je prejšnjo sredo pripravil tekmovanje za šolarje pod naslo- vom »Kaj veš o prometu«. Nastopih so učenci višjih razredov osnovnih šol, zmagal pa je Peter Lavbič iz Dramelj, drugi je bil Ervin Polšak iz Slivnice in tretji Rafael Jošt s Planine. Ekipno je zmagala osnovna šola Miloš Zidanšek iz Dramelj. Svetu za preventivo so pri organizaciji tekmovanja pomagali AMD »Šlander« Celje, ZŠAM Celje, Postaja milice Šentjur, Cestno podjetje Celje - Vzdrževalni obrat Šentjur in Aurea - obrat Gorica pri Slivnici. TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA CELJE Vrunčeva 2a, 63000 CELJE razpisuje dela in naloge Vodenje tehniških služb POGOJI: - da je dipl. el. inž. ali el. inž. - da ima 5 let delovnih izkušenj - da ima sposobnosti za organiziranje - in vodenje dela, dela v teamu, ustvarjalnost in samoiniciativnost. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnje- vanju pogojev v 8. dneh na naslov firme. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30. dneh po končani izbiri. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. PROMETNE NESREČE Neprevidno čez cesto Prejšnji torek zjutraj je 55- letna Marija Boršič iz Prelog neprevidno stekla čez cesto proti zbiralnici mleka v nase- lju Belo pri Šmarju pri Jel- šah. Takrat je po cesti pripeljal z osebnim avtomobilom 37-let- ni Milan Bakič iz Medulina, ki nesreče ni mogel preprečiti. Boršičevo so huje ranjeno pre- peljah v celjsko bolnišnico. Pešifa se Je zmedla Prejšnjo sredo popoldne je 81-letna Justina Seljak iz Te- harij hotela prečkati cesto zu- naj prehoda za pešce. Ko je prišla na sredino ceste, se je zmedla in se obrnila ter hotela steči nazaj. V smeri proti Što- ram je takrat pripeljala 20-let- na Saša Železnik iz Celja, ki je z desno stranjo avtomobila oplazila Seljakovo^ ki je oble- žala huje ranjena. Železnikova se je pri tem, ko se je umikala peški, zaletela v betonsko ograjo. Trčenje v ovinku Po regionalni cesti proti Zrečam je prejšnjo sredo po- poldne peljal z osebnim avto- mobilom 19-letni Robert Grm iz Križevca. V ostrem, pre- glednem ovinku je začel zavi- rati, tako da ga je zaneslo v le- vo, kjer je trčil v avtobus, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 50-letni Stanko Karfik iz Lipo- glava. Voznik Grm se je v ne- sreči huje ranil in so ga odpe- ljali v celjsko bolnišnico, ško- de pa je za približno tri milijo- ne dinarjev. Zdrsnil v Pako Prejšnjo sredo, nekaj pred polnočjo je 26-letni Zoran Hra- njec iz Pesjega vozil z osebnim avtomobilom po Partizanski ce- sti proti Šoštanju. V križišču s stransko cesto gaje na mokrem cestišču začelo zanašati, tako da je najprej trčil v semafor na desni strani, nato pa še v znak pri avto- busni postaji. Od tam je avto zdrsnil po pobočju in se zvrnil v reko Pako, kjer je obležal na boku. Voznik seje v nesreči huje ranil in so ga odpeljah v celjsko bolnišnico. Umrla na preiiodu za pešce Prejšnji petek popoldne ob 14. uri je 39-letni Stanislav Arh iz Dale pri Krškem vozil s tovor- njakom iz Celja proti Zidanemu mostu. V Laškem je na prehodu za pešce pri hotelu Hum spregle- dal peško, 36-letno Marijo Pišek iz Slovenskih Konjic. Arh je za- čel prepozno zavirati in je zadel peško, ki je obležala mrtva. Neprevidna igra in požar v četrtek popoldne je zagorelo gospodarsko poslopje Jožeta Orešnika v Mlačah pri Slovenskih Konjicah. Poslopje je pogo- relo do tal, v njem pa še pet ton sena in nekaj orodja. Živino in nekaj orodja so rešili pred ogryem, vseeno pa je škode za pri- bhžno deset mihjonov dinarjev. Požar je zanetil gospodarjev 4- letni vnuk, ki se je igral z vžigalicami. Zgorela baraka Prejšnjo sredo zjutraj je v Šentjungertu pri Šmartnem v Rožni dolini zgorela manjša lesena baraka, katere lastnik je bil Ignac Novak. V baraki je bil gradbeni material in 60 piščan- cev. Ogenj je naredil za približno dva milijona dinarjev škode, požar pa je verjetno zakrivila grelna žarnica. Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: opravljanje pravniških nalog za nedoločen čas s polnim delovnim časom pogoji: - VII. stopnja strokovne zahtevnosti pravne smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju samostoj- nih in zahtevnih strokovnih opravil - pravosodni izpit Komisija za delovna razmerja TOZD PRESKRBA objavlja prosta dela in naloge: pomoč pri vodenju skladišča živil za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - V. stopnja strokovne zahtevnosti poslovodske, ko- mercialne oz. druge ustrezne smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v 8 dneh po objavi kadrovski službi DO BLAGOVNI CENTER Celje, Titov trg 6, Celje. O izidu objave bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL 19 REKU SO: Beril Ramšak, kegljaški klub Hmezad Žalec: »Po nekaj letih smo se ponov- no uvrstili v prvo republiško hgo, česar smo izredno veseli. V 2. ligi smo končaU tekmova- nje z enakim številom točk kot trboveljski Rudar, zato je pri- šlo do tretjega dvoboja na nev- tralnem kegljišču Gradisa v Ljubljani, kjer smo bili ob- čutno močnejši od Trboveljča- nov, saj smo jih premagali s kar 5123:4904. S tem smo osvojili prvo mesto v 2. repu- bliški ligi in bomo naslednjo sezono znova igrali med naj- boljšimi slovenskimi keglja- škimi ekipami. V Ljubljani so igrali Lešnik, ki je podrl 889 kegljev in bil najboljši, ter Ramšak, Sivka, Kompan, Trost in Rotar. Za nastop v 1. republiški ligi pa bo treba se- danjo ekipo okrepiti, če ne že- Umo, da bi v ligi bili samo eno sezono.« Vojko Rovere, tehnični vo- dja judo kluba Ivo Reya iz Celja: »Konec tedna čakajo naše tekmovalce številna tekmova- nja. Pionirji, mlajši mladinci in mladinci bodo v soboto, 16. žkprila nastopih na popularnem množičnem tekmovanju za po- kal Golovca v Ljubljani, že v četrtek zvečer pa bodo člani Cuk, Anderle, Pungeršek in Imamovič odpotovali na dr- žavno člansko prvenstvo, ki bo od petka do nedelje v Beogra- du. Pričakujemo, da se bomo vrnili vsaj z dvema meda- ljama.« TV Letošnja sezona se ne sme ponoviti Pred poukom, ki ga Boris Zrinjski opavlja v osnovni šoh v Šmarju pri Jelšah, je trener košarkajev Merxa našel toliko časa, da se je ustavil v našem uredništvu in natrosil novosti iz dela košarkarskega kluba Merx Celje. Izpada iz 1. B zvezne lige ste se rešili tik pred dvanajsto in to z odličnimi igrami v zad- njih desetih kolih, ko domala niste poznali poraza? »Bilo je resnično hudo! Naj- večje breme so nosili dva, trije igralci na čelu s Pipanom, osta- li so zaigrali samo občasno do- bro. To pa je za takšno ligo preskromno. Pipan je najboljši strelec lige, saj je dal kar 737 košev in za sto košev prehitel drugouvrščenega tektneca iz zmagovite Vojvodine. Imel je tudi najboljšo realizacijo pro- stih metov, kar 80 odstotkov. Njemu ob bok je treba postavi- ti Golca, ki pa so ga žal nekaj časa pestile poškodbe, zdravje. Potem je tu dobri mladi Govc. Solidni so bih Medved, Cen- celj, Urbanija, zlasti pa mladi Sušin, ki veliko obeta. Seveda so tudi drugi doa^h svoj delež, da smo se reših najhujšega. Te- mu se moramo v prihodnje iz- ogniti.« Čemu? »Da bomo do konca trepetali za obstoj. Z delom za novo se- zono smo že začeli, načrtujemo vehko tekem, turnejo po Polj- ski in ČSSR, zlasti pa bi radi igrali po krajih, od koder nas prihajajo bodriti v tekmah za točke. Pa okrepiti se bo treba.« »S kom? »Vsi klubi so v ognju, vsak igralec je interesanten in kdor bo močnejši, bo dobil.« »Kaj pomeni to močnejši? »Denar.« Vam ne pomaga sponzor Merx? »Pomaga, samo to je v pri- merjavi z drugimi še krepko premalo. Smo pa zadovoljni tudi s tem, kar nam dajo. Imajo posluh!« Kako zmorete redno službo in vodenje ekipe v 1. B zvezni ligi? »Z dobro voljo in organizira- nostjo, pa z razumevanjem ta- ko v šoli kot doma. Za obširno statistiko, brez katere ni do- brega dela, pa ostanejo noči.« TONE VRABL 20GA JE OKROGLA Republiška liga: v 17. kolu je presenetljiva točka nogome- tašev Ingrad Kladivaija, ki so igrali pri doslej vodeči Ljublja- ni neodločeno 1:1, strelec je bil Podgoršek že v 29. minuti. Ce- ljani so bili v vodstvu vse do 66. minute, ko so domači ize- načili. Dober je tudi neodločen rezultat Elkroja, ki je igral pro- ti eni najmočnejših ekip v tej hgi Mariboru na domačem igrišču 0:0. Mah derbi v Tito- vem Velenju pa je z veliko sre- če dobil domači Rudar, ki je z golom Pevnika dve minuti pred koncem tekme iz kazen- skega strela premagal dobre nogometaše Steklarja iz Roga- ške Slatine 1:0. Lestvica: 8. In- grad Kladivar, 9. Rudar (TV), 11. Elkroj in zadnji, 14. Steklar. Pari 18. kola, 17. aprila: Ingrad Kladivar se bo doma srečal z Muro, ki je pred Ingrad Kla- divarjem z istim številom točk, vendar z boljšo razliko v golih, velenjski Rudar gostuje pri predzadnji Izoli, znova pa bo mali derbi, tokrat v Rogaški Slatini, kjer se bosta pomerila Steklar in Elkroj. Vzhodna območna republi- ška liga, 12. kolo: prijetno pre- senečenje je pripravil z učin- kovito zmago žalski Partizan, ki je doma premagal solidno ekipo Proleterca iz Zagorja kar 6:1. Tri gole je dal Druškovič, po enega pa Hodžar, Naprud- nik in Mavrek. Uspešna sta bi- la tudi Dravinja, ki je ugnala Fužinarja 2:0 in ERA Šmartno, kije bila močnejša od Ojstrice, saj je zmagala 2:1. Lestvica: 2. Partizan Žalec, 5. do 8. ERA Šmartno in 10. Dravinja. 2. kolo pokala maršala Tita na celjskem območju: Odred - Celulozar 1:3, Svoboda Breži- ce - Opekar Ljubečna 5:1 in Papirničar Radeče - Kovinar Štore 2:0. MNZ Celje 1. spomladansko kolo: Orlica - Šmarje 3:1, Odred - Kovinar 2:1, Opekar - Celulozar 3:0, Hrastnik - Svoboda Brežice 2:1 in Pa- pirničar Radeče - Rudar Seno- vo 3:1. 11. kolo bo 16. aprila: Papirničar - Orlica, Rudar - Hrastnik, Svoboda - Opekar, Celulozar - Odred in Kovinar - Šmarje. T. VRABL kometaši Aera podariii točko V 17. kolu drugoligaškega tekmovanja so rokometaši Aera podarili točko gostom iz tuzlanske Slobode. V srečanju, ki je bilo precej razburljivo, čvrsto in borbeno, so Celjani po začetnem vod- stvu gostov 0:1, 3:4 in kratki, premoči v prvih treh minutah drugega polčasa 7:8, imeli vse- skozi pobudo. V prvem polča- su so vodili za en zadetek pred- nosti v nadaljevanju pa za dva ali tri. Čeravno Celjani niso na- stopih z Razgorjem, ki je dan prej močno obolel in imel viso- . ko temperaturo, so v tem sre- čanju vse do 56. minute vodili. Do konca srečanja je bilo ne- kaj manj kot tri in pol minute in rezultat na semaforju 16:13 za Aero. Gostje so nekaj minut pred tem izgubih najboljšega igralca Markoviča. Zmaga se je nasmihala Celjanom. Toda to- krat so ponovno obstali. Tako igralci kot tisti na klopi, ki niso izbrah najboljšega nadaljeva- nja. Starejša Toplak in najbolj- ši strelec Selčan sta brzopleto želela zaključiti srečanje z za- detki, žcd pa so kar štiri akcije ostale plen obrambe gostov. Ti seveda podarjenih žog niso vr- nili, temveč so jih izkoristih in rezultat izenačili na končnih 16:16. Z malo več sreče pa bi lahko gostje tudi zmagah, kajti v zadnjem napadu, ki je trajal okrog 90 sekund so Celjani na- pravili dva težka prekrška, iz katerih bi lahko odhčna sodni- ka Prpič in Merkaš tudi doso- dila sedemmetrovko v korist gostov. Tako je končni rezultat 16:16 spodrsljaj za celjsko moštvo, ki je imelo najboljšega igralca v vratarju Strašku. Ugajal je še Selčan, vsi ostali pa niso bili na svoji višini. Zadetke za Aero so dosegli Selčan 8, Toplak in Ča- ter po 2 ter Privšek, Pungart- nik, Šafarič in Franc. Na lestvi- ci je celjsko moštvo sedmo. V soboto gostujejo pri Vrbasu. . JOŽE KUZMA 2. zvezna liga ženske: roko- metašice Velenja so doma po pričakovanju izgubile z novim prvakom Splitom 23:30, če- prav je bil prvi polčas samo 11:12 za gostje. Najboljši strel- ki sta bili Misaljevič 9 in Zidar 8. Velenjčanke so z dvema tek- mama manj na predzadnjem mestu, v 19. kolu v soboto pa gostujejo pri zadnjeuvrščeni ekipi VIS v Varaždinu. Republiška moška liga: ro- kometaši Šoštanja so malce nepričakovano izgubili v go- steh s Črnomljem 22:20, Kre- jan pa je bil najboljši strelec s sedmimi goh. Šoštanj je tako na 6. mestu, v 17. kolu pa igra doma z zadnjeuvrščenim Us- njarjem. Republiška ženska liga: ERA Šmartno se je z gostova- nja v Murski Soboti vrnila z dragoceno točko, ki jo je iztr- žila s Polano, ko je igrala 22:22, v polčasu pa celo vodila 8:13. Boletova je dala osem golov. ERA Šmartno je kljub osvoje- ni točki še vedno na predzad- njem mestu, v 17. kolu pa igra doma z Mlinotestom, ki je drugi. TV Stojijo z leve: Tine Logar (JLA), Janko Zorko, Zvezdan Martič, Jože Prezelj, Matej Polutnik, Stanislav Grajžl, Draško Adžič (trener) čepijo: Matjaž Knez, Kristijan Košak, Jure Škorjanc, Zoran Martič (Ilirija), Robert Cehner, manjka Darko Kukovičič. Neizkoriščena priložnost . V II. SKL so košarkarji Šentjurja imeli lepo prilož- nost, da v play-ofl'u osvojijo prvo mesto in se uvrstijo v pr- vo republiško ligo. Na žalost mali klub ni izkori- stil na široko odprtih vrat do velikega uspeha, kljub vsemu pa je drugo mesto, ki so si ga priborili Šentjurčani, največji uspeh v njihovi zgodovini. V rednem delu hge je Šentjur desetkrat zmagal in le dvakrat, izgubil, v razigravanju za prva- ka po petkrat slavil, a kar tri- krat izgubil, čeprav dvakrat si- la tesno, enkrat za eno in dru- gič za dve točki. Tako je moral priznati premoč trboveljske- mu Rudarju. Prav poraz z Ru- darjem na domačem igrišču je bil odločilen, bil pa je tudi do- kaj boleč, kajti Šentjurčani so po dogodkih na tej tekmi, predvsem po sojenju, in tudi na nekaterih drugih srečanjih uvideli, da je v letošnji sezoni Rudar pač v »prednosti«. Naj- večje breme v igri je nosila pe- terka: Matej Polutnik, kije naj- boljši strelec v ekipi,Jure Škorjanc, kapetan ekipe, Jože Prezelj, Janko Zorko in Zvez- dan Martič, kije tudi skrbel, da so izidi tekem prišli pravočas- no do nas in vas. Prvo leto je klubu očitno^ uspešno predse- doval Mirko Čander, nad ekipo in njenimi skrbmi pa je bdel Slavko Pečenko. Omeniti pa velja tudi zvesto šentjursko košarkarsko publiko, kije bila po besedah igralcev samih ena najboljših v hgi. DEAN ŠUSTER Keramična industrija Liboje Delavski svet Keramične industrije Liboje ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenje računovodske službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničeva- nju kadrovske politike v občini Žalec izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri - da imajo 4 leta delovnih izkušenj na delih in nalo-, gah zahtevanega poklica I - da imajo organizacijske sposobnosti za opravlja- nje teh nalog - da so družtjenopolitično aktivni. Pri izbiri kandidatov se lahko upoštevajo določila družbenega dogovora o kadrovski politiki ali poseb- nega zakona iz posameznega področja, ki določa dovoljena odstopanja pri izobrazbi glede na pridob- ljene delovne izkušnje. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Keramična indu- strija Liboje, 63301 Petrovče, v 10. dneh po objavi. O izbiri bomo udeležence razpisa obvestili v 8. dneh po sprejemu sklepov. Tovarna kovinskih izdelkov in opreme »ALPOS« Šentjur pri Celju, na osnovi sklepa DS DSSS z dne 08/04-1988 RAZPISUJE prosta dela in naloge VODENJE SLUŽBE ZA PRAVNE IN SAMOUPRAVNE ZADEVE Pogoji: 1. Diplomirani pravnik 2. Pravosodni izpit 3. Štiri leta delovnih izkušenj, od tega dve leti na vodstvenih delih in nalogah Gre za dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; izbran kandidat bo imenovan za do- bo 4 let. Kandidati naj vloge naslovijo na razpisno komisijo DO »ALPOS«, ulica Leona Dobrotinška 2, v 8 dneh od dneva objave. Izbranemu kandidatu nudimo prosto enosobno ka- drovsko stanovanje v Šentjurju pri Celju. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po kon- čanem zbiranju vlog. Delavski svet TOZD CEVARNA na osnovi sklepa z dne 01/04-1988 RAZPISUJE prosta dela in naloge VODENJE VZDRŽEVANJA Pogoji: 1. Diplomirani inženir strojništva ali diplomirani in- ženir elektrotehnike 2. 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodstve- nih delih in nalogah. Gre za dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; izbran kandidat bo imenovan za do- bo 4 let. Kandidati naj vloge naslovijo na razpisno komisijo DO »ALPOS« - TOZD CEVARNA, ulica Leona Dobro- tinška 2, v 8 dneh od dneva objave. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju vlog. Komisija za delovna razmerja DSSS OBJAVLJA prosta dela in naloge VRATARSKA DELA Pogoji: 1. Varnostnik 2. Dovoljenje za nošenje orožja 3. 6 mesecev delovnih izkušenj - od tega 3 mesece na enakih ali podobnih delih ali nalogah 4. Poskusno delo 30 dni Kandidati naj vloge naslovijo na komisijo za delovna razmerja DSSS, ulica Leona Dobrotinška 2, ŠENT- JUR - v roku 8 dni od dneva objave. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. lA. APRIL 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 17 NA KRATKO lolovičeva zapustila obrno Vet dni je bila na zdravljenju jdravlišču na Dobrni naša tre- iitno najboljša atletinja Slobo- jnka Čoiovič, ki teče na 800 m. netje ahilove tetive soji pozdra- li z lasersko terapijo, mnogo pa pomagal tudi priznani celjski rurg dr. Vengust. Zdravljenje sicer uspelo, vendr bo po olim- jskih igrah v Seulu vseeno mo- ja na operacjo in sicer na Insko. olesarji na volilni kupščini Danes (14. aprila) bo volilna tupščina v zadnjem času vse jlj delavnega športnega kolek- va v Celju, kolesarskega kluba erx. Skupščina bo v restavraci- Pri mostu, začela pa se bo ob I. uri. Veliko bo govora o letoš- ih akcijah, med katerimi sta Ubolj znani Celjski in Kozjan- [i maraton. Predvsem prvega ilijo pripraviti tako, da bi lahko ideloval vsak, ki zna kolesariti, bvorili bodo tudi o nastopu rojih najboljših tekmovalcev, r o tem, da bi za še boljše delo jnčno dobili profesionalnega enerja. V naslednjih letih naj bi »lesarski klub Merx kot pred- ;dnik vodil Alojz Forštner. Ipe Adria skozi eije Popularna mednarodna kole- irska dirka Alpe Adria bo le- s med drugim ponovno spelja- i skozi mnoge kraje celjskega )močja. Dirka bo v prvi polovi- maja, imela bo sedem etap startom in ciljem v Ljubljani, olga pa bo 950 km. Kolesarji bo- 0 tekmovali na slovenskih, av- rijskih in italijanskih cestah, olesarskemu klubu Merx sta ili v organizacijo zaupani dve api: 2. etapa s startom v Novem lestu, ki bo vodila skozi Celje o Zreč in nazaj s končnim ci- em v Celju, v dolžini 150 km. druga pa iz Celja skozi Vojnik in Dobrno v avstrijske Borovlje, v dolžini 130 km. Obe etapi bosta v soboto in nedeljo 7. in 8. maja. V jugoslovanski reprezentanci bo tudi Celjan Iztok Melanšek, organizatorji pa se borijo še za nastop perspektivnega mladinca Sandija Šmerca. Obeta se močna mednarodna udeležba, saj so predstavniki SZ in ČSSR napo- vedali nastop svojih ohmpijskih reprezentanc za Seul. TV Lepa zmaga žalskih strelcev Tudi letos so strelci Kovinar- ja Store pripravili zdaj že 6. tek- movanje za kip in plaketo livar- ja. V streljanju z zračno puško je nastopilo 17 dtfbrih slovenskih ekip z mnogimi odličnimi posa- mezniki, tako daje bilo tekmova- nje resnično kvalitetno. Proti pri- čakovanju so slavili strelci Žalca, ki so zmagali v postavi Vojko Skodnik 362, Mladen Melanšek 373 in odlični Justin Smrkolj 374. Domačini so bili šesti (Jože Čes- nik, Ivan Kočevar in Branko Ma- lec), Celjani osmi (Robi Hostnik, Ervin Seršen in Jože Jeram) ter SD Unior Zreče deseta (Blanka, Kežmah, Saška Lamut in Franc Rubin). Domačin Branko Malec je med posamezniki osvojil dru- go mesto, Žalčan Justin Smrkolj je bil četrti, Celjan Jože Jeram peti in Žalčan Mladen Melanšek sedmi. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Smola Kovinaria v Zagrebu je bil turnir jugo- slovanskih mest z zračno puško, kjer je nastopilo 35 moških in z5 ženskih ekip. Celjani so v posta- vi Robi Hostnik, Jože Jeram in Ervin Seršen osvojili sedmo me- sto. Kovinar Štore pa le nastopil oslabljen, poleg tega f. a se je tek- movalcu Jožetu Česniku dvakrat sorožila puška v tla in je bil dis- kvalificiran. Med posamezniki sta Branko Malec iz Štor ter Er- vin Seršen iz Celja osvojila 8. oz. 9. mesto. Ogorevec republiški prvak v Titovem Velenju je bilo re- publiško prvenstvo v dviganju uteži za starejše mladince. Na- stopilo je 25 tekmovalcev iz štirih slovenskih klubov. V kategoriji do 56 kg je zmagal član Partizana Celje Ogorevec, ki je dvignil 140 kg. Košarka v šmarski Občini Odigrali so 6. kolo, rezultati pa so naslednji: Lesično - Po- nikva 71:62, Bistrica - Rogaška 58:41, Podčetrtek ml. - Šmarje 68:79 in Podčetrtek - Kozje 77:65. S tekmo manj vodi Podče- trtek, sledijo pa Bistrica, Ponik- va, Kozje, Šmarje, Lesično, Pod- četrtek ml., Poljčane in Rogaška. Tekmovanja za 1. mal Občinski sindikalni svet Celje in ZTKO Celje bosta tudi letos ob 1. maju pripravila vrsto zani- mivih športno rekrativnih pri- reditev na katere so vabljeni vsi občani, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. Tekmovanja bodo v odbojki za ženske, malem nogometu in ro- kometu za moške ter krosu za ženske in moške. Odbojko bodo igrali na Gričku, v primeru slabega vremena pa v hali Golovec. Tekmovanje v malem nogome- tu bo na Gričku in Skalni kleti, ekipe pa bodo razdeljene v sku- pine glede na lanske rezultate. Tudi rokometne ekipe bodo razdeljene v skupine, predtek- movanje bo na Skalni kleti, fina- le na Gričku. Proga za kros pa bo speljana z Grička čez Levški most ob le- vem bregu Savinje in mimo ba- zena ter preko mostu ponovno na Griček, kjer bo cilj. Dolžina proge je okoli 6,5 km, start bo skupen, rezultati pa bodo ločeni za dve skupini - moške in ženske brez starostnih omejitev. Udelež- ba na krosu se upošteva tudi za akcijo Celjski kerlc. Prijave spre- jema ZTKO Celje do petka, 15. aprila, vsa tekmovanja pa bodo od 25. do 29. aprila, finalna sreča- nja v soboto 30. aprila od 15. ure dalje na Gričku. TV Tečaj za bodoče igralce tenisa Zavod ŠRC Golovec bo tudi letos pripravil rekreativni pro- gram tenisa, katerega tečaji se bodo začeli v ponedeljek, 18 aprila. To bodo začetni in nada- ljevalni tečaji, ki bodo v dvorani in na zunanjih igriščih ŠRC Go- lovec. Obsegali bodo učenje os- nov teniških veščin, začetne teh- nike in taktike, napredne tehni- ke in taktike, specialne udarce, snemanje z video kamero in gle- danje kaset. Pripravljajo začetni in nadaljevalni tečaj za odasle in otroke ter nadaljevalni tečaj za odrasle in otroke, oba pa trajata po dvanajst šolskih ur. Im^o tu- di rekreativno tenis šolo za otro- ke od sedmega leta dalje dvakrat na teden po dve šolski uri. Sesta- nek vseh tečajnikov bo v pone- deljek ob 16. uri pn bazenu Go- lovca, ostale informacije pa lah- ko posreduje Ernest Marguč. Vodi Ingrad Končan je spomladanski del tekmovanja v okviru sindikal- nih športnih iger v šahu. V 1. ligi vodi Ingrad pred ŽTO, EMO, Blagovnim centrom, Aerom, Ko- vinotehno. Pravosodjem, Cin- karno, Izletnikom in Železarno. V 2. ligi je nastopilo osem ekip, po spomladanskem delu pa vodi Libela, sledijo pa. Zlatarna I, Zdravstveni dom, Žična, Plinar- na, Klima, Zlatarna II in zadnji Hmezad brez točk. Zmaga celjskih šahistov v celjskem šahovskem klubu je bilo regijsko tekmovanje za pokaj maršala Tita. Po zmagi nad ŠK Žalec so slavili predstav- niki CŠK, ki so zmagali brez po- raza v postavi Štucl, F. Pešec, Ceglar in Bervar. Drago mesto je osvojila ekipa Žalca I, tretje pa Žalec II. Celjska ekipa se je kot zmagovalec uvrstila na republi- ško tekmovanje za pokal maršala Tita, ki bo od 27. do 30. aprila v Portorožu. JOŽE ZORKO Uspeh kegliavk Hmezada V senci moške ekipe deluje v ovkiru kegljaškega kluba Hmezad v Žalcu tudi ženska. Medtem, ko je moški ekipi že uspel povratek v 1. republiško ligo, se takšen podvig nasmiha tudi ženski ekipi, ki v sedanji ligi med šestimi ekipami vodi brez poraza. Pred seboj imajo še dve tekmi in upajo, da bodo z borbenostjo uspele, osvojile prvo mesto ter prihodnjo sezono zaigreile med ncyboljšimi slovenskimi ekipami. V klubu so veseU, da so ekipo pomladili ter da deluje pod strokovnim vodstvom, ki ga opravlja znani kegljaški delavec Ludvik Lam- pret. Trenutno je pri njih n^večji problem, da tekmovalke delajo v treh izmenah, kar onemogoča reden in kvaliteten tre- ning. . Na sliki od leve: Miijan Simič, Slavica Cehner, Štefka Stam- par, Angelca Cilenšek, ki je kapetan ekipe, Violeta Kovačič, Nada Birsa in Štefka Methčar. Foto: LJUBO KORBERI Šahovsko prvenstvo Celja Vse kaže, da je z novim vod- stvom zavel tudi svež veter v ša- hovskem klubu Celje, kjer pri- pravljajo 16. in 17. aprila 1. od- prto prvenstvo Celja v aktiv- nem šahu. Igrali bodo v dvorani Doma JLA in sicer v soboto od 9. do 13 in 16. do 18.30 ure ter v ne- deljo od 9. do 14. ure. Igralni čas je 30 minut, igrali pa bodo po švicarskem sistemu oz. jugoslo- vanski krožni varianti. Pari bodo določeni z računalnikom, turnir pa bodo prijavili organizaciji FI- DE zaradi tekmovalnega ratinga. Prijave sprejema Celjski šahov- ski klub. Nastopi skupin v raz- nih diskotekah in drugih dvoranah se vrstijo drug za drugim. Tako bodo ko- nec tedna v Domu kultu- re v Titovem Velenju na- stopili Martin Krpan, v dvorani Hmezad v Žal- cu Šank ročk, v diskoteki Veronika v Celju pa duo Black-Jack • Narodnoza- bavna skupina Strmina pripravlja material za svojo prvo kaseto, hkrati pa se ponovno pripravlja za turnejo po Švici • Sliši se, da Roman Jurički zad- nje čase pogosto hodi v Laško. Menda ne, da bo tam_ odprl diskoteko • Škuc ropot ponovno preseneča z organizacijo glasbenih prireditev za »alternativce«. V sredo 20. tega meseca bo v festi- valni dvorani nastopila ameriška skupina Peru Vbu, tri dni kasneje pa bo v Hali Tivoli nastop bri- tanske skupine Mission • Veter prinesel Belo snežinko Velik uspeh zasavskih glasbenikov Skoraj pol stoletja v Zasavju pozna- jo besedilo Bela snežinka in šele an- samblu Veter jo je uspelo posneti. Prav gotovo bi to storil tudi že kdo drug, če bi vedel kako odmevna bo med ljudmi. Sicer ansambel Veter obstaja 14 let, v zdajšnji zasedbi pa igra štiri leta. Ob tem velja omeniti, da je včasih pri an- samblu igral in prepeval tudi Božidar Wolfand-Wolf, kije tudi avtor nekaterih skladb na kaseti. Ansambel Veter igra zelo raznoliko glasbo in njihov cilj je zabavati ljudi. Tako so na eni strani ka- sete zabavne skladbe, na drugi strani pa narodnozabavne, vendar z nekim po- sebnim zvokom, ki mi je primešan dixi- land in druge glasbene zvrsti, vse pa v ritmu polke in valčka. Ansambel je v zadnjem času postal prava medijska posebnost, saj so gostje v raznih oddajah televizije, radijskih postaj, nastopih pa bodo tudi v dvorani Vatroslav Lisinski na koncertu v poča- stitev dela znanega hrvaškega skladate- lja Maria Kinela, kije tudi avtor skladbe Bela snežinka. Posneli so že tudi video spot, pripravljajo pa še enega. Pohorski countrv Ena redkih country skupin pri nas Pohorje express je po začetnih težavah zares zdirjala kot pravi ekspres. Po uspeš- nem nastopu na Euro-country mastersu v Amsterdamu dobi- vajo ponudbe za nastope tako iz Jugoslavije, kot tudi iz tuji- ne. Zato ni čudno, da jih je ZKP RTV Ljubljana povabila k snemanju in kmalu lahko pričakujemo njihovo kaseto. Svojo zasedbo so še ojačali, saj se jim je pridružil violinist Emil Kopše, ki bi ga lahko šteli med stare country mačke. Pohorje express je v zad- njem času nastopal tudi na na- šem področju m pri ansamblu upajo, da bo teh nastopov še več. Za člane te skupine je zna- čilno, da vsi igrajo po več in- strumentov in da vsi prepe- vajo. V njej pa nastopajo: Črto- mir Nanut - bas kitara in po- zavna. Iztok Pepelnak - bob- ni, Vanjo Tome saksofon, klarinet in klaviature, Leon Skerbiš - kitara in violina ter vodja ansambla Slobodan Filipovič - klaviature, har- monika in trobenta. 18. STRAN-NOVI TEDNIK 14. APRIL 19« Kaj bi morali... Prebivalci Jurkloštra se še niso pomirili po televizijski oddaji, ki jih je prikazala v kaj slabi luči. Ob tem ko zahtevajo »zadoščenje« smo zvedeli, naj bi jih te dni obi- skala tudi ekipa ljubljanske tele- vizije. Televizijci naj bi jim pojasnili, da ni res tisto, kar Jurklošterčani mislijo, da so videli, in jim dopo- vedali, kaj bi morali videti. Nekateri še pač mislijo, da vsi vsega ne morejo razumeti. Vendarle trg Vedno pravimo, da pri nas še nimamo trga. Pa to ni res. Kar poglejte na celjski sejem rabljenih avtomobilov, pa boste videli, kako se oblikujejo cene na osnovi ponudbe in povpraševanja ter vseh drugih vplivov. Prodajalci so samo »zavohali«, da bo Zasta- va spet podražila svoja vozila, in na sejmu so že bili dražji. Ogledalo še vedno velja, da je vrt ogledalo vsake go- spodinje. Samo razmere so se zdaj spremenile. Včasih je bila boljša ti- sta, ki je imela čimveč rož - zdaj pa tista s čim- več zelenjave. Dramski igralci v Rogatcu so pripravili delo Večna lo- višča. Pravijo, da nima to nobe- ne zveze z nedavnim stre- ljanjem psov po tem kraju. Potreba v Šentvidu pri Grobelnem ima- jo kar dve dramski skupini: mlaj- šo in malo starejšo. Se po tem še kdo čudi, zakaj gradijo v tem kraju tako velik večnamenski dom! Tak je čas Udeležba na republiški prosta vi ob dnevu zdravja v Celju j( pokazala sedanje stanje me( zdravstvenimi delavci. Ni iim do slavja. Brez besed Med pogovori vzhodnonem ške delegacije v Cinkarni se j( o težavah ekologije hotel oglasit tudi celjski župan, pa je ob toli kih besedah o skrbi za okolje ž( drugih predstavnikov - osta brez besed. Upajmo, da ne bomo še kda ostali brez besed občani. KAKŠEN SE NAM OBETA KRAJ, ČE VSE RAJŠI GLEDAMO NAZAJ! 2 catv v Titovem Velenju imajo del mesta, kjer so že uredili kabelsko tele- vizijo, pa zdaj ne dobijo ljubljanskega programa. Rešitev je preprosta: po- ložili bodo še en kabel. Pa se bodo lahko poh- valili, da bodo imeli dvo- kabelski sistem. Odnos do kulture Slišali smo, da je zmanjkalo denarja za ureditev celotne Vodni- kove ulice. Tako je ne bodo uredili vse do gle- dališča, kot so načrto- vali. Da ne bo kdo tega razumel kot nov slab od- nos do kulture. Pri pogovorih v Cinkarni o bodo- čem sodelovanju z Vzhodnimi Nemci so veliko govorili o ekologiji. Upajmo, da ne bodo ostali le pri besedah. Po pregovoru Emo naj bi pri sanaciji proizvodnje frit ubra pot, ki jo je kot rešitev ponudil pred sedmimi leti. Kot da bi se ravnal po pregovoru, da čez se- dem let vse.prav pride.. FRJiN SALESKI-FINZCAR 65 II. del Pod svobodnim soncem Toda Sloveni in Anti so jih ustavili in obkolili. Bizan- tinci so se sklicevali na svobodo poslanstva, grozili z Upravdo in novim Hilbudijem, obečali strašne legije hoplitov, ki pridejo maščevat žalitev poslancev. Toda od radosti pobesneli Sloveni in Antje se niso zmenili za njih grožnje. Odgovor je bil krohot. Pobirali so suho govno in ga metali Bizantincem v lice. Zasmehovali so Upravdo in pljuvali proti vojakom spremljevalcem. Nekateri so pograbili kamenje in jim ga lučali v sleme in oklepe. To je Bizantince raztogotilo. Zajezdili, so poteg- nili meče in udarih med Slovene in Ante, da bi si prese- kali pot iz Turrisa. ParAntovje zakrvavelo; brez oklepa in šlemov so se zbali težkih mečev bizantinske konje- nice. Tedaj je pritisnil Jarožir na pomoč. Zaprl je vhod, udaril z najboljšimi borci v obraz Bizantincem, od zadaj pa so jih klali s sekirami Antje. Da ni posegel vmes Iztok, bi bih pobili vse do zadnjega. On pa je otel dva poslanca in jima naročil: »Pojdita do Upravde in mu sporočita, da pridemo v gosti. N£č nam pripravi jedi, zaks^j pot bo dolga, mi bomo lačni Med krohotom vojščakov sta odjezdila ponižana Bizantinca iz Turrisa in bežala na jug. Takoj nato se je zbrala srenja veljakov in starešin v posvet ter sklenila zavezo, da zbero takoj vojsko Anti in Sloveni ter udarijo združeni na bizantinsko zemljo. Poverili so najuglednejšim veljakom nalogo, da pohite i med Slovene in Ante ter skličejo vse ljudstvo na mašče- \ vanje. \ Po zboru so ves dan pirovali, prisegah na Perunal kazen Bizancu, izlivali v ogenj med v tolažbo Morani, * rotili se na vile pogorkinje in povodkinje, da se ne spro nikdar več bratje med seboj in da ne zamenijo prej sekire s plugom, dokler ne bo svobodna last njihovega rodu vsa zemlja do Hema. In med vsemi vzkliki in prisegami je enooki kozelnik razkričaval čuda slavnih dni, katere je razbral iz obisti in droba zaklanih jagnjet in ovnov. Ko je v pozni noči navdušenost obnemogla, ko so Sloveni Antom razodeh vse po dvakrat in trikrat, kako so gospodarili po Meziji, kako nagrabih obilen plen, ugnali Tunjuša in podavili Hune, sta sedela ob ognju samš Iztok in Viljenec. i Svarunič sicer ni dvomil, da prepriča Ante o izd^stvu in zvijači Bizantincev. Toda takega uspeha se ni nšdejal. V njegovih žilah je vrelo; nikdar ni použil toliko medu kakor ta večer. Oba načrta, Irena in pohod na jug, ki sta bila pred nekaj tedni kakor dve migljajoči zvezdi nedo- gledno daleč, sta mu padla hipoma v naročje. Vse s^e so zorele v resnico, njegovo hrepenenje se je nasičevalo, njegovo srce se je treslo v bojazni, da so mu bogovi naklonili preveč. Kljub temu ni pozabil, daje treba takoj Ante pridobiti za smer pohoda. Hotelo se mu je nad Toperin od ondod po Ireno. V valovih sreče, ki so ga nenadoma obhli, je zaželel po njej tako iskreno, da bi ne prebolel in si ne upal voditi vojske, preden je ne vidi in ne pritisne na srce. Zato je govoril Viljencu o načrtu, opisal, kako nevaren bi bil prefekt Rustik, ko b: jim prišel za hrbet, in ga uveril, da je edino modro in koristno, ako razdenejo najprej to gnezdo in gredo potem ob obah pred dolgo obzidje bizantinsko. Viljenec mu ni ugovarjal. Kakor je prej mrzil mladega Slovena, ga je zaljubil sedaj z vso strastjo in neštetokrat ponavljal: »Iztoče, Svetovit te je izbral! Iztoče, osvoboditelj rodu! Maščevalec očetov!« Basi so bili vojščaki brez skrbi, Jarožir ni dovolil, da bi bilo ozidje brez straže. Pet najtreznejših možje razpo- stavil po odkrhnjenih stolpih na ozidje. In čudno! Po polnoči je zatrobila straža. Dremotni in omamljeni Slo- veni in Anti so zbegani iskali šlemov in mečev, čuvarji so plašni prignali konje s stepe. Iztok še ni bil zaspal Njegov glas je zazvenel, spanec i vseh Slovenov je pregnan, vsa se je v hipu osvestil in\ streznil. Brzde konj so cingljale, oklepne zapone so\ pokale, jezdec za jezdecem je bil hipoma v sedlu, da je strmel Viljenec ob tolikem redu in ni mogel veleti Antom besedice, ko so se spogledovali, begali sem in tja. Zgrinjali se v gručo in zopet brez reda razbegavali. Iztok je stal na ozidju in prisluškal. Od severozahoda se je culo homotanje in hrumenje, kakor kriki boječe rnnožice. Vlekel je na uho, zastavljal dlani za uhlje! Čimdalje večji nemir se ga je polaščal »To je hrup Slovenov! To je naša vojska! Kaj se je zgodilo? Čemu gonijo plen ponoči?« Zaskrbelo ga je. Vrnil se je ročno z ozidja, skočil na konja, zavrtel ga in vsi Sloveni so brez besede udarili za njim iz trdr\jave. Viljenec seje prestrašil. »Kaj se je zgodilo? Ali gredo Sloveni nadnje? Ali so Varhuni? Zakaj je zbežal Iztok? Prevara?« Sum mu je stisnil prsi, strah gaje prevzel, vero je izgubil v Slovene. Toda kaj bi storil? Zbežal? Ne uteče. Sklical je zbor veljakov. Ugibali so, razmišljali, klicali kozelnika, čas je hitel, sami so bili brez sklepa in brez sveta - da seje že pričelo zariti jutro. Tedaj so se že pokazali v stepi blesteči oklepi. Iztok se je vračal s polovico vojščakov. »Prekletstvo Bizancu!« je zavpil, ko je prijezdil v Tur- ris. Anti so osupli gledali v znojnega Svaruniča, kate- remu so švigali ognji iz oči. »Bizanc se je zvezal tudi s Heruli zf)per nas! Preklet- stvo! Napali so našo vojsko, vzeli ves plen, osvobodili bizantinske ujetnike in Slovene pognali v beg! Preklet- stvo!« »Pogibel! Pogibel!« so kričali Sloveni. »Msiščujmo se!« je zarjul pobesneli Svarunič. »Bratje, na delo! Nad Bizanc!« Razpalil je še bolj ogenj med Anti. Na konjih so si ponovili prisege in odšli takoj, da se razlije glas o miru, sklenjenem med brati, in glas po maščevanju do zadnje staje Slovenov in Antov. Iztoka je pekla jeza, večja še nad lastne brate kakot nad Herule. »Tolpa, tolpa pijana, tolpa, brez glave so bili, zato so poraženi! Ovni, z železno roko vas zgrabim in popeljem do zmag! Na bogove, da zares!« 20. STRAN - NO¥l TEDNIK 14. APRIL 151 ZDRAVILNE RASTLINE Slez Slez spada v družino slezenovk. Ta obsega 75 rodov, ki združujejo okrog 1000 vrst, povečini sred- nje ali manjše velikosti. Posebno so pomembne v tropskih in subtropskih krajih, kjer so med njimi prav koristne rastline, pa tudi številni nadležni ple- veli. Med njimi so zelišča, grmi, in drevesa z veli- kimi, lepimi cvetovi, na katerih se jasno vidijo zna- menja družine: številni prašniki, ki so jim prašne niti med seboj zrastle zelo visoko, da so prašnice nagnetene kot na vrhu kakšnega stebriča, ter petero prostih časnih in venčnih listov. Močna dlakavost ali luskavost, zdrizast sok, kosmato seme - to so zname- nja za to družino. Navadni slez (Althaea officinahs L.) je zdravilna rast- hna, znana že iz antike. Doseže višino do enega metra ah več, je žametno dlakav, z globoko nazobčanimi hsti in z behmi ah rdečimi cvetovi, po dva ah tri v listnih pazduhah. Najdemo ga gojenega ah divjega povsod na slanih tleh ah po rečnih dohnah (npr. v Podonavju in Porenju) od Sibirije do Irske. Nabiramo tako korenine, hste, kot tudi cvetove. Korenine kopljemo zgodaj spo- mladi ah jeseni, cvetove nabiramo ob cvetenju, hste pa šele po cvetenju, ko se tudi tam nabere zdravnilna sluz. Nzgbolj zdravilne so korenine, ki so rumenkaste in imajo svojevrsten vonj ter so sluzaste. Slez je značilna rastlina, ki vsebuje vehko sluzi, škroba, sladkorjev, pektinov, razne organske kisline in veliko fosfatov. Glavno zdravilno delovanje sleza je v delovanju sluzi. Ta se s segrevanjem uniči oziroma postane kleja- sta. Zato slezove korenine namakamo čez noč, nato odcedimo in šele zatem čaj pogrejemo. ^udi če hočemo zdravilno delovanje sleza okrepiti še z drugimi rasthnami, moramo nagprej namočiti slez, ga nato pre- cediti in tekočino dodamo k že skuhanemu čaju. Tako pravilno pripravljen čaj zelo ugodno učinkuje pri kašlju, oslovskem kašlju, bronhitisu in pri pljučnem katarju. S tekočino, v kateri so se namakale slezove korenine, lahko grgramo, če imamo vneto grlo in si jo vkapavamo v nos, če so sluznice izsušene. Sluz, ki je v tej tekočini, namreč obda stene dihal, dihanje je olajšano. Odhčen zdravilni učinek dosežemo s siezom pri obolenju prebavil in sečnih ter spolnih organov. S slu2yo obdamo prebavno cev, ki postane tako zašči- tena pred neprijetnimi dražljaji in to se odlično obnese pri vnetju debelega črevesja, raznih driskah, pri griži, bruhanju itd. Ljudsko zdravilstvo že od nekdaj upo- rablja slezenovo korenino za pripravo kataplazme. Svežo korenino nastrgajo, jo pomeŠEOo z medom in takšno pasto nanašajo na vneto kožo, oziroma na nezrele tvore, vse skupaj pokrijejo in tvori kmalu dozo- ""'°* BORIS JAGODIC RECEPT TEDNA Rezanci presenečenja Potrebujemo: 250 g rumenih rezancev, 250 g zelenih špi- načnih rezancev, 200 g klobase, 200 g gob, dve žlici paradiž- nikove mezge, eno zajemalko juhe, olje, žlico masla ali margarine, dva stroka česna, peteršilj. sol, poper, sok ene limone. Gobe očistimo, narežemo na koščke in oplaknemo v vodi' z Umonovim sokom. Na treh žlicah olja naprej prepražimo ^ česen, nato še gobice. Sohmo, popopramo in dušimo še 15 minut. Nazadnje jih potresemo s sesekljanim peteršiljem. V drugi posodi na maslu pražimo na koščke narezano j klobaso. Prihjemo paradižnikovo mezgo, ki smo jo razme-1 šah z eno Zcgemalko juhe. Kuhamo 10 minut, da se omaka I primemo zgosti. Rezance kuhamo v dveh posodah, vsake' posebej. Ko so primemo kuhani, jih odcedimo in damo nai servimi krožnik, ki smo ga prej pogreb. Jajčne, rumene: rezanci? damo na sredino, okrog njih pa zelene. Rumene: rezance prelijemo z gobovo omako, špinačne pa s paradižni-1 kovo omako s klobaso. Zraven ponudimo skledico z nariba- nim sirom, oUve in kozarec malvazye. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ŽALEC Komisija za delovna razmerja Komisija za delovna razmerja ZŠAM Žalec, objavlja na odlagi sklepa 10 naslednja prosta dela in naloge 2 inštruktorja B, C, E kategorije - avtomehanik Pogoji: - izpit za inštruktorja A, B. C, E kategorije - avtomehanik - starost do 40 let - sprejeta delavca bomo poslali na dodatno izobra- ževanje za tehničnega preglednika - prednost imajo člani ZŠAM Žalec. - 3 mesečno poskusno delo Prijave z dokazili ojzpolnjevanju razpisanih pobojev pošljite na ZŠAM Žalec, Kardeljeva 35, 63310 Žalec, v roku 15 dni po objavi. MODNI KOTIČEK pripravlja VLASTA ARČAN-CAH Gumbi in navdiii diviine Po londonskem Trafalgar squareu vsako jesen paradira- jo »Pearly kings« v tradicionalnih oble- kah, preoblečenih z gumbi. Obsedenost z gumbi je zajela tudi modne kreatorje in rezultat je tu: naj- slavnejša modna ime- na so napravila iz gumbov vrhunski modni krik. S celim nizom gum- bov so zapeti široki pasovi, razporki pri oblekah in krilih, hrb- tni izrezi, raznobarvni gumbi razhčnih veh- kosti pa so lahko rešiti po celem kosu garde- robe. Precej je tudi ko- vinskih, predvsem po- zlačenih gumbov, ki se podajo predvsem k usnjenim oblačilom. Usnje letošnje sezone seveda ni prvič v modni milosti, saj. je že nekaj let koža zebre, panterja, leoparda, krokodila in; drugih divjih zveri zelo priljubljena. Verjetno zaradi manj' sprejemljivih cen pa se v modi pojavlja največkrat le kot i detalj na pasu, čevljih, torbici, ali kot imitacija. 1 V celoti bomo upoštevah letošnje modne trende tudi, če je^ navdih divjine opazen le v vzorcu blaga na oprijeti obleki ali \ ruti, ki jo zavežemo v stilu tridesetih let. | V vrtu se je že prebudil ple- vel in ga moramo zato čim- prej odpraviti. Da se ne bo pozneje še bolj razrasel, ga odstranimo s koreninami vred. Trato pograbimo in v oblač- nem vTemenu pognojimo s kompostom ali navlaženo šo- to. Enoletnih plevelov se zne- bimo z vsakotedensko košnjo, večletne moramo izkopati. Sadike enoletnic zadržuje- mo v toplem zaprtem prostoru in jih posadimo na prostem še- le ko mine nevarnost mraza. Aprila sadimo v vrtu zgodnje zelje, cvetačo in ohrovt, glav- nato solato, čebulo in por, cvetje-trajnice. Konec aprila sadimo gladiole, dalije in vrtni- ce. Posejemo pozno zelje, zgodnjo cvetačo in kolerabico, ohrovt, poletno glavnato sola- to in endivijo, korenje, od sre- dine aprila rdečo peso in pozne sorte stročnic, ter razne cvetne enoletnice in trajnice. V sadovnjaku tla pred cvete- njem zrahljamo, pognojimo in zalijemo. Cvetoči sadovnjak zavarujemo pred pozebo. Ve- selje pa nam pokvarijo razni sadni škodljivci. Škropimo, ko sadje že odžene. Posadimo razne listavce in iglavce. Pri nas so naj odpor- nejši srbski in bodičasta smre- ka, črni bor, hpa, javor, jerebi- ke, breze, cepljene češnje in podobna drevnina. Pri celj- skem Vrtnarstvu prodajajo tu- di južno sadno drevnino: man- darino, limono in kivi. Razvesehmo se v aprilu cve- točih narcis, tulipanov, hi- acint, japonskih kutinj, magno- hj in drugih aprilskih darov narave in pridnih rok! BRANE JERENKO RADIO CEUE Četrtek, 14. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.30 Posnetek iz LU, 10.00 Poročila, 10.15 Za boljše zdravje, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo. 18.00 Zaključek sporeda Petek, 15. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kro- nika, 17.30 Turizem nas bogati, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 16, 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila. 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 17. 4.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poročila, obvestila, 10.00 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poro- čila, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 18. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Športno dopoldne, 10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (preos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 19. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe, 10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije. 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (Prenos RLJ), 16 00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 20. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 PokUčite in vprašajte, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RLJ\ 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas. 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 18.00 Zaključek sporeda. : TV SPORED NEDEUA, 17. 4. 8 50-22.45 TELETEKST RTV UUBUANA 9.05 VIDEO STRANI; 9 15 ŽIV ŽAV; 10.15 GRIZLI ADAMS, ponovitev 11 ameriške nanizanke; 10.40 M. Laurence VRNITEV V PARADIŽ, ponovite dela avstralske nadaljevanke; 11.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL IV RUPARJA, 12.00 UUDJE IN ZEMLJA; 12.30 SREČANJE KOROŠKIH VIŽAR 13.00 ZNANJE-IMANJE, oddaja tv Novi Sad; 14.00 J.Dieti: SINOVI IN HC STEKLARJA JAKOBA, 3. del češkoslovaške nadaljevanke; 15.00 DP V ODB( (Ž), reportaža, 15.20 ČAS ODDIHA OD SOBOTE DO PONEDELJKA, sovj, film; 16.45 SLOVENCI V ZAMEJSTVU, 17.15 PREDSTAVITEV POPEVK PESEM EVROVIZIJE 88, 1. del; 17.45 NAŠA PESEM-MARIBOR 88, pre 18.45 RISANKA; 18 55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 TV MERNIK; 1 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19 22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEV 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.07 Bogdan Pop Gor TRST VIA SKOPJE. 5. del nadaljevanke TV Skopje; 20.55 PROPAGANI ODDAJA; 21 00 ZDRAVO; 22.30 VIDEO STRANI PONEDELJEK, 18. 4. 9 45-12.20 in 16.30-23.25 TELETEKST RTV UUBUANA MOZAIK; 10.00 NAŠ UTRIP; 10.15 ZRCALO TEDNA; 10.30 ČAS BREZ ZLOČ| ameriški film (do 12.20);16.45 VIDEO STRANI; MOZAIK^ ponovitev; 17.00) UTRIP; 17.15 ZRCALO TEDNA; 17.30 RADOVEDNI TACEK: TEKMOVANJ? oddaja; 17.45 MAKEDONSKE NARODNE, 3. oddaja; 18.15 ČAS. KI ŽIVI; 1 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 1900 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.i; OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 1 VREME; 19 59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.07 AKTUALNO: GORE V JUGOSLAVIJI; 22.07 PROPAGANDNA ODDAJA; 22 10 TV DNEVNIK; 2 GLASBENI VEČER; 23.15 VIDEO STRANI TOREK, 19. 4. 9.45-11.25 IN 16.00-23.30 TELETEKST RTV UUBUANA TV MOZAIK-ŠOLSKA TV; 10.00 KEMUA: Meritve v laboratoriju; FIZIKA: Newtonove do Einsteinove mehanika-Einsteinova dinamika fotonov; 1 TUJI JEZIKI; ANGLEŠČINA, 38. lekcija (do 11.25); 16.15 VIDEO STRANI; 1 MOZAIK-ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.40 PAMET JE BOU^A KOT ZAMET: U( pepelka; 17.45 PERISKOP; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 11 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PRO GANDNA ODDAJA, 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANI ODDAJA; 20.07 G.Verdi: RIGOLETTO, opera; 22.20 PROPAGANDNA ODD^ 22.25 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 23.05 TV DNEVNIK; 23.20 VIDEO STRA SREDA, 20. 4. 9.45-12.55 IN 15.00-23.35 TELETEKST RTV LJUBUANA MOZAIK; 10.00 G. Verdi: RIGOLETTO, opera, ponovitev; 12.15 OSMI t odaja o kulturi (do 12.55); 16.05 VIDEO STRANI; MOZAIK, ponovitev; 1( OSMI DAN, oddaja o kulturi; 17.00 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 38. lekcija; 11 E.Peroci: 2 in 2 je štiri; 17.40 Urban Gyula: SINJEMODRI PETER, lutko igrica; 18.15 MALE RAZLIKE IN NJIHOVE VELIKE POSLEDICE: SOCIAI VLOGA SPOLOV, 1 oddaja izobraževalne serije TV Sarajevo; 18.45 RISAN 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 11 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREI 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.07 FILM TEDNA: V ISKANJU GOSPC GOODBARA, ameriški film; 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.10 MALI Ki CERT: GOVORICA TELESA; 22.20 TV DNEVNIK; 22.35 MEDNAROC OBZORJA; 23.15 VIDEO STRANI ČETRTEK, 21. 4. 9.4&-12.30 in 16.05-23.55 TELETEKST RTV UUBUANA MOZAIK - ŠOLSKA TV; 10.00 GLASBENA VZGOJA - ZAPISI ZA MLADE: Vil Mihelčič; 10.30 KULTURNA DEDIŠČINA: NARODNA GALERIJA V LJUBLJ/ 11.15 VODOVODAR, ponovitev avstralskega filma (do 12.30); 16.20 VIC STRANI; 16.35 MOZAIK-ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.50 INDIJANSKE LEGEN kanadska serija za otroke; 18.15 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Gorenjska oddaja; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZi NIK; 19.30 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30' DNEVNIK; 19.55 VREME; 1959 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.07 TEDNIK; 21 PROPAGANDNA ODDJA; 21.10 T.Mann: IZPOVEDI PUSTOLOVCA FELIK KRULLA, 3. del nemške nadaljevanke; 22.10 TV DNEVNIK; 22.25 JUBILEJ TEVETEKA, 15. oddaja; 23.45 VIDEO STRANI PETEK, 22. 4. 9.45-12.40 in 16.00-00.10 TELETEKST RTV UUBUANA MOZAIK; 10.00 TEDNIK; 11.00 MEDNARODNA OBZORJA; 11.40 T.Mann: IZP VEDI PUSTOLOVCA FELIKSA KRULLA, ponovitev 3. dela nemške nadaljevan (do 12.40); 16.15 VIDEO STRANI; 16.35 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA; 17 V ZNAMENJU DVOJČKOV: Mucin rojstni dan; 17.50 GRIZLI ADAMS, 12. ( ameriške nanizanke; 18.15 ZLATO IN SREBRO, dokumentarna oddaja Sarajevo; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZC NIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.14 PROPAGANDI ODDAJA; 20.22 H. Dietl-P.SiJskind: KIR ROYAL, 6.-zadnji del nemške nadalj vanke; 21.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.25 ZMAGOSLAVJE ZAHODNE CJi LIZACIJE, 13. - zadnja oddaja; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 CIKLUS FILM( INGMARJA BERGMANA: DEŽUJE NA NAJINO UUBEZEN, švedski (ČB) fili 00.00 VIDEO STRANI; OPOMBA: KONFERENCA ZKS SOBOTA, 23. 4. 7.35-......In 16.40-00.55 TELETEKST RTV LJUBLJANA 7.50 VIDEO STRANI; 8.00 RADOVEDNI TAČEK: TEKMOVANJE; 8.15 PAMET BOLJŠA KOT ŽAMET: Učena pepelka; 8.20 V ZNAMENJU DVOJČKOV, oddaja; 8.35 E Peroci: 2 in 2 je ŠTIRI; 8.50 U.Gyula: SINJEMODRI PETE lutkovna iora; 9.25 MAKEDONSKE NARODNE, 4. oddaja; 9.55 PERISKOP; 10. REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE, 6. oddaja; 11.25 SLOVENSKI UUD£ PLESI: GORENJSKA 3; 11.55 PONOVITEV - IZBOR TEDENSKE PROP GANDNE TVORNOSTI JUBILEJNA TEVETEKA, ponovitev 12. oddaje (do ... 16.55 VIDEO STRANI; 17.10 ...... češkoslovački film; 18.25 KRATEK FlU 18.45 RISANKA; 13.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 KNJIGA; 19.131 OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19. NAŠ UTRIP; 20.14 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.22 ŽREBANJE 3x3; 20. M. Laurence: VRNITEV V PARADIŽ, 26. del avstralske nadaljevanke; 21. PROPAGANDNA ODDAJA: 21.20 KRIŽ KRAŽ: 22.45 TV DNEVNIK 24. STRAN - NOVI TEDNIK 14. APRIL 19( Župan, ki je lešnike sadil v Pondorju v Savinjski dolini živi zanimiv mož - Norbert Natek - kisbio ga ob našem obisku zalotili pri prebiranju fižola, pa če- prav je bolj znan kot oče poskusa, da bi v nji- hovih kresih začeli rasti lešniki. Danes živi na precej veliki kmetiji, kjer je sedem hektarov obdelovalne in šest gozda. Doma se ukvarjajo z živino, mlekarstvom in hmeljem, vendar je Norbert Natek bolj zani- miv po nečem drugem. Bilje kar šestnajst let župan Tabora (od 1946 do 1963), 21 let pa predsednik krajevne organizacije zveze bor- cev. Zraven tudi še odbornik, skratka mož, ki je rad delal za dom in družbo. Potem se spomni: »Od nekdanjega okraja smo takoj po vojni dobili dva kilograma lešnikov, da bi jih posa- dili za Loko. Nihče jih ni hotel vzeti, jaz pa sem kot župan to storil, samo žal ni iz njih nič zraslo.« TV - Foto: LJUBO KORBER Šivilja z dvojnimi očali Šivanka in sukanec stajo spremljali vse življenje. In tudi danes, ko Terezija Medved iz Ivence nad Vojnikom stopa že v 91 leto življenja, se pohvali, da šivanko »vdane« v prvem. Le dvojna očala si mora nadeti in potem »posije« še marsikatera stara oblačila. Sicer pa ima še kar precej dela v »hiši«, kjer domačim pomaga pri pospravljanju in kuhi. Tega je vajena iz mladih dni, ko je gospodinila pri številnih premožnih družinah, kot na primer v graščini Ga- le nad Lembergom. Materina želja je bila, da se vrne v domači kraj, kjer danes z bratom in svakinjo uživa mir- no življenje. EDI MASNEC Mojster za krušne peči Kot otroci smo pozimi radi sedli na krušno peč. Tam je bilo toplo, razgled po izbi pa lep. Danes je pra- vih mojstrov za izdelovanje kruš- nih peči vedno manj, tistih, ki bi jih radi vgradili v nove hiše ali vikende pa vedno več. Eden izmed takšnih mojstrov svoje izumirajoče stroke je Anton Strožič iz Ojstriške vasi. Po pokhcu je sicer zidar, vendar se dobro spozna tudi na krušne peči in kamine. To opravlja iz hobija in za prijatelje. Zalotili smo ga, ko je delal oz. dokončeval krušno peč v hiši svoje hčerke. »Delam sam, zato gre počasneje, če bi imel pomočnika, bi bila goto- va v štirih do petih dneh. Ploščice kupujem v Lukovici, v gradnjo pe- či ga gre 250-300 komadov navad- ne opeke, nekaj strešne opeke za prekrivanje notranjih komadov, kajti ko se kruh peče, morajo biti kanali zaprti. Zraven sodi še ilovi- ca, malta, mivka... Pravilno mora biti narejen velb in naredim še tudi notranjo zaščito sten, da jih ženske, ko gredo z loparjem po kruh ne poškodujejo.« Mojster Strožič tudi pove, da se časi spreminjajo. Včasih so bile po- pularne krušne peči, potem nekaj časa nič, danes jih pa hoče že skoraj vsak imeti v novi hiši. Dela torej ne zmanjka! Sicer pa lahko napravi tu- di takšno krušno peč, ki je ogreva- na preko centralne kurjave (zgor- nja ploskev je ogreta), po želji pa se lahko v njej tudi klasično zakuri. Vseh skrivnosti za dobro delovanje teh peči nam mojster Strožič ni iz- dal, vsi ki se na njegovih pečeh gre- jejo, ali v njih pečejo kruh, pa se lahko prepričajo, da so odlične. T. VRABL - Foto: L. KORBER Sobota v Mali Brezi Sončna zgodnjepomladan- ska sobota je bila, kot nareje- na za praznično vzdušje. Lju- dje so se zbirali, v pražnje odeti, kot na veliko nedeljo, čeprav jih ni vabil zvon v šentrupertskem zvoniku. A tudi k cerkvi se niso zgri- njali, marveč k strelskemu domu, ki je hkrati svetišče kulture v Mali Brezi. Domač večer, se je imenova- la prireditev, na moč podobna oni v Andražu pod Goro Oljko, a hkrati ravno tako izvirna, kajti tu, kot tam, je bilo lepega družinskega petja, da se ga je naposlušalo uho - in srce. Naj- si so visoko dvignile glasove tri Antlejeve sestre, brata in tri sestre Topole, sesterska štiri- peresna deteljica iz Šmerčeve hiše, mati in hči Jesihove, ali pa Marotova skupina iz Gori- ce, vsi so sledili slavčkovemu zgledu pod domačo hišo, po- slušali blagozvočje uspavanke v zibelki, vsi najraje izpovedo- vali srečo sožitja z zapeto bese- do. To velja seveda tudi za mla- de Šentruperčane, za fantov- sko druščino, ki niso kak ok- tet, ki bi bili v zadregi, če kate- ri umanjka in so veseli vsake- ga, ki vstopi v krog, le da pri- tegne. Ta skupina goji izročilo tudi po tem, da stoji skupaj ob šranganju, ob godovanju, na ohcetnem kobilčvanju. Prav tako tudi možje iz Curnovca, ki. se kot pevci najdejo na likofih ' po skupnem delovnem opravi- lu, na furežu, a tudi kar tako - da bi zapeli. Pripovednika Marija Salobir in Vili Videč sta vmes pripove- dovala. Viil o nekdanjih kna- povskih šegah v Trobnem do- lu, Marija pa o coprnicah, divji jagi in s pripovedjo, kako je po resničnem, žalostnem dogoj ku nastala ljudska pesem; p slušaj moj verni kristjan. Sem se spomnil vseh. E, n sem! Kaj bi na takle svetek, k se zajema z veliko žlico, bri godcev. Harmonikarja Kaij Kumra in saksafonista Maro tovega Jako moram omeniti j zato, ker sta prišla, ne da 1 jima obljubili pravico do »la me«. Čeprav sta torej igrala i »bog lonaj« sta se izkazala i prava stara godčevska mačk In da ne pozabim preseneči nja! Povabili so Karlija Gradi nika iz Solčave, gotovo najimi nitnejšega med mladimi citra ji na Slovenskem - in pevca To bi moralo zadostovati i pripoved o lepi soboti v Ma Brezi. Vsi so segli v dušo i srce vsem, ki smo bili ta« Vendar bi kaj majčkenega j dodal. Bile so razlike med ski pinami. Nekateri so po svel pobrali zborovske pevske mi nire, izoblikovali glasove, d so kar šolano zveneli. Nekate je zadrega pred občinstva zdregala v hitrejši ritem ali jim je nekoliko stisnila glaj ke, da niso šli čisto iz sebe katerim se je poznalo, da je dolgo od tega, ko so prepev skupaj pod isto streho, pa i njihova pevska srečanja re kejša. Med starimi ljudskin bilo je tudi nekaj balad, je bi tudi nekaj umetnih, ponarod lih. No saj je prireditelj obet »domač večer« ne izključi spored ljudskih. Take dogodke doživim tam, kjer se najde kdo, ki irn veselje, dar in žrtvuje čas, ( takle šopek poveže - v Mi Brezi imajo Vlada Marota. JURE KRAŠOVEI FOTO: EDI MASNEJ Partizanske domačije 25 Piše Mllenko Strašek »Pojdite z mano v Novo Štifto, tam boste varni,« je dejal in fantje so presedlali k Tomšičevcem, nekje pri trboveljskih hribih pa so se znova vrnili v domačo, Šer- cerjevo brigado. »Brigade se je človek na- vadil kot domačega praga!« Vojska se je preselila na Koroško in v Črni je naš Kozjanec izvedel, da je zlo- vešča mrcina poginila - naci- zem je bil strt. Visele so za- stave, povsod se je oglašala harmonika, Dravinec je te- lebnil na obcestni rob in se razjokal na milo ... Celovec, Velikovec, Kikin- da. Prva artilerijska brigada. Božič 1945. Spomin na jasli- ce, smrečko, ki jo je vsako leto ukradel gori... Koman- dir topovskega voda Domi- nik Dravinec iz Male Rudni- ce, ki je med vojno postal član komunistične partije, se vrača domov, melovju v na- ročje. Kakšno že je, boljše je od premetavanja po svetu. Saj bi ostal v vojski, se ne- kajkrat udari po kolenu, a kaj ko ni imel nobenih šol, »gozdna« se mu je zdela od- ločno premalo. Pa še to je, vselej si je želel imeti kmeti- jico, dve buši, konjička, da bi se kam zapeljal in takole, na kozlu, bi bil srečen ... Dobil je kmetijo, imenitno kmetijo v Apaški kotlini, sta- ri Dravinec, ki mu pripove- dovanja kar ni hotelo zmanj- kati, pa je ostal doma in za lastno kmetijo plačeval na- jemnino, ker so rekli, da je sin tako dobil drugo in da bi lahko odšel z njim. Od same hvaležnosti in le- pih besed še nihče ni bil sit, je zdaj vedel razočarani mo- žakar. »Očeta je lomilo, zdelo se mi je, da je vsa njegova no- tranjost ena sama velika sol- za. Nekaj časa je bil pri nas, ker so »oni« tako rekli, a je venomer prosil, Dominik, pojdimo nazaj, se ti ne smili melovje ...? Če se vodovje prelije čez jez, se pač. Lepe- ga dne sem dejal ženi: ,Ani- ka, spokaj, gremo nazaj na Rudnico!'« V Lokavcu v Apaški kotli- ni se je Dominik zlevil v funkcionarja. Napravili so ga za odkupnega referenta, zo- prn posel, predsednika od- bora OF in še za kaj, v občin- ski hiši se je počutil kaj do- mače. Osem let po vojni so se vr- nili, mačice so se začele od- pirati po melovju, Rudnica je brstela. Dominik, ki se mu je rodilo petnajst otrok (pet- najstemu je bil boter Tito), se je zaposlil pri gozdnem go- spodarstvu in vseh enajst let, ki jih je pretolkel v gozdu, do odhoda v pokoj, je bil pred- sednik sindikata, eno leto pa celo predsednik centranega delavskega sveta v Celju. »Vselej sem bil znotraj do- gajanja in vem, da so se znali delavci včasih čisto drugače potegniti za svoje pravice. vendar vem tudi, da se je včasih drugače delalo, več in boljše. Navsezadnje, tudi ta- krat smo bili slabo plačani. Morda je narobe, da ljudje ne vedo prav dobro kaj se z nji- mi dogaja, kje je tista birtija, kjer se toči čisto, zdravo vino in s kakšno pravico kar na- prej nekdo odloča v njiho- vem imenu. Kar naprej pre- biram, delavci ne marajo te- ga, delavci so proti pisarni- škim moljem, delavci so se dogovorili, delavski razred ne bo dovolil, že kar litani- je... vse pa gre po starem. To povzroča nelagodnost, tesnobo v človeku. Zdaj je že tako, da je samoupravljanja vse manj pa tega seveda ni kriv delavec, če pa že hoče kaj vedeti, so hitro pri roki izgovori. Ljudje hočejo odločati, ho- čejo, da se jim prisluhne, ne marajo, da nekdo odloča na- mesto njih, kadar pa to glas- no povedo, na vrhu vse za- vrvi od živčnosti... Kot mlin božji meljemo o odgovornosti. Slišim, ljudje že kar naravnost vprašujejo, kdo je odgovoren za to, za ono napako? Ko pokažejo s prstom na človeka, se začne izvijanje, cepetanje, dokazo- vanje nekakšne objektivno- sti, povezane z časom, raz- merami, skratka zamegljeva- nje. Čez dan, dva isti ljudje ogorčeno vpijejo o odgovor- nosti. To je vražje čuden ples. Včasih je bila oblast od boga dana, danes pa so drugačni časi in prav bi bilo, če bi kdaj kdo povedal tudi kakšen ra- čun, da bi se natanko vedelo, kako obračamo delavčev de- nar, ko pa je to vendar drža- va delavcev. Komunist sem. Bodi! Vztrajam in še bom. A vse to premlevanje in besedičenje je kot boj z mlini na veter. Potrebujemo izobražene lju- di, poštenjake, ne karieriste. To je prav posebna pasma, ki se je obupno razmnožila in odrinila pridne.« Vnukec zadovoljno drema babici Ani v naročju, mlada dva sta izginila, čebele bren- če na Rudnici, ugodje šume- nja se pase po ušesih, velik pes se prijazno dobrika. Lju- dje na Rudnici sicer res ni- majo dosti časa za premleva je že zdavnaj izrečenih res nic, razmišljajo pa vendarle K^ pa vendarle vedo ti hr bovci, so rekli včasih, kak šen zadrt birokrat pa valja t žalitev še danes po ustih. »Ti nas nikoli niso živeli, 1< skubli so nas. Spodaj poča kajo na mleko, da priteče: hriba, na hrib jih ni. A glej § vraga, najodgovornejši ka naprej kriče, administracij^ bo treba zmanjšati, admini stracija pa ponosno dvig' glavo. Kdo se iz koga deli norca, vprašam?« Takšnih Dravincev nisen srečal malo, le njihov glas s« slabo sliši, previsoko so nji hovi govorniški odri in pre odročni so. Dominik ima doma kase tofon. Včasih s sinom sedeta posnameta, kaj je doživel oče in kaj misli, vse, kar porodi v nespečnih nočeh n3 Rudnici. Naj ostane, naj le, da bod" vedeli ti. ki pridejo! Vračam se. Na vetrovne^ slemenu se košati počitnišK^ hiša, dekletce kriči po šveO' sko, v gozdove se zajedaj" novi in novi kilometri goZO' nih cest. .. Vsakemu nasle| nemu Dravincu bo lažje. I