Fofttnfma plinast T gotovini. Dic PostjrcbOhr tuu* bezalilt Slovenski dom PRE1S - GENA L 2.— Ute X. — Štev. 10 | | TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA ] | Sobota, 10. marca 8945 KDO VLADA V SRBIJI? Vodilni in edini odločilni ljudje v današnji srbski »narodni« vladi so: Josip Broz-Tito, ki je Hrvat, Edvard Kardelj, ki j« Slovonoc, Andrija H eh ran K, ti je Jud, MoSa (Mojzes) Pijade, ki je Jud, dr. Ivan Bibar, za katerega nihče ne ve, kaj je. Torej res prava »rbska narodna vlada! TITO O KRALJU IN NJEGOVI USODI Kon«o januarja je Josip Broz-Tlto govoril na nekem ženskem zborovanju v Be Zasadi plag, tvoja zemlja te kliče! Zagrebi se vanjo la odpri njene pnhleče brazde božjema soncu t Zasej vanje semenje, ki bo prehranilo aarodl Vsaka gradlra rodovitne zemlje je pripravljena, da nalranl slovenskega rojaka. Ne pusti nove federativne Jugoslavije čuvala vse pravice Italijanske narodne manjšine. Skupno z nagimi italijanskimi brati pričakujemo vkorakanjo ruske armade, katerih Ideali so Isti kot naši. 2ivela NOVJI Sivel nai veliki maršal Tito! Živel veliki maršal Stalin!« Izdaja za Izdajo, sporazum za sporazumom, vse proti osnovnim koristil m slovenskega naroda — to Je njihovo »osvobodilno« delo! Chnrehm, Eden ta oela vrsta odličnih angleških' politikov se j* zaman trudila, da bi poljsko begunsko vlado pregovorili, naj spremeni svojo politiko zaradi krimskih sklepov. Zdaj se je razvedelo, da se poljska vlada odpravlja na pat v kako drugo deželo. Roosevelt je novinarjem dejal, da ▼ Jalti niso razpravljali o Litvi, Latviji in Estonski. Ko so ga naito vprašali, ali Amerika te države »ploh Se priznava. Je odvrnil, naj so s takim vprašanjem rajši obrnejo na vlado. Sv. očetu je zdaj bolje. Nedavno je prvič spet maševal, »Times« objavlja poročilo is Istambula, po katerem vlada v Turčiji čedalje večji strah zaradi političnih zmed v Eomu. » nlji. Kakor v Grčiji povzroča nemire po Romuniji neznatna manjšina, ki bi se rada z nasiljem dokopala do oblasti, pravi poročevalce. Škotski nadškof Je (n Škofje ao izdali skupno spomenico, v kateri obsojajo sklepe jaltska konference. Izjavljajo, da sta Amerika in Anglija brez vsakega razloga prepustili polovico poljskega ozemlja sovražniku, to pa pomeni, da ata ugonobili ves poljski, narod. je neobdelane, ker hoče dajati, če le ti hočeš! Daj, da pokaže soncu lepoto dišečega dozorevanja, ki bo nosilo v sebi drobec slovenskega življenja, ker bo zaradi njega tvoj rojak sit. V vsak količek zasadi seme, ki bo dajalo s svojim cvetenjem naši domovini podobo raja, s svojim sadom pa nasitilo slovenskega stroka la ga reiilo slovenski bodočnosti. Naia zemlja sama je pripravljena rešiti vsakega slovenskega rojaka in ga z večno zvestobo prikleniti nase, da bo po njem ohranila klleo našega rodu na tem rajskem prostoru. Slovenski kmeti Pomagaj uresničiti radodarno ljubezen naše grude do tistega rojaka, ki nima svoje zemlje! Tndi njega hoče naša domovina prižeti k sebi na tople prsi in ga ohraniti zvestega slovenskemu občestvu. Prepričan sem, da nai kmet ne bo dal prilike, da bi oblasti Izvajale naredbo z dne t, aprila 19«., po kateri je mogoče zaseči lastnika neobdelaao zemljišče la ga Izročiti drugim v obdelavo. NaSega kmeta bo opoj prve po. mladne brazde priklenil na grudo, ki bo v jeseni v bogastvu svojega sadu pričulu: Slovenski kmet, tl sl rešitelj slovenskega naroda! Prepričan sem, da slovenski kmet ne bo zavrgel radodarnosti svoje zemlje, ki je pri. pravljena dati vse In zadosti, da se bo nai narod preživel. Toda dobro so mi poznane tndi vse velikanske težave, ki v tem času stopajo pred nu-šegu kmeta. — Manjka nam delovnih moči, manjku vprežne živine, orodja, semenja, oviran je promet itd. Toda nobena težava ni tako ve. lika, da je slovenski narod z združenimi močmi ne bi mogel premagati. In premagali Jih bomo. Krajevne oblastva se ie dobila potrebna navodila za organiziranje vsakršne pomoči pri obdelovanju zemlje; prav tako je domobrancem izdano povelje, da vsak razpoložljivi čas dajo vprežno živino In delovne moči našemu kmetu v pomoč. Vsakdo, kdor ima zdrave ude, naj priskoči kmetu na pomoč. Naj ne bo nikogar, ki ne bi pomagal z vsemi svojimi moč ni II Ves okoliš, vsa pokrajina mora postati panj marljivih delavcev, ki z združenimi močmi priprav, ljajo pogoje za prehrano naroda. Sedaj Je priložnost, da v pravi ljubezni do svoje dobre grude dokažemo svoj zdravi smisel za slovensko narodno skupnost. — Geslo se glasi: ▼ sl na delo, da bomo vsi živeli! Tedaj vem, da bo slovenski kmet zasejal vsak košček svoje zemlje la bo v jeseni ob sadovih, namenjenih slovenskim rojakom, v obveznost vseh ostalih stanov slovenske narodne skupnosti lakko izpričal: Slovenski kmet Izpolnjuje svoje dolžnosti, ki mu jih nalagajo BOG -* NAROD — DOMOVINA. Vaš general RUPNIK. Konec utvare Kakor vsak zrel narod moramo tndi Slovenci vse politično dogajanje doma ln po svetu presojati edino s stališča laBtnlii koristi. To se pravi, da moramo sleherni dogodek vrednotiti po tem, koliko nam pomaga ali nas ovira v prizadevanju, da bi dosegli svoj poglavitni In danes edino stvarni politični cilj. Ta poglavitni pol L. tlčnl cilj je, kakor smo na tem mestu zapisali 3. februarja, »da se čim več Slovencev zdruil v čim bolj samostojno skupnost, ki Jim bo nudila čim več človeških la narodnih pravic ter možnosti ■a vsestranski razvoj lu na. p r e d e k.« Ce torej ves domači ln evropski politični razvoj presojamo z ozirom na ta cilj, moramo tako presojati todl vprašanje Jugoslavije. Ob taki presoji tega vpra-Sanja moramo danea — radi ali neradi —• ugotoviti, da sme spričo najnovejSega razvoja v tako Imenovanem Jugoslovanskem vprašanju doživeli konec utvare, v katero Je marsikdo verjel. Krivico bi delali svoji zgodovini, če bt trdili, da Slovenet nismo bili za bivšo Jugoslavijo ln da nismo v njej gledali svoje narodne države, d asi nam narodna samo. bitu ost ln njen zunanji Izraz, naša zastava, v njej nista bili nikoli nradno priznani po kateri koli ustavi. Trdimo Se več: Slovenci smo v bivši državi bil! morda edini pravi Jugoslovani, kar smo dokazali ob številnih prilikah. Naš prvi ta poslednji narodni vodnik, pokojni dr. Anton KoroSee, je bil glavni soustvarjalec blvSe Jugoslavije. On je kot vodnik Slovencev leta 1928. prevzel skoraj nadčloveško nalogo, preprečiti, da se država ne bi razbila, kar mu je tudi uspelo. On je bil tisti, ki je videl, da tedanja — In morebitna bodoča — Jugoslavija ne more obstati brez pravično rešitve hrvaškega vprašanja, ln je za to reSltev po letu 1935. zastavil vse svoje sile. On je bil tisti, ki se Je stvarno zavedal, da potre, buje Jugoslavija za svojo utrditev in bodoči obstanek miru In najprej miru. Zato Je na vso moč pospeSeval ureditev razmer. Ja med njo In med sosedi, zlasti razmerja z veliko Nemčijo, ki lz razlogov lastne po. Iltlke ni mogla biti sovražnica Jugoslavije In Je to pokazala tndi z Izrednimi pogoji ab vstopu Jugoslavije v trojno zvezo marca 1ML On Je bil tisti, ki Je vedel, da bi pomenila prenagljena vojna za tuj račun nujen razpad ta konee države. On je bil tudi tisti, ki Je videl v komunizmu najnevarnejšega sovražnika Jugoslavije in nje. nlh narodov ter Je kot edini Jugoslovanski ln slovenski politik to prepričanje ob sle. hernt priliki Izpovedal ln pred to nevar. nostjo na vea glas svaril. Vso svojo prtvrienost Jugoslaviji smo Blovenel pokazali aprila 1941, ko smo do zadnjega Izpolnili svojo vojaško dolžnost ter ill za državo v vojno, ki je bila prav od začetka brezupna. In ker Je pokojni dr. Anton Korošec Imel za seboj vse nafie ljudstvo, smo ostali v celoti zvesti tudi njegovemu prepričanju o komunizmu ter ŠU proti njemu In njegovi revoluciji v boj, od katerega ne mislimo odjenjatl. Precej naših ljndl se Je oboroženemu boju proti komunizmu pridružilo, ker so bili prepričani, da se s tem najzvesteje bore tndi za Jugoslavijo In za kralja. V tem boju sta veljali dve gesli: za slovenstvo proti komunizmu, za Jugoslavijo In kralja proti komunizmu. Zal Je pri večini tistih, ki so sprejeli to drugo geslo, stvar z bojem proti komunizmu ostala le pri besedi. Tl so namreč v komunistih še vedno videli rojake, ki da se bore proti »okupatorju«, v Sovjetih« njihovih najmočnejših podpornikih pa zakonite zaveznike bivše Jngoslavlje, proti katerim se Je pač treba vesti po zavcznl. ško. To zmotno stallščo ln ta zgrešena po. lltlka do domačih komunistov In do nji. hovlh sovjetskih podpornikov je preprečila. da bi se bil osnoval enoten borbeni tabor proti komunizmu kot prvemu In naj. večjemu sovražniku lastnega naroda ln blvSe držav«. Kričeče ln krvavo se je pokazala zmotnost tega ravnanja pri nas po 8. septembru 1943, ko smo doživeli Grča. rlee, v Srbiji pa po prihodu Sovjetov ok. tobra 1914, ko so boljSovIkl navzlic »zavez, nlštvu« poklali vso tiste mlhajlovlčevce, ki so jih pozdravljali s kruhom ln soljo. Neomajno je bilo prepričanje, da st* kralj In njegova vlada poroštvo, da bodo zahodni zavezniki Jugoslavijo obudili ta. kSno, kakor Je bila: dinastično, ker Je vladarska rodbina bila najmočnejša zunanja vez med narodi Jugoslavije, ter nekomu, nlstično, najmanj pa v vsakem pogledu tako, kakršna je bila do aprila 1941. V letn 1941 ta 1942 Je bila angleška politika taka. da je takšne upe povsem upravičevala In so gibanja, ki so se proti ko. munizmu borila pod geslom kralja ln Jugoslavije, uživala njeno, dasl zgolj propagandno podporo. Prva razočaranja so prišla z letom 1943., ko Je Anglija morala Sovjetom popustiti tudi na Balkanu, zlasti pa sovjetski prednji straži, Tltovcem, dntl proste roke v bivši Jugoslaviji. Za to rav. nanje se Je tedaj ln pozneje našlo opravi, čilo v nujnosti angleike zunanje politiko. Toda kralj In njegova vlada sta bila So vedno poroštvo za Izpolnitev raznih upov, dasl sta začela dobivati več In več bre. A v vsaki londonski jugoslovanski vladi Je do 8. Junija 1943 sedel Draža Mihailovič kot simbol, da 'se navzlic londonski radij, skl agitaciji glede Jugoslavije v bistvu ni nič spremenilo; Se več, 8. september 1943 ln pokoljl tistih, ki so šli v protikomunistični boj z geslom o kralju In Jngoslavijl, vse to se Je zdelo, da je upravičenost raz. nlh pričakovanj še bolj potrdilo. Dalje na 2. strani. Naš tedenski vojni pregled: Velika zavezniška ofenziva proti Renu TEDEN V SVETU Stelnbardta, znanega ameriškega poslanika pri turški vladi, so poklicali domov ln ga zdaj postavili za poslanika pri češki bogunski vladi. Blizu Aten je spet priSlo do streljanja, ko so jo množica ljudi uprla, da bi oblast zaprla nekaj Klasovih čet. Voč ljudi je obležalo mrtvih, en angleški častnik je bil hudo ranjen. »Dalij1 Herald« piše, da grozijo Grčiji nove notranje težave. Teb naj bt bil kriv ■tm predsednik genoral Plastlr%, češ da je samo vojak, ki »e ne moni in ne razume na politična t«r gospodarsko vprašanja. Potom ko so komunistlini plačanci netili nemire po vsoj Komuni ji ter z vpitjem uličnih drhali prisilili Radeecujevo vla- ;do k odstopu, so poverili sestavo nove, Moskvi prijazne vlade, 75 letnemu princu Barbnju Stirbeyu, ki je Imel zelo grdo vlogo pri romunski izdaji. Moskva pa Jo vedela, da se staremu »buržuju« ne bo posrečilo sestaviti nove vlado. Zato je zdaj postal ministrski predsednik pravi boljSevik Peter Groza, s katerim je Moskva zadovoljna. Samo d« pride na krmilo kak Groz ali Broz, že je Moskvi usrtreženo, Angleži tor A mori kanci pa vidijo v takih vladah poroštvo za »pravo. Široko in T>o ljudski volji Izbrano narodno ter demokratsko vlado«. Namestnik ameriškega zunanjega ministra Orew, ki je bil nekdaj poslanik v To-kiju, je novinarjem e japonski vojaAkl sili povedal dobesedno tole* »Japonska Se zmeraj lahko poveča proizvodnjo letni, oklepnikov, oklepnih vozli in topov. Letala lahko hitro nadomesti ter pokliče k orožju dva milijona Izurjenih ln telesno silno utrjenih vojakov. Japonska je doslej vsako leto vrgla v boj četrt milijona novih vojakov.« AngleSkl zunanji minister Eden je med razgovori o sklopih jaltske konference v spodnji zbornici na neko vpruAanje odgovoril, da so ženo ministrskega predhodnika poljske begunsko vlade Arczls-zewakoga v VarSavl zaprli. Na KoroSkem je policija na nekem pohodu nalotela na skupino komunističnih tolovajev tor jih pobila deset, trinajst pa ujola. V Madridu so plačani boljSevlškl zločinci umorili dva falanglata. Pri pogrebni svečanosti je bilo več ko 300.000 ljudi, ki so s tem »sami od sebe izpričali svojo protiboljSeviSko voljo«, poročajo Španski listi. Zbornični tajnik H. C. 8trans« Je po Ecu ter. Jevem poročilu javil Churohlllu, da odstopa od svojega mesta. »Dally Mail« pravi, da je to storil, potem ko je slišal Edenovo izjavo plode britanske politike, v poljskem vprašanju, čefl da poslej angleške vlade ne more voč podpiral. Zdaj Je tud! Roosevelt potrdil trem novinarjem, ki so se z njim peljali nazaj v Ameriko, da so ▼ Jalti sklenili nekad tajnih sporazumov. Ni pa hotel povedati, za kaj Je Slo. Ni dvoma, da je bilo kaj takega, kar je »v najboljšem soglasja z atlantsko listino«. Moskovski dopisnik Usta »New Y«rk Herald Tribune« Maurloe Hindns se je vrnil v Ameriko ter objavil svoje vtise 1* Bovjetlje. Sam pravi, da boljševikl doslej Izgubili nad 15 milijonov ljndl, ki Jih nameravajo nadomestiti * 10 milijoni nemških delavcev, potom ko bi po sovjetskih metodah napravili ii njih primerno delovno orodje. 0 odboru nemških izdajalcev pod vodstvom generala 8oydlitza sodi Hlndus, da Je le boljie-viSko propagandno sredstvo. Srbijo tlači huda lakota in beda. Uradna omejitev iivil je bila nepotrebna, krajih skoraj nič ni. Prehranjevalni položaj Je obupen. Prebivalstvu delijo le Se docela nezadosten obrok moke. Polerr tega vlada Se obupna valutna »naga. V obtoku so bankovci devetih različnih valut. ki pa Imajo v vsakem okrožju svojo vrednost. Cene raatojo * dneva v dan. Finska Je morala na povelje Moskve Nemčiji napovedati vojno. Za sedanji položaj Ima ta napoved malo pomena, precejšen pomen pa za bol jševiške naArte. Potom ko Je Finska na prigovarjanje Amerike ln Anglije sklenila mir, so jo Sovjeti stalno Izsiljevali. Polog hudih reparacij in gospodarskega izžemanja bodo v imenu »zaveinlšrtva« zdaj pobirali Se prebivalce za vojno službo. Divizija ubijalcev je Ime diviziji, ki nastopa na vzhodnem boJISču pod poveljstvom generala Malinovakega. Ta divizija Je dobila največ odlLkovanJ, ker Je nieromilljeno pobijala olvllno prebivalstvo In docela uničila mirne vasi. Komisar *a cerkvene in verske zadeve v Bovjetijl je Jud Izak Poljanski. Njemu je pofjrejon tudi patriarh Aleksi J. — Tako torej v Moskvi režirajo žalolgre * vsem, kar je ljudom po vsej zemlji sveto in lepo. Poljska zveza v Ameriki fiteje A milijonov 'članov. Ta zvoza Je Izjavila, da bo podpirala poljsko begunsko vlado. Novi predsednik belgijske vlade Van Aeker Je parlamentu dal izjavo svojo vlade ter dobil absailutno večino. V njegovi vladi sedita le dva komunista. Van Acker uvaja delovno službo za vse osebo od 16 do 47 lot ter mobilizira vse zasebne zalog«, da bi olajšal prebrano prebivalstva, ki močno strada. »Ml bomo storili vse, kar moremo,« Je dejal v Izjavi, »a tudi zavezniki morajo vedeti, da ne bomo mogli obstajati, &o nas bodo pustili same, kakor so storili doslej. •. Zvesto hočemo sodelovati * morebitno ustanovo za mir, toda z vsemi silami bomo branili naše koristi, če bi prlSlo do kakih sprememb v zahodni Evropi-« Schriftlelter . urednik: Mirko Javornik -Herausgeber — I*'ajatoli: Jože KroSeU -PBr dle Ljudska tiskarna - *a Ljudsko ti skarno: Jože Kramarič * Uredništvo, upra-v« In tiskarna: Ljubljana. Kopitarjeva I. Telefon 13*1 do J3-I5 — Rokopisov ne vra. čamo _ Mesečna naročnina 8 Ur, Po srditosti bojev stopa zdaj po dolgem času spet zahodno bojišče na prvo mesto. Sioer eo zahodni zavezniki sprožili svoj« volenapado med spodnjim Renom ln Maaso že 23. februarja, vendar se je ta bitka na zahodu spričo zagrizene nemSke obrambe in spretne taktiko mogla razplamteti do skrajne silovitosti ter zavzeti večji obseg Sele v zadnjem tednu, ko je nasprotniku uspolo na severni in deloma tudi srednji odsek privesti ogromno svežih sil ter t&ko zgolj s Številčno premočjo potisniti nemško obrambo na nekaterih mestih do Rona. A s tem, ko pravimo, da se je težiS{e bojev i>o dolgem času zdaj preneslo na zahodno bojišče, nikakor ne mislimo reči, d« je bilo zadnji teden na vzhodnem bojišču vse mirno oz. da tam ni bilo večjih spopadov in sunkov od sovjetske strani. Ne, tudi na vzhodu se bijejo, zlasti ta teden, zelo hudi boji, vsekakor dosti hujši ko prejSnji teden. Tako" lahko sklepamo po močnih sun. kih, a katerimi Sovjeti skušajo za vsako oono, ki glede žrtev ni majhna, priti na severnem odseku do Baltika in tako preseka/ti zvozo mod Stettlnom in Danzigom oz. odrezati nemške čete, ki se bore v obeh Pru-sijah, od osrčja Nemčijo. Dmikov, ki so jih Izvedli na zahodnem in vzhodnem bojišču Nemci nič no prikrivajo, kakor Jih niso nikoli. V svojih poročilih poudarjajo, da je zdaj tudi na zahodu sovražnikova Številčna premoč več kot trikratna. A hkrati pripominjajo, da eo tudi sedanji umiki Izvedeni v popolnem redu in da Ima nemško vrhovno vojaAko vodstvo popolno nadzorstvo nad premiki sovražnikovih čet. Dogodke, ki se zdaj odigravajo n* zahodnem bojišču, je nemSko vrhovno poveljstvo pričakovalo, a jih Je z zagrizeno obrambo preprečevalo do skrajnih meja možnosti in pri tem v voliki meri doseglo onega svojih glavnih ciljev: prizadejati sovražniku čim večje izgube, na drugi strani pa znova pridobiti časa, ki je zdaj bolj ko kdaj dra-gooen. Glede položaja na vzhodnem bojišču v preteklem tednu pa v glavnem naslednje: Razon na pomorjnnskom boJISču Jo položaj v bistvu nespremenjen. Z južne Po. morjanake pa so Sovjeti uprizorili njočn« krajovne napade ln skušajo z njimi Izsiliti prodor do Baltika, med tom pa se v obeh vojskujočih se taborih nadaljujejo * mrzlično nngllcio pripravo za odločilni spopad. Dokler se z nemške strani ne začno v polni meri Izvajati že večkrat nnpovedani odločni protiukrepi, si je pravo sliko o razvoju vojaSkih dogodkov na tem poprišču težko ustvariti. Vsi boji na vzhodnem bojišču se odigravajo tudi Ss zdaj v okviru novoga. Se ne dokončanega premeščanja sil. Najlepšo in najjasneje pa je ves položaj na vzhodnem bojišču označil nemški propagandni minister dr. Goebbel« v svojem zadnjem govoru, ko je dejal: »Na vzhodu smo postavili novo obrambno črto, ki ima tako za dusego neposrednih ciljev kakor tudi za bodoče vojaške nastope samo začasni značaj. Jasno Je, da si bomo ls da sl moramo spet osvojiti ozemlja, ki smo Jih bili Izgubili. A kdaj ln kako se bo to zgodilo, o tem seveda danes Se ni moči Javno govoriti.« Zn nemSko sodbo o sedanji moči boljše-vlflklh armad eo vsekakor značilne tudi naslednje besede dr. Goobbelsa: »Mi se udar-oev, ki eo nas zadeli v tem velikanskem boju, ne sramujemo. Bili pa so mogoči samo zato, ,ker krijeta evropski Zahod ln Združene ameriške države sovjetski vojaSčln' hoko In nam vežeta roke, s katerimi bi lahko tudi Se zdaj vsak trenutek boljševizem pobili na tla.« * Na zahodnem bojišču skušajo zavezniške vojske ob spodnjem Ronu, zlasti pa na področju pri Dilsseldortn in K&lnu, izkoristiti Nadaljevanje ■ 1. strani. Govor angleškega ministrskega predsednika Churchilla 22. februarja 1941 Je treznemu človeku lahko razbil vso utvare. Tedaj so bili Mihailovič ln kraljevi ljndje — ln torej tudi kralj sam, skratka tisti, ki so Sli 1*41 za Anglijo v vojno — z lepimi besedami krSčenl za — Izdajalce, Tito, Angležem najnevarnejša prednja straža Sovjetov ob Sredozemskem morju, pa povzdignjen v zaveznika ln heroja. Tedaj Je bilo jasno, da bo Anglija storila vse, da kralja Petra II. In nekomunistične emigrante nklonl svoji politiki in svojim koristim. Pol leta Je trajula politična ofenziva na kralja ln letalska ofenziva na mu-čenlSko srbsko prestolnico. In res, ni ostalo samo pri razočaranjih nad anglr-Sko politiko gledo Jugoslavije. 8. junija 1944 Je kralj prvič Imenoval vlado, v kateri ni bilo več Mihailoviča, poslednjega upa v Jugoslavijo verujočih ljudi. Namesto njega so v vlado prlSU ljudje, ki so se zaradi osebnih koristi ln zaradi narodne izkoreninjenosti le leto poprej postavili v slnžbo Osvobodilne fronto ter zn-njo opravili veliko agitacijsko delo v tujini. Narodi v bivši Jugoslaviji so te ljudi poznali ali kot Škodljivce in razbijalce nokdanje države ali kot politične meSctar-Je In veternjake ali kot navadne prodane duie. NI čnda, da Je njihov sprejem v vlado močno omajal vero v pravilnost take kraljeve politike In a tem omajal tudi vero v morebitno Jugoslavijo. Potem Je Sel razvoj Jugoslovanskega vpra&anja naprej, kakor Je bilo nsojcno In Jasno. 11. junija Je SubaSIč sklenil s Titom sporazum, ki Je kralja dejansko odstavil, dal vao politično oblast na bivSom Jugoslovanskem ozemljn Titu. njegovo razbojnike, največje sovražnike kraljeve Jugoslavije, pa priznal za edino »pravo« vojsko, ki Ima med drugim pravico, soditi In pobiti vso, ki so kraljn ln Jugoslaviji ostalf zvesti. Kralj *• le potrditvi tega sporazuma upiral In s tem pomagal v domovini vzdr-žovatl utvaro o nekdanji Jugoslaviji, ki svoje, v zadnjih dneh dosežene ozemeljske pridobitve za odločilne prodore. Spričo najmanj trikratno Številčno premoči se je to v neki meri Judi posrečilo. TežiSče glavnih bojev med Geldernom in ZBlpichom se je na več krajih približalo Benu. Tu napadajo Stirl angloameriške armade, ki so vrgle v boj sveže oklepniške ln pehotno oddelke, da bi z njimi dosegle pro-boj nemške obrambne črte. Medtem ko jo 1. kanadska armada dosegi« med spodnjim Renom ln Maaso vzlio svojim silovitim napadom le malenkostne uspehe, se je 9. in 1. ameriški armadi posrečilo z oklepniškimi oddelki udariti dalje proti vzhodu, na Široki črti prekoračiti reko Erft ter vdreti v Kiti n, kjer so ob zaključku našoga lista odigravajo siloviti poulični boji v zahodnem dolu mesta. Hudi boji so so ta teden odigravali tudi na severnem odseku zahodnega bojišča, kjor Kanadčani ln Angleži pritiskajo na Ren zlasti od Xantena, Rhelnberga in Miirsa. Po 4>adou Neussa in Krefelda je 9. ameriški armadi uspelo, da je med Urdlng^nom in Neussom tudi prišla do Bena. Nomd so zarodi pritiska zavezniških čet na Ren razrušili tudi dilsseldorfskl most in s tem Amerikancem preprečili, da bi ga dobili nepoškodovanega v roke. Boji so zadnje dni zelo oživeli tudi Južno od Kttln«, na področju pri Euskirehonu, ki so ga nemške čote v začetku tedna spričo prevelike nasprotnikove Številčne psemoči izgubile ln pomaknile obrambne postojanke tudi tod nekoliko proU vzhodu, proti Renu. Spopadi bolj proti Jugu po silovitosti sicer precej zaostajajo z« onimi na sevor-nom odseku, vendar pa so bili zadnji teden tudi tu nekoliko hujSi ko prej. Amerikanci eo med Snežnim Elfeiom in Mozelo večkrat poskušali s sunki, a večino so jih Nemci odbili, le severovzhodno od Kyllburga je nasprotniku uspelo Izvesti nekoliko globlji vdor. Na področju pri Forbacliu in vzhodno odtod so so tudi ta teden odigravali lo boji za posamezne krajevne utr ibe, ki pa niso prinesli nobenih posebnih sprememb. Vzlifi temu, da je bitka ob spodnjem Ronu še v polnem teku, se kaže že zdaj, da nasprotnik lo ni dosegel svojega glav, nega ollja, namreč da bi uničil nemške sito na zahodnem bregu Rena. Tudi ni mogel prepročlti, da bi se nemSke čete znova utrdile ob Renu, izjalovilo pa se mu je tudi upanje, da bi brez večjih težav prekoračil Ren, to najvočjo naravno oviro, kar jih je bilo zanj ob začetka njegovega vdora na evropsko celino. Iz tega poročil« o vojaškem položaju na zahodu se torej v glavnem vidi. da jo za vozniško vfbovno poveljstvo usmerilo svoje sile zlasti proti tistemu delu Rena, kjer sa na vzhodni strani te roke začenja hoorato nemško rudniško področje, v bližnji in dalj. ni okolici Essen*. A vprav tu Je spričo pomembnosti tega področja brez dvoma treba računaiti % naj-trdovratnejšlm nemškim odporvm. • Na vzhodnem bojišču Je Mio ta teden glavno težišče bojev na Pomorjanskem. Tu • ' Sovjeti ie koneo prejšnjega tedna izvedli močan sunek mimo Rnmmelaburga na vzhodnem odseku pomorjanskega bojišča, a zadnje dni se jim Je z novimi močnimi oklopni-šklmi in pehotnimi silami posrečilo ta vdor še podaljšati ln se trenutno odigravajo zelo hudi boji med KBalinom in Schlavrejem, kjer boljševlki hočejo za vsako ceno priti do morja in s tem odrezati nemSke sile, ki se boro v obeh Prusijah, od ostale Nemčije. Zadnje dni se je sovjetski pritisk povečal tudi na zahodnem pomorjanskem odseku, mod Stargardom in Naugardom. v smeri proM Stetttnu. V zahodni in vzhodni Prusiji vzlio silovitim spopadom ni prišlo do bistvenih se bo povrnila lx Londona, dasl Je le 2. Junija dal Srbom, Hrvatom In Sloveneem poziv. naj se zedinijo vsi pod vodstvom, »ki se bori v domovini za svobodo«. 12. sep. tembra 1944 Jo kralj sporazum med Titom ln Subašičem — priznal. Kar Je prlSlo za tom, je samo dodatek. Po zasedbi Beograda oktobra 1944, ko je v posteljo srbskih kraljev legol ušiv cerkveni tat ln najprej dal pobesiti tiste,; ki so verjeli v kralja, v njegovo Jugoslavijo ln v Angleže, Jo prlSel drugi sporazum med Snbašičem ln med Titom; prišla jo Titova zahteva po regentskem svetu; prlSel Jo poslednji kraljevi odpor z odstavitvijo ftubašlča — ln prišla Je nova Snbaštčeva vlada, prišla popolna kraljeva uklonitev, ko Jo privolil v regcntskl svet ter s tem sebe odstranil; prlSlo Je Subašlčovo romanje v Beograd; prišel posvet med Anglijo, Ameriko ln 8ovjctljo v Jalti, kjer so hlv. So Jugoslavijo razglasili kot svobodno lovišče. za slehernega rdečega pustolovca In Jo ▼ njeni stiski ln trpljenju prepustili samo sebi, to Je, prepustili komunizmu. Tito Je žal danes tudi od kralja priznan za edinega ln Izključenega oblastnika v blvSi Jugoslaviji. S tem so mu na milost ln nemilost Izročeni vsi tisti njeni državljani, ki niso komunisti, to Je, ki so bili In so morda Se kralju ln nokdanjl državi zvesti. Poslednja ntvara Jo razbita po roki tistega, od katerega ne bi bili tega nikoli mogli pričakovati. Kralj Peter. II. Je s tem — četudi prisiljen — Izročil usodo bivše driavo, svojo usodo ter usodo svojih zvestih v roke 'največjemn In edinemu sovražniku prestola ln njegovih podpornikov. Nič ne pomaga Izgovor, da Je to začasno, da Je.to navidezno. Komunizem, čigar najbrezohzlrnejšl lzvajaleo Je danes na Balkanu Tito, ne pozna začasnosti In ne pozna navldeznostl. Komunizem pozna samo likvidacijo kot naJzaneslJIveJS! način za odstranitev vseh, ki niso njegovi. Naj Ima tudi samo pol leta časa. pa bomo vsi. tudi tisti, ki verjamejo v začasnost tega stanja, videli, kaj bo Tito naredil n. pr. Iz Srbije, katere sedanji rospodar Jo. sprememb: nemške čete so v glavnem zadržalo vso sovjetske napade mod Spodnjo Vislo in Tuhclsko ravnino, prav tako pa tudi v vzhodni Prusiji, kjer je bil boljae-vlškl pritisk najhujši pri Kreuzbergu, a je spričo hudih izgub zadnje dni tudi procej ponehal. Vzhodno od KOnlgsherga pn so Nemci Sov jote celo potisnili nazaj. Zaman so se sovjetske divizije zaganjale tudi v obrambno črto v Knrlandlji. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča, t. j. ob Odrl, so boji tudi ta teden precej počivali, nadaljevali pa so se s precejšnjo silovitostjo na južnem odseku, od spodnje NeiBso pri Gubenu, preko Laufcana, Gold-berga jugovzhodno od Llgnlce do Zohtena. Na vsoh teh mestih so sovjetsko divizije naletele na odločen odpor ln ves teden niso mogle skoraj nikjer nikamor naprej. Tudi obkoljeni mesti Brcslau in Glogau še vedno vztraja/ta v obrambi. Zadnja, poročila iz obeh vojskujočih eo taborov pravijo soglasno, da so boji na severnem (pomorjanskem in j>ruskem) in na južnem (šlezljskem) le pripravo za bodoče bojo na glavnem bojišču ob Odrl. V enem zadnjih poročil beromo celo naslednjo: »Predpogoji za nov velik sovjetski sunek so so tako rekoč žo izpolnili. Ob Neissi so boljšo-vlki izravnali svojo bojno črto s tisto ob Komunistično vodstvo je v zadnjih dnoh skušalo izvesti nastope proti novim domobranskim postojankam na Dolenjskem. Zato je zbralo skoraj vse svojo razredčene silo na področju jugozahodno od 2užemberka. Tako imenovana »XV. divizija« je poslala v boj svojo najboljše četo. Domobranske bojne skupino eo z Nemci in Vlasovoi odbile vse tolovajsko napade. Boji so bili na položajih Sadinja vas — Stranska vas — Dobrnič — Dobravo. Domobranci so tiudi ofenzivno nastopili proti tolvajem na Stari gori, pri Lip-ljah ln pri Laščah. Na področju pri Žužemberku so komunisti imoll v nekaj dneh okrog 80 mrtvih. V okoliol Žužemberka so domobranci zaplenili zastavo XV. brigado ln »komande mesta Žužemberk«. Komunisti so izvedli tudi motilni napad na Občine. V tom času je XV. brigada ropala v okolici Babno gore in Sel. Po ljudskom pripovedovanju tolovaji še do zdaj nikoli niso bili tako nasilni ko tokrat. Po ropu so se umaknili proti Zagradcu. Kljub angloameriški letalski pomoči, bombardiranju Stično in Št. Vida komunisti niso uspeli. Prebila se je le »Gubčeva brigada«, ki se klati z »Dolenjskim odredom« in »jn-rišnlm bataljonom XV. divizije« okoli Prim-skovega, Poljan, Sv. Križa in Čateža. Proti novim komunističnim postojankam so domobrand takoj začeli z akcijami. Po ljudskom pripovedovanju je morala med tolovajskim moštvom pod psom. Med tolovaji vlada strah pred vedno nevarnejšimi obkoljevalnlml dombranskiml obroči. Zaradi samih neuspehov so hočejo te skupine zopet prebiti nazaj v Suho Krajino In Rog, od koder partijsko vodstvo zapoveduje nenehen boj proti domobrancem. To vodstvo je hotolo razbremeniti »XV. divizijo« z napadi »XIV. divizije«, ki je zbrala pred nedavnim pri Šoštanju razbite skupine in se sedaj klati na področju Com-Senik — .Izlake — Velika Planina — Sv. Gora. To skupine so začele prodirati proti Litiji in skušale z napadi na postojanke ob Savi. Nemško čete so te skupine razbile Padlo Je okrog dvesto tolovajev. Le dvema skupinama se jo posrečilo prečkati mejo in priti na Dolenjsko, kjer pa eo takoj doživele domobranski ognjonl pozdrav. Prepričani smo, da bo tako komunistično vodstvo končno tudi prišlo na vrsto, da za njegovo delo sodili. Dolžni pa smo, od. reči mu pravico, da bi nas, ki smo sc tri leta bili proti komunizmu, ki Je tndl naj. večji sovražnik kralja ln Jugoslavije, Izročal Titu. Ml smo v tem boju prehudo krvaveli, preveč izgubili ln preveč trpeli, hkratu pa ludl premočno dozoreli ln sl za lastno bodočnost In za odločanje o njej priborili preveč pravic, da bi se z obstankom našega naroda smel kdor koli Igrati. Naša kri Je svetejša In več vredna kakor sleherna politična Igra ali enodnevna komhlnacija. In res Je tudi, da že zaradi svoje nekdanje zvestobe blvSl državi ln kralju tega nismo zaslutili. Izgovor, da Je kralj moral tako delati, ne drži, vsaj docela ne. fe bi no bilo poljskega vzgleda, bi se to Se dalo trditi. A če se Poljaki do zdaj niso uklonili sovjet-ski samovolji ter angleškemu popuSčanJu pred njo tudi komunistična partija Jugoslavije ni lilla sila, zaradi katere bi bil* moral Peter II. svojo dotedanje moško vedenje opustiti ter so nklorlll samovoljt najbolj osovražonlh ljudi v bivši državi. Zdaj Je utvare konec, zakaj danes nam lz Beograda ln iz Londona ponujajo Isto Jugoslavijo: Jugoslavijo komunizma, ki ga ml nočemo In smo to dokazali tako zgovorno, kakor zlepa ne kateri narod v Evropi. Zaradi tega nismo več sentimentalni In poslušamo samo razum ter gledamo lo na stvarna dejstva, ne pa da lil se ravnali pn sreu kakor včasih. Navadili smo videti resnico tako, kakršna Jo. Tudi ne moremo več verjeti utvaram — sil pa računom — tistih blvSlb naših politikov, ki nam Se vedno šepetaje obljubljajo »edino pravo kraljevo Jugoslavijo«. Ne verjamemo, ker se nam zdi, da tudi oni ne verjamejo. Ce bi verjeli, kako bi n. pr. potem prav zdaj mogli govoriti, da bo v bodoči »pravi« Jugoslaviji njim treba sodelovati * OP In njej žrtvovati vse tiste naše skupine In ljudi, ki ao »* »kompromitirali« ■ brezobzirnim bojem proti komunizmu In OFt. Odrl med Kflstrlnom ln FOrstenbergom, tako da se Je tu posrečilo ustvariti uspešno razilrjeno oporižče za nov volenapad. Na severu so nastopi z napredovanjem sovjetskih oddelkov na črto Plath-Stargard prav tako naprodovali, tako da je tudi tu že v veliki meri uspelo izravnavanje s srednjim odsekom.« V koliko so Sovjeti s svojimi sunki prati baltiški obali no Pomorjanskem svoj položaj razbremenili, bomo še videli Odgovor na to vprašanje je v veliki meri odvisen od sil, ki jih Imajo Nemci tu in na zahodno pomorjanskem prodmostju za podporo v primeru svojega splošnega napada. NemSko vodstvo Ima v teh zunanjih utrdbah novo sredstvo za nadaljnjo pridobitev časa. Pri otežkočenem položaju je nedvoumno, da pomeni časovna pridobitev za Nemce pojem usodnega pomena. * Na stranskih bojiščih pa je položaj po zadnjih poročilih pred zaključkom lista naslednji: Med Dravo ln Donavo je bojno dolovanje zadnje dni oživelo. Na Slovaškem so se Izjalovili vsi sovjetski poskusi, da bi vdrli dalje v gorske dolino pri Zvolcnu ln Stlavnlcl. Pri Blhaču ln ob dalmatinski obali dobro napredujejo čistilni nastopi nemških in hrvaških oddelkov. Na Italijanskem bojišču pa so Amorlkanci ra>»širill svoj ^pritisk na oeloten odsek med Montesera ln Vergatom jugozahodno od Bologne. Novost tega tedna pa j« med drugim tudi nastop nemških letal, ki so po enem zadnjih poročil v široki črti priletela nad Anglijo tor napadla vojnovažne industrijske dlje in vojaške naprave v nezatemnjenlh krajih. bo pokazalo svoje zmožnosti — no v ozadju, temveč v boju, kjer padajo sodaj le ubogi prisilni mobiliziranci. * VELIKOLASKA DOJNA SKUPINA dela dan za dnem uspošne pohode proti komunističnim tolpam. V zadnjih dnoh ,so v*. likolaškl domobranci bili spot v Suhi Krajini in preganjali tolovaje. Bataljon je naj-proj čistil ozemlje od Kompolj v smeri Pleše — Prevole — Hinje. Frvi spopad je bil pri Vršiču, Domobranoi so pregnali to. lovaje in zasedli Prevole. Tu je bil »Dq^ len j* ki odred«. Druga skupina je odšla proti Hinjam in Plešam in ubila pet tolovajev. Mod njimi je bil kurir Dolenjskega odreda Krampui^k Ivan. Prvi oddelki so naskočili močno utrjeno Hinje in pobili več toiova-jev. Komunisti so imoli 22 mrtvih; domobranci A> ujeli tri žive tolovaje. Na begu so komunisti izgubiU G lahkih st.-ojnlc. Med ubitimi tolovaji je bil tudi iame.itn'k poveljnika »Dolenjskega odreda« Kralj Anton — »Peter«. 26. II. je ogledniška patrola vellkolaSke bojne skupine naletela v vasi Kamen vrh pri Ambrusu na tolovajsko patrolo tako imenovane »L Slov. div. 1. brigade narodne obrambe«. V boju so padli tolovaji Kovfek Slavko, Hribar Anton ta Crtallč Frano. zadnji iz Obveščevalnega centra XV. divizijo. Priporočamo! KRIK SLOVENSKE ZEMLJK - « Hr TURJAK - 8 lir V SLUŽBI DOMOVINE - 1« Ilr ZA LEPO DOMAČO 8LOVENSCINO — * lir« Dobe •« v kntiuornah. IzSla Je nov« knjiga »Slovenčeve knjižnice«, droben družinski roman Van de Velde: »Sree zmaguj?« Knjiga je polna toplega optimizma in močne vere. Bralcem bo nedvomno selo ugajala. Roman dobite po vseh knjigarnah in trafikah za 30 Ur. — Knjiga bo v teh časih vršila naTavnost apostolsko delo in je visoke literarne vrednosti. Pri tem Je treba poudariti Se nekaj: to komunistično Jugoslavijo ustvarjajo eni In drugi ln tretji v Imenu »demokracije«. Doslej smo bil! prepričani, da je demokracija priznanje ljudske volje In ljudskih odločitev. In vendar ni pri vsem opletanju z demokracijo In s »svobodno ljudsko odločitvijo« nikomur niti v sanjah prlSlo na um, da bi bil vprašal, kaj mislijo o taki »novi« Jugoslaviji narodi, ki so JI nekdaj pripadali. Se manj, da bt bili katerega od teh narodov vprašali, alt bi bil Voljan ltl v tako tvorbo. Zakaj net Zaradi tega, ker oni v Londonu ln oni v Beogrndu dobro vedo, kakšen bi bil odgovor. Vsi trije narodi, ki so sestavljali blvSo Jugoslavijo, ao svoje stališče že povedali In v dejanju dokazali. Srbi 80 u storili » Štiriletnim oboroženim bojem proti komunizmu In z vedenjem vsega naroda po vdoru Sovjetov v Srbijo. Kar se tiče’ Hrvatov, Je Tito ▼ frvajo »razširjeno ln nekompromitirano« Jugoslovansko demokracijo povabil hrvaško po-slnnco lz blvSe Mačkove ilranke... TI so povabilo odklonili, rekoč, da nočejo s ko, munlstlčno Titovo Jugoslavijo Imeti nič, marveč hočejo samostojno ln neodvisno, nekomunistično Hrvaško. Naš odgovor, odgovor trpečih Slovencev, ki tudi *e četrto loto krvavimo v boju proti komunizmu, tudi ne more biti nič drugačen navzlic vsej naši zvestobi In privrženosti bivši državi. BazvoJ, ki ga nl-gmo zakrivili ml, nns Je prignal do takega stališča. Ml nismo ŠU v boj zoper komunizem ln nismo žrtvovali v tem boja tlsočcv |n tlsočev življenj ter polovico svojega narodnega Imetja, da bi pa potem dobili nadse Isti komunizem v obliki Ju. goslavlje, kakršno nam danes vslljnjcjo od teh strani. Ml take Jugoslavije ne maramo. Vse to naj nam bo nov opomin, da M oklenimo danes edino možnega, stvarnega ln za Slovence edino odrešilnega ellja: tistega, ki smo ga omenili v začetku tega razmišljanja. Nimamo se za poklicane, da bi kralja Z naših protikomunističnih bojišč DOMOBRANSKE NOVICE VEČJA DOMOBRANSKA PATROLA IZ KOČEVJA ja vdrla v Smuko m od tam pregnala komunistični bataljon. Padlo je U komunistov, med njimi komundant bataljona Ocepek ir Velikovca. Domobranci so raploniU vso bataljonsko komoro. ^ DOMOBRANSKA OGJ-.EDNICA IZ VEL. LASC je ujela tolovajsko patrolo, ki je Stela 4 razcapano in lavne 'narodne junake«. Komu. nieti so prav tedaj v Ambrusu kradli in razposlali patrole na vse straui, da bi v miru pobrali še tisto, kar je ljudem ostalo. PATROLA RUPNIKOVE BOJNE SKUPINE ^ jo obkolila neko vas na Blokatb in notri dobila tri rdeče tičko. Ker so niso vdali, so vsi trije v boju padli. Domobranci so na Blokah zajeli tri rdeče device, ki so iskale »svobodo« med »tovariši«. V začetku so bile bolj leseutta jezika in se niso mogle kaj prida spomniti iz svojega osvobodilnega dela. Potem so se pa le, zlasti ena, ki je povedala o vseh treh. Ko sta drugi dve zvedeli, da jo tretja že vse povedala, sia skušali nadomestiti, kar sta bili zamudili, ler sta povedali' še to, kar tretja ni vedela. Ko so prišle vse tri skupaj, so sl skočile v lase in si prav po tolovajsko delile klofuto. Odkar so domobranci skoraj vsak dan na Blokah, so vsi terene! nedolžni in noče biti noben ničesar kriv. Terenol zdaj sploh ne vedo, kaj so terenei. Pa pride po dolgem času domobraneo domov in zagleda v svojem skednju terenoa, ki je basal njegovo seno v koš. Zakaj ne bi, saj smo val enakil Torenou je kar sapo vzelo, domobrancu pa pa ne. Nabunkal je terenea — pa ne s senom. Toreneo Je 6eveda vzdihoval, kakor je njihova navada: »Jaz sem povsem nedoL žen.« T PRETEKLEM TEDNU so domobranske bojne skupine naredile dva uspešna sunka med komunistične tolpe. Prvega so izvedli domobranci Meničaninove skupine, drugega pa novomeški domobranol. Posamezno manjše tolovajske tolpe so hotele prekoračiti Krko in dobiti spet zvezo s štajerskimi tolovaji, ki je pretrgana, odkar eo domobranci zasedli Občine. Za temi skupinami je prišla cela rdeča divizija z enakimi nameni. Domobranci iz Meničaninove skupine so se takoj odpravili proti Treb-nju, kjer je prišlo do bojev. Domobranci so podkurili posebno »Cankarjevi brigadi«. Po večdnevnih bojih so se morali tolovaji spet umakniti in pustiti okrog M mrtvih. Domobranci so zaplenili mnogo komunističnega orožja in oskrbe. Novomeška skupina je naredila sunek proti Toplicam, nato pa je bila na večdnevnem pohodu po Suhi Krajini, V boju je padlo okrog 20 tolovajev. V BLIŽINI VIDMA NA PRIMORSKEM je postal žrtov letalskega napada poročnik 8NVZ Miklič Frano. doma v Strugah na Dolenjskem. V prepričanju, da Jo potreba boja na Primorskom največja, so Je odločil za tj«, hoteč pomagati tam. Njegovo delo in irtev bomo ohranili y hvaležnem in naj-lepftem spominu. DNE it. 8VECANA je komunistična krogla hudo ranila na do. mu domobranca Lojzeta Pekolja iz Artam-nje vasi. Po dveh dneh je rani podlegel. Pokopali So ga v Dobrniču. Prestal je Turjak in bil pozneje dvakrat v bojih s komunisti nevarno ranjen. Junaškemu in požrtvovalnemu borcu slavat PRI IZPOLNJEVANJU SVOJE DOLŽNOSTI se je pri pobiranju min smrtno ponesrečil domobraneo Alojz Čeme la Gor. Vrhpolja. Po prestani intornaotji je fant takoj stopil med domobrance. Dosegel je lep Jubilej: malo pred smrtjo je pobral in naredil neškodljivo 2000. mino. ki jo je nastavila komunistična roka. Počivaj v miru, požrtvovalni boreči KDOR JE KDAJ SAM TRPEL la poskusil komunistični bič na «vojt koM. ta tudi razume nesrečo in bedo naših Budi. ki so ji ju komunisti uničili vse. kar eo ImelL To najbolj vedo naši domobranci, ki jim J* komunizem uničil domačije. Zato razume o nesrečo ubogih družin iz Dinj, ki so Jim komunisti požgali in izropali vse. V pisarn za kmečko begunoe so za izgnane družine is Hinj • darovali: Ribniški domobranski dramatskl odsek 5000 lir. domobranska dopolnilna četa 5000 lir in domobranci iz lBa 5000 lir. PO SUHI KRAJINI ■o se klatile tri komunistične brigade in se izogibale domobrancev, kolikor so mogle. Domobranski udarniki so kljub Izogibanju le naleteli nanje in jih v naskoku razbili, davni boji 8» bili Pri V«1- Lipljah, Toplicah in Malih Laščah, kjer so imeli rdečkarjl skladišča. Domobranol so v teh bojih nnšteli 170 mrtvih komunistov in tudi zajeli so jih preoej. 1’len v skladiščih je bil zelo zadovoljiv. VAZEN KULTURNI DOGODEK ZA IDRIJO zlasti « narodnostnega stališča je nova knjižnica, ki bo začela z dolom med našim ljudstvom že v nedeljo. Prostori knjižnice bodo v mostni občini. V eni sobi bo bTal-nica, v drugi pa knjižnica. Poleg knjižnice za odrasle bo tudi oddelek za naše malčke, ki se bodo še iz knjig učili materinega jezika. Strokovna knjižnica bo odprta nekoliko pozneje Knjižnica prosi vse, ki jim je mar naše ljudstvo in naš jezik, da dajo za to važno in koristno ustanovo kakršno koli knjigo. ZAVEZNIŠKI »blagoslov« so dobile tudi Žiri. Skoda na poslopjih Jo precejšnja ln tudi žrtve eo velike. V 2ireh ni ne »okupatorja« no »belo ganle«. ampak jo tam etoloval komunistični Btab. Ce ne bi bilo Škode in žrtev, bi bili mi kar zadovoljni. BLIZU RETIJ V LOŠKI DOLINI 00 ribniški domobranci napadli skupino tolovajev. Po kratkem »pogovarjanju« z brzostrelkami eo obležali trije, mod njimi en politkomiflar, > DEŽELA BREZ MOŠKIH IN BREZ HIS (PO KRVAVIH SLEDEH OP OD KOČEVSKIH GOZDOV DO ČRNE GORE - VI.) Beg na Kordun Ker ne smeš brez komisarjeve vednosti nikjer ničesar narediti, som predložil svoj načrt, • češ da nam ne bo treba tako daleč hoditi, ker tolovaji iz Hrvaške zahtevajo, da gremo z njimi v Kordon. »Bom dobro premislil to potezo,« Je zamomljal in dostavil, da moramo Iti z večino. Vodol som, da ne bo z njim nič, kor je bil zajčje vrste. Badoljevol eo sklenili obroč ln ga lz dneva v dan zoževali. Sli smo na položaje, ker so je komanda zanašala, da se bodo le umaknili. Ne zarudl tolovajskega odpora, temveč po načrtu. Ta »strateška poteza« ni uspela, zgolj zato, ker so bili v ofenzivi že legionarji in so ti gonili. Ves dan nas je obstreljevalo težko topništvo. Mrličev sploh nismo pokopavali, ker jih je bilo preveč. Čakali smo noči Pred nočjo je prišlo še letalstvo in metalo tolovaje po zraku. Ni mi bilo nič za življenje, želel sem si le, da bi ofenziva tolovaje re« uničila. Ce bi bili badoljevol hoteli, bi bili dosegli to zlahka, ako bi bili po bombardiranju in obstreljevanju napadli še s pešoi, ki jih je stalo v naši neposredni bližini vsaj 5000. Nastopila je noč. Badoljevcd so metali namosto granat rakete. Tolovaji so naredili zbor in krenili po vrhu Gorjancev nad Črnečo vasjo, Sošieami, Stojdrago, Kupčinami, kjer smo prebrodili Kolpo z enim samim čolnom. Vso noč je trajala tam vožnja. Zadnji so že padali v vodo in se utapljali. Mule, ki eo nosile težke strojnice, so vso utonile. Pritisnil je mraz hi slana. Tolovaji so drgetali od mraza in preklinjali. 11 Jih je utonilo, 5 so jih ubili zaradi nerganja in vrgli v Kolpo. Mnogo jih Je dezertiralo in se vdalo ustašem. Jaz nisem vedel kam M, zato sem nemo sledil s svojo tolpo za drugimi. Po tridnevni hoji smo prišli v Banljo in Kordun. Kraji brez življenja Banlja ln Kordun sta ena pokrajina, ki se razteza mod Kolpo ln Vel. Utinjo, 80 km jugozahodno od Karlovca, Tako ubogi kraji, da eh no dajo primerjati niti naši Suhi kra-jinL Vasi, ki 80 prej stale raztreseno, po nekaj hiš skupaj, so danes le ruševine ln pogorišča. Ko som prišel v tako vas, sem mislil, da sem vstopil v jazbine. Hiše eo imelo namesto streh nekaj snopov koruznioe, skozi katero je prišla vsaka kaplja. Oken ni bilo, temveč samo deske. Peči so imeli zidane iz ilovico. Živine nobeno. Moškega ni bilo doma niti enega, ki bi bil sposoben dvigniti 10 kg. Tukaj, kjer so prej živeli trdni Ličani, Je bila lakot«, beda in smrt Stara majka ml je pokazala kraj, koder leii 43 junakov, ki so padli pod nožem krvavega komunizma samo lz ene vasi: Ostrožlne. Na vrhu hribčka, kjer jo nekoč stala lepa pravoslavna cerkev, sem danes gledal črn stolp. »Tu Je poginilo 17 borcev, med njimi tndl moj sin. O, jadna jat Žive eo pometali v ogenj. Vil je roke ln klloal po maščevanju.« Vedel som, da ml ne bo povedala ničesar več, zato sera Jo pozdravil z »zdravo« in odšel. Odzdravila mi je ter rekla, da je vesela ker jo prvič v bednem življenju srečala tolovaja, ki je ni pozdravil s: »Smrt fašizmu I« Domovi brez moških Napotil sem se v bližnjo hišo, da bi videl razpoloženje tega ljudstva, katerega eo nam lz Hrvaške tolovaji slikali kot zgled, govo-red, da jo dal ta narod vse za svoje »osvo-bojenje«. Ko sem odprl vrata, ki so bila iz hrastovega hloda in težka, da sem jih komaj otrdral, sem stopil v vežo. Na sredi veže je gorel ogenj, nad njim p aje visel od stropa velik lonec, v katerem so kuhali žganoc. Okoli ognja so sedoli domačini in se pogovarjali, da se jim zopet obeta hudo in ofenziva, ker se je priteplo, Bog ve odkod, toliko tolovajev. Lanske zime so komaj odnos žive glavo. Nekaj Jih je v snegu in mrazu rmrznilo. 'rapv , Janko,« je zapiskala mlada vdo-v 'ruga ji je pritegnila za Jureta, tretja zn Milana in bil je vik ln krik. Skoraj četrt uro so »bngarile«, nato so z rdečimi očmi od joka glodale proti meni, kaj bom rekel. Mislile eo, da sera Hrvat, kor som govoril dobro iirvatsko. Ko sem jim povedal, da sem Slovenec, eo me začele vse obenem spraševati, kako je pri nas in zakaj smo eedaj prišli som. »Pri vas ni tako h od o, kakor j« tu za nas drugot« me je bolj z očmi vprašala vdova. Druga je zapahnila vrata, da ne bi še kdo prišel, ker eo me nameravale podrobno Izpraševati. Povabile eo me k ognju. »O, pri nas je prav tako hudo. Vsi nas pobijajo in vlačijo r internacije. Ce se kje pokaže tolovaj, ga takoj preganjajo, ker se je narod proti njim uprl, ker ni mogol več prenašati zla. Vasi so požgane ln cerkve porušene. Tolovaji pri nas pa niso potolkli še pet okupatorjev. Pravijo, da so jih pri va« že na tisoče ln da Imajo veliko osvobojenega ozemlja,« »Ti govoriš čudno, dražo, ali, ker sl nam povedal resnico, ti jo bomo povedale še me.« »Osvobojeno« ozemlje Stopili smo iz »hiše« ln najbolj zgovorna jo pričela: »Pri vas pravijo, da imajo pri nas »osvobojeno« ozemljo. Poglej ga. Tis tale velika vas od tu Je Skakavee, 8 km, pa že prideš do ustašev. Desno od Skakavca Je Kovačeva«, ustaSka in domobranska postojank« s topovi. Čudno, da niso še niš streljali, našo vas ravno dosežejo. Nekaj kilometrov za nami j« zopet postojanka in mi smo v sredini. Vi pobegnete, ml ostanemo ln če ne bežimo z vami, smo »iedajioe«. Lani smo se umikali s tolovaji v Arno goro, ker eo nam govorili, da je tam docela svobodno in da ko potolčejo ustaše, se bomo zopet lahko vrnili na požgane domove. Tam je bilo še slabše. Ljudstvo nima kaj jesti ln obleči. Od tisoč nas Je prišlo nazaj polovica. Mnogo jih Je zmrznilo ▼ snegu. CESAR NE KRALJ BRUNO BREHM 20 DOSEDANJA VSEBINA« Po smrti cesarja Franca Jožefa izsili madžarski ministrski predsednik Tiazs od cesarja Karla obljubo, da se bo dal kronati za ogrskega kralja. . . Karlov svak princ Sikst bourhon-skl skuša uveljaviti svoje dvomljive £ ra vice do francoskega prestola. Za > nakane pridobi tudi svojega svaka, avstrijskega cesarja Karla, od katerega izsili pismeno zagotovilo, da se bo kot nasprotnik Nemčije glede Al-zaolje ln Lotaringije na vso moč zavzel za Francijo. , Clemenceau čez leto dni razkrinka Sikstov« nakane ter Karlovo dvolično Igro (na eni strani pismena Karlova obljuba, da se bo glede Alzacije ln Lotaringije na vso moč zavzel za Francij* na drogi pa ponoven Karlov odhod v nemški glavni stan na posvetovanja za sklenitev vojaške in gospodarske zveze s Nemčijo). Karl hitro zapravi pri svojih narodih vse zaupanje: najprej zaigra češko krono, a tudi na Ogrskem se začne naglo vse podirati: notranjim nemirom In nezadovoljstvu sledi še upor madžarskih čet ki nočejo več v boj za Avstrijo Da bi preprečili splošen polom na bojišču, sklenejo te uporne madžarske čete zamenjati z vojaštvom iz avstrijskih dednih dežela. a zdaj se tudi to upre in eo noče voč boriti za Madžarsko. Spričo novarnega položaja se avstrijsko poveljstvo na italijanskem bojišču odloči poslati k Italijanom posebno komisijo z prošnjo *a premirje. Pogoje, ki jih stavijo Italijani (odstopilev južne Tirolske. Pnstrlške doline, Trbiža z okolico. Oonške, Trsta. Istre ln Dalmacije) sporočo takoj na Dunaj, tu p** eo ne morojo odločiti, ali bi ji) spi ujeti ali ne. " Odgovornosti noče prevzeti ne cesar, ne državni svet. I Med tora pa že svetujejo cesarju, j naj zapusti s svojo družino Dunaj In odide kam na varno. Načelnik du-•najRke policijo Scbobor pa zagotovi cosarju. da n| nobenega razloga za kakšno vznomirjenost. Nedelja je. So prod svitom odideta cevar ln cesarici! v svečanem sprovodu k maši v dvorno kai-elo. Ko |e šel sprevod mimo dveh častnikov madžarske telesne straže, mimo častnikov, ki sta imela na sebi kalpake, čapljina peresa in leopardovo kožo, je nek Avstrijec iz cesarjevega spremstva vprašal grofa Erdodyja, ali ve, zakaj je madžarska telesna straža v leopardovih kožah. »Zato ker smo mi Madžari imeli zmeraj več okusa kakor pa vi Avstrijci,« je odvrnil Erdody. »S takšnimi oblekami naa ne ng«e ftifege EfiSSj , »Toda na Madžarskem vendar ni nobenih leopardov,« ae ja porogal Avstrijec. »A leopardi »o lepi fn vprav zato smo si izbrali njihove kože!« »No potem bi ti rad povedal naslednje« zgodovina še vedno ponavlja. V Rakoczyj«vi dobi so prišli vaši krnel spet enkrat pred Dunaj. Takrat jim je poveljeval neki Aleksander Karoly. V novih zgradbah zunaj mesta je imel cesar Leopold živalski vrt in v njem je bilo tudi lepo število leopardov, Te so torej postrelili vaši kruci in si njihove kože obesili čez ramena! Odtod izhajajo kacza-gšnyl To je koža, ki ste jo bili potegnili cesarjevim leopardom s telesa! Zdaj ve§!« »To sodi v avstrijsko zgodovino!« je odgovoril Erdody. »Toda tokrat ste nam tudi potegnili kožo a telesa,« je dejal pribočnik in pohitel, da bi še pravočasno prišel na svoje mesto v kapelico, v kateri so bile sveče že prižgane. Pomota za 36 ur Na vzhodnem bregn Tilmenta so v nedeljo, 3. novembra, zjtttraj stali vojaki 44. avstrijske strelske divizije in migali italijanski konjeniški oglednici, ki se je počasi i sila previdno pomikala naprej po peščeni rečni strugi- Divizijsko poveljstvo je bilo ob sedmih zjutraj prejelo povelje, naj se sovražnosl ustavijo, in to povelje je šlo potem z bliskovito na- Sco od poveljstva do poveljstva, od te-onista do telefonista. Vojaki, ki so brezskrbno hodili sem in tja po dasiptr, potem klicanje in svobodno gibanje ter bližanje sovražne konjmice — vse to je bilo podobno pravkar končanim velikim vojaškim vajam. Bilo je tudi preveč lepo vreme, da bi se kdo lahko kar tako svobodno kazal, ne da bi mn pri priči zažvižgalo nekaj krogel mimo ušes. Jutranja megla se je dvigala, Italijanski jezdeci so prišli na drugo stran vode, prikazale so se bele zastave, in tam spodaj na proda sta se zdaj sešll oglednici iz nasprotnih si taborov ter izmenjali cigarete za konzerve in dvopek. Strelska divizija je shaja!* 4<>be£ jrti*. Bil* J« P/„el Mnogo jih je šlo, ko »o vidoli to laž, k četnikom. Upamo, da so naši možje ln fantje tudi tam, ako niso, no pomeni za naa življenje nič voč. Bosi smo ln nagi. Kruha nam bo kmalu zmanjkalo. Soli nismo videli ž« več ko leto. Živino so nam vso poklali in pojedli. Imeli smo ovce, tudi te so nam pokradli. Žganje, vino, vse so nam pobrali. Danes nas naj vržejo žive v ogcnjl« Nisem je dobro razumel, koga misli, zato sem Jo vprašal. V »štabu « To je .bilo osvobojeno ozemlje, ki so ga pri nas tako opevali. Saj je vse ljudstvo proti njimi Ali naj bi bil to vzor nove ureditve! Kmet nima niti žgancev več. Poslovil som se od razočaranih ljudi in odšel tja, kjer eo taborili tolovaji Dežurni ml Je reportiral. Vsi so imeli garje ali srbečico. Vodo ni bilo, ke: Je bila zamrznjena in snog-je pritisnil lolovaji so godrnjali in me vpraševali, kdaj bomo šli nazaj. Popoldne sem stopil do brva takega komandanta. Dobil som ga v kozolcu, ki je edini ostal nn »osvobojenem« področju. Prid kozolcem je zmrzoval bos stražar, ki me je poznal in pustil v »sobo«. Tolovaji, ki so sedeli okolt mastno obložen« mize. so se vznemirili, ker so mislili, da bo vstopilo kako »nižje )loe> ln ne bi bilo preveč prljijfno, če bt tolovaj potem poročal, kaj je videl v »štabu«. Ko so me zagledali, so se pomirili. »Smrt fašizmu I« sem glasno pozdravil. »I nama,« Je malomarno odgovoril komandant »Jaeo«. Povabili so me, naj prisedem. Nato je komisar sam pospravil mizo, da smo se lahko pogovarjali. Povedal sem Jim o obup- nem stanju v »slovenskem bataljonu«. Da bi temu kako pomagali, smo so napotili v štab »Kotorskega odreda«. Ofenzive Četrt ure od vasi v hrastovem gozdu som zagledal kolibo. Otresli smo st snog in vstopili. V kotu je stala miza, okoli katere so je stiskalo nekaj glav, ki so nas začudo-no pogledale. »A, ti st, Jaeo!« Nato nas je ta po vrsti predstavil. Ko je prišel do mene, je dejal: »Janko, komandant »Slovenskog bataljona«. »Zivojin,« ml jo odgovoril komandant Kotorskega odreda in dvignil pest. »Slovenci ste dobri borci.« Mislil sem mu roči, da Jo tepec, pa sem samo potrdil ln dostavil, da žrtvujemo za svobodo vse in da ne gledamo n s žrtve, kajti te morajo biti, drugnče ni tupeha. Nato smo so pogovarjali o ustaškl ofenzivi, ki se je pripravljala na Kordun in Banijo. Treba je bilo nekaj ukreniti. Izbrali smo priljubljeno taktiko — umik. Kor so v tistem času pričele ostale «dL nlce NOV z »ofenzivo« pr) Blbaču, smo odšli tndi mi tja na pomoč, Bihač je padel ln tolovaji so se ravno pričeli znašat! nad ljudstvom in pobijati. Tedaj eo začeli ustaši z ofenzivo na Bihač in na Kordun ter so skoraj polovico tolovajov na področju Crne gore potolkli. Da bi tolovaji prikrili ta veliki poraz, so vrgli v svet raoo o zavzetju Bihača, ki ga držijo, čeprav so ga imeli samo dobro uro, in novico o prvem zasedanju AVNOJa. Kar je tolovajev ostalo, so so raztepeni razbežali po nepreglednih črnogorskih planinah, poriem se pa zopet zbirali. Med temi sem bil tudi jaz. (Dalje.) ve{ mesecev na nekem tečaju za vzdrževanje zvez, torej spočita. Italijanske jezdece, ki niso hoteli ničesar vedeti o kakšnem prentirjn, so zadržali tam toliko časa, da so obvestili poveljnika 20. avstro-ogrskega zbora. Ta je sklenil sam odjezditi z njimi do prvega italijanskega poveljstva fn se sam prepričati, kakšen je položaj. Poveljnik avstro-ogrskega armadnega zbora je res odjezdil skupaj z italijanskimi konjeniki nazaj čez široko in plitvo rečno strugo, poveljnik strelske divizije general Wenze| Schonbauer pa se je napotil k dolgemu mestu čez Tilment. Tam je avstrijski divizionar naletel na italijanskega divizijskega generala Guiccar-dija, ki je bil tudi pojczdO čez reko, da bi se na lastne oči prepričal o položaju. Gba generala sta a tvojima štaboma pohitela drug drugemu naproti (n te drug drugemu predstavita. Bila je podoba, ko da bi se bila končala ena izmed tistih konjeniških bitk, ki so bile že davno izginile t sveta. Viteška nasprotnika sta si segla y roke ter s prikupi jirim nasmehom izrekla drug drugemu nekaj besedi v pohvalo in priznanje. »Pri naa o kakem premirju dotlej še ni nobenega govora,« je dejal Guiccardi, »toda upam, da bo to, za Vašo hrabro vojsko veljavno premirje nastopilo kmalu tudi pri nat.« »Vsega tega ne razumem,« fe odvrnil c. kr. divizionar, »zakaj pogoje u premirje bi vendar morala oba tabora hkrati sprejeti in razglasiti«. »Tudi te zamude si ne znamo razložiti,« je nadaljeval italijanski generaL »Toda morda bi bilo dobro, če bi zdaj obe vojski potegnili naprej in določili razmejitveno črto. Temu tako naglo sklenjenemu prijateljstvu človek težko zaupal« Generala sta šla nekaj časa skupaj ob bregu in dajala svojim štabovcem navodila, kako je treba potegniti čete nazaj. Potem pa so se Italijani vljudno poklonili, pozdravili in se spet vrnili čez reko. To je bil dani Prav za prav bi ga morali biti veseli in bi ga tudi lahko bili veseli, zakaj vojaštvo na bojiščih še ni bilo ničesar zvedelo o razsulu tam daleč v zaledju. Toda vse je vzlic temu navdajala neka moreča negotovost. Vojaki na obrežnem nasipu pri mostu sv. Odorika so bili že siti Italijanov. Veliki čudež, da so bili sploh zagledali te »nevidne« ljudi iz nasprotnega tabora, jih slišali govoriti in z njimi zamenjali cigarete, je hitro izgubil svojo orivlačoo: t. Zdaj, ko je bila vojna v resnici končana, t: ta čudež v hipu zbledel in postal ne->m prazen. Vojaki tam zgoraj in tu spodaj, naprej proti jugu nekaj Angležev in Amerikancev, potem pa še mali Italijani, ki so tudi zabavljali čez vojno' ln že kar javno govorili — seveda če ni bilo v bližini kje kakšnega častnika — da bi bili s silo naredili konec, če ne bi bil že sam tako naglo prišell Okoli poldneva se je tam zgoraj pri Italijanih spustil na tla nek letalec. Po vsej verjetnosti jim je prinesel naznanilo, da fe sklenjeno premirje. Kmaiu nato je prišel čez reko pribočnik generaia Guiccardija in prosil za avtomobil generala Wenzla Schčnbauerja, češ da bi se .rad peljal nekam v bližino h konjeniškemu divizionarju in se z njim posvetov aL General Schonbauer je dal Italijanom svoj avtomobil, saj si je tudi on sam upravičeno želel hitre razjasnitve položaja. Ob štirih so Italijani prosili Avstrijce naj pridejo na razgovor, in Schonbauer se je s svojim štabom takoj napotil čez reko na stanovanje italijanskega generala, »še nobenega povelja nismo dobili o premirju,« fe povedal po svojem tolmaču divizijski general Guiccardi. »Imemo pa ukaz, da moramo takoj prodirati dalje. Svojega zadrževanja tu ne moremo pri poveljstvu z ničemer več upravičitL Ta vmesni dogodek je za nas zelo mučen.« »Povejte gospodu divizijskemu generalu,« je glasno dejal general Schčnbau-er, »da mora le biti pri tem kakšna po- mota fn nesporazumi Od armadnega poveljstva v Badenu smo dobili izrečno in nedvoumno povelje!« Tolmač se je nekaj trenutkov posvetoval z Guiccardijem, potem pa sporočil Avstrijcem: »Gospod general prosi, da ga ne zadržujete več. Za takšne vojne zvijače zdaj nima več časa! Avstro-ogrske čete morajo takoj položiti orožje, če se to ne zgodi, potem bo italijanski general na svojo veliko žalost moral imeti avstrijske navedbe za laži« Avstrijski častniki so skočili pokonen in začeli voiti vsevprek:. »No, kaj takšnega) častniškim besedam bi pa že lahko verjeli!« A nezaupanje je le prešla Ko se fe bil vihar polegel, so sestavili zapisnik. Nek italijanski častnik naj bi ■ Schon-bauerjem takoj odšel na poveljstvo c. kr. strelske divizije, da se. prepriča, aU so Avstrijci res dobili takšna povelja, kakor pravijo. Italijanu so dovolili, da zaradi varnosti lahko vzame s seboj kot spremljevalce italijanske jezdece s culicami. Eden izmed Guiccardijevih brigadirjev je sedel v Schonbauerjev avtomobil in italijanski konjeniki a sulicami so odjezdili za njim. Tako so zdaj šli mimo čet, ki so tam ob cesti taborile in kuhale, do bližnjega kraja, kjer je bil sedež divizijskega poveljstva. Italijanskemu brigadirju so tam pokazali popisan brzojavni trak ter knjigo, v kateri 60 bila napisana vsa sporočila in poveija, — tu na avstrijskem divizijskem poveljstvu jc bilo vse v redu. Potem so odSli v častniško kuhi&lo. Brigadir, njegovi pribočniki in ordonanč-ni častniki ter častniki njegovih suličar-jev so se tam udeležili skupne večerje. Razumeli' so se med seboj, kakor so se pač mogli, malo govorili o vojni, saj je bila že končana, ter nekam zbegano gledali^ drug drugega. Končno so bili pa na italijanskih tleh. Zunaj pred šolo so stali domači vaščani in tiščali svoje nosove na šipe v oknih. Italijani so se čez nekaj časa poslovHL General Schonbauer jc odpeljal s avtomobilom brigadirja spet nazaj k THrnen-tu. General Guiccardi je Avstrijce sprejel zelo ljubeznivo in uslužno. »Zdaj smo pa že dobili od svojega vrhovnega poveljstva pojasnilo,« je dejal Guiccardi. »Za Vas, gospodje, res velja premirje od danes zjutraj od treh naprej. Zelo Ai Je žal, da sem moral pred nekaj urami tako govoriti z VamL Toda za nas Italijane premirje začne veljati šele jutri ob treh popoldne!« »Tega potem vendar ne moremo Imenovati premirje!« se je začudil general Schonbauer. »Seveda ne, to res ni nobeno premirje, gospodje,« je odvrnil italijanski general. To je izdajstvo! Vaše vrhovno poveljstvo vas je vede prepustilo usodi in vas izdalo! Povedati Vam moram, da ste odslej z moštvom vred naš vojni ujetnik. Da pa preprečimo kakšne nadaljnje težave, Vas prosim, da daste svojim četam temu primerno poveljem Tisto nedeljo okoli podneva eo ae častniki, ki so jih bili že tako težko pričakovali, vrnili iz Trienta. BiH so to polkovnik Schneiler, stot Ruggiera in stotnik fregate, knez liechtensteinski, ki so ga bili dan pozneje poslali za prvima dvema. Zdaj je morala avstrijska komisija za premirje v vili Giusti Iz ust svojih tovarišev slišati tisto, kar so bili oni doslej zvedeli iz italijanskih vojnih poročil: da Avstro-Ogrske, ki so jo bili oni tu zastopali, nikjer več ni, da fe iz nje nastala kopica neodvisnih republik, da je bro-dovje dobila Jugoslavija in da je prvi jugoslovanski poveljnik velike bojne ladje »Viribus unilis« c. kr. kapitan von Vukovič tudi utonil, ko se je ladja potopila; dva pogumna Italijana da sta jo pognala v zrak, da ne bi prišla v jugoslovanske roke. člani komisije so tudi povedali Webru, da bi se bili vrnili prej, toda dolina Adlže (e bila vsa natrpana z vojaštvom, Avstrijci so se tam brez boja umikali, že so tudi gorela vojaška skladišča, Italijani pa so Avstrijce skušali povsod prehiteti in |ih odrezati. Krivci našega gorja na Spodnjem Štajerskem Kako bomo letos obdelovali zemljo V zadnji Številki »Kmetijskih novic« je izšel članek, ki obravnava vprašanje, kako naj obdelujemo zemljo, da bomo tim vet pridelali. Zaradi važnosti glede na našo prebrano članek pona-tiskujemo. Nikakor ni vseeno, ■ čim danes kmet poseje svoje njive. To vprašanje je to v rodnih razmeruh odločilne važnosti ne samo za posameznega kmeta, temveč tudi za narodno gospodarstvo. Se mnogo več pazljivosti in skrbi pa mu moramo posvetiti v današnjih težkih časih, ko gre za to, da čim bolj Izkoristimo svojo zemljo in bo kmetovaleo prihodnje leto preskrbel e po-trobno hrano ne samo sebe, ampak tudi tiste svoje rojake, ki sami nič ne pridelajo. V kolikor obdelovalni načrt z a leto IMS. ie ni določen i ozimnimi setvami in ise da še spremeniti, se držimo, če ga še sestavljamo, sledečih navodil: 1. Največ moramo posejati tistih rastlin, ki nam dado na enoto njivske površi. ne za ljudi največ hranilnih snovi; med temi pa dajmo prednost tistim, ki v naših podnebnih razmorah najbolje uspevajo. J. Skrbeti moramo, da pridelamo na njivah, v kolikor s tem ne jemljemo po. trebnoga prostora drugim potrebnim njiv. sklm rastlinam, vsaj neko količino oljnih semon; saj v naši pokrajini izmed vseh hranlv najbolj primanjkuje maščob. S. Za sedanje čase je Izredno vatna kmetijska rastlina fižol, ker nam daje zelo tečno, z beljakovinami bogato hrano, ki nam služi posebno dane« kot nadomestek za meso. Posadimo torej fižola znatno več kot dosedaj in Izrabimo zato vsako možnost, ki nam je dana. 4. Bazen tega mora kmetovalce, tudi najmanjši posestnik, skrbeti, da pridela vsaj toliko žita, kolikor ga potrebuje za lastno prehrano. Poleg prej navedenih treh načel mora biti glavna' zahteva gospodarskega leta 1945.: lastna preskrba kmetskega posestnika z žitom. K tem štirim načelom glede pridelovanja krompirja, oljnih rastlin, fižola in lit naj 'služijo še sledeča pojasnila: Ako pobliže pogledamo, koliko redilnih snovi nam dajo na enoto površine posamezne kmetijske rastline, vidimc^. da d& krompir na 1 ha znatno več snovrza hrano kakor n. pr. žito. O tem smo natančneje pisali že v drugi številki tega letnika. Krompir nam da na 1 ha dvakrat toliko škroba In ravno toliko beljakovin kakor pšonica. Zato se izplača, da njegovo površino znatno povečamo. Za letos je predpisana množina krompirja, ki jo je troba oddati Prevodu, na ostiovl, da posadi kmetovaleo 20 odstotkov svoje njivske površine s krompirjem. Računa se, da znaša pridelek na 1 ha vsaj 80 q. Za družino in za stalne delavoe je določeno ISO kg na osebo, M prašiča 120 kg na X osebo, za seme pa 2000 kg na 1 ha. Poseben pomen le treba pripisovati oljnim rastlinam, ker moremo z oljem v polni meri nadomestiti svinjsko mast. Olje je t mnogih pogledih boljše ln več vredno kakor svinjska mast, ker izda za prehrano ravno toliko, vrhu toga pa je dosti laže prebavljivo. Kot oljne rastline bodo sejali kmetovalci ▼ na&l pokrajini večinoma sonč. niče. Kdor bi se za nje lz katerega koli razloga ae mogel odločiti, naj seje čim več buč. „ Kdor ima seme jarcga lanu, mu nujno priporočamo, da ga seje. Dobili bomo tudi nekaj lanenega semena, ki ga bodo mogli kmetovalci, če ga bodo zahtevali, še pravo, časno dobiti. Zlasti ▼ višjih legah', kjer pridelek •ončnie zaradi dolgotrajnih mrazov in zgodnje jeseni ni več zanesljiv, nam more služiti lan obenem za predivno ln oljno rastlino. Jari lan ima tndi to prednost, da nam da odlično prejo, kar je v sedanjih časih posebno veliko vredno. Ker zahteva, čisto, rahlo zemljo, ga najrajši sejemo po gnojenih okopavlnah, prt nas zlasti po korenja in strniščni repi. Najboljši predsadež za lan pa jp detelja, ker je zemlja po njej godna, precej čista in ravno primerno zalotena i dušikom. Najbolj mu ugaja srednje težka, hnmozna zemlja s propustno spodnjo plastjo. Zemlji ne sme manjkati apna. Zelo težka, mokra zemlja, ki ji ob doievju primanjkuje zraka, ni za lan, če ni posušena, ravno tako ne barska zemlja. Na lahki, peščeni zemlji pa uspeva lan samo tedaj, če je poleti dosti padavin. Sejemo ga le na njivo, ki je bila pognojena predsadetu, ali pa je bila pognojena jeseni z dovolj uležanim hlevskim gnojem; to gnojenje pa ne sme biti premočno. Zelo dobro se pri lanu obnese kompost, pa tudi gnojnloa; tako lan hitro požene ln uide bolham. Gnojnico moramo polivati čimbolj enakomerno. Izmed umethih gnojil pripada posebno važno mesto kaliju. IzvTstno gnojilo «a lan je tudi pepel. Pri nas sejemo jari ali zgodnji lan od začetka do srede aprila, ia sloer čimprej, brž ko *e zemlja dostt osuši in mine hujši mraz. Letos bomo »ejalt lan srednje gosto, to se pravi ne prav redko, ker je potem slabša preja, pa tudi ne prav gosto, da bomo pridelali nekoliko več semena. Za tako setev računamo na 1 ha okroglo 150 kg semena. Poudariti Je treba, da moramo sejati seme jarega lanu, ker ozimni lan ne dozori, če ga sejemo spomladi. Nova uredba, ki Izide za letos, določa oddajo oljnih semen v glavnem tako kakor lani. Sprememba je le v tem, da se računa predpisana nmožina semena za oddajo na osnovi njivske površine, ne pa na osnovi •kupne kmetijske površine kakor lani. Na vsakih 1000 m* njivske površine, ki jo Ima posestnik, je treba oddati 8 kg semena. To velja za kmetovaloe, ki Imajo do 10 ha njivske površine. TlsJl, ki imajo 10—20 ha njiv, morajo oddati na vsakih 1000 m* 4 kg, tisti * 20—SO ha njiv pa 5 kg oljnega so. mena. Ugodnosti, ki jih tižlvajo pridelovalci, ko oddajo zahtevano količino semena, •o Isto kakor lani: kmetovalec dobi razen določone cone za vsakih 10 kg oddanega semena 4 dl olja oziroma za vsakih 100 kg semena 4 litre olja po uradno določeni aeni. Tisti kmetovalci, ki oddajo oljnega momm* .več, kakor so po. uredbi dglžnl, pa . 1 , ■ ., , ■ “ • r Na Spodnjem Štajerskem je v Savinjski dolini in na Kozjanskem po uradnih poro. čilih padlo v zadnjih nastopih nemške policije in vlosovcev nad 8000 zavedenih naših ljudi, okrog 2000 pa jih je romalo v ujetništvo. V bojih ao zgoreli ali bili delno Porumeni najlepSl kraji v zgornji Savinjski dolini: Šmartno, Mozirje, Nazarje, Kokarje, Gornji grad, na drugi strani Rečico, Ljubno, Luče, Solčava in Radmirje. Zaradi »osvobodilnega« dela gošarskih skupin je bilo upepeljenih tudi na Kozjanskem na desetine štajerskih domačij. Ljudstvo je šole po tisočih nedolžnih žrtev spoznalo, da .j OF za naš "narod zlo, ki prinaša le pogin In uničenje vsega, kar je štajerski kmet stoletja zidal ln obnavljal. Tri leta so komunisti oznanjali konec vojne in hujskali ljudstvo za svoje načrte. Danes ljudje po lastni krvavi skušnji ugotavljajo komunistično krivdo za svojo nesrečo. Komunisti niso samo krivi smrti tisočev, H so padli v zadnjih bojih v januarju ln decembru. Njihovi zločini na Spodnjom Sta. jerskem so se pričeli že konec leta 1941, Prvi organizatorji OF Rozman Frano — »Stane«, Slavko Šlander, Miloš Zidanšek, Simon Jankovič, Novak, brata Letonja, Mile Killbarda, Stane Dobovičn4k, Frano Poglajen so že tedaj zakrivili smrt stotin nedolžnih. Padli Rozman, španski prostovoljeo, je pobijal na Spodnjem Štajerskem že v začetku OF in povzročal, da so zaradi komunističnih zločinov padali talci. Tako so komunisti tudi na Spodnjem Sta-jerskom s strahovanjem in z umori naganjali v hrib prve gošarske skupine. Sedaj Štajerci razumojo, zakaj ao komunisti že v začetku začeli s pokolji: samo da »o po- vzročili ropresalije in z njimi prestrašili ljudstvo, da je bežalo V gozdi Tako so počenjali povsod po Slovenskem. Vse razvoj OF na Spodnjem Stajerskerr dokazuje, da komunisti tndi tu niso nič izbirali sredstev. V začetku Jih je bilo malo ln po prvih pregonih na Pohorju jim je grozil pogin. Sele pod poveljnikom novo osnovane »IV, zone«, ki obsega področje levo od Savo iJW Spodnjo štajersko, se je komunistom s po-mofjo kadrov z Dolenjske posrečilo prisilno mobilizirati nove sile. ▼ tem razdobju ao politkomisarji izvedli prve čistke — likvidacije. Slavko Slandor in Simon Jankovič st« bila največja zločinca v Savinjski dolini. Prvi je kmalu prejel plačilo. OF se je na Spodnjem Štajerskem razvila šele a prihodom »XIV. divizije« srodl januarja 1944. »Divizija« (štela je 900 ljudi) je v začetku doživela hude poraze. Zaradi tega je bil njen komandant »major« Ičano odpoklican v »glavni štab«, njegov na-mosntik pa je postal po Notranjskom znani krvnik »Luka Suhadolc« — Tone Vidmar * Verda pri Vrhniki, sedaj poveljnik »XVIII. divizije«. Pod strahovlado politkomisarjev štaba IV. zone Staneta Dobovlfnika, ki je padel aprila 1944, in DimMirija Ribičiča so komunisti pobili med gofiarjl mnogo »nezanesljivih«. Nič boljša nista bila glede toga ko. mandanta štaba IV. zone Mile Kilibarda in Poglajen. Za slednjim je postal poveljnik štaba IV. zone zloglasni komunist Borštnar Jože lz Litije. Za Dimitrijem Ribičičem, ki »o ga Savinjčani imenovali »zver v človoftkl podobi«, je postal politkomisar štaba IV. zone Benčič Dragomir — »Brkin«. Vodja obveščevalne službe IV. zone je bil Viktor Kamnikar, bivši mehanik v Saturnusu, doma iz Most pri Ljubljani. Vsi ti, zlasti Borštnar in Benčič, so Imeli nalogo, izvesti na Spodnjem Štajerskem popolno mobilizacijo. Ko je po odstranitvi Leskoška Kveder Dušan postal poveljnik glavnega štaba NOV tn POS, Je novi politkomisar glavnega štaba Kidrič poslal štabu IV. zone zapoved, v kaiterl ji je za osnovno nalogo postavil popolno mobilizacijo. Kidrič je bil zelo odkrit. Sporočal je: »Naša vojska je številčno slaba, zato Jo Je troha izpopolniti i novo mobiliziranimi. Zato je osnovna naloga IV. »one mobilizacija!« Tako so komunisti Kidrič, Kveder, Ben. ČIČ in Borštnar tor njihovi sodelavci krivi smrti stotin Štajercev, ki so padli na Dolenjskem. Med glavnimi krivd so: načelnik štaba Poro Brajevlč, njegov zastopnik Franc Pri-možlč, Joža Lipar, Janez Pelko, Jože Petek, neki Polajnar Is Ljubljane, Ignac Miklič, Jože Sačer. Savo VlšJnk, Pavol Rolkar — »Hinko«, Stane Tržak, Bavdek, Vlado Valen- čak, Nande Remec, Miro Pliberšek. Henrik Kamnar, MU16 ln drugi. V pohorskem področju (Lipa, Stranice, Konjice) strahujota že leto dni komunista »Droh« ln Celjanka Gabrovec Milica. Vse gošaTSke zločine »blagoslavljata« Mikuževa sovrstnika ln ničvredna duhovnika, ki ju je mariborski škof zaradi njunega dela obsodil že za bivše Jugoslavije, Lampret in Smon- Ljubljančan Kamnikar Je sodeloval pri mnogih umorih v Savinjski dolini, zlasti v Rečici in v Gornjem gradu. Pri zločinih sta Imela veliko besedo tudi zloglasni učitelj Turnher in odvetnik Jernej Stantie. Važen sodelavec teh rabljev v IV, operacijski zoni Je odvetnik dr. Potočnik. Nad vsemi temi jo držal pokroviteljsko roko član sovjetskega odposlanstva polkov, nik Bogomolov. Njegov .osebni poročevaloo za Štajersko je Turnher. Bogomolov ni dajal samo navodil za politično delo, temvoč je opravljal tudi nadzombvo nad vsem. V mosocih decembru in januarju, ko Je padlo nad SODO Štajercev, je komunistično vodstvo z Bogomolovlm vred pobegnilo V času »svobodne republike« v Savinjski dolini so komunisti prebivalstvo oropali, da je zadnje čase hudo gladovalo. Največji zločin so komunisti zagrešili s tem, ko so ob bojih ln svojih umikih silili civilno prebivalstvo, da jo moralo z njimi. Teh groznih dni Savinjčani nikoli ne bodo pozabili.* Vodstvo OF je tndi na Spodnjem Stajer. sekm brž pokazalo svoje pravo rdeče lice. V Savinjski dolini je uvedlo šolski pouk v docela boljSoviškem duhu. Prav tako Je uredilo vso upravno službo po boljševiškom sdstemu. Zanimivo Je, da Je komunistično vodstvo poskrbelo pri umikih ob zadnjih • vojaških akcijah, da se je rošil sovjetski zastopnik Bogomolov, dočlm je anglcško-amorlkansko zastopstvo prepustilo usodi. Komunisti sc torej tudi na Spodnjem Štajerskem krivd za gorje ln nesrečo. Ljudstvo, ki je to spoznalo, jih sedaj obsoja ter spremlja vse dogodke ln pripravlja kazen za vse zločinoe. Komunisti in njihovi hlapci na Spodnjem Štajerskem naj pa vedo, da narod piše račun o vsakojnur, zato bo vsakdo dajal tudi odgovor za svoje uničevalno ddo. Padlemu poročniku JANEZU ŽVANU Omahnil si, zadet od krogle tuje, zetnljd omotil s svojo si krvjo; najdražje dal si, pretrpel najhuje, da nam Slovencem bo nekoi lepi). Iz vsega si srca svoj narod ljubil, saj hotel vzgajati njegov si rod, zvestobo častno njemu si obljubil, pripravtjen bil si za življenja pol. Ko narod ljubi videl «i trpeti, bolelo je i Tebe v dno srca: »'Živeti holemo in ne umreti!* izpoved Tvoja jasna je bild. Zalo odiel si branit domaHjo; osveto hotel si za robstvo vse, ki ga prestale so in ga trpijo ie zdaj neitete naše mnoiice. Nad leti dve si domovini služil, jo branil, varoval in reieval; z veselimi si pevci rad se družil — nazadnje si junaiko, hrabro p*l. Za žrtev drago vsi smo Ti hvaležnt, posnemati želimo zgled svetal: sovragu bili nočemo priležni, leprav nas mučil bi, čeprav teptal. Spočij se, dragi Janez, v hladni jami! Afi bomo Hi namesto Tebe v boj, borili hrabro z ramo se ob rami, da stremo, pokončamo rdeči roj. * Dolžan France O pobožnjakih v OF Ljudje z dežele nas večkrat sprašujejo, kako je to mogoče, M je med podporniki komunistične OP nemalo takih ljudi, ki ao poboini ln člani kakih verskih družb. To tudi v takih krajih, kjer so celo terenci ie spoznali, da jih j« s pomočjo OF sam hudič prav pošteno opeharil. POGOVOR Z ONIMI IZ BARIJA, KI JIH KOMUNISTI ZVABLJAJO S SARDINIJE IN SICILIJE PREKO BALKANA V KLAVNICO NA DOLENJSKEM V začetku februarja so velikolaSkl do. mobrand pri Hinjah zajeli komunističnega oficirja. Mož je bil nekoč aktivni jugoslovanski častnik. Na vprašanje kaj sodi o položaju tolovajetva pri nas, je odgovoril: »Dve stvari bosta to rimo za nas usodni: domobrand sto nam pretrgali zveao s Štajersko, našim oskrboval iščem. Zdaj bomo navezani samo na preskrbo is teh krajev, kjer je te vse poroprfno. Druga usodna nevarnost za našo stvar Je ojačanje, ki smo ga dobili lz Barija preko Splita. Poslali so nam tisoč Primoroev, Id so služili T italijanski vojski na Siciliji ln Sardiniji. Tl ljudje so bili tam dol vajeni dobrega življenja po taborih. Ko so prišli v naše kraje, jim seveda no moremo streči, kakor so jim v Italiji. Tl zdaj pri-našajo razkroj ln malodušje v naše vrste. Za borbo niso, vrh toga pa vd obupani, ko vadijo, da so namesto v svobodo, katero so Jim obljubljali naši agitatorji, prišli y tak« obupne razmere. Stokrat boljše za naj bi bilo, če bi to pomoči lz Barija ne bili nikoli dobili. Ti nam bodo pokvarili tisto, kar je pri nos držalo.« * Tako Jo te nove »angleške« borce predstavil rdeči ofidr, ki je sam im d priliko opazovttl njihovo vrednost za boj. Kako tl novi »partizani« predstavijo sami sebe, priča naslednji razgovor s štirimi izmed njih. Zajeli so jih pri Sv. TroJ'ei nad Cerknloo domobranci pred 14 dnevi. »Kaj Vas Je pripravilo, da sto ae priglasili v tolovaje!« »Reki' so nam, da bomo Sil naravnost domov na Primorsko. Govorili so, da je tam že vse svobodno, da je tam naša oblast ln da bomo doma. Druge poti ni Primorsko zdaj ni kakor čez morje,-potem pa čez Istro In Bolo krajino na Kras ln naprej. Tako so nam pravili, pa sroo šil.« Priglasili smo se samo zaradi tega, ker smo menili, da poj- demo naravnost domov. Vsi smo ie Miri leta zdoma. ▼ vojaki; ne vemo nič, kako Je i domom ln z našimi ljudmi.« »Kjs ste pa Mii, k« so vas prl&l nabirat sa ▼ tolovaje!« »Na Sardiniji. Do 8. septembra IMS smo bili v Italijanskih posebnih bataljonih, ker smo bili sumljivi. Potom smo ostali Se naprej pod Italijansko komando. Angleži ln /imorikanel so nas uporabljali aa ra/.na dela po cestah, po letališčih itd. »Kdo vam Je dal te uniforme!« »To sc angleške m ameriške delavske uniforme, ki smo jih dobili še na Sardiniji.« »Kdo vas je prišel snubit za komuniste!« »Neznani ljudje. Nam niso rekli, da so komunisti, temvoč da ao od »narodno-osvo-bodllne« vojske ln da nas hočejo spraviti domov. O komun'zmu nam niso govoril! nič. Da ne bi mislili, da nas hočejo peljati sem v boj. nam tudi nlaa dali nobenoga orožja.« »Kje so vas pa potem oborožili!« »Nas Se nikjer. Ko smo se priglasDl *a domov, so nas pred Božičem odpdjali s Sardinije v Napoti. Tam so pr»ll po nas s tovornimi avtomobili ln nas vlekli v Bari, ▼ taborišče. Bill smo ondi teden dni. Ta čas so nam hodili razlagat novo Jugoslavijo, svobodo, »narodno« vojsko in ljudsko oblast, ki da je že povsod pri nas. C oz teden dni smo morali Iz taborišča, ker eo ga Angleži potrebovali za svoje vojake. Naložili so nas na parnik »Ljubljana« in šli smo čez morje ▼ Split.« »Kdo vas je r Splitu sprejel!« »Partizani. V Splitu nismo bili dolgo, ker je precej porušen. Odpeljali so nas v Šibenik, potem pa v Biograd na morju. Od ondod smo morali peš čet Dalmacijo I® Liko v najbujši zimi. Iz Splita nas je odšlo kakih 600 Slovencev. Spotoma smo izgubili okoli 200 ljudi, ki so oslabeli ali zboldl. Puščali smo jih po liških vaseh; kdo ve, kaj dobijo za seme, ki ga oddajo če* določeno mero. za vsakih 10 kg semena 8 dl olja. Letošnji predpisi glede oddaje pridelkov določajo, da mora oddati kmetovalec toliko fižola, kolikor ga pridela, ako posadi 5 % vse svoje njivske površine s fižolom. če se od skupnega pridelka odšteje poraba za družino ln za setev. Na tej osnovi Je bil Izdan odlok, da znaša količina fltola za oddajo 5 % od skupne količine krompirja, ki ga mora oddati pridelovalec. To je treba že sedaj upoštevati In premis-, liti, koliko fltola bomo posadili ln kam. Na Dolenjskem ga sadijo največkrat med koruzo, včasih tudi med krompir. Žlahtne vrste pa lahko * uspehom sadimo tudi ▼ čistem nasadu, kar je iz mnogih razlogov celo bolje. Vsak kmetovalec se bo v lastno korist potrudil, da bo pridelal toliko tlta, kolikor ga potrebuje za hrano ln krmo. To ne velja samo za večje, ampak tudi za manjše posestnike. Ker je površina ozimln le določena, preostanejo Se Jara tlta: koruza, jari ječmen, Jara pšenica ln proso. Ce jeseni niste mogli sejati dosti tlta, sejte spomladi toliko več koruze in morda tndi prosa, zlasti tam, kjer to uspeva. Po predpisih mora vsak pridelovalec posejati z žitom vsaj 80 % njivske jjovršlne. Pridelek »L - »r ' r ^ » se računa na 1400 kg na 1 ba. K žitom se ne prištevajo samo pšenica, rt in ječmen, ampak tudi koruza, za katero se računa pridelek ravno tako s 1400 kg na 1 ha, dasl da več. Ce odračunamo količino, ki jo potrebujemo za lastno prehrano in za pitanje prašičev, hitro ugotovimo, koliko bo moral prldelovaleo jesefl oddati. Osnovno ijačelo ln zahteva sedaioega časa za vsakega kmetovalca bodi: sej toliko žita, da bo krita domača potreba. Zbiranje pridelkov ▼ Jeseni so na teljo kmetovalcev toliko spremonlll, da se kmetovalcu na osnovi njegove njivske površine in njegove lastne porabe vnaprej določi, koliko mora jeseni oddati. Za pridelovalce je ta način ugodnejši, ker mu je druga količina prosta in lahko i njo po svoje razpolaga. Vsi tl ukrepi so bili Izdani ▼ najboljši nameri, da se pomaga ljudem v naši pokrajini. Danes mora vsakdo uvideti, da so v teh hudih in izjemnih časih potrebni lzjomni ukrepi, zato ni mogoče, da bi danes kdo gospodaril in delal tako, kakor njemu najbolj godi. Vsakdo mora a uvidevnostjo prenašati nevšečnosti, ki so v zvezi z odredbami, potrebnimi - za skupno blaginjo, « Je i njimi. Pot Je bila strašna. Hodili smo do Črnomlja meseo dni, skozi brez orožja. Ce bi nas bil kdo napadel, bi bdll v*l po biti, ker se nismo icndl s čim branMi.« »Kdaj sto prišli v Belo krajino!« »Pred kakimi Štirinajstimi dnenrl. Naj' prej v Črnomelj. Mislili smo, da bomo tam počivali, pa so nas takoj drugi dan gnali v Stari trg ob Kolpi, potom spet nazaj, zatem proti Novemu mestu, od tod v Suho krajino ln proti Žužemberku. Razdelili ao nas po raznih oddelkih XV. divizije. Tedaj smo vi-ddi, da ne gremo domov, marveč spet pod orožje. V vasi Lipje eo nas pred nekaj dnevi hotdi oborožiti, ker smo pričakovali domobranskega napada. Tisti vočer smo ob dveh ponoči ušli ln zdaj smo tu.« »Kaj sto mislili, ko ste prlSU ▼ Bdo krajino ln sto viddi, kako je pri nas!« »Vlddl smo, da so se nam lagali. Stradali smo ko pd. Kar smo imeli odveč obleke in drugega, smo dali za hrano. Za kos kruha sem dal novo vojaško odejo. Kaj sem hotel, ko smo bili pa tako lačnil Razmer« v Bell krajini so nam takoj odprle od: to klavrna stvar ne more zmagati. Sklenili smo, da raj&i storimo vse, kak dr pa ds bi ŠH s tolovaji v boj. Saj samo bež«, kako bodo zmagali I Jaz sem te v Črnomlju sunil nekje zemljevid, pa smo po njem iskali pot proti domu. Uiti, uiti čim prej — to Je bil sklep vseh nas, ki smo prišli i* Barija ln pretrpdi to strašno pot od Splita do sem.« »Zakaj pa sto se dali zapeljati komunistom! Zakaj ste verjeli njihovi agitadjl!« • »Kako ne bi verjeli! Štiri leta smo bili bre* glasu o tem, kako Je v domovini. Edini ljudje, ki so se po 8. septembru 1943 zmenili za nas, so bili partizani. Neprenehoma so nam pošiljali v taborišča agitatorja ,Jb listo. Redno smo dobivali »Poročevalca«, »Ljudsko pravloo« in podobno. Od kake druge strani nismo zvedeli ničesar. Dokler nismo prišli v Belo krajino, nismo veddl nič zato, da eo zunaj tudi številni Slovend in colo Primorci. Mislili smo, da so tal in P°-vsod samo partizani. »Ali ni nikoli prlSd m*d vas kdo od jugoslovanske emigrantsko vlade ali vsaj od primorskih Slovencev, ki ti ve v tujini, da bi vam povedal, kako se ravnajte!« »Nikoli nihče, razen komunistov. Tl so krivi našega trpljenja, pa tisti, ki nam niso tam zunaj marali o pravem času odpreti oči. Kaj midlte, da bi se bil kdo od nas javil, če bi bili vodoli, da Imajo vso reč v rokah komunisti! Tam zunaj ni monda nihče tako zapuščon, kakor smo bili primorski Slovenci. In vseh teh je v Italijanski vpjski še kakih 20—30.0000. Kaj bo z njimi, če jih bodo obdelovali samo komunisti, kakor so nas!« • . Res, kaj bo z njimi! Nov greh v krivdi tistih, ki M morali skrbeti za njihovo usodo, namedo puščati, da jih t^l<^Jl s Sardinije po velikanskih ovinkih čez Balkan gonijo v klavnioo na Dolenjsko! Naknpovalnica Social, pom oži sprejema boljše in pa dražje oblačilne predmete tndi v komisijo, ne da bi pri tcin la dobiček, m Upoštevajte tol Naj na to vprašanje zaenkrat prav na kratko odgovorimo. Prvi vzrok te slepote je v teti, da so bdi c«lo nekateri duhovniki ob začetku tega gibanja na nejasnem, kakini to zadnji cilji OP. Razni komisarji to celo nje preslepili; koliko laže preproste vernike, ki to te prav v cerkvi učiii navdušenja za v»e ideale ta* požrtvovalnosti tanje. Drugi v t r o k je v posebni komuni-stični pretkanosti, ki je načrtno iskala med najbolj vernimi ljudmi pristašev, da bi tako vse vemo ljudstvo preslepili. Takim ljudem so tako zelo zabičavali, da nimajo nič proti ceri 4» da spoštujejo njeno svobodo, da ti zapeljanci nikakor niso mogli misliti, da t• vse njih govorjenje tarna lai in hinavščina. Tretji vzrok ta vedenje takih vernikov je v dejstvu, da ie med tolovaji mnogo prisilnih mobilizirancev, ki tevtda nič ne odločajo, o to prav pošteni fantje in molje, v kolikor se v komunistični šoli ie niso povsem spridili. To dejstvo bega preprost« ljudi, ki ne znajo ločiti pogubnega gibanja od nekaterih njegovih pristašev, M so ali po oli ** nevednosti zašli vanj. Četrti vzrok tega zmotnega in skrajno škodljivega vedenja do OP je v dejstvu, da je med borci proti komunizmu brez dvoma tudi neka) takih slabih ljudi, morda slabših od katerega tolovajskega nesrečneža„ ki je med komunisti, ne da bi prav vedel^ zakaj. To dejstvo seveda bega plitve ljudi, ker premalo pomislijo, da je kako gibanje samo po sebi vte hvale vredno, čeprav je med čJani tega gibanja tudi kak tlab človek, ki todeluje brez idealnih nagibov. Zlasti ti ljudje ne pomislijo, da so se v vrste borcev zoper komunizem vrinili tudi komunistični pripadniki prav t tem namenom, da tam vohunijo in t svojimi zločini jemljejo temu boju ugled in zaupanje pri ljudstvu. Torej mnogi verniki zaidejo nehote v zločinsko sodelovanje z OP, ker v tvoji preprostosti ne znajo razlikovati vrednosti kakega gibanja od posameznih članov tega gibanja. Ne pomislijo, da more kar najslabše gibanje imeti kakega osebno najboljšega pristaša, ki k tistemu gibanju nikakor ne spada. Prav tako ne pomislijo, da more tudi najbolj idealno gibanje ali podjetje ali ustanova (n. pr. Cerkev) imeti med svojimi pristaši najslabše značaje, ki po svojem duhu nikakor zraven ne tpadajo. Peti vzrok, da marsikateri pobožni ljudje sodelujejo pri bretbožni in proM-božni komunistični OP. je pa v tem, da H ljudje sploh niso pobožni, ampak samo pobožni aš k i, t. J■ taki- ki imajo neko čustveno vero in ljubezen do raznih verskih vaj, pa nimajo globokega verskega prepričanja. Ti pobožnjaki bi bili po vsej priliki lahko tudi mohamedanci, ne da M zaradi tega bili kaj bistveno drugega ko to. kar to. Zato ne poslušajo tv. očeta, ne škofov in ne duhovnikov, ki neprenehoma uče, da človek ne more biti komunist in kristjan obenem. To niso pravi verniki, ampak hudičevi peto-kolonei pri slulbi božji in morda tudi pri obhajilni mizi in v raznih verskih druibah. B e t tl vzrok, da se zlasti pobožne ženske vnemajo za OP, je pa v tem, da to pač njih sinovi, bratje, prijatelji i* ženini v gozdu. Kjer je pa tvoj zaklad, tam ie tudi tvoje srce. V tvoji zaljubljenosti ti ne morejo predstavljati, da bi moglo biti kaj slabega tam, kjer je njihova utelešena ljubezen. Ljubijo pač samo s srcem in ne tudi t pametjo. Ako bi bile pametne, pa še verne povrhu, bi morale prav take ženske še najbolj sovražiti OP, ki jim je spravila naj-dražje v največjo dušno in telesno nesrečo, (»Tolminski glat^f