Poštnina plač««« v gtmM
Ur (M
Štev. 240.
V Ljubljani, v petek, 17. ohtobra 1041-XIX
Leto VI
lakljsfioa pooblaščen ka ta oglaševanje Italijanskega in tujega lzvorai Union« Pobblidti Italiana Milana
Uredništvo In iptavai Kopitarjeva 6, Ljubljana Redazione. Amminlstrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana.
Concetsiooaria eadnafra pet h pnbblicttd di pcovenlenia ftaliane ed eaterai Union« EubbUdU itnUana Hifam
II bdlettino No. 501 &
Un sottomarino affon-dato nel Mediterraneo
II Qnartier Generale delle Forze Armate comunica:
In Africa settentrionale, sni fronte di Tobruk, scontri favorevoli alle n ostre truppe; elementi meccanizzati nemici sono stati colpiti dal tfro d’artiglieria; opere e baraccamenti della piazza sono stati bombardati dairavJazione.
Nell’A!rica orientale, un improvviso attaco rontro le nostre posizioni del caposaldo di Ua-lag (Gondar) e stato nettamente respinto.
L’avversario ha snbito perdite notevoli.
Reparti del caposaldo di Culquabert hanno disperso ed inflitte perdite ad elementi nemici che tentavano avvicinarsi alle nostre ri-sorse idriche per danneggiarle.
In Mediterraneo un sommergibile britan-nico e stato affondato da nostre unitš adibite alla caccia del naviglio subacqueo. (Stefani)
Vojno poročilo št. 501:
Ena podmornica potopljena na Sredozemlju
Uradno vojno poročilo št. 501. pravi:
V	Severni Afriki so ugodno potekli boji na fronti pri Tobruku za naše čete. Topniški streli so zadeli motorizirane angleške oddelke. Letalstvo je bombardiralo naprave in barake v trdnjavi.
Vzhodna Afrika: Nenadni angleški napad na postojanko Ualag (Gondar) je bil takoj odbit. Sovražnik je imel znatne izgube. Oddelki postojanke v Kulkvabertu so razpršili in prizadejali izgube angleškim oddelkom, ki so se bližali našim izvirom vode, da bi jih poškodovali.
Na Sredozemskem morju so naše edinice, določene za lov na podmornice, potopile angleško podmornico.
Posebno nemško in romunsko uradno vojno poročilo:
Romunska vojska je vdrla v Odeso
Poulični boji med čiščenjem mesta - Poročila o bojih v zunanjem obrambnem pasu Moskve - Nemci Moskve ne priznavajo za odprlo mesto
Hitlerjev glavni stan, 17. oktobra. 6. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje izredno uradno vojno poročilo:
Kakor poroča romunsko vrhovno poveljstvo, so oddelki IV. romunske armade včeraj začeli i napadom na Odeso in so prebili poslednje sovjetske obrambne črte. Popoldne so romunske čete vkorakale v Odeso. Prebivalstvo je romunsko-nemške vojake sprejelo i navdušenjem.
*
Bukarešta, 17. oktobra, s. Snoči ob 19 je začasni ministrski predsednik Antonescu po radiu oznanil zasedbo Odese. Njegov govor se glasi: »Romuni! Imel sem čast, ki bo največji ponos mojega življenja, da sem vam bral razglas maršala Antonesca tedaj, ko so naše vojske začele protiboljševiško križarsko vojno, sveto vojno. Danes vam bom bral uradno vojno poročilo vojaškega vrhovnega poveljstva i dne 16. oktobra. Vrhovno poveljstvo vojske 6poroča:
Poveljstvo romunskih sil pred Odeso poroča: Po zapovedi vrhovnega poveljnika, so čete IV. armade 16. oktobra strle poslednje sovražnikove postojanke, ki so branile Odeso ter so popoldne c vseh strani hkratu vdrle v mesto. Notranji odpor v Odesi zdaj uničujemo v bojih, ki se razvijajo po ulicah. Nagli napadalni oddelki so ie od 16. v odeškem pristanišču, kjer uničujejo poslednji sovjetski odpor. Prebivalstvo s navdušenjem sprejema romunske in nemške oddelke. — Vrhovni poveljnik: general Jacobiei.
*
Hitlerjev glavni stan, 17. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje nemško vojno
poročilo:
Na Vzhodu se na več krajih nemške čete že vojskujejo na zunanji obrambni črti sovjetske pre-
Določila za praznovanje 26. in 28. oktobra
Rim, 17. okt. s. Uradni list faustovske stranke določa za 19. obletnico pohoda na Rim ter 23. obletnico zmage naslednje prireditve: 26, oktobra bo Duce v Beneški palači prisostvoval podpisu pogodb« med narodno bojevniško zvezo ter našel-niki o podelitvi kmetij na pontinskem močvirju v trajno last. 28. oktobra bo v navzočnosti članov fašistovskega velikega sveta vlade, narodnega odbora stranke in drugih zastopstev posvečen v Rimu spomenik padlim na Mussolinijevem forumu. Po vsej Italiji bodo te dni oddelki ranjencev iz revolucije ter fašistov, ki so se udeležili pohoda na Rim, milice in drugih združenj imeli častno stražo
\
pred spomeniki tistim, ki so padH v revoluciji. Vse vladne organizacije se bodo udeležile tudi slove«-nih spominskih božjih služb ter shodov. V zadrski, splitski, kotorski, ljubljanski, tržaški, puljeki, gorički in reški pokrajini bodo ta dan detli nagrade društva »Dante AHghieri« mladim ljudem, ki so se najbolj odlikovali pri učenju italijanščine. 29. oktobra bo Duce razdelil nagrade članom fadutovske mladine, ki so se v 19. letu fašizma odlikovali v kulturnem, umetniškem in športnem udejstvovanju. 4. novembra pa bo narodni odbor stranke položil vence 'na grob Neznanega vojaka.
Nenaden odstop japonske vlade
zaradi needinosti glede stališča do Združenih držav In sedanje vojne
Tokio, 17. okt. 6. Agencija Domei poroča, da je včeraj japonska vlada odstopila. Ministrski predsednik Konoje je posamično poklical k sebi V6e ministre ter jim povedal razloge, ki silijo vlado, da odstopi. Ko je od vsakega ministra dobil posebej privoljenje, je odšel v cesarski grad, da sporoči odstop cesarju. Vlada je sklenila odstopiti, ker v njej ni bilo popolne enotnosti glede politične smeri.
Po cesarjevem odloku bo stara vlada do nadaljnjega vodila državne posle.
O needinosti glede smeri zunanje politike, zaradi česar je japonska vlada odstopila, poudarjajo v japonskih političnih krogih, da je treba to needi-nost 6pravljaiti v zvezo 6 stanjem pogajanj med Japonsko in Združenimi državami. Večina nacionalističnih zastopnikov je jasno zahtevala, da je treba zdaj končati 6 slepomišenjem in da je treba do Združenih držav zavzeti odločnejše 6tališče. Vojaški krogi so bili razburjeni zaradi morebitnih ojačeni varnostne službe ob pomorskih poteh, ki drže v Anglijo. Tega bi Japonci ne mogli dovoliti zaradi obveznosti, ki so jih prevzeli 6 pogodbo o trojni zvezi z Nemčijo in Italijo. Bivši bojevniki z nezaupanjem gledajo na japonske poskuse za ohranitev miru na Tihem morju, zakaj ameriški vo-
Navodila za umik sovjetske vojske
Rim, 17. okt. s. Sovjetski vojaški krogi poudarjajo, da se rdeče čete pred nemškim pritiskom v redu umikajo. Zaradi tega je treba opozoriti na navodila, ki jih je sovjetsko vojaško glasilo »Kras-naja zvezda« objavilo političnim komisarjem pri sovjetski vojski. Ta navodila pravijo:
»Poveljniki morajo preprečiti panično razpoloženje pri 6vojih edimicah, ki so pod sovražnim pritiskom. Na vsak način moraio poveljniki preprečiti, da bi se moštvo v neredu razpršilo, metalo proč orožje in kričalo: »mi smo obkoljeni«. Poveljniki morajo neusmiljeno kaznovati ubežnike.«
Prva seja nemške vlade na Poljskem
Varšava, 17. okt. s. Včeraj se je v Bruhlovi palači v Varšavi prvič seš-la vlada generalnega gu-vernatorata pod predsedstvom ministra Franka. Seje so se udeležili zastopniki vojaških, političnih in gospodarskih nemških obla®ti. Nemški guverner dr. Frank je pri tej priliki poudaril lojalnost poljskega prebivalstva med vojno proti Sovjetski Rusiji, ki se je začela ob poljeki meji
dihri krogi kažejo vedno večjo bojevitost. Zdi se pa, da so vsi glavni japonski politiki edini v volji, naj se nadaljuje odločna politika, ki bo ustvarila v vzhodni Aziji predel blagostanja. Japonsko ljudstvo pa mora biti pripravljeno tudi na najhujše, če bi japonsko-ameriška pogajanja spodletela.
stolnice, ki leži približno 100 km pred Moskvo. Važni mesti Kaluga in Kalinin, 160 km jugozahodno oz. severozahodno od Moskve, sta že nekaj dni v naših rokah.
Kakor je bilo že objavljeno, se bližata bitki pri Briansku in Vjazmi koncu. Včeraj so bile s krvavimi izgubami za sovražnika uničene sovjetske srle, ki so bile obkoljene in razdeljene severno od Brijanska. Čiščenje gozdnatega ozemlja južno od Brijanska še poteka.
Množina pri teh silovitih prodornih in obko-ljevalnih bitkah udeleženih nemških sil je že prosta za nadaljevanje operacij. Dosedaj je bilo naštetih 560.000 ujetih, 888 tankov in 4153 topov je bik) zažganih ali pa uničenih.
V	sredo zvečer je prevladoval v Moskvi slab vtis zaradi uspehov, ki so jih nemški oklepni oddelki dosegli pri Kalininu. Sovjetska poročila javljajo, da so Nemci zasedli ta industrijski kraj, kar pomeni, da so sovjetske postojanke ondod strte. Drugo resno dejstvo predvčerajšnjim pa je nemško napredovanje na predelu pri Vjazmi. Množica čet in vojnega materijala, ki sta tu bila v boju na eni in na drugi strani, presegata vse tisto, kar je bilo med preteklo svetovno vojno videti pri Verdunu. Prebivalstvo v Moskvi je bilo opozorjeno o resnem položaju. Začelo se je izseljevanje vseh, ki ne morejo sodelovati pri obrambi mesta.
Berlin, 17. okt. 6. Kakor javlja nemški poročevalski urad, sta včeraj dve nemški bateriji med poskusom sovjetskega izpada pri Brijan6*u uničili 159 topov.
Nemško letalstvo je v zadnjih dveh dneh uničilo 56 sovjetskih letal, od tega 33 v zraku. Nemška letala so silovito bombardirala prometne zveze. Močni oddelki eo napadli tudi pristaniške naprave v Murmansku ter z vidnim uspehom metaK zaži-galne in rušilne bombe. Med čiščenjem na Baltiških otokih so nemška letala bombardirala postojanke sovjetskega topništva ter povzročila hudo škoda
Berlin, 17. okt. s. Snoči so v nemških krogih izjavljali, da bodo o bitki za Moskvo kmalu sporočale različne podrobnosti; Po teh izjavah naj bi do zunanjega utrjenega pasu pri Moskvi ne prišli samo nemški prednji odedlkj, temveč tudi jedro nemške vojske. Ker so utrdbe okc^ Mo6ikve bile postavljene še pred vojno in pa z ozirom na ogromno delovno 6ik>, ki je zdaj v sovjetski prestolnici na razpolago za obrambna dela, torej ni mogoče tr-
Obštrna komunistična organizacija odkrita v Franclji
Pariz, 17. okt. 6. V neki veliki pariški trgovini so prijeli tatico, ki je hotela ravno ukrasti neko torbico. Zaradi tega se je policiji posrečilo ugotoviti važno središče skrivne komunistične propagande ter prijeti 24 komunističnih bojevnikov. Policijski agenti so pri preiskavanju ženske našli v njeni torbici 13.000 frankov ter nekaj živilskih nakaznic z naslovi. Policija je šla za temi naslovi ter povsod izvedla preiskave. Dobila je v roke ogromno propagandnega materiala in ugotovila, da sta omenjena ženska ter njen mož bila na čelu obsežne komunistične organizacije, katere naloga je bila izvajati v Francki zapovedi kominterne.
diti, da bi bila Moskva odprto mesto, so izjavili snoči v nemškem zunanjem ministrstvu.
Berlin, 17. oktobra, s. Poročila iz Moskve govore, da je nemški pritisk najhujši pri Vjazmi. Že Napoleonova vojska je na pohodu proti Moskvi šla čez Vjazmo, toda sedanje ceste niso več take, kakor eo bile tedaj in Nemci lahko uporabljajo za napredovanje proti Moskvi od Vjazme dalje cementno cesto. Naravne ovire med tema mestoma eo redke, razen nekaj borovih gozdov. Bitka za Moskvo je zdaj zavzela obseg, ki prekaša vse, kar je bilo videti do sedaj.
Pogodba o kulturnem sodelovanju med Madžarsko in Bolgarijo
Budimpešta, 17. oktobra, s. Včeraj je predsednik bolgarske vlade izmenjal s predsednikom madžarske vlade listine o odobritvi bolgarsko-madžarske pogodbe o kulturnem sodelovanju. Nato je sprejel tuje časnikarje, katerim je izrazil 6voje veliko in globoko zadoščenje za prijateljski in prisilni sprejem, katerega je bil deležen na Madžarskem. Poudarjal je, da imajo prisrčni odnošaji med obema državama globok temelj v zgodovinskih vezeh, ki 60 med Madžari in Italijani bile vedno tako tesne.
Potem^ je izrazil svoje občudovanje do hrabrega madžarskega naroda, ki se ob boku svojih velikih zaveznikov bori za zmago pravice. Bolgarija in Madžarska sta zdaj pobrateni, tako da ju nič ne bo moglo ločiti, zakaj veže ju neomaj-
Trdnjavska ječa za bivše francoske politike in generale
Vfchy, 17. okt. s. Maršal Petain je snoči imel po radiu govor, v katerem je razlagal sklepe vrhovnega sodnega sveta glede poslednjih zastopnikov stare demokratične vladavine: bivših predsednikov vlade Daladiera in Bluma, bivšega vrhovnega poveljnika Gamelina in drugih obtožencev. Sporočil je sklepe, ki so bili sprejeti. Teža dejstev, ki krivi tiste, ki »o v glavnem odgovorni za polom Francije, je taka,' da je ni bilo mogoče odtehtati s preprostimi političnimi kaznimi. Zaradi tega krivci ne bodo ušli zasluženi kazni.
Po sklepu vrhovnega sodišča je maršal Petain odločil trdnjavski zapor za Daladiera, Bluma in generala Gamelina. Bivši letalski minister Guy La Chambre ter bivši vrhovni francoski nadzornik nad oborožitvijo general Jaoomet, sta internirana v Bonrasselu, bivši predsednik vlade Reynaud ter bivši notranji minister Mandel sta tudi bila izgnana v trd-B«Mski zapor.
na volja, da bosta pomagali do veljave v svetu tistim načelom pravičnosti, za katera 6e evropska ljudstva danes bore.	i
Snoči so v slavnostni dvorani budimpeštan-skega vseučilišča izročili predsedniku bolgarske vlade Filovu diplomo, s katero mu filozofska fakulteta v Budimpešti podeljuje častni doktorat iz književnosti in modroslovja. Pri slovesnosti je bil navzoč tudi predsednik madžarske vlade Bardossy ter številni drugi ministri.
Nemški državni dolg zna?r 101 milijardo mark
Berlin, 17. okt. s. Iz članke, ki ga prinaša »Stuttgarter Neues Tagblatt« je razvidno, da je nemški državni dolg 30. junija znašal 101 milijardo in 15 milijonov mark. Od začetka vojne se je ta državni dolg povečal za 64 milijard. Na vsakega državljana odpade v Nemčiji 1246 mark javnega dolga, v Angliji 3150 mark, v Združenih državah pa 1017 mark. List pravi, da se iz te primerjave vidi, da nemški državni dolg še nd dosegel astro nomskih številk, kakor jih je videti v Angliji.
Japonski list »Japan Times« piše, da se bo Mo
skva skazala enako odporno kakor Petrograd in Odesa, opozarja pa, da resni položaj Sovjetske Rusije v Angliji in Ameriki vzbuja bojazen, da Moskva ni dovolj močna, da bi mogla držati fronto dalje časa.
V	Zagrebu je bil končan posvet o razdelitvi tovornih vozov bivših jugoslovanskih državnih železnic. Včeraj se je prav tam začelo novo posvetovanje o delitvi potniških vagonov. Posvet vodi nemški prometni minister,
Ljubljanski Visoki Komisar — gost hrvaškega poglavnika
Zagreb, 17. okt. s. Sem je dopotoval Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Gr&rioli ki bo kot poglavnilcov goet ostal dva dni v Zagrebu. Na meiji so ga pričakovali visoki uradnik; zunanjega in notranjega ministrstva ter veliki župan dr. Lamerič. V Zagrebu so ga pozdravili zastopniki italijanskih In hrvaških oblasti, med njimi namestnik zunanjega ministra, mestni župan, po-glavnikov pribočnik, podnačelnik zastopstva fa-šistovske stranke v Zagrebu, konzul Bergamaschi in številna množica, ki je navdušeno pozdravljala. Pred hotelom, kjer se je ustavil Eksc. Grazioli, j« bila postavljena častna četa, katero je pregledal. Popoldne se je poklonil na grobu »Očeta domovine« Starčeviča. Zvečer se je udeležil intimnega sprejema, ki mu ga je priredil poglavnflt.
Vesti 17. oktobra
V Parizu so prijeli 24 komunistov, ker so zasledili skrivno komunistično organizacijo. Našli so veliko letakov, prepovedanih li-stpv, nepopisanih plačilnih knjižic in drugih potrebščin.
Ameriški mornariški minister Knox je včeraj izjavil, da prihajajo ameriške pošiljke petroleja za Sovjetsko Rusijo redno v Vladivostok in da Japonci prevoza nič ne motijo.
Po poročilu »Volkiseher Beobaehterja« naj bi bil
Eredsednik Združenih držav Roosevelt za-teval od Anglije odstopitev novih številnih oporišč kot povračilo za pomoč, ki jo daje Amerika Angliji. Razen tega naj bi bil Roosevelt zahteval tudi, da mora Amerika imeti v vsakem oziru prvenstvo v trgovini z angleškim cesarstvom.
Madiarske oblasti so v Novem Sadu dale ustreliti pet ljudi, obdolženih, da so v vojaški vohunski službi Rusije.
Neutemeljena pričakovanja ter ljubezen do Angležev vpadajo, zakaj jasnost vojaških odločitev ne dopušča nobenega političnega polovičarstva več. Veliki obrisi nove Evrope 60 od tedna do tedna jasnejši. Vojaško čiščenje 6e bo kmalu razširilo na Sredozemsko morja in s tem mora Francija tačunati. Njeni vodi-telji se morajo odločiti, da ali odstopijo od svojega sedanjega stališča, ali pa gredo v Ameriko. Tako imenovano »Weygandovo uganko« je treba razvozljati ter tudi afriško gnezdo angloljublja temeljito izkaditi, piše znani francoski časnikar Deat v svojem Ustil »Oeuvre<.
Po vsej MacedonifI {e nastal silen mraz. Sneg j«
zapadel tudi po gričih okoli Soluna.
Ker je Amerika v dvomu, da bo sovjetska vojaka vzdržala nemški pritisk toliko časa, da bi bili narejena železnica čez Iran do sovjetske meje« ni odgovorila na angleško prošnjo za dobava 200 lokomotiv, 20.000 tovornih vagonov tei 250.000 ton tračnic.
Na misteriozen način je bil obit angleški kapital Witian, ki je stanoval v hotelu Sidabad v Bag-dadu.
Nemško orožje je bolj uspešno od ruskega, ker ji nemška vojna sila bolje organizirana, ker imi enotno poveljstvo, katerega Rusom vedno bolj manjka in ker Rusom manjka sposobnih po> veljnikov, piše vojaški strokovnjak v švicarskem listu »Journal de Geneve«. Stalin je dal postreliti staro gardo generalov, novi pa nimajo tistih skušenj in vojaške tradicije. V nemški vojski si upa tudi podčastnik storiti kaj na svojo roko, medtem ko v sovjetski vojski sam general trepeče pred političnimi komisarji.
Češki Sokol razpuščen z vsemi včlanjenimi društvi in priključenimi organizacijami. Nemške oblasti so opazile, da 60 v Sokolu dobivali vedne več vpliva ljudje, ki so skušali vzbujati na-sprotstvo do Nemčije. Zaradi tega je bil p« razpuščen.
V kratkem bo prispelo zastopstvo slovaške mladi-
ne v Zagreb. Listi pišejo, da bo ta obisk š< poglobil stike med Hrvaško in Slovaško.
Na Švedskem so oblasti s silo poslale na dele vse nezaposlene, ki niso hoteli prostovoljne iti kopat pese.
Po poročilu švedskih listov, so vsi švedski državljani že pred nekaj dnevi zapustili Moskvo
V prihodnjih mesecih bo švedska vlada razpisale
veliko notranje posojilo za državno obrambo
E. 1, A. R. — Radio Ljubljana obvešča svoj«
poslužalce, da bo danes, v petek ob 17 prenps koncerta v čast nemških in italijanskih rninjim —lini cev iz Oleckdišča umetnosti v Rimu
Razstava regulacijskih načrtov mesta Ljubljane
Od 100 dosegljivih točk jih |e komisija priznala največ inz. arh. Ravnikarju, in sicer 60.1
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je bila v prijaznem Jakopičevem paviljonu odprta zanimiva razstava, ki nai tudi širšo javnost seznani z bodočimi regulacijskimi načrti našega mesta. Razstava naj pokaže trud itn napor naših najboljših inženir-jev-arhiteldov, ki jim pri teh načrtih ni šlo le za nagrade, ampak se je v vseh delih videla tudii velika ljubezen do slovenske prestolnice, kako io urediti čim lepše, čim bolj moderno in kako re&iti nekatere regulacijske probleme, zaradi katerih je bilo prelitega že toliko črnila.
Sicer smo tokrat ob otvoritvi razstave, ki jo je blagovolil odpreti 6am Visoki Komisar, obširneje poročali, nismo se pa dovolj ozrli na razstavljene načrte in 6e zanimali, kako 60 najboljši naši arhitekti reševali vprašanje regulacije Ljubljane. Razstava je šla takrat kar tako nekako »mimo nas«, čeprav so bili razstavljeni načrti vredni vsega upoštevanja in pozornosti in tudi mi bi jih morali natančneje opisati. Vse to smo tedaj opustili, kajti bili smo pred otvoritvijo druge, večje in važnejše gospodarske ustanove — bili e«no tik pred začetkom jesenskega ljubljanskega velesejma.
Da pa bomo tudi do vestnih arhitektov storili svojo dolžnost, bo morda prav, da našim čitateljem vsaj v grobih potezah predstavimo nekatere regulacijske načrte, kakor si jih zamišljajo naši najboljši arhitekti.
Dvanajst arhitektov je poslalo svoje načrte, a nobeden izmed njih ni povsem rešil nalog, ki jih je zahteval pred časom razpisani natečaj. To izpričuje, da regulacija Ljubljane zadaja tudi ve-tčim rokam in bistremu duhu precej težav, 6aj ni tako lahko teševati nekatere ljubljanske regulacijske probleme, med katerimi je bil gotovo največji, kako urediti v bodoče ljubljansko železniško omrežje in njega podvoze ali nadvoze, da ne bi bil ostali cestni in tovorni promet preveč zavrt.
Arhitekti so se morali pri izdelavi svojih na-frtov posebno ozirati na rešitev vprašanja prometnih žil in površin, predvsem železnic, cest, aero-ilroma in uravnave tekočih voda. Morali 60 6e nadalje ozirati na zaščiteno ozemlje, ožji gradbeni nkoliš, širši gradbeni okoliš, industrijo; pri podrobnostih pa so morali jemati vpoštev parke in nasade, igrišča in športne prostore, naravna kopališča, pokopališča, javne zgradbe, način zazidave ter na zaščito zgodovinskih in umetniških stvari. Torej precej pogojev ki zahtevajo dolgega študija in velikega truda.
Kako je odločila ocenjevalna komisija
Od 100 dosegljivih točk jih je največ dosegel inž. arh. Ed. Ravnikar (60.1), ki je vložil svoj načrt pod geslom »6543«. Projektant je zahtevam razpisa, izvzemši nekater pomanjkljivosti glede okolice, formalno ustregel. Način, kako je uredil železniško omrežje, je zadovoljiv, vendar pa ni odstranil nekaterih nevšečnosti, ki jih deloma povzroča bodočemu razvoju mesta železnica v cestnem ni-velu; obdržal je gorenjsko progo in ni poglobil kamniške proge do savske ježe. Tudi ni na njegovem načrtu označeno mesto, kjer si je projektant zamislil bodoči tovorni kolodvor.
-d\ — Cestno omrežje je kar zadovoljivo rešeno in ustreza medsebojni povezanosti mesta in dimen-.aavšii- Posrečena je tudi njegova zamisel hitre zveze po notranji zaokrožitvi prometa s pomočjo predora p>od šišenskim hribom in Rožnikom. Pri cestnem omrežju pa je komisija opazila naslednje pomanjkljivosti: tranzit 6e ne izogne St. Vidu, nekatere trase v okolici niso dovolj preštudirane, ulično omrežje je ponekod preveč krivuljasto, brez vsake potrebe. Križišča važnih cest niso obravnavana po sodobnih načelih. Tudi avtobusni kolodvor je v začrtanih razmerjih preskromen in ne bi ustregel večjemu razmahu.
Mestno površino je nagrajenec razdelil točno po razpisu, vendar pa je v svojem načrtu predvidel preveč zazidave na Barju, kar pa bi bilo zaradi povodnji in vlažne zemlje odsvetovati. Tudi zelenje je v smeri proti severu, kjer ga je razvrstil, preskromno. Industrija pa bi spadala bolj v okolico Zaloga.
Tudi posamezne zgradbe in parki so razmeščeni p>o razpisu. Ureditev krajevnih središč ob tranzitnih cestah je značilna za osnutek, a njih ureditev ni neoporečna. Prav tako 6e projektant ni dovolj poglobil v obdelavo kopališč m ostalih
Novo mesto
Izšla je druga knjiga »Slovenčeve knjižnice* »Marianna Sirca«, krasna povest iz Sardinskih gora o ljubezni premožne deklice in razbojnika, ki jo je 6pisala znana pisateljica. Knjiga se dobi po 5 lir v Slovenčevi podružnici v Krajčevi hiši. Na razpolago je še prva knjiga »Trop brez zvoncev*. 25. knjigo »Beli molk« dobi zastonj vsaik, kdor se naroči na celo zbirko, plačuje pm lahko mesečno. Za majhen denar si pridobite domačo knjižnico stalne vrednosti. — Naročniki »Slov. doma« lahko obenem poravnate zaostalo naročnino.
športnih prostorov. Z vprašanji zazidave se projektant ni ukvarjal, prav tako tudi ne z zaščitenimi zgradbami.
Strukturo mesta je inž. Ravnihar pravilno pojmoval. Dosedanjo zazidavo Ljubljane je povezal z novimi predeli ter jo povezal v celoto. Za veliko Ljubljano je predvidel decentralizacijo mestne uprave in javnega življenja. Zato je v posameznih delih razmestil trge in javna poslopja. Premalo p>a je v svojem načrtu upošteval kulturni in poslovni center mesta. Njegov projekt je zamišljen v smeri urbanistične tradicije.
Drugo nagrado
je dobil inž. arh. M. Tepina, ki je dobro rešil probleme špx>rtnih igrišč, katere je 6pretno razmestil ob 6av6kem bregu, dobro je rešil tudi železniško
vprašanje, vendar pa kamniške proge ni ugodno priključil na glavno progo. Tudi zaščiteno zelenje, ki ga je predvidel do jedra mesta, je dobro rešeno. Ugodno je razmestil tudi mestna središča. Projektant pušča staro mesto nedotaknjeno. V starem mestu je pustil tudi kulturno in upravno središče. Poslovni center pa po njegovem sega proti šišenskemu hribu. Na periferiji velike Ljubljane predvideva projektant popolnoma nova, sodobno urejena stanovanjska naselja. Cestna križišča p>a v njegovem načrtu niso dovoljno obdelana.
Seveda so projektanti različno reševali regulacijska vprašanja velike Ljubljane. Načrti niso dosledno izdelani in je eden opustil to, drugi pa drugo dobro zamisel.
Da je razstava v celoti dosegla svoj namen, potrjuje tudi velik obisk, ki jo je bila deležna razstava. Posebno veliko je bilo zanimanje med strokovnimi krogi. Dan za dnem so 6e ob načrtih zbirali številni obiskovalci in preudarjali ter seveda tudi kritizirali. Dejstvo pa je, da je bilo v načrtih mnogo dobrih in zdravih zamisli, katere bo mestna občina pri nadaljevanju regulacijskih načrtov za Ljubljano gotovo upoštevala.
Ljubljanska Opera: G. Puccini, »Boheme«
Giacomo Puccini je brezdvoma najvernejši nadaljevalec dediščine velikega tvorca in oblikovalca italijanske oj>ere, Verdija. Oprt rva eni strani ob tradicionalno melodično bogastvo staroitalijanske-ga belcanta,. na drugi 6trani p>a ob nova dognanja francoskega zgodnjega naturalizma, je privedel op>ero do nove izrazne podobe, ki ji je kot nežen lirik in invenciozen melodik vtisnil 6voistven duh muzikalne lepote, zdaj mehke ko 6vila eksotičnih barv, zdaj tople kot žamet, razpredajoče se ko tanka koprena ali zavalujoče v 6Vojem dramatskem podslikanju, skratka, njen utrip je kakor utrip človeka, ki se bori v vzdušju prečudne nujnosti življenja, zdaj svetlega ko vedrina jutranjega neba, zdaj žarkega ko poldan&ko sonce, zopet mrzlega kot trpkost poznega jesenskega večera. Puccinijeva stvariteljnost je muzika svetlobe in senc, sonca in barv, človekove radosti, namišljene sreče, bolečine in 6mrti. Lepa je in živa, ker korenini v resničnosti odraza človeka in njegove družbe, človečanska je, ker ji je vir nemirnost srca in kljubovalnost duha. Trpko-prešerna je v družbi veselih bohemov, tiha in sanjava je pri samevajočem,- bolnem dekletu, žarko drhteča v ljubezni, bučna in opojna v uličnem vrvežu, pretresujoča od umiranju, veličastno grozna ob 6mrti.
Taki smo ponovno prisluhnili v »Bohžme«, ki jo je naše gledališče po daljšem premoru uprizorilo včeraj. To op>erno delo, ki predstavlja eno izmed najmočnejših liričnih stvaritev, kaže avtorja kot mojstra po iznajdljivosti in izvirnosti v oblikovanju melodije, a obenem smotrno gradečega in podčrtavajočega v dramatskem smislu. Vseskozi pa preveva delo neka trepetajoča mehkoba izrazito liričnega nastrojenja, ki zaključuje celoto v vzdušje intimnosti in posebne gorkote.
Kot tako sta jo prikazala tudi dirigent N. Štritof in režiser C. Debevec. Štritof je oblikovanje in muzikalno izraznost osredotoči! v orkestru, tako da je služila pevska linija prav za prav kot nekako dopolnilo orkestru, ki je povsem dominiral in pogosto so pevci utonili ter je bila jasnost zabrisana zlasti v nižjih legah. Nekoliko prehitri tempi 60 na nekaterih mestih v prvi sliki. V temperamentnem zanosu in v prepričljivem dramatskem razmahu je Štritof učinkovito izoblikoval drugo sliko, v do zdaj na tem mestu še ne doseženi skladnosti zborov, (solistov in orkestra, čeprav bi si želeli preciznejših par vstopov zbora. V nadaljnjem oblikovanju 6e je popolnoma izognil kakemu sentimentalno pojmovanemu ostvarjanju. Orkester je bil dobro pripravljen in zvočno uravnovešen ter čist, razen na par mestih od strani nekaterih pihal. Dirigent je predstavo vodil precizno. Omeniti moram, da je druga slika izvedena po originalu; nastopa še otroški zbor, kar daje prizoru še večjo razgibanost in pestrost. Režija je dala delu pristen okvir; prvi prizori so bili 6icer brez odbijajočega patosa, vendar ne tako močni, da bi ustvarili vzdušje pristno in verjetneje podanega bohemstva; V6e to pa vsebuje prizor z »Benoitjem«. Druga slika kipi v neprisiljeni razgibanosti, ki ji dajejo posebno srečno dopolnitev otroci. Dobro postavo in izpeljavo ansamblov v takih primerih ter oslon na muziko p>ri Debevcu že dobro poznamo. Jasno sta naznačena kontrasta četrte slike: v 6ilnem ritmu je pognal režiser in ka-
200 izvodov
nallepie slovenske lovske povesti Janeza Julena »Trop brez zvoncev* le bilo tiskanih na antičnem papirju In v platno vezanih. Te kniiae so po 20 lir. Dobite lih pri upravi »Slovenčeve knliinlce«. Kopitarjeva (J. Llubliana. Pohitite s nakupom te knlige. dokler le le še kali
kakor brez pavze nadaljeval v nenehni, skriti dinamiki, do konca — brez teatralike, pristno in dovršeno. Tudi tretja 6lika je prepričljivo podana.
Rudolfa je predstavljal Manoševski, ki je zaznamoval znaten polet tako v muzikalno oblikovalni kulturi kakor v tehnično pevskem pogledu, pri čemer mislim na zboljšano izgovarjavo in na lepši ton v vseh legah, dasi so še skrajne višine suhe in votle; premočna sapa jim ne da potrebne širine. Igralsko je v prvi sliki narejen in manj prepričljiv, dočhn se že v naslednji sprosti v pristnosti podajanja in nadaljnjega dramatskega oblikovanja, ki posebno v tretji sliki preide v močan lik. — Slikar Marcel Jankota je po pevski strani svež in oblikovno prav dober; ravno tako se je tudi v igri pokazala zadovoljiva dramatska podoba. Dolničar je predstavil glasbenika Schaunarda prepričljivo; petju je pripomniti vedno večjo sproščenost prodornejšega tona v višinah. — Najpopolnejši v igri je bil Bettettov filozof Collin. Oblikovalec je poleg splošno pevsko dobro podanega, še posebno ogrel s spevom o plašču v zadnji sliki, pri čemer je zadihala toplota intimnosti in pretresljivo tovariška svetla misel človeka brez krinke in laži. — Vidali-jeva je v dramatsko oblikovalnem oziru prikazala pristen lik Mimi, vendar v očividni nerazpoloženosti ne tako močan po svoji notranji dognanosti, kakor bi ga pričakovali spričo njene Margarete v »Faustu«. V tej vlogi Vidali-jeva manj zadovolji; kajti občutno tremolira-jočega tona ta rahločutna kantilena ne prenese, niti ne dovoli sunkovitih zaletav v višinah, če naj ohrani značaj notranje lejx>te in intimne ‘nastrojenosti. Na drugi strani pa je nudila prav dobra mesta. — Polajnarjeva je z Musetto prav za prav imela svoj debut, v katerem je prav dobro uspela. Počasi se je uveljavljalo njeno delo na našem odru in končno smo v večji vlogi spoznali že prej sluteno mlado umetnico, ki je Musetto v igralskem in p>ev-skem pogledu izoblikovala prepričevalno. Nadaljnje pevsko udejstvovanje ji bo še nekatere zastrte višine sprostilo do prodornejše širine. Polajnarjeva utegne postati oblikovalna moč izredne kvalitete. Njen nastop je obojestransko uspel. — Anžlovar je podal močan lik Al-cindora: Zupan Penoita, Kristančič Perpignola, oba v dobri interpretaciji. — Predvsem pa moramo priznati kvaliteto zbora, ki je najbolj razumljiv v izgovarjavi, skladen in zvočno uravnovešen. Lepo se je uveljavil otroški zbor bodisi po svojem pristnem nastopu kakor tudi v petju, le na dirigenta je pjotrebno bolj paziti pri vstopih. V tretji sliki se je odlikovala skupina ženskega zbora p>o jasni izgovarjavi, lepoti tona in skladnosti v enotnem nastopu. ■ Tudi taki nebistveni manjši prizori lahko dvignejo kvaliteto uprizoritve. Zbore je pripravil Simoniti, ki zbor v tehničnem pogledu še vedno dviga. — Inscenacija E. Franza je dala delu lepo prizorišče, ki je tesno povezano z nastrojenostjo v prvi, tretji in zadnji sliki, a učinkovito v drugi. — Ta predstava je v celoti prav dobra in dosega višino najboljših na ših predstav in nam more biti samo v čast. Naj ljubitelji gledališke umetnosti ne zamude prilike in naj si jo ogledajo.	jiL
Nekaj nesrečnih padcev
Posestnik Janez Kunc je padel in su zlomil desno roko. — Gostilničarski sin Borštnik Janez iz Krke je padel z voea in si zlomil desno roko. —-Posestnikov sin iz Preserja, Franc Furlan, je tudi padel pod voz in si zlomil desno nogo. — 10 letna deklica Cvetka Perušek je tudi padla in se pri tem
Srecej potolkla po iivotu. Vsi so prišli na zdrav-enje v ljubljansko bolnišnico.
Pojasnilo o prepovedi prodaje tekstilnega blaga
Ker 6ta komisarska ukrepa od 7. oktobra št. 122 ter od 9. oktobra št. 123, objavljena oba v Uradnem listu z dne 11. oktobra, je to povzročilo zmotne razlage. Zaradi tega 60 nekatere trgovine prekršile zaporo nad tekstilnim blagom in izdelki, nad oblačili in obutvijo. Zato je treba jasno povedati, da je brezpogojno prepovedano sleherno prodajanje ali odstopanje omenjenega blaga, dokler ne bodo razdeljene primerne osebne nakaznice za oblačila.
Za prodajo tistega blaga, ki ga je dovoljeno prodajati, mora vsak trgovec od kupica zahtevati, da pokaže, katero izmed lesritimacij, navedenih v ukrepm z dne 9. oktobra.
Novice iz Države
Nov tip živilske izkaznice. Iz Rima poročajo, da se tam pristojni Cinitelji zdaj bavijo z mislijo, da bi namesto dosedanjih živilskih izkaznic, ki v gotovih ozirih svoji vlogi ne ustrezajo več, uvedli novo vrsto živilskih kart, ki bi 6vojemu namenu boljše služile. Uvesti jih hočejo zaradi nesporazumov, ki so nastali spričo novih racio-niranih živil, ki jih dosedanje izkaznice ne upoštevajo. Tudi te nove živilske izkaznice bi bile izdane za vsakega posameznika, imele pa bi to dobro stran, da bi bile manjše, zaradi česar bi se prihranilo na papirju. Poleg tega bi veljale za dobavo več racioni ranih živil ko do sedaj, čeprav bi bile manjše. Z njimi pa bi bilo olajšano tudi delo posameznih trgovcev, pripravnejše pa bi bile nove izkaznice tudi za odjemalce.
Zapora za jajca. Z odlokom ministra za kmetijstvo in gozdove je Narodna fašistovska zveza za trgovino z živalskimi proizvodi dobila nalogo piobirati, konzervirati in razdelje-vati sveža jajca, ki so uvožena ali pa na kakršen koli način konzervirana. To nalogo bodo opravili na podlagi in v mejah navodil, ki jih bo izdalo kmetijsko ministrstvo in ki bodo oo-ločala zaporo za jajca. Jajca bodo pobirala določena podjetja po pooblaščencih, ki bod« imeli v ta namen posebne izkaznice, potrjena od pokrajinskega prehranjevalnega urada. Jaji ne sme pobirati nihče drugi, obenem pa je prepovedano sklepanje kakršnih koli kupčij z njimi, kakor tudi vsako prevažanje. Omenjena zveza ima poleg tega nalogo po predpisih, ki jih določi kmetijsko ministrstvo, pravično porazdeliti pobrana jajca med pposamezne pokrajine. Pokrajinski prehranjevalni uradi bodo izdelali načrte za razdelitev jajc med prebivalstvo v vsaki pokrajini preko domačih trgovskih zvez in drugih v poštev prihajajočih organizacij.
Podržavljenje cest y novih pokrajinah. »Eco di Roma« poroča, da se je raztegnil na novo priključena področja Kraljevine Italije, pri Čemer je treba razumeti ljubljansko in reško pokrajino, področje Zadra, Splita in Kotorja, zakon od 24. junija 1929-VD., ki določa vpis novih cest v seznam italijanskih državnih cest. Podržavljene ceste v zgoraj navedenih pokrajinah bodo odslej sestavni del cestnega omrežja Kraljevine Italije, zanje pa bo skrbela avtonomna državna družba za ceste.
Ženske naj spoštujejo hišo božjo. »La Corris-pondenza« obvešča, da je toskanski škofijski ordinariat poslal na duhovščino te škofije okrožnico, v kateri najodločneje opozarja na sledeče določbe: »Ženske na.j bodo v cerkvi pokrite in naj v^-božjo hižo ne prihajajo našminkana in napudrane. Njihova obleka naj bo pod vratom zaprta, drugače pa primemo dolga in z dolgimi rokavi. Tudi obutev naj bo popolna. V cerkev naj ženske prav tako ne prihajajo v moški obleki. Otroci in mladeniči naj nosijo nogavice, ki segajo vsaj do kolen ter dolge rokave. Pridigarji naj pogosto opozarjajo vernike na te predpise. Tistim, ki bi se jih ne hoteli držati, naj se ne podeljujejo sv. zakramenti, ženskam pa naj se ne dovoli, da bi bile botre pri krstu ali birmi. Vsem, ki se za omenjene predpise ne bi zmenili, naj se prepove vstop v cerkev, kajti mnogo bolje je biti daleč proč od hiše božje, kakor pa jo onečaščati in prinašati vanjo jK>huišanip zaradi nesramežljivosti in nepokorščine.«
S Hrvaškega
Odstavljen je bil hrvaški minister za trgovino in industrijo Marjan Simič. Namesto njega je imenovan dr. Dragutin Toth, bivši ravnatelj Prizada ter sedanji hrvatski poslanik na Slovaškem.
Zagreb, 17. okt. s. Uradno poročajo: Ker so nekatere osebnosti vzdrževale zv.jze s sovražnikom v tujini, je dr. Vladimir Maček bil postavljen pod policijsko nadzorstvo in mu je bilo določeno začasno bivališče v nekem kraju.
Požar v sušilnici čaja. Na Savski cesti v Zagrebu je do nedavnega stala precej sodobno urejena sušilnica domačega čaja, ki pa jo je prejšnji teden doletela huda nesreča. V njej je iz dosedaj neznanega vzroka izbruhnil požar, ki se je eelo hitro razširjal. Na kraj požara so sicer takoj prihiteli gasilci, vendar je ogenj svoje delo že dodobra opravil. Gasilcem se je posrečilo požar vsaj omejiti, da se ni razširil še na druga bližnja poslopja
1. N. VOIKHAMER
O S 03AN I
ZGODOVINSKI ROMAN
'	27
Torej je izmed gospodov, kakor se zdi, samo naš hudo ranjen. Božja volja naj bo počeščenal« je rekla gospa in namignila Hlapcu, naj odide	^ ^ ^
Drugi dan je že zarana prijezdil vojvoda s sinom Leopoldom in z močnejšim spremstvom kot sicer na Dietrichstein.
»Cesar Vas pozdravlja, draga svakinja,« je začel Markvard, ko se je pomirila in je mogel govoriti. »Nikdar ne bo pozabil, je večkrat ponovil, kaj je dolžan zvestobi Korošcev in hrabremu Dietrichsteinu. Bili smo na nevarni postojanki in Rembert je vztrajal in vzdržal zvesto kakor brat ob meni. Prav na vrhn Predela, ki loči Koroško in Goriško s Furlanijo, smo živeli med divjimi pečinami ob mesu divjih koz in medvedov. Nekoliko niže sta bila v skriti dolini naša sinova a svojo malo četo. Prav tedaj, ko sem jima naročil, naj napadeta grofa Kyburga, se je vrnil eden izmed mnogih slov z novico, da se pomika cesar s šibko vojsko ob Soči navzgor in da ga zasleduje mejni grof istrski. Ne ure nismo smeli več izgubiti. Dal sem zakurit} dogovorjene kresove, nakar so se vsi prijatelji zbrali in udarili smo s prelaza čez Strmec in videli, kako hiti cesar s svojo malo četo ob Koritnici proti Logu, za njim pa Istran, oddaljen za strel puščice, ob vznožju pa je bil Gor Man, ki je vso svojo vojsko raa®pstavil kakor skrito mrežo, v katero naj bi se ujei pie&epiti
jelen. S podvojeno hitrico smo se pognali po strmini nizdol; Rembert je vodil prvi oddelek in se zagnal kakor volk na čredo med Goričane, ki so padali ali bežali, samo grof Azo je z maj-nim krdelom še vzdržal. Tako smo si pridobili prosto pot, prišli do cesarja in ga zastražili. Tedaj se je ravznela splošna bitka, ki pa ni trajala dolgo. Istrani so začeli bežati, njihov mejni grof pn je plačal felonijo, nezvestobo in izdajstvo svojega cesarja, s smrtjo. Tudi grof Azo je padel, vaš Rembert pa je za zmago dobil hude rane. Navdušeno vzklikajoč smo se nato vzpenjali spet na Predel, namesto ranjenega Remberta je bil na čelu vojske Lichtensteinec. Tostran prelaza smo našli vse zasneženo, dalje spodaj pa so bile sovražne nemške čete, vendar Lichtensteinec je pometel vse, naj je bil sneg ali Švab, Bavarec ali Salzbnržan.c
Gospe hrabrega Dietrichsteina so od ponosa žarele oči ob pripovedovanju in je šla s solzami veselja kmalu nato naproti svojemu junaškemu gospodu, ki so ga prinesli na kopjih in smrečju. Gospe tistih časov se nteo ustrašile ran, umele so jih celo zdraviti in so tako nadomeščale zdravnike, ki so bili kaj redki.
K Rembertovi postelji so primaknili majhno hrastovo mizo, ob kateri so z vojvodom kar po domače poobedovali. Nenadoma so zaslišali pred vrati krepki Kolničarjev glas.
»No, tako pa ravno prav prihajam!« je rekel, vstopil, pozdravil, odrinil vojvodovega sina nekoliko in sedel k mizi.
»Ali prihajate iz št. Vida?« je vprašal vojvoda.
»Naravnost od tam,« je odgovoril kratko.
»In naša sinova sta ostala tam?«
»V Saksenburgu sta ostala.«
»Kako to?«
»Poslušajte! Z beljaškega mosta sem odjezdil, in reči moram vama na ljubo nekoliko hitreje, kakor bi me sicer gnalo najvišje povelje. Ko sem prišel v Saksenbnrg, je bil tam sam nadškof, a je bil kaj slabe volje, \ beg pognani konjeniki so prišli
drug za drugim z novico, da smo spravili cesarja v deželo in ga obdajamo zdaj s tako močjo, proti kateri bi njegovi raztepeni sovražniki toliko opravili kot ose na oklepu. Sporočil sem mu cesarjeve besede, nakar mi je odgovoril, da sme po vsej pravici obdržati ujetnike, ki so bili zajeti v boju, dokler bi jih ne zamenjali ali izpustili po dogovorjeni odkupnini. Ker pa ni izmed njegovih nihče, ki bi kaj več pomenil, ujet, bi bil pripravljen one štiri hlapce zamenjati, obeh gospodov pa da ne izroči za noben denar, dokler ne zavlada mir v deželi. Obdrži ju kot talca za nedotakljivost svojih posesti. Kakor bo cesar s svojimi prijatelji ravnal s salzburškimi posestvi, tako bo tudi on z ujetnikoma. — Bilo je ravno poldne, pa me je gostoljubno povabil h kosilu. Ob goriškem vinu se je nekoliko razvedril, jaz seveda tudi, in končno sva skoraj pozabila, da sva v teh dneh sovražnika. Ob slovesu mi je naročil, naj sporočim njegov odgovor cesarju, vam, gospod vojvoda, pa naj povem, da mu je spomin na vajino prijateljstvo tako drag, da vam ni treba biti niti naj. manj v skrbeh za vašega sina in njegovega prijatelja. S temi sporočili sem odjezdil v št. Vid. Ko sem prišel, bilo je seveda že pozno, so mi povedali, da cesar že spi, pa sem si še jaz privošči) počitek. V mestecu je sila ljudi, svojih nisem našel, in zadovoljiti sem se moral na kupn sena, s katerim je bil moj konj tndi zadovoljen, ker je kar hlastal po njem... Davi sem se spet zglasil, pa so mi spet rekli, da cesar še spi. Potrpeti sem moral. Hodil sem nekaj časa gori in doli, nato sedel in se dolgočasil. Naposled je le postalo v predsobi živahno, tekali so sem in tja, pa sem temu in onemu rekel, naj me priglasi. Prvi mi je dejal, da ni še čas, drugi mi sploh ni odgovoril, tretji je pa nekaj laščil, česar ne razumem. Tedaj je prišel Lichtensteinec in me rešil. Potožil sem mn svojo zadevo in — on zna laški — dosegel Je, da sem končno le mogel k cesarju. Cesar je sedel pri obilnem zajtrka, me komaj poslušal in ko sem končal, me je odpravil s j tremi besedami: »Povejte to vojvodu!« Nato je segel po čaši, jaz j sem pa odšel in sem zdaj tn in sem vam povedal!«
Svinjereja v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, oktobra.
Sedanji časi narekujejo, da posvečamo čim na/j več pozornosti vsem virom živil, potrebnih za človeško, pa tudi za živalsko prehrano. Človeško telo je tako ustvarjeno, da potrebuje poleg ogljikovih hidratov (Škrob, sladkor) in beljakovin, tudi neko količino maščob. Nemški znanstveniki so izračunali, da potrebuje
odrastel človek vsak dan 120 gramov maščob.
Največ maščob je seveda v masti, maslu in olju, mnogo v mesu, pa tudi v fižolu, grahu in žitu.
NaS glavni vir maščob je bila dosedaj svinjska mast in svinjsko meso. Umevno je torej, da moramo posvetiti svinjereji v Ljubljanski pokrajini še večjo pozornost, kakor dosedaj. Rejec svinj dobi od prešičev potrebno hrano in dosti gnoja, za prehrano pa more poleg redne hrane, to je koruze in otrobov uporabiti vse odpadke pri gospodinjstvu, ki bi sicer šli v izgubo, tako pokvarjeno žito in moko, slab krompir, listje povrtnin, pomije in one poljske pridelke, ki sicer niso uporabni za človeško prehrano, na primer rumeno peso, korenje in podobno, želod, tropine oljaric in podobno.
Kakor so oblasti letos pri uradnem štetju v Ljubljanski pokrajini dognale, je imela tedaj
naša pokrajina 58.902 prašiča, med temi 38.718 prašičkov pod enim letom, 188 plemenskih merjascev, 8076 plemenskih svinj in 11.920 prašičev, starih več kakor leto dni.
Na 100 hektarjev vse površine pride pri nas 12.4% prašičev, na 100 ha kmetijske površine 20.8% in na 100 ha obdelane površine pa 61.6 odstotka glav. Prejšnja Slovenija, oziroma dravska banovina je imela večje številke, toda odpadli so kraji, kjer so redili največ prašičev, kakor Prekmurje, Mursko oz. Ptujsko polje, sploh vsa Štajerska. V Ljubljanski pokrajini goje največ prašičev v tistem delu krškega okraja, ki je prišel pod njo, namreč 48 glav na 100 ha kmetijske površine, najmanj pa v kočevskem, kjer pride le 11 glav in v logaškem, kjer pride 16 glav na 100 ha.
Največ goje pri nas
nemško polžlahtno svinjo, belo z visečimi ušesi in nemško žlahtno svinjo s pokončnimi ušesi. Obe vrsti, zlasti zadnja, dajeta v večji meri meso, kakor pa mast. Našo domačo svinjo, ki je imela visoke noge in grobe kosti ter je bila dobra za mast, sta nemški vrsti svinj že izpodrinili, Domača svinja je bila namreč bolj počasna v rasti.
Po računih strokovnjakov je soditi, da od navedenega števila prašičev spitajo doma in zakoljejo nekaj nad 24.000 prašičev, težkih okoli 120 kg, kar bi dalo nekaj okoli 2 milijona 800.000 kg žive teže. Pri zakolu je treba računati, da dobimo 37.5% žive teže mesa brez glave in nog in 32.5% masti, sala, drobovne masti in slanine, ostalo pa odpade na drobovje, kri, glavo, noge in neuporabne dele.
Tako daje naša pokrajina 1,083.000 kg svežega mesa in 940.000 kg svinjske masti.
Na osebo in prebivalca dobimo torej doma letno 3.20 kg svežega mesa in 2.76 kg domače masti. To pa je
odločno premalo In bomo morali prašiče, oziroma meso in mast uva-ojšorčati. — Tudi s krmo prašičem je letos težavno, ker je težko dobiti razna izdatna krmila, kakor ječ-®q men, koruzo in oves, pa tudi draga so. Računati moramo torej, da bomo v bodoče proizvajali še manj svinjskega mesa in masti.
Na drugi strani pa se opaža težnja, da so začeli gojiti prašiče tisti sloji, ki jih dosedaj niso,
recimo mali kočarji po deželi, po mestih in ljubljanskih predmestjih pa delavci, nameščenci in drugi. Seveda ti ne goje prašičev za prodajo, tem-da P*
no mast in izvrstno meso. Vprašanje je seveda, kje
več za lastno prehrano, da pridobe doma dragoce-
dobiti toliko prašičkov, jesenskih in spomladanskih, kolikor bi jih številni interesenti radi. Tudi bodo težave z nabavo močnih hranil. Zato bodo ti ljudje krmili prašiče bolj s povrtninami in poljskimi pridelki ter s pomijami in raznimi odpadki. Na vsak način pa bo tu izkoriščeno mnogo tega, kar je dosedaj šlo v izgubo.
Se ena stvar je pri svinjereji važna in ji kmetijski strokovnjaki prav sedaj posvečajo pozornost, namreč
kako izpitati odslužene plemenske svinje.
Dosedanje večletne izkušnje in poskusi so pokazali, da se da to izvrstno doseči, ako še ob pravem času ojalovimo merjasca ali svinjo, ki jo nameravamo izpitati za mast ali meso. Treba je v teh časih odstraniti predsodke, češ, da sta mast in meso nekdanjih plemenskih živali za nič!
Poleg tega pa zahteva svinjereja seveda, in to bolj, kakor kaka druga živinorejska panoga pametnega gospodarstva.
Pravilna izbira pasem, čisti hlevi, pravilno krmljenje in pitanje ter slično, to so seveda pogoji, brez katerih ni umne svinjereje.
Zastonj na Akademijo telesne vzgoje v Rimu
Glavno poveljstvo GIL-a je dalo na razpolago Zveznemu Poveljstvu mladinske organizacije v Ljubljani več praznita mest za brezplačno telesno vzgojo, katera naj se podelijo mladeničem in dekletom iz dobrih in revnih družin. Mladeniči se bodo vzgajali v Moški akademiji Foro Mussolini v Rimu, dekleta pa v Zenski akademiji telesne vzgoje v Orvietto.
Za sprejem v te akademije je potrebno:, da 28. oktobra 1941 ni presegel starost 22 let; da je dobro in pravilno razvit; da ni bil izključen iz katerekoli šole ali zavoda;
da ima za seboj že enega izmed sledečih izpitov:
1. zrelostno spričevalo; 2. končno spričevalo učiteljišča; 3. končno spričevalo tehnične, trgovske, industrialne ali agrarne šole; 4. zrelostno spričevalo umetniške šole; 5. zrelostno spričevalo konservatorija ali kake druge glasbene šole; da je iz Ljubljanske pokrajine.
Mladeniči ali dekleta* ki se zanimajo za ta brezplačna mesta, dobijo vsa navodila pri Zveznem Poveljstvu v Via 3. Maggio 14.
Ribnica
Prireditev Rdečega krWa. V nedeljo bodo uprizorili Ribničani ob 4 popoldne v cerkveni dvorani v korist zimske pomoči Nušičevo komedijo v 3 dejanjih »Nenavaden človek«. Podprite lepo socialno akcijo.
Trgovec g. Picek Franc je začasno zaprl trgovino.
Brezposelne opozarjamo na razglas Okrajnega namestitvenega urada, ki ima na razpolago imena tvrdk, ki potrebujejo delavce. Delavci, ki bi želeli delo, naj se zglase v občinski pisarni v Ribnici, kjer dobe točna pojasnila.
Glas iz Dolenje vasi pri Ribnici
Z letošnjo letino so tam še kar zadovoljni
Dolenja vae, 16. oktobra.
Malokdaj se oglasimo Doleničani, če tudi prihaja v Dolenjo vae lepo število »Slovenskega doma«. Radi ga beremo predv6em zato, ker prinaša lepe podlietke, ki so pač dane6 še najbolj zanimivi. Po trudapolnem in napornem delu na njivah, travnikih in gozdovih nam je list, ki prinaša na kratko nai-novejša poročila z bojnih poljan, prav dobrodošel. Posebno pa nas razveselijo podlistki, lepi in za sedanje čase res primerni.
Ribničani so 6e zadnje čase pričeli res kar pridno oglašati. Tožijo o medvedu, ki dela škodo na »fermentinu«, navajajo celo vasi, naselja in njive, kjer dela kosmatinec škodo, pišejo o ognjih tam v Danah, Zadolju in Bukovici, ki preganjajo v nočnih urah zver iz Velike gore, kakor da ne bi vedeli, da ta škodljiva zverina prav pridno prihaja tudi na koruzne njive v Prigorico, Gaberške njive in celo na njive za »Zalužjem«. Dančami zakurijo ognje, pomislite kar 14 jih je bilo videti, že ob mraku, da preženo medveda, zato ni čudno, če se mrcina priklati v našo občino. Medved je napravil zadnje dni občutno škodo 3 posestnikom in jim uničil skoraj polovico pridelka. Nekateri posestniki so morali spraviti še nedozorelo koruzo. Ne mislite pa, da mi ne kurimo ognjev! Naši fantje so zelo pridni, toda kaj V6e to pomaga, ko pride medved takrat, ko ognja ni.
Drugače 6mo z letino še kar zadovoljni. Krompir je srednje dobro obrodil, zlasti rdeče vrete. Beli krompir je močno gnil, tako da 60 kmetje primorani to najvažnejšo hrano kupiti. Kilogram krompirja je veljal pri nas v začetku 90 cemtesimov, sedaj pa ga je že težko dobiti po 1.20 L. Pšenica
ječmen, proso in oves so še kar lepo navrgli. Fi žola letos ni mnogo. Pri nas namreč uporabljajo na njivah za sajenje krompirja in koruze plug, zato ne sadijo več toliko fižola, ki so ga prej lahko 6adili kar med fvosajene vrste. Ker je fižol pri nas važna hrana, bo nujno, da bodo začeli posestniki obdelovati vsaj nekatere njive z motiko, ker le tako bodo lahko pridelali več fižola. Jabolk imamo lete* še precej. Razveseljivo je dejstvo, da večina posestnikov posveča vso pozornost sušenju sadja. Nujno potrebno bi bilo, da bi tudi v Dolenji vasi, kjer pridno goje sadjarstvo, ustanovili sadjarsko društvo in zgradili 6adno sušilnico.
Lesna trgovina je v Doleriji vasi in okolici, kjer so bogati gozdovi, zelo živahna. Razveseljivo je, da se sedaj strogo izvaja uredba o sekanju lesa, kajti le tako bomo očuvali naše gozdove. Zadnje čase je nekoliko oživela tudi lončarska obrt. Radi pomanjkanja porcelana in pločevine je vedno večje popraševanje po lončeni posodi, zato imajo naši lončarji že nekaj dela.
V*'7?V/V
Nitke na 3 voj no spiralo In na-N^ olnlle v z neučinkovitim
plinom. Jamčijo v žarnicah icinc
OsramSvelikokoličino svet lobe. zaznamovane v Deca lumenu (Dim), z reducirano porabo električne sile (Wati).
II inamento a aoppla spiral« od tl rlemplmento di
IS Dim 24 Wat!
inerte garanliscono I a m p a d • Osram and« quantiid di con rldolto con •urno (Walt).
Wall
100 Dim 71 Watt
Dim
Watt
150 Dim 99 Watt
^\1	g
D
Nedeljski šport in ostali šport I
To nedeljo se bodo klubi spet pomerili med seboj v hudi borbi za točke. Spet bodo nastopili vsi klubi razen novomeškega Elena, ki je za to nedeljo prost. Torej bodo igrali samo ljubljanski klubi. Najbolj ee bo izplačalo iti še na igrišče Ljubljane, kjer bo dvojni spored.
Nasprotniki, čes začetka in igrišče:
Svoboda : Ljubljana ob 16.15, igrišče Ljublj.
Jadran : Mars ob 14.45, igrišče Ljubljane.
Grafika : Hermes ob 16, igrišče Hermesa.
Navedene tekme spadajo v prvi razred. V drugem razredu pa bosta le dve srečanji, in sicer:
Slavija : Mladika ob 10 na igrišču Mladike,
Moste : Slavija ob 16 na igrišču Marsa.
•
V soboto popoldne se bo začel v lepih prostorih Mladike namizni teniški turnir, katerega se bodo udeležili najboljši ljubljanski namizni teniški igralci. Turnir se bo začel že v soboto, nadaljeval
Pa se bo v nedeljo dopoldne in bo trajal ves dan. rireditelj j« Mladika in je to začetek letošnje namizne teniške sezone. Zmagovalec si bo priboril razen lepega darila še naslov: Prvak za okraja Moste in Kodeljevo. Tekme bodo gotovo zanimive in bodo tudi prijatelji bele žoigice gotovo prišli na svoj račun.
Danes v petek imajo ljubljanski nogometni sodniki obvezen plenarni sestanek, ki bo kakor navadno, v posebni sobi pri Slamiču. Začetek sestanka je ob pol 19.
•
Kazenski odbor Slovenske nogometne zveze je na zadnji seji obravnaval nešportne izgrede, ki so bili ob priliki tekme Moste: Mladika. Igralec Zvonimir Plečko, ki 6e je ob tej priliki tudi dejansko lotil sodnika, je bil kaznovan z dosmrtno prepovedjo igranja. — Igralec istega kluba Rot je dobil prepoved igranja za dva meseca. Tretjemu
»junaku«, ki si je »izposodil« tudi le mirnega igralca, pa je bil dvignjen suspenz in je proti njemu uvedena nova preiskava. Tudi ta bo dobil, kakor
pričakujemo in kakor zasluži, polno mero kazni. Ostre ukrepe kazenskega odbora pozdravljamo.
•
Jutri v soboto popoldne se bodo pomerili med seboj najboljši atleti, ki obiskujejo ljubljansko univerzo. Torej bo to akademsko prvenstvo, katerega se bodo udeležili tudi nekateri naši najboljši, ki obiskujejo naš najvišji učni zavod.
Ob tej priliki bo skušal porušiti svoj rekord tudi inž. Stepišnik in doseči najdaljši met v metu kladiva. Inž. Stepišniku želimo, da bi mu poizkus uspel. Začetek mitinga je določen na pol 16, kakor je to navadno. Prireditev bo na Stadionu.
Koledar
Danes, petek, 17. oktobra: Marjeta Al. Sobota, 18. oktobra; Luka, ev.
Obvestila
Nočno služso imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška 47.
Ljubljansko gledališče
Drama — Začetek ob 18.15
Petek, 17. oktobra: Zaprto Sobota, 18. oktobra: »Katarina Medičejska«. Izven. Začetek ob 18.15, konec ob 20.45.
Nedelja, 19. oktobra: »Hamlet«. Izven. Začetek ob 17.30, konec ob 21.
Opera — Začetek ob t?.30
Red B. - Za-
Izven.
•XI
Za-
Petek, 17. oktobra: »Aida«. četek'. 17.30. — Konec: 21.
Sobota, 18. oktobra: »Lo Boheme«.
Začetek ob 18.1?.
Nedelja, 19 oktobra: »Netopir*. Izven, četek ob 18.15, konec ob 2t.
Drama: »Katarina Mcdičeska«, dramo italijanskega dramatika Rina Alessija bodo igrali jutri v soboto 18. oktobra izven abonmaja prvič po zni-Žanih cenah. Zgodovinska oseba francoske vladarice Katarine, iz rodu italijanskih trgovcev Mediči, je orisana s spretno roko odrsko veščega dramatika. Osebnost Katarine kot vladarice in matere dveh 6inov in hčere, je podana v času, ko gre za diplomatske akcije, katerih posledica je bila šent-iernejska noč. Osrednji lik je Katarina, hrabra kraljica, modra državnica, premetena diplomatka, žena z V6emi vrlninami in slabostmi prave ženske, pred V6em pa ljubeča mati v skrbi za 6voje otroke.
Opera: Velik uspeh Valerije Heybalove v naslovni partiji Verdijeve »AIDE«, sta izpričala kritika, kakor tudi navdušenje občinstva. Z, novo uprizoritvijo te oj>ere, je dobila naša Opera zopet v 6voj repertoar mogočno stvaritev, pri kateri se odlikujejo solisti, zbor, balet in orkesler. — Predstava bo danes v petek 17. t. m. ob 17.30 za abonente reda B.
Repriza Puccinijeve opere »La Boheme« bo jutri v soboto, 18. t. m. ob 18.15 izven abonmaja. Puccinijevo delo »La Boheme« si ie pridobilo stalno mesto na sjx>redih vseh oper. osvaja poslušalca
režiji
bo letošnja predstava prinesla v zvezi z novo zasedbo vsega zanimanja vredno uprizoritev.
Mrakovo gledališče: Mrakova gledališka skupina bo ponovila v soboto svojo uspelo igro »Slavnostni finale«, katere začetek bo ob istem času kakor ob premieri.
Igor Zagrenjen:
40
Zavetje v pečevju
Nazaj gor bo šel, v zavetje z Gra-dišarjem bodo šli vsi trije, lepo se bodo opravljali, srečno prebili hude čase. Lizo bo varoval, da je ne bo zadelo kaj hudega, preden se bosta spet lahko spustila z višav nazaj dol na Vre-skovino, postavila nov dom, stregla njivam, gozdu in živini, dobila fantička in ga lepo vzredila, da bo nekoč kot čvrst korenjak lahko prevzel vajeti iz Tonetovih rok kakor jih je bil Tone iz mojih I
Tako je. Tako si gotovo misli ata tam zgoraj. In tako se bo tudi vse izteklo. Naj pride še toliko hudega, Tone bo vse prenesel! Ni zastonj Vreskov sin. Nobena reč ga ne bo upognila, da bi se zavrgel. Ne. to pa nikoli 1 Nekoč se' bo že vse srečno končalo. Vseh tegob bo ob pravi uri konec. Kolikor več izkušenj in trpljenja še bo. toliko slajše bo potem za zmerom. Življenje bo zasijalo brez oblaka, kakor to zlato jutro po umazanem, črnem nebu, po bliskih in gromih minule noči.
Cisto gotovo bo nekoč še lepo, nebeško lepo, čuti.
In takrat bo Vreskovina in vse živo na njej, vstala v novih zarjah.
Urno se je spuščal po znani, ozki, slabo uhojeni stezi v grapo, kjer je čez mastno rjavo, oblasto kamenje in gosto, trdo mahovino urno plavala izpod debele peči bistra, mrzla zvirenčina.
Nebo se v njej ni imelo kaj ogledovati. Preveč je bilo čisto in spodobno. Veje plešastega drevja pa so se v njej zadovoljne čudile samim sebi, kako urno in nalahko so se premikale, in neka sivkasto rumena gora, skoraj vsa že od sonca obsijana, je morala sem pa tja poganjati svojo podobo kakor je že z valovi utripal nemirni, deroči vodni curek.
2e pred Tonetom je bila, tako nove so se kazale sledi, neka srna, nemara da je bila »Mica*, — če bi še veljalo po starem, te zime prav gotovo ne bi učakala — v to ledenjavo vtaknila svoj voljni, fletni smrček.
Bog, Bog, kako si dober! Tako nam znaš potolažiti bridkost! Tako nas potešiš! Kar na lepem! Kar na lepem nam spraskaš preč stare ogrebotine, da se spodaj pokaže rožnato, življenja željno novo meso, odprte rane pa nam celiš, skrbno brišeš z njih kri, in raz-pneš nad njimi tenko, pa blagodejno kožico. Ti napraviš, da se zarastejo —
pozneje človek gleda samo še ožiljek — in spomin na prestano čez čas že ni prav nič več težak.
Dolgo je tako stal Tone kakor bi kaj premišljeval. Pa ta zamišljenost je bilo le čustvo, ki se ni razpredlo, ki se ni utegnilo razjasniti. Samo topo je v njem snovala neka reč, napol v veselju, napol v otrplosti od nekakšne sence, ki je prihajala kakor prihaja na travo s cvetočih jablanovih vej, ko jih premetava hud piš. Ni bila ne ledena, ne zlobna, niti ni kaj napovedovala, lahka kakor dih, vendar pa somračna kakor tista z golih, sramežljivih vej, ki jih je bilo komaj pokrilo cvetje, prav tako prosojna in prikazni, ki — skoraj vesela nima obstanka — podobna, je
Neki šum ga je zmotil.
Zdelo se je kakor bi bil kdo stopil na suhljad in prelomil trmasto vejico, premalo oprezen.
Toliko se je po sluhu že spoznalo, da hodi skrivaj, da oprčzova in da ne bi videl rad, če bi ga kdo spazil.
Nič se ni slišalo, ko je Tone spustil posodo v pesek. Zravnal se je in prisluhnil.
Malo je počakal, potem pa se je naglo pognal tjačez, odkoder se mu je bilo zazdelo, da je bil zaslišal šum.
Prav nalahno je razgrinjal grmovje, razklanjal veje in jih tiho spuščal za sabo. Zemlja je dušila korake, še, ko je svet pred sabo jemal z vajenimi stopinjami. Ustavil se je in se zagledal z
bistrimi očmi predse v goščo.
Nič se ni ganilo. Nikogar ni bilo videti.
Zamigala je tam spodaj praprot, ampak to je bil prav gotovo veter. Tako pohlevno in ponižno se je premaknila, da se za tem nedolžnim gibom ne bi mogla skriti še tako prepredena sila.
Pomirjen se je vrnil.
Očedil je posodo, jo znotraj mamo zdrgnil s peskom, potem pa zajemal in splakoval. Ko se mu je zazdelo, da bo dovolj, je stopil prav pod peč in nalil izpod skokca do roba.
Napel je uho.
Spet se mu je zazdelo kakor bi bil slišal nekoga hoditi. Škrtnilo je in obstalo, se prestopilo, pa spet postalo.
Od strani je z očesom pomeril v goščo.
Gluha tišina vsenaokrog, le voda je šumela.
»Saj ni nič!« si je rekel. »Kaj vse ne slišiš!*
Posodo je položil zraven sebe, z rokama pa je segel po mrzlo vodo in si jo oberoč pljusknil v obraz. Zaprpral je, ko se je podrgnil po kosmatih licih in z dlanmi čez usta, tako dobro je to delo. Pa spet in še znova, dokler se mu ni shladil segreti obraz.
Potem pa se je z vodo odpravil nazaj gor po stezi.
Ko je zavil iz gošče, se mu je zasvetil izpred šupe nasproti droban, moč-
no dimast ogenj. Le kaj sta neki onadva kurila, da je bilo toliko semarjen? ga dima?
•
Urno je prihajal bliže gor.
Zdaj je že videl Gradišarja, ki je hrbtom obrnjen k njemu klečal zravei ognja in pihal, da so mu najbrž prihajale solze v oči.
Malo bolj stran je stala Liza, skoraj pri vratih.
Zdaj ga je spazila.
Veselo mu je pomahala naproti. Prav do sem se je čutil njen prijazni nasmeh. Tako dobro je napravil srcu. Kar gorko je postalo človeku.
»Hejo, Liza!« je zavpil Tone navzgor.
Takrat pa je žena kar na lepem zakrilila z rokama, do sem se je videlo, kako je prebledela.
»Tine, varuj se!« je zavpila tako pre tresljivo, da so mu pri priči zaplesali mrzli mravljinci po hrbtu.
Kakor blisk naglo je pogledal od nje nazaj, levo v gozd, desno v čeri, pa spet nazaj dol.
Tam se je posvetilo in počilo. Grozeče se je razlegnil strel po tihem gozdu in pečinah. Iz stene v steno je urno skočil odmev.
»Ooh, Tone!« je zaslišal zviška.
Kakor strela naglo je obrnil glavo.
Ujel je še, ko je lam gori Lizo spodneslo kakor bi jo bil kdo pahnil od zadaj.
on
  —■
rrp" Žalost in veselje ;: ■«::
? |JJJJ^R^saMože^Beranek^^^^^MedHo^r^edll^Mtrko^awm>k^
no
i
106.
Ko si je Polde malo odpočil, sta šla spet naprej po gozdu. Prav nič nista vedela, če jo mahata v pravo stran ali ne. Upala sta, da bosta vsaj pred dnem prišla do svojih. Začelo se je že svitati. Aleš je sodil, da mora biti blizu štirih. Želel je sonca, da bi se mogel po njem ravnati.
107.
Dan je napočil, pa se Aleš še ni mogel nič spoznati. Goščava se je širila naprej. Prišla sta na nizko gričevje, čigar rob se je raztezal tja v daljo. Sedla sta in se razgledovala. Nazadnje sta sklenila iti po robu naprej, zakaj v dolino si nista upala, da ne bi spet zašla v jetništvo.
5
3
108.
Aleš je sklepal, da mora hrib biti tisti, kjer je včeraj stala njegova baterija. Stopala sta hitro po grmovju ter vlekla na ušesa, če ne bi odkod slišala streljanja. A vse zastonj. Aleš je že dvomil in govoril tovarišu, da bi bilo najbolj prav, če bi se kar vrnila. Ta pa še slišati ni maral o čem takem.
Cene v Evropi po dveh letih vojne
Letos se dvigajo dosti počasneje kot lani
»La Stampa« prinaša pod gornjim naslovom zanimiv članek o tem, kako so se v zadnjih dveh letih gibale cene v raznih evropskih državah, V njem beremo:
V vseh državah ne objavljajo statističnih podatkov glede cen v vojnem času. k dosedaj znanih podatkov, ki jih prinaša »Wirtschaft und Statistik«, se vidi, da so cene na splošno poskočile, neodvisno od bolj ali manj čvrste vrednosti tega ali snega denarja. Lahko pa se iz tega sklepa, da gre v tem primeru za gospodarski pojav, ne pa za denarni.
V prvih dveh letih vojne so v Veliki Britaniji cene na debelo poskočile za 55%, živila so se podražila za 22%, življenjski stroški pa so narasli za 28%. Londonska vlada se je mnogo prizadevala, da bi to naraščanje cen zavrla in je za nekatere najvažnejše življenjske potrebščine določila cene. Toda vse to prizadevanje je rodilo le srednje velik
V severnih evropskih državah so se življenjski Pfrolki dvignili takole: za 30% na Švedskem, za 40
odstotkov na Norveškem, za 50% na Danskem. Precej različno je bilo v tem oziru tudi v posameznih balkanskih državah. Življenjski stroški so na Madžarskem narasli v teh dveh letih vojne za 30%, v Bolgariji za 31%, v Romuniji (tu je ta gospodarski pojav pospešil še padec vrednosti denarja), pa kar za 90%. V Nemčiji so po 25 mesecih vojne cene na debelo poskočile za 5.3%, cene živilom za 6.5%, življenjski stroški pa za 6.6%. To je velik uspeh, ki je bil dosežen z omejitvijo porabe vseh proizvodov (izjeme skoraj n>i) in neizprosnim nadzorstvom nad cenami. »Wirtschaft und Statistik« poroča, da so v prvih dveh letih prejšnje svetovne vojne cene na debelo v Nemčiji poskočile za 91 odstotkov, cene živil pa za 113%, marka pa je na mednarodnem trgu izgubila 23% svoje vrednosti.
Statistični podatki dalje kažejo, da v letošnjem cene v Evropi mnogo počasneje naraščajo kot pa lani. — Oiividno se kaže tukaj težnja k pri-
mernemu uravnovešenju K temu zboljšanju je pr pomoglo nadzorstvo od strani posameznih vlad, kakor tudi dejstvo, da je poraba življenjskih potrebščin zdaj manjša, ker je povsod omejena.
V Franciji bodo odstranili vse nelepe spomenike
Francoski »Uradni list« je te dni objavil odlok, ki določa, da se morajo odstraniti vsi spomeniki, ki v zgodovinskem oziru niso pomembni ali pa niso posebno lepi. V skladu s predpisi tega odloka bodo v Franciji preti raznimi javnimi uradi, na trgih ali v parkih podrli vse spomenike,. ki so iz litega železa ali brona in ne predstavljajo kakšnih posebnih umetniških del. Katere spomenike bo zadela ta usoda, o tem bo odločila posebna ocenjevalna komisija. (Piccolo.)
Kako je obtoženec ukanil predobrega sodnika
Na zatožni klopi pred sodnikom se je v ameriški državici Massachussetts že sedemdesetič pojavil nek obtoženec po imenu Amos Roweney, in sicer zaradi tega, ker ee ga je le preveč rad do »trdega« nalezel. Sodnik je moral spoznati, da vse kazni, ki so bile prej izrečene nad tem pijancem, niso imele prav nobenega uspeha. Padla pa je sodniku v glavo originalna domislica: Dal je obtožencu na prosto, naj sam nad seboj izreče
sodbo, ter mu dejal: »Vi se sami gotovo najbolj poznate in zato tudi veste, kakšno kazen prav za prav zaslužite in kakšna vas res lahko ozdravi, da ne boste neprestano na zatožni klopi.<
Tedaj se je obtoženec dvignil in svečano dejal samemu sebi: »Obsojam Amosa Roweneya na kazen sedmih mesecev prisilnega dela.<
Sodnik je brž izrazil svoje zadovoljstvo nad iskrenim obtoženčevim kesanjem. Toda Roweney se je hitro znašel v položaju, zmajal z rameni in z resnim glasom nadaljeval:
»No, in ker je obtoženec pokazal res tako odkritosrčno svoje kesanje, da ga je priznal celo gospod sodnik, noj kazen sedmih mesecev prisilnega dela ne bo brezpogojna pač pa pogojna, in sicer za dobo do 1. oktobra 1945. Če se do tedaj izkaže, da ne bo več delal takšnih prestopkov, mu je vse odpuščeno.«
Ker sodnik ni hotel pojesti svoje besede, je moral Roweneya spustiti na svobodo.
Najnujnejše
ZA VAS JG #
f
DA TAKOJ NAROČITE
SLOVENCEV KOLEDAR1
Francozi naj se pozimi čim manj vozijo z vlaki
Kakor poroča »II Piccolo« iz Pariza, je francoska železniška družba dala v javnost proglas, v katerem ljudstvu priporoča, naj se letošnjo zimo po možnosti čim manj vozi po železnicah, ker bodo zaradi težav pri oskrbovanju s premogom v pariški pokrajini v vlakih kurili le v tistih dneh, ko bo temperatura 5 stopinj pod ničlo, drugače ne.
Paragraf 75 finske ustave
Za dosego zmage v vojni z Rusijo sodelujejo vsi Finci, moški in ženske, bodisi na bojnem polju z orožjem v rokah, ali pa doma, na »notranji finski fronti«. Tako namreč določa paragrai 75 finske ustave, ki nalaga vsem državljanom obeh spolov, da stavijo vse svoje sile na razpolago domovini, _ kadar je v nevar-
—v.	----u— ----------------------- je	. -v,..*.
nosti. Organizacija »notranje _ fronte« na Finskem !	"	'	' '
Naravne tajne tropske narave
ki je bolje, da jih človek preveč ne pozna
Veliki večini ljudi so ostale prikrite razne tajne, ki si jih je narava tako rekoč pridržala zase. In v večini primerov je res tudi bolje, da človek takšnih tajen ne pozna. Tako bi rodilo težke posledice zanj, če bi na primer vedel za nekatere vrste strupov, ki jih vsebujejo rastline tropskih pokrajin. Zanje ve le tu pa tam la k domačin in se jih poslužuje kot najstrašnejšega in dostikrat tudi učinkovitega orožja proti tujcem, ki si drznejo priti v njegovo bližino. Tako bi v gotovem oziru lahko rekli, da je še prava sreča, da ti divjaki žive daleč proč od omikanega sveta in da tako niti ne morejo izdajati načinov, kako pridobivajo te nevarne strupe.
Vseučiliški profesor Reco iz mehiške prestolnice, o katerem se lahko reče, da je v vsakem oziru stavil svoje življenje na kocko, je živel skoraj deset let v neposredni bližini divjakov po stepah Južne in Srednje Amerike, ki so bile popolnoma odrezane od ostalega sveta. Napisal je potem nekaj zelo zanimivih in važnih znanstvenih razprav o nekaterih strupih. V svojih spisih jih imenuje »magične strupe«. Nekateri od njih so znani že iz raznih pripovedk, toda preiskani doslej še niso bili. Mnogo pa je navedel takšnih, da o njih omikani človek ni še nikdar ničesar slišal.
Vse vidi, a je brez moči
Enega najstrašnejših strupov pridobivajo iz korenin rastline »gelsenium«. Iz njih dobivajo neko svetlobarvno tekočino. Človek, ki se z njo zastrupi, ostane sicer do zadnjega pri zavesti,. vidi vse, ker se dogaja okoli njega, sliši vsako besedo, ki jo kdo spregovori v njegovi bližini, ne more pa narediti niti najmanjšega giba. Hoče zakričati na pomoč, pa mu beseda noče iz ust.
Iz neke druge rastline dobivajo
strup, ki človeku vzame spomin
Ničesar več se ne mote spomniti, niti če«g takšnega, kar se je morda zgodilo neposredno prej preden je dotičnika strup omamil. Ne zgodi se mo to, da človek, ki je pil te vrste strup, pozabi na svoje skrbi, pač pa se niti svojega imena ne mor« več spomniti. Tudi ne ve več, odkod je doma. Živi tako rekoč še v nekakih sanjah, po nekaj dnevih pa še te izginejo.
Čisto nekaj drugega je potem nadaljni strup, o katerem piše prof. Reco, in ki nosi ime »peyetl«. Dobivajo ga iz nekaterih vrst mehikanskih kaktusov. Kdor ga zavžije, se mu začne blesti. Pred njim se odigravajo prizori, kakršnih še ni nikdar v svojim življenju videl in ki jih v resnici tudi nikjer ni. Pred njim plešejo strahotne prikazni, nazadnje pa nesrečnik začne mahati z rokami, kakor bi se hotel teh zlih duhov s silo otresti. Njegovo zdravstveno stanje pa pri tem postaja vedno hujše.
Močan uspavalen strup daje rastlina »ololui-qui«. Iz njenih korenin pripravljajo neke vrste pijačo, ki
Človeku vzame prosto voljo
Kdor to pijačo pije, začne odgovarjati na vse, kar ga vprašate. Prav nič se ne brani tega. Pusti se popolnoma obvladati in z njim narediš, kar hočeš.
Strup »ayanasca« pa poenajo v Južni Ameriki, ni pa ravno smrtno nevaren in se ga poslužujejo prehudi zaljubljenci. Moški pa zaradi njega lahko postane žrtev kakšne ženske ki si je bila vanj zaljubila in ga drugače ni mogla »ukrotiti«, kakor da ga je s tem plinom uspavala. (La Domenica del Corriere.)
ČdRCKINKd
pustolovski roman
»Bil sem slučajno na policiji, ko je neki mlad gospod prinesel vaše pismo. Sedel sem v 6voj avtomobil in vam prišel na pomoč.«
»Ste torej vi prišli malo prej z avtomobilom?«
»Da. Pustil sem ga sredi griča, kjer sem našel stezo, po kameri 6em prišel na wh.«
»Kako ste našli ta vrata?«
»šel sem okrog zidu. Našel sem jih, ter so bila napol odprta. Ko 6em vstopil, vem se skušal nekoliko ozreti okrog sebe, ■edaj pa sem zaslišal, da je nekdo stopil ikozi vrata, 6kozi katera sem tudi jaz »ravkar prišel. Kmalu nato so 6e vrata i. videl sem, da sem ujet v kletki
taprla. -----------  ,	—
n zato 6em se skušal rešiti.«
»Razumem!« je vzkliknil Doret. loteli
»In
ato ste me hoteli spraviti s svetal«
»Zelo žad mi je zaradi tega neepora-;uma in vas prosim, da mi oprostile. Toda do tega nesporazuma bi gotovo ne .rišlo, če bi va6 ne bili pustili, da delate lami in bi se ne bili norčevali iz vas. faše opazke so bile zelo pametne in či-to pravilno utemeljene. Saj tudi jaz so-jlašam z vami, kar se tiče sklenjenih trstov gospoda Girouxa.«
»Dobro. A sedaj se morava domeniti,
33
kaj nama je storiti. Ko se pomiriva, bova o tem lahko obširneje govorila.*
»Ali hočete, da skupno nadaljujeva raziskovanje? Slučaj naju je združil; sicer res nekoliko neprijeten način. Vendar pa nama je sedaj dana možnost, da delava 6kupno. Prepričan sem, da bova tukaj odkrila nekaj zelo važnega.«
»Prav. Tudi mene zelo veseli, da morem delali z vami. Želim celo, da vi prevzamete vod6tvo. Saj vam kot uglednemu predstavniku Scotland-Yarda tudi pritiče.«
»Zahvaljujem se vam za to priznanje. Delala bova kot dobra tovariša. Zdi ee mi umestno, da nadaljujeva pot v notranjost hiše v temi, toda biti morava zelo previdna.«
Doret je ugasnil svetilko.
»Sedaj lahko greva. Čudno se mi pa le zdi, da nihče ni 6lišal 6trelov.«
»Ce bi jih bili slišali, bi se^ gotovo na kakšen način oglasili. Najbrže je ta del hiše tako zelo ločen od ostalega poslopja ali pa so stanovalci čisto na drugem koncu.«
»Pojdiva torej.«
Odšla sta v temi, drug za drugim. Bordman je šel prvi. šla 6ta 6kozi mala vratca in dospela v ozek in dolg hodnik.
Ko 6ta šla nekaj korakov po tem hodniku, sta opazila, da se cepi na dve strani. Ustavila sta se in poslušala. Ni bilo slišati niti najmanjšega šuma. Cez nekaj časa je Bordman zašepetal Doretu na uho:
»Jaz grem po hodniku, ki vodi na desno, vi pa medlem počakajte tukaj. Cez kakih pet minut mi lanko sledite, saj bom šel čisto počasi. Za sedaj pa je bolje, če 6te tukaj na 6traži.«
Doret je pristal, čeprav zelo nerad, kajti rad bi bil prvi ali pa, da bi dospel skupaj 6 tovarišem. Naslonil se je na zid in čakal.
Toda ni še prešlo pet minut, ko je v razdalji kakšnih trideset metrov zaslišal Bordmanov klic:
»Na pomoč!... Na jx»moč!...
Doret je planil proti kraju, odkoder je prihajal klic, da bi pomagal tovarišu
^oda naredil je le par korakov, ko se je nenadoma znašel pred močnimi vrati. Hotel je že prižgati luč, ko je na desni otipal druga vrata. Misleč, da je Bordman šel skozi ta vrata, je tudi on usmeril tjakaj svoj korak. Znašel se je v drugem hodniku. Stekel je po njem, toda prav kmalu 6e je moral ustaviti, ker mu je zapirala pot kovina6ta stena. Tipal je okrog sebe na vse 6trani, toda tudi na desni in levi je otipal mrzlo kovinasto ploščo. Ker ni mogel najti nikjer nobene
odprtine niti ne otipati nobenih vrat, se . . .. „ - - — -
ie obrnil, da bi 6e vrnil. Toda pri prvem
iL Pot
»raku je obstal in 6e zgrozil. Pot mu je zapirala gladka kovinasta plošča! Bil je ujet'
Z mrzlično kretnjo je prižgal svojo električno svetilko, da bi videl, kam je zašeL V svojo veliko grozo je moral spoznati, da se je nahajal v majhnem štirioglatem prostoru, čigar 6tene 60 bile narejene iz močnih jeklenih plošč. Nikjer ni mogel opaziti ničesar, kar bi mu dajalo vsaj nekoliko upanja na rešitev. Le v višini približno poldirug meter od tal je bilo majhno stekleno okence. Doret je udaril z vso silo s samokresom po njem, toda ni se razbilo. Steklo je moralo biti zelo debelo ali narejeno iz kakšne posebne tvarine. Počakal je, če morda ne zasliši odkod kakšen šum ali kaj podobnega. Toda nič se ni ganilo. Vladala je grobna tišina.
Počasi so potekale minute. Dareta 6e je začel lotevati obup. Nekaj je vendar še moral 6toriti. Kar tako 6e noče podati! Dvignil je samokres in ustrelil proti okencu.
Strel je v tej jekleni škatli 6trašno zabrnel. Krogla se	je	odbijala od	ene
stene do druge in več kot čudež je bil, da ga ni zadela. Zrak je postal dušeč, zaradi dima.
Nato je zopet zavladala grobna tišina. Doret ni vedel več kaj naj stori. Vtaknil je samokres	v žep,	luč pa je	postavil na tla. Pustil	je,	da	je gorela,	da
je njegov položaj bil vsaj nekoliko manj neznosen. Naslonil	se	je	na^ steno	na-
sproti okencu, roke je imel v žepu, glava pa mu je v nemem obupu klonila na prsi. Čutil je, da je premagan.
Minila je približno ena ura, ko 6e je njegova ječa nenadoma razsvetlila. Sve-
tloba je prihajala skozi okence. Doret se je zbudil iz svoje otopelosti m skoraj nagonsko dvignil glavo proti okencu, v upanju, da prihaja rešitev.
Zagledal pa je le listek, na katerem je bilo napisano 6 strojem:
»Croixnoir nikoli ne odpusti.«
Doret je takoj razumel, da 60 te besede pomenile njegovo obsodbo. Toda ni 6e prestrašil. Nekak hladen mir se ga je nenadoma polastil. Dejstvo, da se j« sovražnik pokazal, da je sedaj vedel, 6 kom ima opravka, ga je nehote pomirilo. Vsaj ona negotovost, v kateri je bil do 6edaj je izginila, čeprav je izginilo z njo tudi vsako upanje na rešitov.
Cez nekaj minul je luč v okencu ugasnila.
Doret je začel razmišljati. V duhu je primerjal Girouxa in Croixnoirja. Skušal ie najti kakšno sorodnost med obema. Zdelo se mu je nemogoče, da bi skoraj legendairični Croixnoir bil istoveten z onim čudaškim starcem. Predstavljal si je Croiraoreja čisto drugače. Zdelo se mu je, da mora že v njegovi zunanjosti biti nekaj satanskega. Čeprav Giroux, katerega je pred kratkim videl, ni bil pravi — o tem 6edaj ni niti najmanj več dvomil — je njegov pogled bil tako ljubezniv in ni niti najmanj izdajal one krutosti, ki je bila lastna skrivnostnemu Croixnoirju.
Še na nekaj drugega se je 6pomniI. Na to namreč^ da je Giroux povabil njega in Liziko, naj se še oglasita pri njem. Sedaj mu je bilo jasno, zakaj ju je povabil. Hotel je oba dobiti v svoje roke.
Za Ljudsko tiskamo v Ljabljanlt joie Kramarič - Izdajatelj: Ini. Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopisa ne vračamo - »firenški dom« (*")•<ob tft f Mr. r»	<n	llr	—	Uredniltvoi	Kopitarjeva ulica 6/U1 — Upraiat Kooitarleta ulica 6. Ljubljana — Telefon 11«. 40-01 do 40-05 —
Podroinlcaj Novo mesto,