^ 19. sfpte:mrra 1974 — številka 37 — leto xxvi11 — cena din asiLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE r KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UllSD?«iHCOVE MIZE Jubilej našega Radia Celje smo v teh dneh slovesno proslavili. Prejšnji teden smo se zbrali člani redakcije v Braslovčah na pogovoru z družbenopolitičnim vod- stvom žalske občine. Govorili smo o obletnici RC, o pomenu lokalne informacije in o možnosti še večje širine in odmevnosti NT in RC v Žalcu. Jože Jan, predsed nik izvršnega sveta, je predlagal še tesnejše sodelovanje med našo redakcijo in samoupravnimi ter delovnimi sredinami v žalski občini. Pobudo smo radi sprejeli. Saj sta oba medija, NT in RC, med žalskimi občani zelo odmevna. V torek opoldne pa smo povabili na srečanje ob 20-letnici RC nekdanje prve radijske sodelavce in ustanovitelje — Rista Ga]ška, Petra Božiča,^Nušo Marušičevo, Fedorja Gradišnika, Igorja Ponikvarja, Nado Božičevo, napovedovalce, tehnike in tiste delavce, ki so od začetkov z velikim žarom in amaterskim navdušenjem skr- beli za rast RC. Pokrovitelj tega prijetnega srečanja je bila MINERVA. Včeraj sta pripravili sprejem ob 20-letnici RC tudi občinska in medobčinska konferenca SZDL. Tudi Tia poslušalce nismo pozabili. Med tistimi, ki ste izpolnili v NT ob- javljene kupone o radijskem programu, srno izžrebali skupino poslušalcev in jo povabili v uredništvo. V soboto bomo imeli to srečanje in izlet v jamo Pekel. V NT vas vabim, da si preberete delegatsko stran. UREDNIK trn Iciani izvršnega sveta celjske občinske skupščine so na |ji;i seji sprejeli pobudo poslovnega združenja Formator v ^ o podeljevanju plakete grba mesta Celja za izvirnost, meto in uporabnost razstavljenih izdelkov na sejmih in pfofaft, ki bodo organizirane v Celju. dosedanjih sejmih obrti in zlatarskih razstavah so za ^Kljše razstavljene izdelke podeljevali zlate, srebrne in 0aste plakete. Zdaj pa so organizatorji tradicionalnih se- 0sJcih prireditev predlagali skupščini občine Celje, da bi l najboljše razstavne izdelke podelila zlati, srebrni in bro- liti plaketi 'grba mesta Celja in sicer ločeno za eksponate f sejmu obrti in za izdelke na zlatarski razstavi. pobuda je naletela na polno razumevanje. Tako dobivajo ijske jesenske sejemske prireditve širši pečat in prehajajo i okvira organizatorjev na celotno celjsko občinsko območ- ^ Sejemske prireditve postajajo tako celjske v pravem finenu besede in mesto ob Savinji je na pragu svojega no- fja razvoja kot sejemskega mesta. To predvsem po zaslu- liejstva, da bo mesto vendarle dobilo s turistično rekre- ijskim središčem, pod Golovcem, ki je bil v zadnjem času piterim kar velik kamen spotike, tudi svoje sejemske vstore. Ustrezni prostori, predvsem pokriti, pa odpirajo tstu nove perspektive sejemskega mesta z določenimi pra- iami in dolžnostmi. Sicer pa gre za ruidaljevanje tradici- , ki se je doslej odvijala v skromnih pogojih pa je navzlic m pokazala svojo fnoč in upravičenost. Brez pretiravanja tto zapišemo, da bo Celje z zgraditvijo turistično rekrea- jskega središča pod Golovcem stopilo na pot novega raz- 1)0 in razmaha. Organizacija stalnih gospodarskih razstav tem središču (med drugim seveda) pa bo prav gotovo f)dno vplivala tudi na hitrejši gospodarski procvit me- Is in njegovega zaledja. ZASTAVE BOJNE, PARTIZANSKE ... znova so se poklonile v spomin na padle In v počastitev tride- sete obletnice osvoboditve Gornje Savinjske doline. V rokah nekdanjih mladih in neustrašenih bor- cev, bombašev, a zdaj že tu in tam osivelih in starejših mož, so d opolnile veliko slavje, v nedeljo, 15. t. m. v Gornjem gradu. * (Foto: M.vB.) mRNA - SREČANJE %avni odbor združenja ""^i^jinskih časnikov in lo- '''liH radijskih postaj se je tedesn sestal v zdra- dvorani na Dobrni na seji in razpravljal o ^ lokalnih sredstev obve- lja po obeh krogresih ^ Uredniki pokrajinskih ^iov in lokalnih radij- ^ postaj so opozorili zla- vse pomembnejšo vlo- lokalne informacije v de- J^kem sistemu. V mur- J^boškem Vesfcniku in pri tedniku zato inten- iščejo možnosti za čvr- V ^ povezovanje v financi- jJ^ lokalnih sredstev obve- Razmišljajo o more- Ustanovitvi območnih ^^Pravnih interesnih j^Pnosti za lokalno obv-ešča- Uij ^li o uvrstitvi financira- obveščanja v dogo- Hi j^je o splošni in skup- j^TOrabi. Lokalci se zaveda- pri spodbujanju za- {fg, ^ga uresničevanja kon- stališč, še posebej :iq ' ^ zahtevajo konkret- joig^^^-Hiinjanje delaYČevega ^^ ^^ja v samoupravljanju (eij,^ P" tem naglašajo tudi težave, ki jih imajo v iij «cua. Materialni polo- Ho pP^lnih medijev še ved- fcecg. Uredniki so se ti zadržali ob podatkih, '^^ajo informa- tivnega prostora namenjati reklami in propagandi. Struk- tura dohodka lokalnih me- dijev je neprimerna, saj pre- težni del predstavlja denar iz propagande, kar ima dolo čeno družbeno razsežnost. Zaradi še drugih nerešenih :^rašanj so uredniki pred- lagali, da tiskovni svet pri republiški konferenci SZDL ponovno obra%'nava oroble matiko lokatoih ireister/ ob- veščanja. Dogovorili so se še, da bodo v redakcijah ocenili dosedanjo del0'v'n0 usmeritev in sprejeli prf.v- gram redakcijskega dela, v katerem bo posebej opr-^^do- Ijena vloga lokalnih sreds^^■v obveščanja pri ure.>n/:evanju kongresnih stališč. Na seji upravnega odbora združenja so čestitali kolek- tivu RC ob njegovi 20-let- nici. TTrednik Radia Trbovlje Drago Sotler je poklonil ko- lektivu knjigo Rdeči revirji. Pokrovitelj in gostitelj sre- čanja urednikov pokrajinskih tednikov in lokalnih radij- skih postaj na Dobrni je bi- lo Zdravilišče. Gostje so si ogledali zdraviliške prosto- re, direktor Ivan Uranjek pa jih je seznanil z bodočim razvojem zdravilišča, ki v "artniem času dosega lepe uspehe. TEHNIŠKA ŠOLA v GRADNJO Jutri opoldne bo dr. Av- guštin Lah, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta, položil temeljni kamen za gradnjo nove tehniške šole. Po več letih odlašanja bodo v Celju začeli z realizacijo projekta, ."Jll ni pomemben samo zaradi sanacije obsto- ječih razsmer, ampak zato, ker napoveduje lepše čase razvoju srednjega šolstva v Celju in na območju. Komaj je dogranjena stavba šolske- ga centra za blagovni pro- met, že je pred novogradnjo tud. tehniška šola. V teh dneh pa je več družbenih de- javnikov v Celju poslalo ob- razložitev o nujnosti nalož- il- v gradnjo nove stavbe tu- di srednja zdravstvena šola. Te novice so spodbudne. Neposredn kažejo spozna- nje, da se združeno delo na območju zaveda pomena na- ložb v srednje šolstvo. Novo tehniško šolo bodo gradili na Lavi, nasproti Po- sebne šole, kjer so sedaj šolske delavnice tehniške šo- le. Prva etapa nastajanja tehniškega centra predvideva gradnjo 20 učilnic gradbene- ga in strojnega odseka za dijake in odrasle. V letu 1976 pa bi začeli z realizaci- jo druge etape. Naložba za prvi del gradnje, za 20 učil- nic, bo stala stare mili- jardf. Izvajalec del bo In- grad. Sredstva za gradnjo tehniške šole, ki v prvi fazi rešuje le obstoječe neugodne prostorske rassmere, bodo zbrali iz družbenega dogovo- ra oziroma samoupravnega sporazumevanja v celjski ob- č^r/. Del sredstev bodo pris- pevale občine celjskega ob- močja, del pa republiška izo- traževalna skupnost, ki ne b- smela prezreti tako živah- mi investicijske dejavnosti celjskega območja v srednje šolstvo. Pri tem moramo po- vedati, da smo v družbenih načrtih ^ uvrstili naložbe v srednje šolstvo med pred- nostne naložbe. Investitor in izvajalec bL'morala zago- toviti, da bi gradnjo nove tehniške šole končali v letu dni in nato nemudoma pri- stopili k realizaciji druge fa- zo -Ta p:edvideva še 20 učil- nic, telovadnico in druge pro- store. GORENJE- VELENJE POMAGAJO šest tisoč delavk in delavcev Gorenja, iz Velenja se je na svojih zadnjih zborih odločilo, da odstopijo še enkrat enodnevni zaslužek za pomoč prizadetim na Kozjanskem. Poleg prve pomoči, ki so jo nakazali republiškemu koor- dinacijskemu odboru 12. avgusta 1974, so se delavci velenj- skega Gorenja nato vključili tudi med udarnike iz Velenja, ki pomaga J o pri izgradnji šole v abiki. V prvi ■ solidarnostni akciji so za Kozjansko zbrali iz enodnevnega zaslužka 603.000 din. Nato so v skupinah od- hajaili v Zibiko, kjer velenjska občina gradi podružnično osnovno šolo. Sedaj se je pouk za večmo slovenskih otrok že začel. Le otroci z območja Kozjanskega so ostali na prisilnih počitnicah še dalj časa. PomagaM jim je treba — čimprej zgraditi šolo. Zato se je delovni kolektiv Gorenja še enkrat odločil za-pomoč v obliiki enodnevnega zaslužka. Sedaj so iz plač za mesec avgust izdvojili enodnevni zaslužek v višini 773.000 din. Denar je namenjen za po- družnično šolo v Zibiki. Ta odločitev za kolektiv ni bila lahka. Vendar so pripravljeni pomagati v pravem času. Zar vedajo se, da bodo š61o dokončali le s tem denarjem in da bo 1. oktobra pra.znik solidarnosti proslavljen z resnič- no delovno zanago, s svetlo in leipo novo ^ šolo v Zibiki. S tem bodo tudi proslavili praznik občine Velenje. DARILO ZA VAS VIII. ZLATARSKA RAZSTAVA v Pokrajulskem muzeju Bronasta, srebrna in zla- ta značka za obisjtovalce 2. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 19. septemho. . OB 20. OBLETNICI RADIA CELJE HBSTO GAJŠEiCs SPOMIPii... Risto Gajšek, prvi direktor in urednik celjske ra- dijske postaje.' Na posnetku dvajset let mlajši. Včeraj je bil dvajseti rojstni dan Radia Celje. Njegovi prvi koraki sodi- jo v čas zbora štajerskih partizanskih brigad na Ostrožnem. Tedaj se je prvič oglasil značilni uvo- dni zaiak »Od Celja do Žalca«. In pot-em vse dni in vsa leta doslej. Tako bo tudi v prihodnje. In spomini? Lepi, pre- lepi. V pomenku jih je obujal prvi direktor in prvi urednik celjske ra- dijske postaje, Risto Gaj- šek: »Težko je reči, od kod zadnja pobuda za usta- novitev celjske radijske ix>staje. Moram pa reči, da smo se takrat zgledo- vali po Šmarju, kjer je takšna postaja že delala. Razen tega pa so se po- javljale vse močnejše zah- teve po boljšem in hitrej- šem obveščanju naših ljudi. »IZGUBLJENI« ODDAJNIK Po pregovoru »prilika dela tatu«, se je ta pri- ložnost i)onudila tudi nam. Pripravljal se je zbor štajerskih partizan- skih brigad na Ostrož- nem. Tedaj je Radio Lju- bljana pripeljal na Ostrož- no- majhen oddajnik. Kot vem, so ga vzeli iz skla- dišča in v tistem času ni obratoval. Imel je 50 wa- tov. Ta naj bi služil kot posrednik za prenos po- ročil in agitacije za Ostro- žno. čeprav so ljubljan- ski radijski ljudje ta od- dajnik postavili, ni de- lal. Mi pa smo ga skrili. Izgubil se je v kopici naj- različnejših aparatuj. In taJvO je ostal v Celju. Hi- tro smo vse uredili, po- stavili anteno na takratni hiši dr. Kalana (na voga- lu med Gregorčičevo in Kersnikovo ulico), opra- vili potrebno ozemljitev (njene sledove bi laliko ugotovili še danes) ... in tako se je začelo. DA, ZAČELO SE JE... Naše prve oddaje so bi- le kratke. Samo pol ure. Kmalu smo prešli na eno- ume sporede ob delavni- kih in prav tako ob nede- ljah. Spored je imel po- leg poročil še glasbene vložke, obvestila. Tako je bilo spočetka. Potem se je spored nenehno razvi- jal in kmalu prešel tudi na plošče po željah. Zanimivo je, da sta vse tehnične naloge uspešno rešila Alojz Bertoncelj, ki je postal tudi prvi tehnik , celjske radijske postaje, in Bojč Virant. Ne glede na izkušenost obeh, smo imeli v tehničnem pogle- du velike zaplete. Večkrat je odpovedal oddajnik (tu- di sedaj se to dogaja) itd. V EN! SOBI . Naši prvi prostori, stu- dio, je bil v prvem nad- stropju zdravstvenega do- ma oziroma tedaj sedeža mestnega ljudskega odbo- ra v Gregorčičevi ulici. V tej sobi se je dogajalo vse. Priprava gradiva, pi- sanje vesti, napovedova- nje in tehnično vodenje oddaje. Imeli smo srečo, da je tedaj v Celju ži\'ela Nuša Marušičeva, ki je svojčas napovedovala v ljubljanski radijski posta- ji. Bila nam je več kot dobrodošla. In njen pri- jetni glas je kmalu po- stal del peljske radijske postaje. Spomini na ta prostor so edinstveni. Ko je nam- reč spored stekel, so mo- rali biti vsi mirni in tihi. Razen napovedovalca se- veda, če je posredoval po- ročila. Kašljanje ali dru- gi šumi so "šli v eter. Oddaje so bile vse žive. Problem pa je bil tudi ro- pot s ceste ali v hiši sa- mi. Te težave smo reše- vali z zavesami;, da smo ropot dušili. Ko pa so se začela pre- ureditvena dela v pritlič- nem traku iste stavbe, smo prišli do nove sobe oziroma s pregraditvijo hodnika do dveh. Tako smo dobili posebno upra- vno in novinarsko sobo, v drugi pa je bil prostor za tehnika (ojačevalnica) in v njej tudi kabina za napovedo/alca. Ta kabina ni imela zračenja, zato je imel napovedovalec poleg sebe majhen ventilator, da je lažje dihal. Skratka, bilo je težko pa tudi zabavno hkrati. Marsikaj lepega smo do- živeli. OD CELJA DO ŽALCA Kot sem rekel, so bile prve oddaje »žive« v ce- loti. Tako tudi značilni znak »Od Celja do Žalca«. Kdo je dal pobudo za ta znak, se ne spK>minjam. Toda, kako ga izvesti? Takrat sem še igral kita- ro. Zato sem se na začet- ku oddaje vsedel s tem instrumentom v roki pred mikrofon in zaigral melo- dijo od Celja do Žalca. VTEHNIKI NAPREJ Ves čas smo si priza- devali, da smo v tehnič- nem pogledu napredova- li in se tako izpopolnje- vali. Najprej smo dobili gramofon, si začeli ure- jati pi-vo diskoteko in po- dobno. PRVI GLASBENI ANSAMBLI Mnoge glasbene oddaje so bile »žive« tudi poslej. Tako se je tudi s pomoč- jo celjskega radia uvelja- vil Franjo Berger. Naj- prej kot harmonikar, po- zneje s STOjim kvintetom. Stalni glasbeni sodelavec in prvi glasbeni urednilc je bil Edi Goršič. Njego- va harmonika je izpopol- nila marsikateri spored, in potem Trio Edija Gor- šiča itd. Tako je bilo na začetku. Pozneje se je šte- vilo teh ansamblov pove- čalo: Kami-lo, Kovačič itd. RADIJSKE IGRE Celjski radio je imel že od vsega začetka tesne stike z gledališkimi igral- ci. Mnogi med njimi so bili napovedovalci: Sandi iai Marjanca Krošl, Nada Božič-Belakova in drugi. Gledališki delavci pa so sodelovali tudi z radijski- mi igrami, napisanimi po- sebej na naš radio in za naše tehnične možnosti. Med avtorji teh igric je bil tudi Slavko Belak. Si- cer pa so gledališki igi*al- ci nastopali tudi kot reci- tatorji. Skratka, spored smo hoteli popestriti. Mi- slim, da smo pri tem uspevali. PRVI MAGNETOFON Potem je prišel v hišo prvi Gnindigov magne- tofon. Začeli smo - s sne- manji in ustvarjali smo pi-vo fonoteko. Kmalu za- tem smo dobili ^drugi, več- ji magnetofon neposredno od firme Grundig. Znani firmi smo tedaj ponudili servisiranje njihovih apa- ratov v Jugoslaviji. Teh seveda ni bilo. Mi pa smo navzlic temu dobili teh- nično dokumentacijo za magnetofon in se\'eda en aparat zastonj. To je bi- la za nas iizredna prido- bitev. GOVORNE ODDAJE Pri urejavanju govor- nih oddaj ali bolje rečeno vesti, je od vsega začetka sodeloval Milan Božič, ki je bil tedaj dopisnik Slo- venskega poročevalca v Celju. Sicer pa^ je treba reči, da smo vse to delo, razen tehnika, ki je bil v rednem delovnem razmer- ju s celjsko radijsko po- stajo, delali brezplačno. Bila je velika zagnanost in dosti dobre volje. Šele sčasoma smo uveljavili skromne honorarje. Pomembna v teh spo- minih je še ugotovitev, da smo ce!lotno delo osnovali na samoupravi. Tako je mestni ljudski odbor kaj kmalu imeno- val upravni odbor, ki ga je vodil Igor Ponikvar. Poleg njega so bili v njem znani družbeno politični delavci. Odbor je imel re- dne sestanke -in je raz pravljal ne le o delu, fi- nančnem poslovanju in podobnem, marveč tudi o vsebinski zasnovi naše ra- dijske postaje. Ob desetletnici tiska (Celjskega tednika) smo sodelovali na razstavi in tudi tako opozorili na svoje delo. Imeli smo več javnih oddaj in neposre- dnih prenosov raznih do- godkov, zborovanj in slič- no. Delo je bilo izredno raz- gibano. V njem so tudi f>o svojem položaju sodelova- li še drugi kot Fedor Gra- dišnik, Ivan Uranjek, Ma- rica Mirnikova in drugi. Med prve aktivne sodelav- ce je šteti tudi pozabe j šega nekajletnega upravnika Petra Bcžica. MISLILI NA LASTEN ODDAJNIK v teh radijskih spomi- nih so značilni dogodki, kako sta tehnika nekaj dni oziroma po nekaj ur na dan pilila kristal, da bi spremenili valovno dolži- no 202 metra, ki je tudi danes prenasičena. Prav tako so pomemb- na prizadevanja, ko smo hoteli kar sami naročiti 2 KW oddajnik pri RIZ v Zagrebu. Že p>o dobrem le- tu dela smo zbrali nekaj milijonov dinarjev i!n si ustvarili solidno osnovo za nadaljnji razvoj. No, do nakupa tega oddajnika ni prišlo, ker je pozneje to skrb prevzela ljubljan- ska radijska" hiša, ki je tak oddajnik z atenskim stolpom na Golovcu tudi kupila in uredila. Vrh te- ga je prav, da ne gredo v pozabo streorUjenja za ureditev lastne radijske hiše. Načrti so še zdaj ohranjeni. Naj pride v zaključek teh spominov še ugotovi- tev, da je imela celjska radijska postaja ves čas velijčo oporo pri vseh či- niteljih, od mestnega ozi- roma občinskega ljudske- ga odbora, občinske skup- ščine in tja do občinskih družbeno političnih orga- nizacij. In ne samo tu, tu- di pri ljudeh. (Delje s šir- šo okolico je sprejelo to postajo kot svojo in mno- gi radijski sprejemniki na tem območju so še zdaj naravnani samo na celjsko radijsko postajo. M. BOŽIČ Del kolektiva in upravnega odbora Radia Celje pred dvajsetimi leti. Tudi na seji upravnega odbora združenja pokrajinskih časnikov in lokalnih radij- skih postaj, ki je bila pod pokroviteljstvom ztlravilišča na Dobrni, so počastili dvaj- set let celjskega radia. Spomin na sprejem, ki ga je v počastitev 20-letnice Radia C^lje pripravil predsed- nik izvršnega sveta skup.ščine občine Žalec Jože .lan. Udeležili so se ga vsi najvid- nejši predstavniki občinske skupščine in občinskih družbeno političnih organizacij 37 — 19. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 0ANJE V GORNJEM GRADU 15. seipteniibra. Do- ' ^ gornjem toku Savi- • .jj ob Dretd sta žareU v povvsod zastave, mla- evetje... in veseli ter ^ obrazi. Vsi. Tisti, ki višali s seboj spomine pred tridese'timi leti ki so želeli spoznati . delček tistega ponosa, vezan na septemberske 1944. leta. Tedaj je v pikalo, strašansko po- Klici jurišev so odme- I, in v partizanske roke padale ena postojanlca za jigo. Nazadnje, dvanajstega rfenibra, še Mozirje. To tudi praznik, borbeni jgiik, mozirske občine, gornoi grad, §xedišče par- nega gibanja pred tri- g0t,jni leti, je bil -že na ^ tudi zdaj. Ves ozalj- Tu je bil v nedeljo borcev tistih partizan- pji brigad in enot, ki so javljale četrto operativno po. Med borce so prišli iji aktivista ' calisko-savinj- [^a okrožja. Kot nekoč, ^jivi v borbi, so se sre- j; tudi zdaj, po tolikih le J, Ne prvič in tudi ne zad- f. Koliko prijetnih in ganlji- 3 srečanj. Objemi in po- jUbi pa solze v očeh.. Sol- I sreče. »Si zdrav, kako se držiš?« 'Trideset' let je minilo od »iaj, ko je bila sredi še (dno okupirane in zasužnje- t Evrope osvobajsna celot- 3 Gornja Savinjska dolina. 6 čudoviti svet med Dob- Dvljami, Menino, Savinjski- mi Alpami, Smrekovcem ih Mozirsko planino, je takrat, za nekaj mesecv, zaživel svo bolno in se v vojaškem rer političnem smislu ra2md'Tn:l po načelih in ciljih osvobo- dilne vojne in revolucijo. »Danes smo na Gornjo Sa- vinjsko dolino in njene lju- di ponosni, številni turisti najdejo tu pogoje, da si ol- počijejo. Pri tem velja še po- sebej poudariti vašo skrb za ohranitev in zaščito nauav- nega okolja. Mnogo je še na- črtov in želja, ' toda. doseda- nji razvoj, ki je bil svojski in samonikel, vam zagotav- lja, da boste ob pogojrlh so- cialistične samoupravne ure- ditve napredovali sorazmer- no z vloženimi napori . ..« je med drugim dejal v go voru predsednik izvršnega sveta SR Slovenije, inž. An- drej Marine. Gornja Savinjska dolina je dala 1320 .aktivnih borcev in skupaj 716 žrtev, od te.ga 82 talcev, številne je okupator odpeljal v taborišča smrti. Požganih je bilo več vasi In zlasti številne hribovske kmetije. Tej dolini in lju- dem v njej so bile priza- dejane globoke rane. Zdaj je dolina na novi po- ti razvoja. Lesna industrij?, kovinsko predelovalna, cme tijstvo, turizem ... Tu • so vi- diki in perspektive gospodar- skega razvoja. In tako sta se v Gornjem gradu prejšnjo nedeljo 'i- la preteklost in prihodnjost. '•.•eča.li so se n-^-^anji oor- ci z mladimi ljudmi. Sre- čali tudi na razstavi o šlan- drovi brigadi in potem v to- variškem delu velikega slavja Gornje Savinjske doline. M. Božič V Gurnjem gradu so se srečali številni borci in aktivisti. mc Pred dnevi so v Žalcu sve- odprli gradbišče nove- ^ stanovanjskega naselja ^eske 5, kjer bo do pri- iiodnjega leta zraslo šest no- petetažnih blokov s pri- bližno 100 stanovanji. S tem je tudi žalska občina vklju- ^^ v splošno slovensko ak. 26.000 stanovanj, hkrati ^ pomeni začetek te grad- aktivnejše delo na pod- ^iu stanovanjske politike v ^ini. Družbeno gradnjo sta- jP^^fij so namreč v pretek- li letih nekoliko zapostavili ^račun individualnih gra- ^ Soseska 5, v kateri bo ob l^oncu izgradnje živelo pri- jli^^^o 4.800 prebivalcev, bo cJf severno od magistralne J,'e in zahodno od keglji- 2 ' ter se bo tako stikala jj^lovim mestnim jedrom, stanovanja bo v pre- meri financiral stano- HgJ^l^i solidarnostni sklad, (f^ stanovanj pa bo za dii; ^^l^aj pa jih bodo zgra- -^ sredstvi žalskih TOZD ^fijihove potrebe, jaie?^^^*^^ velja, da bo izva- I(i»r S^adbenih del, celjski 5 pri izgradnji Soseske Sist^^^^^U francoski outinor hi+.fj^^' ki omogoča izredno gradnjo. V borih dva- najstih dneh je lahko pet- etažni blok že pod streho. Naj povemo še to, da v žalski občini načrtujejo do leita 1976 480 novih stanovanj, ki bodo zrasla v občinskih centrih ■— Žalcu, Preboldu, Polzeli, Šempetru in Libojah. Že prihodnje leto bo vseljivih 240 stanovanj. Branko Stamejčič Predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek je prerezal trak na novem gradbišču soseske 5 v Žalcu. Posnemanja vredno Ko so med upokojenci zbirali prostovoljne pri- spevke za Kozjansko, se je v šmartnem ob Paki najbolj . izkazala 82-letna Ana Golob z nizko pokoj- nino, ki je prispevala kar sedem . starih tisočakov. Ko ji. je oni, ki je pri- spevke zbiral, rekel, če zanjo to ni preveč, mu je odvrnila, kaj pa bi bilo, če bi njo zadela t-9.kšna nesreča. Res, dobro srce ima! CELJSKA ZK V torek popoldne je komi- te občinske konference ZKS Celje razpravljal o nekaterih vprašanjih razvoja srednjega in višjega šolstva v Celju in na celjskem območju. Kljub doseženim premikom in ne- majhnim rezultatom v dose- danjem razvoju usmerjene;,'a izobraževanja so opredelili več nalog ZK pri samouprav- nem organiziranju šolstva, pri uresničevanju stališč ZK o marksistični idejni usmerjeno, sti vzgoje in izobraževanja in pri hitrejšem razvijanju sred- njega in višjega šolstva. Komite je podprl v zadnjih dveh le- tih začeto akcijo za razširi- tev prostorskih zmogljivosti srednjega šolstva in za usta- novitev novih oddelkov višjih šol. Skladno s sprejetim pro- gramom razvoja šolstva v re- publiki in s potrebami zdru- ženega dela na območju se celjska ZK zavzema za raz- voj naslednjih študijskih smeri v srednjih šolah in v oddelkih višjih šol: pedago- ško-vzgojiteljska tehniška (strojna, gradbena, kemijska), grafična, ekonomsko-komerci- alna in turistično-gostinska, zdravstvena, kmetijska in ena izmed novejših smeri (raču- nalništvo, sooialno-kadrovska, informativna, organizacija sa- moupravljanja, ekologija itd.) Poleg oddelka pedagoške aka- demije in' višje ekonomsko- komercialne šole (zunanja in notranja trgovina) to drugo leto začel z delom oddelek višje pravne šole, nato pa viš- je tehniške šole (strojni od- delek). Med naložbami v sred- nje šolstvo pa bo imela po tehniški šoli prednost srednja zdravstvena. VLAK BRATSTVA Občinske konference' SZDL v seveircvzhcdni Slove- niji organizirajo tudi letos vlak BRATSTVA IN ENOT- NOSTI, ki bo odipejall v Srbijo letos 11. oktobra, vra-" čall pa se bo 15. j>ktobra. Z vflakcm se bo odpeljalo v Srbijo preko 400 medvojnih iagnencev, pet kulturnih umetniških skupin in 25 deilegacij občin ter drugili predstavnikov sodelujočih institucij, tako da bo skup- no preko 8(X) udeležencev letošnjega vlaka. Delegacijo Slovenije bo vodica Lidija šentjuTC, članica Sveta fe- deracije in medvojna izgnanka. Da je to edinstvena in tradicionalna manifestacija bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, ni po- trebno posebej pc^uidarjati. V VeHenju bo 20. septem- bra zasedal koordinacijski odbor sodelujočih občin iz dveh republik in podpisan bo dogovor o sodelovanju pri organizaciji vlaka BRATSTVA IN ENOTNOSTI — 1974, ki je simboli o sodeilovaniju in pobiratenju med re- publikami, kakor tudi medsebojnega dedovanja na vseh področjih družbenega življenja. PRED KONGRESOM Novembra bo v Celju kon- gres slovenskih sindikatov. Prav je da pogledamo, kako se v posameznih občinskih odborih strokovnih sindikatov pripravljajo na kongres. O pripravah v sindikatih delav- cev v prometu in zvezah, grad- beništvu ter kmetijstvu, živil- ski in tobačni industriji smo govorili s strokovno-politdč- nim sekretarjem občinskih odborov ter sindikatov v Ce- lju Ivanom Paulom. Povedal nam je, da so priprave že v polnem teku. Sredi avgusta so vse osnovne organizacije sindikatov v omenjenih pa- nogah obvestili o pričetku pri' prav na 8. kongres Zveze sin- dikatov Slovenije in 7. kon- gres ZSJ. Medtem so dobili tudi že ključ za število dele- gatov na obeh kongresih. Ta- ko to imel sindikat gradbin- cev na slovenskem kongresu 2, na zveznem pa 1 delegata. Sindikat delavcev v prometu in zvezah bo Imel na repub- liškem in zveznem kongresu po enega delegata, sindikat delavcev v kmetij st^-u pa bo imel skupaj z občinskim od- borom občine Žalec enega de- legata na republiškem in ene- ga na zveznem kongresu. V vseh teh sindikatih so se dogovorili, da bodo v prvi fazi evidentirali neomejeno število delegatov in tako sku- šali zajeti kar največji krog kandidatov, med katerimi bi nato izvolili delegate. Tako so, naprimer, delavci v pro- ..metu in zvezah evidentirali 10 delegatov, gradbinci 6, kmetij- ci pa zaenkrat enega. V prihodnjih dneh bodo se- je vseh občinskih odborov strokovnih sindikatov, na teh sejah pa bodo prvič obravna- vali tudi kongresne materiale ter izvršili koordinacijo med evidentiranimi delegati. Ivan Paul je še povedal, da v vseh občinskih odborih strokovnih sindikatov trenut- no izvršujejo kratkoročne na- loge, ki jih je zastavil ple- num občinskega sindikaJlnega sveta Celje. Te naloge pa so: solidarnostna akcija za pK)- moč prizadetim od potresa, sprejemanje premostitvenih ukrepov za ublažitev nedav- nih podražitev ter razprave o predlogu statutarnega dogo- vora in oblikovanje pravil de- la osnovnih organizacij sin- dikatov. Sindikati torej kljub zahtev- nim pripravam na oba kon- gresa ne zanemarjajo svojih vsakdanjih nalog. Branko Stamejčič Ivan Paul 4. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 19. septemho. . TT PREBOLD ZA PAMETNO POVEZAVO 132-letnico obstoja tovarne so člani delovnega kolektiva TT (tekstilne tovarne) Pre- bold med drugim proslavili tudi z dobrimi proizvodnim: rezultati. V pi-vem polletju tega leta so dosegli že 77 od- stotkov lanskoletnega celot nega dohodka ali 44 odstot' kov več kot je predvidevaj plan. Ob ustvarjenem celot nem dohodku 133.493.251 di .narjev, je bil dohodek 51.608.000, ostanek dohodka pa 17.443.000 dinarjev. Kljub ugodnim rezultatom se v TT zavedajo, da lahko s smotr- nejšo organizacijo, z večjo specializacijo in racionaliza cijo v proizvodnji, naredijo še več in bolje. To jih tudi vodi k misli o smotmejšert. ?;dniževanju skupnih sr-jdsLt". »V TT je zaposlenih 1.300 delavcev, TOZD nimamo, os novna samoupravna celica pri nas je delovna enota. Teh je 57, vse pa tvorijo štiri samoupravne skupnosti de- lovnih enot, ,in sicer: suro ve tkanine, oplemenitenje, nogavice in skupne službe. Imamo svete delovnih enot, kjer je obvezna predhodna obdelava materialov, priprav Ijenih za sejo delavskega sva- ta. Vemo, da to ni končna oblika naše organiziranosti. Razmišljamo tudi o TOZD. Praksa bo pokazala, kako bo najbolje,« nam je o samoup ravni organiziranosti v IT Prebold pripovedoval VAL- TER ZUPANC, predsednik delavskega sveta. »Presenečen sem, kako so se ljudje vključili v nov si' stem. Razprave so zdaj mno- go živahnejše, manj je »pas- jih bombic« posameznikov, ker se pogovorimo o vsem in tako onemogočimo tiste, ki niso za razvoj.« Valter župane je govoril tudi o težavah, ki jih ima- jo. »V prvi polovici leta smo imeli takšne težave kot vsa jugoslovanska tovrstna indu- trija. Predvsem je bil prob- lem nakup preje in cene bombaža. Krizo smo uspeš- no r^ebrodili s tem, da smo proizvodnjo prilagajali mož- nostim nabave. Iz meseca v mesec smo kreirali nove mo- dele. Vodilo nas je to, da moramo realizirati plan in zagotoviti nemoten potek pro- izvodnje — ne zaustaviti strojev. Samoupravni spora- zum med predilnicami je povzročil, da z večjim opLi mizmom gledamo naprej, hu- do pa je zaradi cen bomba- ža. Te so doma za 40 od stobkov višje od cen na sve- -tovnem tržišču. Tako je tež- ko tudi z izvozom, čeprav ga uspešno realiziramo.« V zadnjem obdobju je bi- lo večkrat čuti tudi misli o tesnejši pov-ezav. med TT in Tovarno nogavic Polzela. »Mi o integraciji s Polze- lo še nismo govcili še ni česar konkre':-.i8ga. Smo za integracijo s pametnim part- nerjem in to J oblik., ki bo obojestransko koristna. Naj- prej je potrebno dati'strokov- no oceno in preUiiitati vsa- ko obliko integracije in šele potem govoriti o njej. No, stik s Polzelo je že vzpo- stavljen, _vendar delavski svet o tem" še ni razpravljal. Tudi sam bi se težko opre- delil. Ljudje ne govorijo sa mo o Polzeli, tu je še Met- ka, Otiški vrh in tako da- lje. Najbolj za.n:mivo je to, da o teh in podolHiih pred- logih razpravljajo več dru- god kot pri nas doma.« M. Seničar Valter Zupane CESTNO PODJETJE POMOČ Ko so v Cestnem pod- jetju v Celju zvedeli, da je 17 njihovih članov pri- zadel potres, so takoj for- mirali komisijo, ki je pre- gledala poškodovane ob- jekte ter določila stopnje poškodbe. Zanimivo je to, da so bile ugotovitve identične z občinsko ko- misijo, ki je ugotavljala poškodovane objekte. Ob- jekti štirih njihovih čla- nov so bili dodeljeni v četrto kategorijo, dva v tretjo, ostali pa v prvo in drugo. Enajstim čla- nom kolektiva so takoj nudili denarno pomoč v obliki eno in pol meseč- nega prejemka ter tako izplačali 32.700 dinarjev. Za ostale člane kolek- tiva, ki so jim bila pri- zadeta domovanja, pa so izračunali, da bi rabili še 80 starih milijonoir. Kako priti do njih? Njihova ekonomska računica je pokazala, da lahko pri- spevajo največ le polovi- co omenjenega denarja, za ostalo pa so poklicali na pomoč ostala cestna podjetja iz Slovenije, ki so na sestanlcu 12. sep- tembra v Podčetrtku spre- jela obvezo, da podarijo Cestnemu podjetju v Ce- lju manjkajočo vsoto 460.000 dinarjev. Za vred- nost tega denarja bodo v Cestnem podjetju organi- zirali delovišča in začeli z gradnjo dveh objektov oziroma manjkajoče ce- ste. Eno od omenjenih hiš bo do zime pod stre- ho, drugo pa mislijo usposobiti svojemu članu toliko, da bo lahko bival v kletnih prostorih. V podjetju imajo orga- niziran štab »kolektiv pri- zadetim«, ki je organizi- ral udarniška dela v Imenski gorci in v Prista- stavi. Ljudi za udarniško delo nikoli ne zmanjka. Zbere se jih celo več kot jih potrebujejo, kar je ne- dvomno dokaz, da je obli- ka pomoči, ki so jo v Ce- stnem podjetju zastavili, trden temelj medsebojne- ga zaupanja i'n solidarno- sti. Z. S. LJUBNO OB SA VINJI Hiter razvoj, ki ga v zad- njih letih dosega inozirska občina, je značilen pravza- prav tudi za hitro rast v sko- raj vseh večjilj krajih. Na Ljubnem, na prijjier, kjer že leti in leta deluje manjše po- djetje »GRADBENIK«, stoje pred velikimi dosežki. V ok- viru {KKijetja, ki se je ukvar- jalo z gradnjami na območju občine, so pred leti razvili tudi manjši kovinsko prede- lovalni obrat, ki je pričel s kooperacijsko prizvodnjo. So- lidnost v poslovanju, kvali- teta izdelkov in konkuren- čnost so bili razlogi, da si je podjetje ustvarilo solidne ko- operantske odnose, ki bodo omogočali še hitrejši razvoj podjetja tudi v bodoče. Po vsestranskih temeljitih in strokovno opravljenih analizah, so s^ pri »GRAD- BENIKU« (vse^aže, da bodo v delovni skupnosti morali v bližnji prihodnosti razmi- šljati o spremembi imena) odločili za nove naložbe. Z lastnimi sredstvi, krediti ce- ljske podružnice ljubljanske banke, z denarjem republiš- kega in občinskega sklada skupnih rezerv in deležem, ki ga bo prispevalo Strojno industrijsko podjetje SIP Šempeter, bodo po&tavili no- vo tovarno (če jo smemo ta- ko imenovati), ki bo za na- daljnji razvoj tako »GRAD- BENIKA« kot tudi celotnega Ljubnega nedvomno izredne- ga pomena. Skupna vrednost vloženega denarja presega milijardo starih dinarjev, kar je za tako delovno skupnost, kot je kolektiv ljubenskega »GRADBENIKA«, nedvomno velika vsota. S tem denarjem bodo usposobili industrijski objekt, v okviru katerega bo na voljo okoli 120 delovnih mest. Pri tem velja še pose- bej opozoriti na to, da je med temi delovnimi mesti kar 40 takih, ki jih bodo lah- ko zasedle ženske, kar je za zaposlovanje na tem območ- ju še posebnega pomena. Sprva je kazalo, da bodo okoli delavcev celo nekatere težave. Vendar so kasnejše analize pokazale, da je na- ravni prirnstek dokaj visok, da se veliko delavcev še ved- no. prevaža na delovna mesta zunaj Ljubnega, celo v so-_ sednje občine, tako da prav gotovo ne bo težko zagoto- viti, da bodo vsa delovna me- sta pravočasno zasedena. Ko bo steklo delo v okviru nove tovarne s polno poro, se bo število zaposlenih v Ijuben- skem »GRADBENIKU« pov- zpelo že na preko 320, s či- mer se bo podjetje uvrstilo med srednje velike delovne organizacije. Kot kažejo tre- nutni izračuni, bo skupna brutto realizacija znašala preko 50 milijonov novih di- narjev. Za nadaljnji razvoj Ljub- nega bo nova tovarna ne- dvomno izrednega poinena, saj »GRADBENIK« tudi do- slej m stal ob strani f so se občani Ljubneg.^« vali posameznih koun, i akcij. Vsekakor velja alizaciji tega pomenJi ! projekta opozoriti t Nepoučeni bi kaj hitr!"' gel sklepati, čaš z g!" tovarne v tem preču^o predalpskem svetu, bolj cvete turizem, bo V vi nedvomno zadan s.'^ udarec, kar se onesnaži tiče. Ugotoviti morajuj so takšne zaskrbljenosti' bojazni odveč. Kot jg . čeno v programu razvoja zirske občine, naj bi se J vsa" industrija raz\'ijaij območju Nazarij, venda- je prav tako določeno, L lahko posamezni industrjv objekti grade tudi di^ vendar le taki, katerih rakter proizvodnje ne bo gativno vplival na onesjj vanje okolja in zraka. K« sko predelovalni obrat, la bodo postavili na Ljubm prav gotovo ne bo onefij val okolja, še manj zraka kristalne vode, ki bodo) v bodoče na voljo vs€i]i,l radi zahajajo v ta pre« viti gorski svet. BERNI STRMC5 O GOSPODARSTVI v torek, 1. oktobra, se bodo k ločenim sejam, lt- t jim po vrsti, sestali delegati vseh treh zborov celjsa občinske skupščine, četudi se predlogi dnevnih redot za posamezne zbore v določenih točkah razlikujejo bodo na splošno v središču pozornosti naslednja vpa šanja: predlogi kom.isije za volitve in imenovanji gibanje gospodarstva v občini v prvem polletju leta, načela za ,izdelavo družbenega piana občine za ob- dobje 1976—1980, poročilo o ugotovljeni škodi po ?()■ tresu in odprava posledic škode v CJelju in na Kozja skem, poročilo o poteku podpisa družbenega dogoro ra za Golovec in predlog sklepa o prevzemu investi torstva ter nekateri odloki. GRADNJA Do leta 1972 je bila Grad^ • nja iz Žalca izključno obrt- niška delovna organizacija, v stalni borbi za eksistenco, brez akumulativnosti in z nizkimi osebnimi dohodki. V letu 1972 so začutili potrebo. po sanaciji v podjetju in za- čeli so s preusmeritvijo. Za- čeli so proizvajati gradbeni material, nosilec proizvodnje pa je bil vsekakor nov iz- ( delek na našem tržišču, dim- nik schiedel. 1972. leta je bilo v podjetju zaposlenih 250 delavcev, ki so realizi- fali dve milijardi dinarjev. Leto dni kasneje je bilo za- poslenih le 190 delavcev. Re- alizacija je bila 3,6 milijar- de, rezervni skladi pa so se povečali na 180 milijonov. Za letos predvidevajo realizacijo petih milijard, medtem ko se bodo rezervni skladi po- večali na pol milijarde. Vse to se odraža tudi v osebnih dohodkih, saj je bil povpreč- ni mesečni osebni dohodek na zaposlenega leta 1972 ti- soč tristo novih dinarjev, v prvi polovici letoSnj,ega leta pa že 2700 ND. Porast pro- duktivnosti v lanskem letu je znašal 36 "/o, letos pa 48 %. Gradnja iz Žalca uspešno sodeluje z nemško firmo Schiedel, celjsko Cinkarno in Zdmženjem hrvatskih rudni- kov. Konkurence na doma- čem tržišču trenutno ne po- znajo, saj So edini, ki pri nas proizvajajo novo vrsto dimnikov. V zadnjem času so začeli precej teh dimni- kov, predvsem manjše pro- file, izvažati v nekatere za- hodnoevropske države, pred- vsem v Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo. Največji problem, ki jih trenutno ta- re, je, da z novo vrsto dim- nikov seznanijo domača grad- bena p6djetja. Zanimivo je, da ta vrsta dimnikov nudi 40 "/o prihranka pri gorivu, hkrati pa je trislojni damnik edina vrsta dimnika, ki je primerna za olje, plin in premog hkrati. Prav v zvezi s tem sodelujejo zadnje ča- se v akcijah za zaščito oko- lja, zmanjšujejo pa tudi energetsko krizo. Zelo dobro sodelujejo s Sekretariatom za zaščito okolja, katerega predsednik je Aleš Bebler, so pa tudi eni izmed glav- nih .pobudnikov za formira- nje takšnega zveznega inšti- tuta v Zagrebu. Velik pomen pripisujejo povezovanjem s fakultetami, saj se zavedajo pomembnosti razvoja toplot- nih znanosti pri nas. Prav to področje znanosti je v Jugoslaviji še izredno slabo raziskano. Če smo prej zapisali, da jih trenutno tare, kako pla- sirati schiedel dimnik na do- mačem tržišču, potem ne moremo mimo še ene teža- ve. Zavedati se moramo, da je podjetje začelo delovati pred enaindvajsetimi leti s p>etdesetimi milijoni dinarjev. Ni čudno torej, da trenutno čutijo izredno pomanjkanje obratnih sredstev. Upajo pa, da bodo tudi ta problem uspešno rešili s pomočjo Ljubljanske banke in občine. Problem usposobljenosti vodstvenega kadra bodo uspešno rešili najmanj v dveh letih, saj trenutno šti- pendirajo dvanajst študentov in dijakov na srednjih, viš- jih in visokih šolah. Za podjetje je značilno, da sestavljajo kar 40 % za- poslenih delavci iz drugih republik, vendar sezonskih delavcev nimajo. Zanimivo je, da so ti delavci v glav- nem že dolgo vrsto let za- posleni pri tem podjetju. Nudijo jim tudi kredite za gradnjo lastnih hiš v doma- čih krajih, čeprav to ni in- teres podjetja. Torej odpade očitek, da so delavci iz dru- gih republik zapostavljeni. Na zadnji seji delavskega sveta so se med drugim od- ločili, da namenijo še eno soboto za prebivalce Kozjan- skega. Sicer so se pa v akcijo pomoči Kozjanskemu vključili tako, da so Kozjan- cem solidarnostno podarili tri velike dimnike, na ob- močje šmarske in šentjurske občine, so poslali šsst svo- jih delavcev. Ob enaindvajseti obletnici ustanovitve podjetja, so vsa- kemu, ki je zaposlen že de- set ali petnajst, let, darovali ure oziroma kristalne vaz^e. Spomnili so se tudi svojih upokojencev in vsakemu na- kazali tristo dinarjev. Pre- teklo soboto so svečano za- količili prvi 14-stanovanjski blok za svoje delavce, saj nameravajo od zdaj še bolj skrbeti za standard svojih ljudi. JANEZ VEDENIK Pričujoči posnetek jc bil napravljen v vasi Gorenjt- bo v kratkem opremljena tovarna za proizvodnjo Kff nih ploščic. Gradbena dela so bila v glavnem zaMii že pred časom, zdaj pa pridno montirajo opremo, bi zagotovila proizvodnjo kvalitetnejših ploščic že r koncem lela. Konstrukcija na fotografiji je samo strešja, ki že pokriva tovarno. Smelo, kajrie? .,.( Jože M'" _________________________________ 37 — 19. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 OPSTVO rtiTierno stanovanje je za družino, za slehernega ena od osnovnih do- 1ytez katere si ni mogo- '^misliti urejenega življe- I^erešeno stanovanjsko ^nje nemalokdaj posega J področje eksistične ogro- ^gti delovnega človeka, ki ^e in za družino primo- I iskati neustrezne bivalne jjtore največkrat za preti- p visoko ceno. V takšnih jjjerah se ni čuditi dru- jjjini razprtijam, upadanju jvčeve storilnosti in zbra- li na delovnem mestu v ovni organizaciji, obolelosti ^ in drugim težavam, ki jjniljajo človeka v neureje- 3'^ovanjski situaciji, jtanovanjska pravica je za- pslco zaščitena in je celo ^ejša od lastninske pravi- liar je popolnoma v skladu samoupravno socialistično (ditvijo in z načelom eko- mske ter socialne varnosti i{anov. žal pa ob nesporno jgzanem primanjklaju sta- ifanj še ni dovolj prostora ,vse, ki se zaposlijo in ža- lno nastanijo v določenem iju, da bi takoj ali vsaj doglednem času dobili sta- jranje, da bi postali imetni- (.stanovanjske pravice in kot jd v varstvu zakona. Pogo- lišo primeri, ko se posamez- |i, ali družine selijo v Bsnjene stanovanjske pro- cre kot podnajemniki. Le-ti iBiovanjske zaščite ne uživa- j,zato jih po odpovedi pod- iBiovalske pogodbe zadene Itaj kruta usoda. Morajo se (Blit-i -- toda kam? Učinko- iega pravnega leka, ki bi pdstanovalce po prenehanju Ddstanovalskega razmerja Ščitil, ni. Izvržba na osnovi rršilnega naslova, to je avnomočne sodne odločbe, K za posledico deložacijo irezane stranke, kolikor si tna ne najde stanovanja — »li na cesto. Že v stanovanjskih pravd- !i sporih kot tudi' v tovr- liili iz%Tžbah je največ pri- erov, ko morajo bivši pod- lanovalci izprazniti prostore v stanovanju imetnika stano- vanjske pravice ali v hiši la- stnika stanovanjske zgradbe. Izraz »biA^ši« je namenoma uporabljen iz razloga, ker po prenehanju podstanovalskega razmerja- stranka zaseda stan. prostore brez pravnega naslo- va. Socialno boleče situacije v teh stanovanjskih izvržbah sodišče skuša omiliti s sicer neobveznim iskanjem vsaj najpotrebnejših prostorov za tiste zavezane stranke, ki sa- me niso v stanju oskrbeti si streho nad glavo. Tu gre zla- ti za družine z nedoletnimi otroci, za ostarele in bolehne ljudi, torej za tiste, katerim bi brezkompromisna deložaci- ja pomenila popolno uničenje. Priporočilo izvršnega sodišča delovni organizaciji, kjer je zaposlena zavezana stranka, naj neodložno reši problem svojega stanovanjsko nezašči- tenega delavca z družino je žal le včasih sprejeto z ra- zumevanjem. Večkrat je odgo- vor negatiA-en in opremljen z nevzdržno utemeljitvijo: »delavec še ni dopolnil 3, 5 ali celo večletni delovni staž in zato po splošnem aktu delovne orga- nizacije ni pridobil niti pravice do vložitve stanovanjske prošnje«. V izhodiščih stanovanjske politike občine Celje in drugih, na območ- ju katerih posluje Občinsko sodi- šče v Celju, je jasno začrtana po- treba in nujnost dodeIjevan.ja sta- novanj delavcem z najnižjimi oseb- nimi dohodki, kar obenem s pro- gramom graditve delavskih stano- vanj daje upanje za hitrejše in učinkovitejše reševanje stanovanj- ske problematike. V Celju formi- rani Solidamstni stanovanjski sklad je že pričel z izvajanjem programa in omogočil večjemu številu delavskih družin vselitev v dostojna stanovanja, kar nedvom- no nakazuje pozitivno prognozo tudi za bodočnost. Poleg opisane kategorije ne- zaščitenih podstanovalcev po- znamo tudi zavezance v izvrž- bah, ki so se nasilno ali sicer v nasprotju z določbami 53. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS 18/74) vselili v določeno sta- novanje. Za takšne samovolj- neže dopušča 56. člen citirane- Zakona izdajo izpraznitvene odločbe v upravnem postop- ku in upravno izvržbo. Mož- na pa je tudi sodna pot, to je v končni faza sodna izvržba, ki je v vsakem primeru brea- kompromisna. Tu sodišče ne išče izseljenim niti najpotreb- nejših prostorov. Deložacija se iz\'ede brez odlaganja. V 16. členu Zakona o sta- novanj skeh razmerjih obrav- navna funkcijska stanovanja v šolskih, zdravstvenih in dru- gih zavodih kot tudi hišniška stanoA-anja, so namenjena le osebam, ki opravljajo določe- no funkcijo in so jim kot taka dodeljena. S prenehanjem funkcije zato uporabnik sta- novanja izgubi stanovanjsko pravico. Hišnik, ki mu pre- neha hišniško razmerje, to- rej ki preneha opravljati hiš- niška dela, mora stanovanje izprazniti. V izvržbi tudi na- štete osebe niso stanovanjsko zaščitene. Bolj redki so primeri sod- nih izvržb, v katerih zvezane stranke uživajo določeno sta- novanjsko zaščito. Zaradi bolj- šega razumevanja moram po- jasniti, da stanovanjski zakon določa obvezne primere, ko mora izvršilni upravičenec preskrbeti zavezani stranki drugo primerno stanoA^anje (uporabniku stanovanja v hi- ši, ki bo rušenapo71.čl. ZSR in podobno), ali najpotreb- nejše prostore (na primer razvezaner^u zakoncu po 4. odstavku 20. čl. ZSR). Fakul- tativno'so takšni primeri lah- ko zajeti tudi v splošnem aktu stanodajalca ali v sta- novanjski pogodbi. Tu gre torej za zaščitene uporabnike stanovanj, katerih varstA-o.se- veda zavisi od vsebine in obsega zakonite oziroma do- govorne zaščite. Primemo stanovanje v smislu določila 7. člena ZSR takšno stanova- nje, ki ne pomeni bistvenega poslabšanja razmer uporab- nikov. Najpotrebnejši prosto- ri pa varujejo stanovalce pred vremenskimi neprilikami in njihovo pohištvo pred znat- nejšo škodo._ Stanovanjske pravice na n^ih ni mogoče pridobiti, uporabniki najpo- trebnejših prostorov uživajo le A-arstvo, kot ga imajo imet- niki stanovanjske pravice. Pri prisilnih preselitvah v naj- potrebnejše prostore sodišče pazi, da med uporabniki ni kakšne osebe, katere življenje ali zdravje bi bilo s preselitvi- jo ogroženo. Prav zato sodne odločbe, ki vežejo stranko na zagotoviteA" najpotrebnejših prostorov zavezani stranki včasih niso izvršljive, če-tudi so prostori preskrbljeni. Delo sodišča v stanovanj- skih deiiožacijah je izredno delikatno in naporno zlasti za izATŠevalne organe, ki so iz- postavljeni večkrat grobemu uporu zavezancev. Zato je asistenca milice potrebna v vseh tistih primerih, ko zave- zane stranke neutemeljeno nasprotujejo izpolnitvi prav- nomočne in izvršljive sodne -odločbe. Na videz groba sod- na prisila je slej ko prej re- zultat nerazumevanja, trme in nagajivosti strank, ki gredo za vsako ceno zoper zakoni- tost, nezavedajoč se dejstva, da je sodišče predhodno pre- izkusilo vse možnosti za mir- no ureditev zadeve, da je spričo tega postopek zakasnil in da zahteA-ajoči upravičenec ne vodi izvržbe zaradi muha- vosti, temveč zaradi lastne, največkrat izredno nujne sta- novanjske potrebe. V letu 1973. je bilo pri Ob- činskem sodišču v Celju v delu kar 35 stanovanjskih iz- vršilnih zadeA", približno toli- ko jih pričakujemo tudi v le- tošnjem pripadu. S prosto- voljno oziroma prisilno prese- litvijo zavezancev v 21 zade- vah v letu 1973 je potrjena zadovoljiva uspešnost sodišča na tem področju sodnega de- la. Rezultat pa bi mogel biti ob večjem sodelovanju ter razumevanju pristojnih izven- sodnih organov ter organiza- cij kot tudi strank samih še 'boljši, kolikor bi vsi v poštev prihajajoči zunanji či- _nitelji upoštevali zakonsko načelo nujnosti postopka. PoA-prečen čas trajanja po- stopka v stanovanjskih izvrš- bah presega tri mesece in je nedvomno predolg. Tendenca po skrajšanju je že dolgolet- no pravilo sodišča in od te- ga pravila tudi v bodoče ne bomo odstopili. Da se ohraniti upravni red in praAma varnost občanov v tako občutljivi sferi kot je stanovanjska, moramo vsi strogo spoštovati zakonitost. Odredbe sodnih odločb mo- ramo dosledno upoštevati in dejansko izvrševati. Le tako se bomo izognili neprijeftiim posledicam sodne prisile ob stanovanjskih deložacijah, ki jo zaradi enostranske informi- ranosti A-časih zavračajo in kritizirajo celo predstavniki javnega mnenja v sredstvih jaAmega obveščanja. Predsednik Občinskega sodišča v Celju Marjan Bele DARILO ZA VAS VIII. ZLATARSKA RAZSTAVA v Pokrajinskem muzeju Bronasta, srebrna in zlata značka za obiskovalce KOMUNIST O SEBI Ignac Javomik se je rodil v Vitanju, toda - že ^ot mlad fant se je za- radi pomanjkanja odselil Koroško in se v Meži- ci zaposlil kot rudar. Ko- '^aj šestnajstletnega so Sa v času velike krize od- pustili iz rudnika, tako ^ nau ni preostalo dru- kot da je šel za hlapca k nekemu zemlji- škemu posestniku. 1932. leta je že služil vojaški •"ok na Kosovem polju, Po odsluženi vojaščini pa je aaposUl v rudniku ^repča. In prav v Trepči ^ je začelo njegovo par- tijsko delo. »Komimisti iz rudnika frepča so me takoj spre- medse. Pa vendar moral najprej doka- ^ti, da res trdno verja- mem v načela partije in da se lahko v vsakem trenutku zanesejo name. Zato so mi dali šest me- secev poskusnega staža, da sem v tem času do- kazal, da sem res zmo- žen postati dober komu- nist. In 1941. leta so me sprejeU v KP. S tem, ko sem postal komunist, so se moje naloge kar vrsti- le. Ker sem bil napol in- valid, nisem mogel v par- tizane, pa tudi sicer so me bolj potrebovali na terenu. Skupaj s tovariši sem zbiral material, ob- veščal partizane o so- vražniku, skratka, delal sem vse, kar je moral v tistih časih delati vsak komvmist.« Po vojni je ostal Ignac Javornik v Trepči. Tam je ostal do leta 1961, ko se je upokojil in se nato z ženo vrnil v Vitanje, kjer živi še danes. In ko sva govorila o Zvezi ko- munistov danes, je Ignac Javomik dejal: »Program dela ZK je po mojem mnenju jasen in točno narekuje naloge in dolžnosti vsakemu ko- munistu. Vendar se mi zdi, da je vse premalo komunistov, ki z odgo- vomostjo sprejemajo te naloge. Komunisti prema- lo delamo, premalo smo aktivni v sredini, kjer ži- vimo.« Javornikov Nace, kot mu pravijo domačini iz Vitanja, je nosilec števil- nih odlikovanj, medalj in priznanj. In vendar je ob- čutil tudi grenki okus krivice, kajti spomenico za delo v NOB je dobil šele leta 1962. Govorili so, da je sodeloval s sovraž- nikom, ker je imel kot Slovenec vstop- v nemški štab v Trepči. Toda kljub grenkobi, ki so jo zapu- stile take obtožbe, je ostala v Ignacu neoma- jana vera v našo dmžbo in Zvezo komunistov. Če- prav se besede: »Še ved- no sem pripravljen um- reti za našo domovino« — velikokrat slišijo kot fraza, zvenijo iz Ignaco- vih ust iskreno in pre- dano. Takšen je Ignac, naj-, starejši član Zveze komu- nistov v konjiški občini. Preprost, tih človek, poln ide^izma in vere v mladi rod. »Mladi bodo nadaljevali boj za samoupravne soci- alistične odnose in za iz- gradnjo naše družbe. Na njih temelji naš razvoj. In trdno verjamem, da bodo poverjeno nalogo dobro izpeljali.« DAMJANA STAMEJČIČ RIBIŠKI CAR Ribiška diTižina Šempeter v Savinjski dolini zaiova pripravlja tradicionalno družinsko tekmovanje v lovu na najtežjo ribo. Tokrat bo ta preizkušnja v nedeljo, 22. sep- tembra na Br&slovškem jezeru. Ribici se bodo začeli zbiiraiti že ob sedmih zjutraj, tek- movanje pa se bo začelo ob pol devetih in bo trajalo do pol dvanajstih. Proglasitev ribiškega carja in razdeaitev na- grad ter diplom je predvidena za trinaijsto uro. In potem se bo začelo tisto, kar bo prav tako zanimivo za ribiče in druge, ki so radi v njihovi družbi — družabni del. Tudi na šmartinskem jezeru je prijeten ribolov, Foto: Ivan Nareks, SI. Konjice m SVIDENJE POD REŠKO PLANINO Pred dnevi ste mogli v Novem tedniku brati poročilo o novi cesbi, ki so jo" speljali iz Prebolda na Marijo Reko, v partizansko vasico pod Reško planino (910 m), kjer so mladinci in PD Prebold ondotno opuščeno šolsko poslopje spremenili v planinsko opstojanko. Od lanskega julija, od- kar je ta reška dvorazrednica, zunaj in znotraj, preurejena v »Dom pod Reško planino« (73B .m), se je v spominsko knjigo vpisalo nekaj nad 1200 obiskovalcev. Glede na lepo dovozno pot, je očitno, da med vpisanimi prevladujejo mo- toriziram izletniki; toda- kot planinska točka zasluži posto- janka, da se napotimo k njej tudi kot pravi planinci, hri- bolazci... Sredi Prebolda, pred osnovno šolo »Slavka šlandra«, tam, kjer nas izloži avtobus Celje—Prebold, jo mahnemo za markacijo, mimo spomenika m mimo graščine, pa de- sno dol proti tovarni in za_ tovarniškim obzidjem, rahlo navkreber v gozd. Ne moremo zgrešiti! Prvi del lepe gozdne poti nas po dobre pol ure pri- pelje na sedlce Počivalnik, poimenovano po opuščeni kme- tiji Počivalnik (ljudsko: Počvatmik) levo odtod, toda mar- kacija na drevesu nas usmeri v desno in hkrati opozori, da je do doma, kamor smo se namenili uro in pol. Uro in pol — sprva domala po ravnem, do velike .kmetije Za- vršnik, odtod naprej pa nas vodu lepa, zložna gozdna vozna cesta pod pobočje Reške planme. Za ovinkom prispemo na novo sedlce, k partizanski domačiji Pišek, nato še ka- kih dvajset minut lepe razgledne poti, pa smo pri prepro- sti srednjeveški cerkvici Marija Reka, z vaškim pokopali- ščem ob strani. S tratne police okoli cerkvice je sijajen razgled: na Goljavo (837 m), v pobočje Mrzlice, po kate- rem bi kar z roko segel, levo ob njej Gozdnik, desno Pod- meja — preval v Trbovlje, izza nje pa bode v nebo častit- ljivi Kum ... Tako, približno, proti vzhodu; pogled na se- ver pa zajame domala vso prostrano Savinjsko dolino, a ozadje nam vamje pobočje Reške plsnine, ki napaja naselje z neusahljivo, zdravo in hladno pitno vodo ... • Pod cerkvijo, na sedlu, nas čaka planinski dom. Vsako soboto, nedeljo in državni praznik ter popoldne pred praz- nikom odpre svoje duri v točilnico m jedilnico. Zbijalcem so na voljo značke m štampiljke, razglednice pa še pri- dejo ... V dolmo se bomo vrnili prav tako po dobro markirani poti čez Gradišče (780 m, štampiljka in spominska knjiga). Na njegovem temenu, pravijo mu Pleša, se ponovi in raz- širi prejšnji razgled. S Pleše se pot naglo spusti v roman- tično tesen pod žvajgo, naprej pa zravna do Druškovičeve- ga mlina oziroma ceste Prebold—Trbovlje, tu pa smo že v gornjem Preboldu. Ves povratek traja uro in pol. A občutek po prehojeni poti? Povedo ga verzi, s kate- rimi so.oskrbniki doma pod Reško planino izpolnili steno v jedilnici: »A jutri p>ojdem na goro, naj se oči mu napi j 6 višiin, daljin, da z bleskom tem naiprobi poj dem novim dnem ...« G. GROBELNIK ŠE BOMO PRIŠLI Na ŠENTJUNGERT nad Šmartnim v Rožni dolini, mislim, kjer smo se letos spomladi že poslavljali po odlo- čitvi, da se bodo Kranjci z njenega vrha preselili v dolino. Zdaj bodo ostali. Duri stare, gostoljubne domačije, se bo- do še naprej odpirale vsem, ki bodo prihajali na Sentjun- gfert po mir, po zrak, razgled in zaradi vsega lepega in zdravega, kar nudi narava. Brašna ni treba nositi s seboj. V Kranjčevi hiši stoji zmrzovalna skrinja, ki hrani dobrot — od domačih klobas do gozdnih in vrtnih jagod- . . . ŠENTJUNGERT vabi! Ne odstopa zaman svoja jsončna pobočja vse številnejšim »vikendicam« . . , GG 6. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 19. septemho. . Ko smo se v začetku ieta pogovarjali o družbenih do- govorih o splošni in skupm porabi, smo se zaustavljali ob besedi — poraba. Kaj je poraba? Kakšne vrste porabe ustvarjenega družbenega proizvoda poznamo? Od kod vza- memo sredstva, da pokrijemo to porabo? Kako ta sredstva združujemo? Odgovori niso težki. Je pa potrebno, da jih poznamo. Torej — poznamx) tri vrste porabe: osebno, skupno in splošno. Osebna poraba je odvisna od vsakega posameznika. Vsak sam odloči o porabi lastnega zaslužka in pravimo, da je osebna poraba merilo občanovega osebnega Stan- darda. V naši gospodarski politiki smo zapisali, da bomo omejili obseg osebne porabe, da bi si tako zagotovila pri- memo gospodarsko rast in trdnost gospodarjenja. Na pri- mer — tudi pozitivne odločitve na referendumih so dokaiz našega spoznanja, da moramo nekoliko zmanjšati osebno porabo v korist skupne porabe. In kaj je skupna poraba? Skupna poraba je tisto, kar kot skupnost delavcev in občanov skupno potrebujemo s pomočjo različnih družbenih dejavnosti in se moramo za- to v svobodni menjavi dela dogovoriti, koliko sredstev bomo združili zanje. Te dejavnosti so: otroško varstvo, izobraževanje, kultura, telesna kultura, zaposlovanje, zna- nost, zdravstvo, pokojninsko ux invalidsko zavarovanje. Koliko in kakšne te stontve imamo — to predstavlja naš skupni štandard, naše življenje, če nam manjka vrtcev, to že pomeni, da naš skupni štandard še ni najboljši. Splošna poraba je tisti del porabe, ki je povezan z de- lovanjem in organizacijo oblasti (uprave, sodišča, tožil- stva, sodnikov za prekrške, inšpekcijske službe, davčne uprave, geodetske službe, urbanizma itd.), krajevnih skup- nosti, družbeno-političnih organizadj. Sem sodijo še delo- vanje organov javne varnosti, JLA, splošni ljudski odpor, komuna.lna poraba, negospodarske naložbe, gospodarski po- segi in drugo). Za družbene dogovore je najpomembnejša skupna po- raba. Saj vemo, da bomo letos spet razpravljali o pro- gramih samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi iK>naaoritve poglejmo še slikovni prikaz našega znanja o porabi: V Delegatskem leksikonu bomo odslej redno pojas- njevali pogosto uporabhjene, a ne vedno razumljive besede DO CELJE: DENAR ZA GOSTINCE Pobudo poslovnega zdru- ženja Forma tor in sklep predstavniikov- gostinskih podjetij je osvojil tudi izvršni svet. Gre za raz- delitev kreditnih sredstev za področje gostinstva. V celoti! gre za 740.000' di- narjev. Kot vselej doslej, se tudi tokrat niso odlo- čili za drobitev tega zne- ska. In prav je tako. Ta kreditna sredstva bosta dobili Ljudska restavraci- ja 400.000 in Ojstrica 340.000 dinarjev. Za kaj? Ljudska restavracija se že dolgo ukvarja z mi- slijo, ki pa je zdaj do2X> rela, da uredi na Tomši- čevem trgu nov gostinski lokal. To bo »grill re- stanracija«, v kateri bodo pripravljali jedi na žaru, prodajali izbrana vina pa tudi žgane in brezalko- holne pijače ter slaščice. V restavraciji na Tomši- čevem trgu bo 12 do 52 sedežev, v letnen> vrtu pre4 lokalom pa 60. Kolektiv ima za to in- vesticijo lastnih sredstev, združenih v TOZD Majol- ka 1,418.000 dinarjev. S kreditnimi sredstvi bo po- kril vse stroške. Kolektiv Ojstrice pa se je že lotil obnove »Ribi- ča«. Tu bo na novo pri- dobljenih 80 sedežev. Ko- lektiv ima rezerviranih lastnih sredstev v višini treh milijonov dinarjev, vendar mu za dokončno ureditev načrta manjka še 340.000 din. Ta denar bo zdaj dobil v obliki poso- jila. Izvršni svet celjske ob- činske skupščine je spre- jel predlog odloka o ure- janju, vzdrževanju in var- stvu zelenih površin v ob- čini. Končno besedilo od- loka bo sprejela občinska skupščina. Odlok posega na tisto področje, ki stopa v zad- njem času vse bolj v os- predje. V mestu Celju rn drugih naseljih v občini so na tem področju veUke j)omanjkljivosti. Zelenih poirršin ne urejujejo kom- pleksno. Problematično je tudi njihovo vzdrževanje. Zato je namen odloka predvsem v tem, da v ce- loti uredi urejanje, vzdr- ževanje in varstvo zelenih površin v mestu in v na- seljih v občini. V tem ok- viru so določene tudi pra- vice in dolžnosti uprav- Ijalca z zelenimi površi- nami javnega pomena, dolžnosti investitorjev ozi- roma izvajalcev objektov in naprav. Prav tako je določen enoten način ure- janja in vzdrževanja zele- nih površin. Pomembno je določilo, da je treba ze- lene površine javnega po- mena vzdrževati in ure- jati na osnovi posebnih načrtov, vse druge zelene površine, ki niso javnega pomena, pa morajo vzdr- ževati in urejati organi- zacije združenega dela, samoupravna stanovanj- ska skupnost in občani. MB KONJICE: O ŠKODI Jutri bo v Slovenskih Konjicah seja vseh treh zborov občinske skupšči- ne. Delegati bodo infor- mirani o potresni škodi in solidarnostni pomoči prizadetim območjem, predstavnice občinskega sklada za investicije v družbeni standard bo po- ročal o zbiranju in upo- rabi sredstev samopri- spevka občanov, o pro- blematiki Stanovanjsko komunalnega ixxijetja pa bo poročal direktor Jože Baraga. Na skupni seji zborov bodo delegati raz- pravljali še o posameznih predlogih iz^-^ršnega sveta, med njimi o predlogu od- loka o izvršnem svetu, predlogu odloka o za- ključnem računu proraču- na občine Slovenske Ko- njice za leto 1973, pred- logu sklepa o pristopitvi k družbenem dogovoru o pospeševanju in razvoju malega gosjKKiarstva in drugem. D, S, KDO JE DELOVNA SILA? V vsakodnevnih razpra- vah o pomanjkanju delav- cev vse pogosteje slišimo na različnih sejah, v go- vorih, v tisku in TV, da nam manjka — delovne sile. Menda se je pred leti nekdo že six>taknil za- radi te besede. Kajti v našem političnem in gos- podarskem jeziku smo ra- di zelo natančni. Ni nam vseeno, če kdo zameša temeljno organizacijo z organizacijo združenega dela ali statut s poslov- nikom. Zdi se, da nam je bolj vseeno, če se za kako besedo skrivajo živi ljudje, a jih poimenujemo po- vsem napačno. Besedo delovna sila po- zna kapitalistični jezik. Tisti sistem družbeno eko- nomskih odnosov, ki je delavca prisilil, da je po- sal formalno svoboden na ta način — da je lah- ko prodajal in prodaja svojo delovno silo kot blago. In njegova delovna sila je predmet prodaje in nakupa kot vsako dru- go blago. Pri nas pa imamo dru- gačne, samoupravne od- nose. Delavec je svobo- dfn samoupravljalec in razpc-laga z rezultati in razmerami svojega dela. N; -v mezdnem odnosu in nikomur ne prodaja svoje delo-ime sile. Zaic^ recimo po naše, pravilno in preprosto — da nam manjka delavcev. Na besedo delovna sila pa pozabimo, saj kaže na nek neprijeten način, da so stare miselnosti in na- vad težko otresamo. V novi izobraževalni sezo- ni morajo I>eiavska univer- za in družbenopolitične or- ganizacije v delovnih organi- zacijah in v občini nadalje- vati z izobraževanjem vodij delegacij in delegatov. Do- slej za to vrsto usposablja- nja kljub več seminarjem in predavanjem m bilo dovolj storjenega. To je le ena iz- med ugotovitev, ki smo jo zapisali v pogovorih z dve- ma gostoma našega uredni- štva v prejšnjem tednu — s Cvetko Stankovičevo, ki j« vodja delegacije TOZD de- lovne skupnosti skupnih služb v Kovinotehni, in z Jožetom Vengustom, vodjem konference delegacij v (test- nem podjetju. Vaše prve ocene iz dela delegacije? Cvetka Stankovič: Delega- cija naše delovne skupnosti in delegacija TOZD skladišče in transport se združujeta v Kovinotehni v konferenco delegacij. Težko je ocenje- vati, ker je bilo premalo sej. O gradivu moram reči, da je prišlo pozno. Ko smo ga dobili, smo ga razmno- žili, tako da ga je dobil vsak delegat. Ker je kvalifikacij- ski sestav naših delegacij različen, smo že opozorili, da bomo morali delegati več vedeti o delegaitskem siste- mu. Glede prvih skupščin- skih gradiv naj še to povem, da nas bolj z&nima gospo- darstvo kot pa statistična poročila o alkoholikih, turi- zmu in podobnem, čeprav je tudi to potrebno. V delega- ciji smo si delo razdelili po področjih. Vodja delegacije sam ne zmore vsega. Na seji delegacije sm^o obravnavali tudi skupni delovni program skupščin in družbenopolitič- nih organizacij. Program je dober, imeli pa smo nekaj pripomb. Tudi sankcij ni v njem. Jože Vengust: Našo konfe- renco delegacij v Cestnem podjetju sestavljata dve de- legaciji. Vsaka ima po pet članov. Vodja delegacije naj- prej sam predlaga gradivo in pripravi za sejo bistvene po- vzetke. Na sami seji pa smo brali oziroma obravnavali Vse gradivo. Zato je seja tra- jala več ur. Gradivo je pre- obširno, prišlo pa je prepo- zno. Na konferenci delegacij usklajujemo mnenja. Torej nam je čas za razpravo še posebej dragocen. Vsaj tri tedne prej bi morali dobiti gradivo. Po seji skupščine se nismo sestali, če bo potreb- no, se bomo. Mislim, da bi morali pK) seji skupščine do- biti zapisnik. Kdo vse sodeluje pri obli- kovanju stališč delegacije? Cvetka Stankovič: Na seji delegacije so že itak pred- stavniki delavskega sveta in družbenopolitičnih organiza- cij. So čland delegacije. Do- slej gradivo še ni bilo tako, da bi vključevali v razpravo še strokovne službe in dru- ge organizme. A mislim, da bo to potrebno. Jože Vengust: Tudi ,v naši delegaciji so že predstavniki delavskega sveta. Predstavni- ke družbenopolitičnih orga- nizacij smo povabili jt prišli. Pričakujemo iii ? 5 i da bi člani ZK še dep ? sodelovali v delu dejf'' i Sedaj sodelujejo, ^ i malo. ^ 1 , Ali so razprave li delegacije živahne? '' Cvetka Stankovič: k časa je bilo, da bi ^^ i cije v celoti zaživele ^ i gati še ne poznajo svojii, * log. Pri nas smo jit^^ liU priročnik za delo ^ tov, a vsega še nistno'* pravili za izobraževan, legatov. S seminarji zaj gate in vodje delegacij ramo nadaljevati. V n^' legaciji smo se že dogo« za način dela in za r® tev obveznosti, ko v prejeli gradivo. Delegacij, dejavna. Ta pa je tudi ^ sna od gradiva. Delegat; živahno razpravljali in bila kot vodja delegacije dovolj na. Jože Vengust: Delegat zainteresirani, a še ne do dejavni. Manjka jim .j macij in razgledanosti skupnih službah je drun saj je izobrazbena struk; zaposlenih dokaj visoka, delegate moramo organic seminarje v delovnih orj zacijah. V Cestnem podj že imamo načrt za take minarje. Oba delegata sta v j* voru navedla še več ir zanimivih misli. O vlog lavske imiverze pri uspe Ijanju delegatov, o giM skupščinskih služb, ki m jo spodbujati razpravo ( gatov, ne pa, da so preo! Ijive za kritiko o ob predstavnikov skupščini sejah delegacij, kar se zdi zelo koristno, o kai sti izobraževanja delej in drugem. Razveseljim spoznanje,, da so seje gacij živahne, delavne, j Jože Vengust MONTANA ŽALEC žalska Montana tvori sku- paj z Minervo iz. Zabukovice konferenco delegacij., ki ima 11 članov — šest iz Minerve in pet iz Montane. O delu kon. ference delegacij smo govorili z Gabrijelo Hostič, vodjo de- legacije, sicer prodajno refe- rentko v Montani. Kolikokrat se je vaša kon- ferenca delegacij že sestala in o čem ste govorili? Naša konferenca se je do- slej sestala trikrat. Prva se- ja je bila ustanovna, na na- slednjih pa smo že gm-orili o materialih za seje zbora združenega dela žalske občin- ske skupščine. Do zadnje se- je konkretnih problemov ali pripomb še nismo imeli, prav pred to, zadnjo sejo pa smo postavili prvo vprašanje. Nam ga lahko zaupate? Obravnavali smo materiale o gosix>daTskih dosežkih ob- čine v primerjavi z dosežki območja in republike, ali z dosežki prejšnjih let. Menimo, da bi nam podatki o gospo- darjenju v primerjavi s plani posameznih delovnih organi- zacij povedali več. To vpra- šanje je minuli torek na seji odprl naš delegat. Kako je z udeležbo delega- tov na sejah konference? Večjiih problemov sicer ni, čeprav se je že pokazalo, da ne prihajajo vsi. Na zadnji seji je bilo že bolje, zato upam, da težav ne bo. če se bo odsotnost ponavljala, bo- mo morali ta problem ustrez- no rešiti. Ali ste se pri delu konferen- ce že srečali s kakšnimi po- sebnimi težavami in kako je z obveščanjem o vaših sejah? Obveščanje je poseben pro- blem. Čeprav vsaj zaenkrat še nismo obravnavali zadev, ki bi jih morali sporočiti širše- mu kolektivu. Obveščanje o naših sejah in sejah zbora združenega dela je ena od na- log, ki nas čakajo v prihod- nje. O čem bi morali obveščati kolektiv? Gre za vprašanja, loi bodo neposredno zadevala oba ko- lektiva ter vprašanja, ki s vajo vse občane — na P priprave na referendum - moprispevku, o čemer K v kratkem razpravljali. O gospodarskih dosežltJ enkrat še nismo ot)vešžaIi' lektivov, ker se naffi ^ zdelo potrebno, saj P^"" Montane oziroma Mine^ posebej obdelan aU Ijen. Imeli ste že več sejj ne bo odveč, če vas vpf^ kakšne so vaše dosedaV kušnje o delegatskem ' mu, kako doživljate membe v naši družbi i" delavci sami čutijo te membe? Delegatski sistem je ^ kor dobro zamišljen stavi j a velik napredek ^ šem družbenem razvoju- temu že opažamo težave. Na eni strani obremenitve gospodars^^ hteve po boljšem del« »J ji produktivnosti, vse zahteva človeka na de' mestu. Po drugi sfcrai»^ več sej, ki delavca o^^^ od dela. Prav tu vidu« bistvenih probleme«' ^ za še aktivnejšo ' posrednih proizvajale^^ zvoju delegatskega s' Ostane seveda še čas r čanem delu, takrat težko dobiti ljudi za^ Branko ^^ Gabrijela Hostič 37 — 19. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 ^tenberg Srečanje ^ledališčnifcov k utrjevanju misel- , o nedeljivosti kulture amatersko in profesio- j je pravgotovo dalo so. . srečanje profesionalnih Laterskih gledališčnikov. gradu Statenberg se je i okoli 150 ljubiteljev ^j.sti kulturne dejavno- pobudo za tako srečanje j^i Ločani v okviru svo- poletnih kulturnih prire- , podprla pa sta ga Pod- jj' združenji gledaliških pin iz Celja in Maribora. ^ so skoraj iz vse Slo- Ije, največ pa jih je bilo, jpiljivo, iz severovzhodne renije, kjer je tudi gle- llja dejavnost najbolj fita. Slepi tega posvetovanja {jo slutiti bistven premik irjenju gledališkega življe- na Slovenskem. Dogdvor- D je bilo, da bodo po vzo- celjskega gledališča odprli lebne abonmaje za vzgojo jaliških amaterjev. Predla- i so slovenski kulturni ipnosti, naj posveti poseb- pozornost obnovi kultur- nih domov, kajti le na ta način bodo ustvarjene nor- malne razmere za delo gle- daliških ljubiteljev, hkrati pa bodo lahko v teh krajih go- stovala poklicna gledališča. V okviru republiške kultur- ne skupnosti naj bi ustano- vili poseben sklad, ki bi sti- muliral posebne repertoame in uprizoritvene dosežke, ne glede na to, kje so nastali — v profesionalnih gledali- ških hišah ali amaterskem delu. Program medsebojnih gostovanj bi bil del tega sti- mulansa. Poudarjeno je bilo, da bo potrebno še tesnejše sodelovanje rhed Združenjem slovenskih gledališč in Zdru- ženjem gledaliških skupin Slovenije. Rezulatati takega sodelovanja se ponekod že kažejo, saj so najboljši ama- terski dosežki uvrščeni v pri- reditve, pri katerih so do- slej izključno sodelovali sa- mo profesionalci (Borštniko- vo srečanje v Mariboru, Te- den slovenske drame v Kranju). Marsikje se je doslej pojav- ljalo vprašanje, kako obrav- navati amaterske gledališke predstave (tudi v Celju!). Končano bi naj bilo »prija- teljsko in pokroviteljsko trep- ljanje po ramah«, ki je imelo velikokrat prizvok podcenje- vanja. O vseh dosežkih se bo odslej potrebno odkrito in pošteno pogovoriti, pa če- tudi je resnica velikokrat prav grenka. V ta namen bo potrebno utrditi področ- na združenja, v katerih bo- do sodelovali člani poklic- nih gledališč in izkušeni ama- terji ter ocenjevali, pomagali in soustvarjali objektivno, kritično, z enim samim ci- ljem: ustvariti kakovostne gledališke stvaritve. Kot svetel primer sodelo- vanja je bilo predočeno so- delovanje med Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju in celjskim občinskim sve- tom zveze kulturno prosvet- nih organizacij. Gledališče je zadnja leta odprlo vrata na stežaj »Naši besedi«, ki je vzniknila prav v Celju. Gosto- ljubno je sprejela najboljše celjske amaterske predstave. V tej hiši je bila letos tudi re J^^ za radio, gostovali I Nemčiji in na naših 1 to pa še posebno vne- l^.^^ijo za ta koncert v ( ker bi radi bili la- I Še posebno všeč. Po- I Všeč zato, da bi v Ju. " Vzbudili željo po pet- po prepevanju v tem zboru! To si želijo, ker je 26 članski zbor več kot potreben novih moči, novih pevcev, novih navdušencev. Poleg problemov, ki jih ne manjka, pa je predsednik zbora Jože Rajh povedal, da precej pogrešajo organizator- jev, raznih občinskih, krajev- nih in drugih prireditev, kjer bi lahko nastopali in predsta- vili ljudem lepo zborovsko petje. Pevcem pevskega društva TIM Laško želimo čimveč uspehov, da bi jim tovarna TIM tako kot do sedaj poma- gala in pa da bi njihovemu petju zaploskalo kar največ Ijiidi — saj je to edino in največje plačilo za njihovo delo. R. V. Celje Prvi koncert številni celjski pevci in pri- jatelji lepega petja bodo go- tovo z veseljem prisluhnili akademskemu pevskemu zbo- ru »Tone TOMŠIČ«, ki bo pel v Celju v okviru I. kon- certnega abonmaja v sredo, 25. septembra ob 19,30 v Na- rodnem domu. Akademski zbor je naš najboljši me- šani pevski zbor, ki je os- vojil mnogo prvih mest na mednarodnih tekmovanjih. Lansko leto je opravil zelo usp>ešno enomesečno pevsko turnejo po Ameriki in Kada- di. Zbor bo pel v Celju n'-i rodne, revolucionarne in pun- tarske i>esmi. Umetniški vo- dja zbora je dirigent Marko Munih, ki se ga spominja- mo, ko je lani v Celju diri- giral Komunalnemu radijske- mu zboru. Dopoldne in popoldne is- tega dne bo akademski zbor pel celjski" mladini v okviru mladinskih abonmajev. Vabimo vas, da se vpišete v koncertni abonma, ki bo obsegal 8 koncertov, v TU- RISTIČNI INFORMACIJSKI PISARNI, Stanetova 15, do 25. IX. Teden filma Doživetje v tednu domačega filma bo svojevrstno doživetje pred- stavljala retrosi)ektiva naj- večjih do^žkov režiserja Franceta ŠtigUca. Prikaz njegovega filmskega opusa od prvega slovenskega filma Na svoji zemlji do Pa- stir cev ne bo le subtihio srečanje z enim izmed najpomembnejših jugoslovan- skih filmskih ustvarjalcev. To bo nekaj več kot le zgo- dovinski pogled v preteklost režiserjevega dela. Kajti ime Franceta štiglica je neločlji- vo povezano z rastjo sloven- skega filma. In ko bomo s tega zornega kota ocenje- vali retrosi>ektivo in revijo štigličevih filmov, se nam bo približal in odprl privla- čen svet rasti, vzponov in umetniških naporov celotne domače kinematografije. Celj- ski kinoobiskovalci si bodo lahko ogledali kompletno re- trospektivo, kakor so jo lani predvajali v pariški kino- teki. Med katerimi filmi bo or- ganizator izbiral? France Šti- glic je v nekem intervjuju sam izjavil, da mu je še vedno najbližji prvi sloven- ski povojni film Na svoji zemlji in bomo to delo mo- rali predstaviti celjskemu občinstvu. Druge pomemb- nejše stvaritve Franceta šti- glica so še: Svet na Kajžar- ju. Deveti krog. Dolina mi- ru, Balada o trobenti in oblaku. Tistega lepega dne. Ne joči, Peter in Amandus. Prav v teh dneh je začel France štiglic snemati nov film — Povest o dobrih lju- deh po Kranjčevi literarni predlogi. Organizator Tedna doma- čega filma bo ob retrospek- tivi pripravil tudi srečanje z režiserjem. Kinoobiskoval- ci pa bodo. prejeli z vstop- nico filmski list s pregledom filmske ustvarjalnosti reži- serja Franceta štiglica. Organizacijski odbor za pri- pravo Tedna domačega filma načrtuje več zanimivih novo- sti v izvedbi te kulturne pri- reditve. Na jutrišnji s6ji ob 12. uri bodo govorili o izdaji posebne publikacije Filmski lističi, v kateri bi bila celo- vito predstavljena vsa vse- bina prireditve — z oznako vseh filmov in filmskih ustvarjalcev. Komorni zbor Gost v Zadru 4., 5. in 6. cktcbra se bo v Zadru mudil naš Komorni moški zbor kot oficielni predstavnik slovenskih pevskih zborov in kot gost občinske skupščine Zadar na VII. festi- valu pevskih zborov Hrvatske; tega letos posvečajo 30-let- nici I. kongresa kulturnih delavcev Hrvatske, 30-letnici osvoboditve Zadra, 80-letnici skladatelja in dirigenta Kre- šimira "Baranoviča in 50-letnici umetniškega ustvarjanja skladatelja in dirigenta Borisa Papandcipula. Festival ima toiej široko in pomembno obeležje, zato je udeležba na- šega zbora na zadarskih svečanostUi toliko bolj častno in odgovorno odposlanstvo. Festival organizirajo Prosvetni sabor Hrvatske, skup- ščina občine Zaidar, prosvetna zveza občine Zadar ter de- lavsko prosvetno društvo »Petar Zoranič« iz Zadra, pokro- viteljstvo pa je prevzela OZD »Jadral« »Jadranski alumi- nij) Obrovac. Po že pripravljenem programu bo KMZ pod voidstvom Cirila Vertačnika najprej loasbopil z dvema pesmima (s švarovo Moj očka 'ma konjiča dva in Gotovčevo Momčeto bez gunčeto) na i-eviji pevskih zborov, v soboto, 5. okto- bra dopoldne; drugič bo nastopil istega dne 2svečer kot soudeleženec na koncertu sedmih izbranih zborov; na spo- redu ima Ježovo Verzi, Liparjevo Partizanovo slovo, Go- tovčevo Ponuda dragoga in Gobčevo Bohor je vstal. Po koncertu, tja do polnoči, bo z ostalimi zbori sodeloval s poljubnim sporedom na »serenadah« na raznih mestih Za- dra. Za.dnji dan zadarskih svečanosti, v nedeljo, pa bo zbor imel še samostojni koncert nekje v zadarskd regiji; kraj bo določen naknadno. Kakor rečeno: poslanstvo KMZ v Zadru je odgovorno: na nastopih ne bo branil le svojega ugleda in čast mesta Celja, temveč tudi ugled in čast vseh slove-nskih zborov. V Zadar odpotuje tudi prof. Egon Kimej. Velenje Za 12., 13. in 14. septem- ber je bil v Domu kulture v Velenju napovedan V. med- narodni festival športnih in turističnih filmov. Naj ome- nim, da je bil istočasno V. mednarodni festival športnih in turističnih filmov tudi v Kranju, katerega je odprl ce- lo generalni direktor GORE. NJA Ivan Atelšek iz Velenja. Kakor v Kranju, tako je bil tudi v Velenju za te dni napovedan zelo bogat spo- red filmov. Da bi si te do- mače in tuje filme lahko ogledalo kar največ ljudi, je Temeljna telesnokultuma skupnost Velenje razposlala vsem klubom, društvom in šolam v občini posebna va- bila, na katerih je bilo tu- di napisano, da je vstopni- na le 2 dinarja. Poleg teh vabil pa so bili tako v Vele- nju kakor tudi v Šoštanju številni lepaki s programom, ki so opozarjali na V. med- narodni festival športnih in turističnih filmov v Domu kulture v Velenju. Ker je bilo za prvi dan festivala 12. septembra na- povedanih kar 3 kratkih do- mačih in tujih filmov, sem si kot predstavnik planinske- ga društva Šoštanj, ki je tu- di prejelo vabilo, želel te fil- me ogledat. Ko sem ob 17. uri, ko bi se morala pred- stava pričeti, prišel v Dom kulture Velenje, je kinoope- fater dejal, da predstave ne bo, ker so prišli le štirje obi. skcvalci iz Velenja m jaz kot peti iz šoštanja — kar je vsekakor nerazumljivo. Resnično ml je žal, ker sem se razočaran vrnil domov. Pri tem pa se mi vsiljuje vprašanje, zakaj se kljub po- sebnim vabilom in številnim plakatom na prvo predstavo v mestu, ki šteje nad 12.0(K) prebivalcev, ni odzvalo več gledalcev. V Velenju je tudi večtisoč dijakov različnih šel in delovne mladine -in neneh- no .čujemo jadikovanje, da se mladina nima kam dati ter da ni dovolj kulturnih in zaba-vnih prireditev. Pri vsem tem me torej čudi, zakaj je morala kljub minimalni vstopnini prva predstava ta- ko kvalitetnih filmov, kot so bili navedeni v programu, od- pasti in kje je bila tista mladina, ki čestckrat nego- duje, da je v Domu kulture Velenje premalo prireditev. Vsekakor je bil tak zače- tek V. mednarodnega festiva- la športnih in turističnih fil- mov v Velenju ob udeležbi petih ljudi, zaradi česar je morala predstava odpasti, po- razen. Morda bi bilo prav, če bi nekateri merodajni čini- telji raziskali vzroke, zakaj ni bilo udeležbe na prvi pred- stavi tega mednarodnega fe- stivala, saj so se organiza- torji dovolj potrudili za do- bro obveščenost javnosti. V. KOJC Krško Razstava v krški likovni galeriji je že od 6. septembra odprta likovna razstava akademske slikarke Darinke Pavletič- Lorenčak. Razstava, ki si jo je že doslej ogledalo ve- liko ljubiteljev likovne umetnosti, bo odprta do 20. sep- tembra. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 19. septemho. . ŽALEC: ŠE VEČ ZA KOZJANSKO Potem ko so v Žalcu seji koordinacijskega odbora za pomoč potresnemu območju pred dnevi iigotoviJi, da prva akcija zbiranja pomoči za Kozjansko zaključena, je izvršni s\et ol>činske skupšči- ne skupaj z občinskima konferencama S/l)L in ZK sklenil, da prične z drugo akcijo. lako bodo v oočinl delavci prispevali še enodneven za-služek. ISova solidarnostna delovna sobota bo 21. septembra. V akcijo se bodo vključili tudi delavci družbenih služb, ki bodo prispevali 3,5 odstotka svojih osebnih prejemkov; kmetje, obrtniki in upokojen- ci pa bodo vključeni v akcijo zbiranja pomoči na terenu. Vrh tega so se Zalčani dogovorili, da skupaj z občinama Vele- nje in Mozirje prevzamejo skrb za razvoj kraj<'vne skupnosti Zi!)i- ka. Ta je bila v potresu med najbolj prizadetimi, saj znaša škoda 2 milijardi 6}»0 milijonov dinarjev. Zalčani bodo v Zibiki prevzeli gradnjo nekaterih ob,jektov, vendar zaenkrat šc ni znano, kaj bodo gradili. Prva skupina žalskih udaniikov bo odšla v Zibiko že pri- hodnje dni. —stab— GRIŽE: POHOD SPOMINOV v t^rjžah bodo prihodnje dni slavili svoj krajevni praznik, ki ga bodo kronali v nedeljo s pohodom spominov in tovarištva na llom. Pohod so pripravili v spomin na dve pomembni obletnici — »5-letnico SKOJ in SO-leUiico hajke za Mlomom — krajevna organi- zacija ZB, mUidinski aktiv Griže, Planinsko društvo Zabukovica in pionirji osnovne šole Griže. Pohod se bo pričel pred Domom Svobode v Griž.ah, kjer bo po slavnostnih govorih predstavnikov krajevne organizacije ZB in skupščine občine tudi krajši kulturni program. Na Homu bo sre- čanje mladine in borcev, sledil pa bo kulturni spored. —stab— MOZIRJE: INICIATIVNI ODBOR USTANOVLJEN Prejšnji teden so v Mozirju ustanovili iniciativni odbor za usta- novitev skupnosti otroškega varstva v niozirski občini. Besedilo sa- moupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skup- nosti otroškega varstva bodo jvoslall vsem delovnim organizacijam v občini, te pa naj bi podpisanega vrnile do 10. oktobra. Prva skupščina interesne skupnosti otroškega varstva mozirske občine bo štela 33 delegatskih mest, zasedala pa naj bi prvič ob koncu oktobra meseca. CELJE: ZBIRAJO SREDSTVA Na račun za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka se je pri občinski konfercnci za družbeno aktivnost žena .SZDL v Celju, ki je organizator te pomembne akcije, že nabralo 208.2S6.5.5 dinar- jev. Zneske so prispevali posamezniki In delovne organizacije. KOZJE: PRIPRAVLJEN NAČRT Pred dnevi je Zavod za napredek gospodarstva v CeJju izdelal urbanistični načrt za K02>2, da bi se naselje v bo- doče gospodarsko in družbeno načrtno razvijalo. V urbani- stičnem načrtu za Koz,je je zajeta stanovanjska soseska, športno rekreacijski center, industrijska cona, zaščita sta- rega dela trga, bodoča modernizirana prometnica regionalne ceste Bistrica ob Sotli — Podsreda — Kozje — Lisično, ce- ste za stanovanjsko sosesko, avtobusno postajališče, parkir- ni prostori, regulacija Bistrice in zaščitene kmetijske in gozdne površine. Zelja je, da bi prednostno obravnavali gradnjo stanovanjskega bloka in zdravstvene postaje, kar bo po sodelovanju z Zavodom za napredek gospodarstva mogoče. Predlog je, da bi urbanistični načrt za en mesec razgr- nili v prostorih krajevnega urada v Kozjem, da bi lahko vsak občan dal še svoje pripombe in predloge. V okviru urbanističnega načrta je izdelan tudi zazidalni načrt za blo- kovno in individualno stanovanjsko gradnjo. Obe predvideni gradnji se nahajata na južnem pobočju kraja Kozje. Glede na veliko povpraševanje po taki gradnji in dejanski potrebi kraja bodo tudi zazidalni načrt dali skupaj z urbanističnim v javno razpravo. Na ta način bo Kozje dobilo vse možno- sti, da so v bodoče smotrno razvija, ne pa tako kot doslej, ko je bilo vse več ali manj prepuščeno stihiii. T. VRARI. OBMOČJE: TEDEN BOJA PROTI TBC v letošnjem tednu boja proti tuberkulozi od 25, 9. do 2. 10. bomo posvetili posebno pozornost opozarjanju ljudi na škodljive posledice kajenja, široka akcija strokovnjakov in družbenih organizacij, ki so se vključile v borbo proti kaje- nju, je dobila široko podporo tudi v skupščini SRS, ki je na zboru socialno zdravstvenega zbora letos pomladi spre- jela pomiemben dokument o omejevanju kajenja. Škodljivim posledicam kajenja je veliko pozornost na- menil tudi III. kongres slovenskih zdravnikov maja meseca v Ljubljani ter sprejel ustrezne sklepe, ki naj preprečijo razdiralne posledice kajenja. KONJICE: KONUSOV TEDEN že ves teden potekajo v posameznih TOZD kombinata Konus iz Slovenskih Konjic slavnostne seje delavskih svetov. Osrednja proslava v počastitev 80-lctnice obstoja Konusa pa bo v petek, 20 s^tembra, ko bo svečana seja skupnega de- lavskega sveta. Na njej bodo poleg delegatov iz TOZD pri- sotni tudi številni domači in tuji partnerji ter visoki gostje. Med drugim se bodo seje udeležili: France Popit, Zvone Dragan, Zoran Polič, Janez Barborič, Janez Zahrastnik in drugi. Slavnostni govornik bo generalni direktor OZN Ko- nus Jure Pokom. Na slavnostni seji skupnega delavskega sveta bodo podelili tudi številna odlikovanja in priznanja Konusovim delavcem ter i>oslovnim sodelavcem, 1). S. ODMEVI NA SLOVENSKO VARČNOST • Ali smo Slovenci varčni? Z veliko ljudmi smo se v zad- njem času pogovarjali o tem in — priznajmo — nismo pri- šli do pravega zaključka. Ne- kateri trdijo tako, drugi dru- gače, kakor pač ima kdo »dol- go odejo«, da se lahko z njo p)okrije. DejstAX) je eno: S ti- stim, kar imaš, moraš zvezati začetek s koncem. Kdor je bolj iznajdljiv, doseže še ne- kaj več. Zaključkov fk) treh ali več izjavah ne moremo da- jati, kajti to bi bUo nepravil- no. številni pravijo: — lepo nam je, imamo vse (zraven je všteta tudi zemlja za bodočo »Aikendico«) — avto bi kupili, samo do- ma je sedem otrok, ki jih je treba nahraniti, obleči in jim dati vse potrebno, d^ se v miladosti dobro počutijo, da ne bi čutili razlike z mladimi iz doline — drugi pvonovno omenjajo, da Slovenci veliko delamo, nekaj od t^a-tudi imamo, sa- mo znamo pa tudi uživati. S takimi in pK>dobnimi ugo- tovitvami bi lahko še nadalje- vali. Sicer pa: Franc Pešec, vlakovni od- pravnik na celjski železniški postaji: »Mislim, da smo Sldvenoi varčni, samo poglejmo, kako gradimo hiše in kupujemo avtomobile. Zaradi hiše, ker drugače težko dobiš stanova- nje, se marsikdo »zapufa«. Z avtomobilom je drugače: tem- po življenja je takšen, da ga skoraj moraš imeti. V Celju je sanno en bazen in tam veli- ka gneča. Torej moraš dru- gam. Najbolje je s svojim prevoznim sredstvom, med- tem ko si pri drugih (vlak, a'\"tobus) vezan na čas. So pa tudi družine, ki si ne morejo privoščiti niti prvega niti dru- gega, vseeno pa morajo var- čevati. Sem pa prepričan, da Slovenci varčujemo na račun racionalizacije. Kar kupimo, kupimo raje dobro, samo da dalj časa drži. In ne kupuje-, mo tistega, kar bi sicer želeli, vendar še lahko odložimo na prihodnje dni. že filozof Ein- stein je rekel, nimam denarja, da bi kupoval poceni stvari. V tem je tudi velika štednja. Martin Slatinšek, knjigovc^- ja TOZD, proizvodnja grad- benega materiala pri REK Velenje: »Ce smo varčni? Smo! To sklepam po tem, da imamo veliko hranilnih vlog In da — skoraj — vsak delavec — vsaj pri nas — štedi na svojem de- lovnem. mestu z materialom in poskuša doseči tisto, kar želimo vsi: boljše delovne in proizvodne rezultate, s tem pa tudi večji osebni dohodek. Le- tega pa je treba potem po isti varčni stopnji razdeliti in po- rabiti naprej. So tudi izjeme, kje jih pa sicer ni!« Franc Krajnc iz UJV Celje: »V današnjem času in gle- de na ivotrebe, ki jih čuti člo- vek v današnjem raz\"Oju, je varčnost bistvenega pomena. Racionalno je treba trošiti ti- sto, kar ima za skozi in nekaj seveda dati tua stran »za hude dni«, sior, smo varčni, vendar ne qJ) v tistih stvareh, ki nam. v dani situaciji neobhodno trebne. Zlasti v težkem, p žaju pa so družine s št«' mi člani.« Tako. Nadaljevala bi la' nekako takole: smo vai vsak po svoje. So pa ; tudi razsipniki. Sicer pa, vimo vsak po svoje, vsai svojih zmožnostih. Vsak prilagaja trenutni situacis roma prostoru, v katera vi. Nekateri težje, drugi i Končne rezultate je težko vesti. Po izjavah teh in gih lahko vsaj delno sM mo, da smo le varčni. ' T.VR Franc Pešec Martin Slatinšek Franc Krajnc Pravzaprav sem že dolgo razmišljala o tem, da bi v slaščičarno Rogla v Sloven- skih konjicah vstopila kdaj tudi skozi zadnji vhod. Ta čudna želja se je stopnjeva- la vsakič, ko sem kot kronič- ni sladkosnednež znova naro- čila kako od slavnih speciali- tet slaščičarne Rogla: krem rezino z orehi, krem rezino s kokosom, krem rezino z ru- mom, krem rezino z ... Ti- stega dne pa- sem se končno odločila, da moram spoznati umetnike, ki skrbijo za »slad- ko življenje« Konjičanov. že tule v uvodu naj po- vem, da se v Rogll ukvarjajo z dvema osnovnima dejav- nostima: s peko kruha in s slaščičarstvom. Sklenila sem se oglasiti pri peku. DOMA KUHAM VSE Predstavil Se mi je kot Ivan Dobnik, pek v Rogli. »Že dolgo opravljate poklic peka?« »O, ja. Teče že štirinajsto leto odkar sem zaposlen kot pek.« »Pa ste zadovoljni s pokli- cem?« »Zelo sem zadovoljen, že takrat, ko sem se še v Ločah odločil za ta poklic, sem bil zadovoljen.« »Kaj pa doma, spečete kdaj kruh' za družino?« ■ »Ne, nikoli. Pa kaj bi pekel doma kruh, ko pa je iz pe- karne ravno tako dober, pa še delati ni treba po nepo- trebnem.« »Kaj pa drugače, ali posto- rite doma kako nujno opra- vilo, ko je vaša žena v služ- bi?« »Veste, ko je žena v služ- bi, to rad delam. Kad kuham prav vse.« Tako je povedal Ivan Dob- nik, ko pa sem ga ob kon- cu vprašala, ali bi mi izdal kak dober recept za peko kruha, je dejal, da so vsi re- cepti enaki in vsak kruh ena- ko dober. NE MARAM SLAŠČIC Drugi, ki sem ga obiskal v Rogli, je bil slaščičar Šte- fan Gaber. »Kako ste se odločili za po- klic slaščičarja?« »Moj stric je bil slaščičar in pred štirinajstimi leti sem šel k njemu v uk. Ni ml žal, saj je poklic slaščičarja zelo lep-.« »Ali spečete doma za svojo družino kdaj kako slaščico?« »Zelo redko, kajti doma nimam vseh sestavin, ki so za dobro pecivo ali slašči- co nujno potrebne.« »Zaupajte mi, zakaj so krem rezine slaščičarne Rog- la tako znpne in priznane?« »Po mojem samo zato, ker jih pečemo iz čisto navadnih sestavin brez prime.si kakih umetnih pripomočkov.« »Pa bi bil pripravljen za naše bralke izdati recept ore- hove krem rezine?« »Seveda! Takole si zapišite: za peko orehovih krem re- zin potrebujemo 3 1 mleka, 10 jajc, 1 vanilij sladkor, 80 dkg sladkorja, 40 dkg mo- ke, liter smetane, 2 dl ruma in orehe, ki jih rabimo za vrhnji premaz rezin. Kar sem sedaj naštel, so ses! ne za nadev. In sedaj k sto. Orehove krem rezine lamo iz dveh vrst testi roladnega testa in tesa krem rezine. Za roladno sto rabimo .6 jajc, 251 sladkorja in 25 dkg nsa Za testo krem rezine p« bimo 25 dkg moke in 25 i margarine. Vse skupaj pripravimo takole: slaiS moko in mleko kuhamo s paj, stepemo sneg in g^ '^ šamo v vročo maso. Ts osnova nadeva. Dodamo le sestavine razen sme'' ki jo ulijemo med plast ' je nadev gotov, priprs^ testo in nadev enakon^ razpvoredimo med P' Krem rezina z orehi je P va.« Upam, drage bralke, vam bodo orehove kr®®' zine uspele. In če žeR kak recept mojstra Ga^ nam pišite in popros:" bomo, da izda recept ^ vih odličnih poslastic. DAMJANA STAME^^ Ivan Dobnik Štefan Gaber 37 — 19. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POKLICNO USA/IERJANJE PIŠE 30 ROMAN BOBEN Gotovo bo kdo vprašal: ^j^e pa naj izvem vse, j^r pravite, da moram ^edeti. Kdo mi bo pove- jal najpomembnejše o -osameznem poklicu, o ^avah in lepotah, ki jih join v njem srečeval, kje 50 šole, kakšne so potre- kje dobiti štipendijo, jtdV itci.« Vprašanj bo ve- lilto in verjemite mi, tudi jjstih, ki vam bodo rade yol;e odgovarjali, je ve- liko- Niijboljši in najbogatej- ši vir vseh informacij, ki jih boste potrebovali je jola. Prav nič novega vam ne bom povedal, če pra- rim, da so vam vaši uči- telji od ure do ure pri vsakem predmetu pove- dali v osmih letih toliko, icolikor vam nihče ne bi mogel povedati. Toda marsikdaj se tega niti ni- ste zavedali. Na primer pri kemiji ste gotovo veli- ko slišali o pridobivanju železa in s tem v zvezi (udi o metalurških delav- cih od modelarja do li- varja. In ko ste na zem- lje, idu potovali od me- sta do mesta, pokrajine do pokrajine, ste spoznali s čim vse se tam ljudje ukvarjajo. Pri. biologiji ste spoznali mnogo stvari iz življenja živali in rast- lin m vse to je povezano 3 poklici kot so kmetijski tehn.k, veterinar in po- dobnimi. Kar vse pred- mete bi lahko našteli. Pa kaj bi to. Na kratko lahko vse skupaj povzamemo v takie zaključek: šola je najpomembnejši vir in- forhiacij — vsi ostali pa bodp te informacije le do- polnjevali. ^V sedinem in osmem razredu boste po- slušali še posebna preda- vanja o različnih poklicih. Pripravili jih bodo vaši učitelji aili pa bodo poikli- cali strokovnjake iz posa- mezne stroke, da vam bo- do temeljito razložili vse kar si želite. Kolikor mi je znano, bo takih preda- vanj 24 v tem šolskem le- tu in to ni malo. V manj- ših krajih ni industrije. m ustanov, kjer bi vas lahko informirali — zato pa jc središče takega in- formiranja šola — vaša šola — vaš most preko katerega stopate v življe- nje. Drugi pomemben vir informacij pa je poklicna svetovalnica z vsem, kar vam lahko v okviiru svoje dejavnosti nudi. To so tesm rezultati, podatki o razičnih sposobnostih, ki jih posedujete, razgovori s poklicnim svetovalcem,- individualni posveti in in- formiranje, literatura o različnih poklicih, organi- zacija ekskurzij, razgovo- ri s strokovnjaki, zdrav- stveni pregledi, podatki o prostih učnih mestih, pK)- gojih za vpis v posamez- ne srednje, višje in viso- ke šole, štipendijah, in- iormacije o potrebah v posameznih strokah itd. Kmalu vas bo obiskal po- klicni svetovalec in o vsem tem se boste lahko pogovorili kar z njim. In kdo so še ostali, ki vas bodo lahko seznanjali z. različnimi poklici? Prav gotovo ne smemo poza- biti na strokovnjake, ki živijo v vašem kraju. Vem, da vam ne bodo odrekli pomoči. Samo pogumno stopite do njih. Starši. Marsikatero živ- ljenjsko modrost vam bo- do lahko povedali in vam zaupali svoje lastne izkuš- nje. Vseh poklicev sicer ne poznajo, toda kljub te- mu je pogovor z očetom in mamo zelo potreben in koristen, če sami ne bo- do vedeM odgovora, vam bodo gotovo znali sveto- vati. Zelo koristno je tudi prebiranje časopisov in revij. Kar težko si pred- stavljam osmošolca, ki nikdar ne prebira časopi- sa, ali pa ne posluša ra- dia in ne gleda televizije. Tudi vse to je pomemben vir informacij, ki ga prav gotovo ne bi smeli zane- mariti. Dragi mladi prijatelji, prihodnjič pa nekaj več o poklicni svetovalnici. CFUS/C/ UPOKOJENCI »Naše društvo je aktivno v okviru možnosti, ki jih ima, predvsem finančnih. Si- cer pa moram takoj poveda- ti, da število članov pada in da prihajajo v društvo pred- vsem tisti upokojenci, ki imajo majhne pokojnine in ki mislijo s pomočjo dru- štva doseči zase malo večji kos ki-uha, medtem ko drugi še niso našli poti do nas. Vsekakor pa si društvo pri- zadeva, da imajo od njega koristi vsi. Zato imamo svo- je predstavnike v vseh orga- nih samoupravljanja in da so prav naši upokojenci do- segli, da imamo na železnici polovično vožnjo po državi in podobno,« je med. drugim ugotovil tajnik društva upo- kojencev v Celju, Kari Šmauc. Aktivnost te organizacije celjskih upokojencev pa . se razvija a različnih smereh. V okviru kulturno prosvetne dejavnosti je aktiven pevski zbor pod vodstvom Rafka Go- renška. Poleg tega imajo sek- cijo, ki ureja abonmaje v slovenskem ljudskem gledali- šču! Sicer pa imajo upoko- jenci pri teh abonmajih sko- raj 70-odstotni popust. Veli- ka uvidevnost gledališkega kolektiva. Imajo tudi knjiž- nico, ki pa ni odprta. Nima- jo namreč človeka, ki, bi se ukvarjal s tem delom. Dru- štvo ima tudi pravno sveto- valnico, stanovanjsko komisi- jo. Organizirana je še tova- riška samopomoč, ki pride v poštev zlasti ob podpori svoj- cem po smrti našega člana. Ta podpora znaša trenutno 600 din. V soboto, 21. t. m., ob de- setih dopoldne v veliki dvo- rani Narodnega doma pa bo celjsko društvo upokojencev razvilo svoj prapor. »Razvit- je prapora, ki bo kronalo lispehe našega društva, bo potekalo ob navzočnosti šte- vilnih predstavnikov družbe- no političnega življenja. Ta- ko vsaj upam. Nastopili bo- do tudi pionirji celjskih šol, folklorna skupina iz Šempe- tra, mladi pevec Pranjo Bo- binac in seveda naš zbor. Prapor bo razvil predsednik občinskega sindikalnega sve- ta Ivan Kramer. Vrh tega se morahio za razvitje zastave zahvaliti tudi številnim celj- skim kolektivom. Na sveča- nosti bomo podelili še ■ petim zaslužnim članom našega društva častne diplome,« je še povedal Kari šmauc. M. B. lALEC v našem tedniku smo že spregovorili o slabšem .gospodarskem uspehu žal- ske občine v minulih še- stih mesecih. Danes bomo zapisali nekaj .besed o enem od ix)javov, ki ob prelistavanju podatkov o gospodarskih dosežkih žalske občine posebej bo- de v oči. Gre za izredno ! nizke povprečne osebne dohodke v občini na eni in sorazmerno visoko, skoraj nepričakovano akumulativnostjo na dru- gi strani. Že površen pregled ta- bel pokaže, da je bil po šestih mesecih povpreč- ni osebni dohodek v ob- Sini 2250 dinarjev v pri-- merjavi z 1940 iz la;nske- ga enakega obdobja. Dvig osebnih dohodkov v tem obdobju ni majhen, a kljub temu neprimeren. Primerjava s celjskim ob- močjem nam pove, da se zaostanki za povprečji od lanskih pet starih tiso- čakov v regiji oziroma tri v republiki narasli na 23 oziroma 19 starih tisoča^ kov v letošnjem polletju. Ob tem le še podatek, da so povprečni osebni do- hodki v žalski občini za pet tisočakov nižji tudi od zireznega povprečja. Na drugi strani imamo, kot rečeno, podatke o iz- redno visoki akumulativ- nosti, pa tudi o družbe- nem proizvodu na posa- meznega delavca. Ugoto- viti je torej treba, da gre znaten del te akumulaci- je na račun slabših oseb- ni'h dohodkov. Pri vprašanju nizkih po- vprečnih osebnih dohod- kov se vnovič odpira vprašanje kadrov in ka- drovske politike v občini. Vemo namreč, da je pro- blem kadrov v žalski ob- čini pereč, če ne že za- skrbljujoč. Ob tem še ugotovitev, da je vse do pred kratkim družbeni standard v občini šepal. Tu mislimo predvsem na družbeno izgradnjo stano- vanj, slabo kulturno-re- kreativno ponudbo in po- dobno. Ob vsem trudu in pravilni občinski kadrov- ski politiki je torej težko pridobiti nove kvalificira- ne, strokovno usposoblje- ne delavce. In če ob vsem povemo še, da velik del delavcev iz občine odhaja v sosednje Velenje, kjer delavcem poleg boljših dohodkov nudijo tudi več drugih dobrin, vidimo, da s takšno politiko v delov- nih .organizacijah žalske občine ne smejo več na- daljevati. Skrajni čas je že, da v delo\Tiih organi- zacijah spoznajo, da je problem kadrov tesno po- vezan z osebnimi dohod- ki, razvitim družbenim standardom in še čem. S tem se bo treba soočiti, pa četudi za ceno neko- liko nižje akumulativno- sti. BRANKO STAMEJČIČ VRANSKO Novi del osnovne šole na Vranskem Ta teden je Vransko v zna- menju praznovanja krajev- nega praznika. V ta namen 50 pripravili celotedenski program kulturnih in šport- nih prireditev. 2e v soboto jo bil v dvorani osnovne šo- le nastop učiteljskega pev- skega zbora Slovenije »EMIL -'VDAMIČ«, ki letos proslav- lja 50-letnico svojega obsto- ja. V nedeljo pa so odprli igrišča in pripravili telovad- no akademijo. Jutri zv-jčer bo v dvorani osnovne šole svečana akademija pK>d nn?- slovom »VRANSKO - VČE- RAJ — DANES — JUTRI«. Taborniki in mladinci bbJo v soboto pri spomeniku na Golici ob tabornem ognju izvedli kulturni program. Posebno slovesno bo v nedeljo, ko bo že dopoldne svečana seja krajevne skup- nosti in družbenopoliti^^nih organizacij. Potem bodo od- prli razstavo NOB na Vr^in- skem. Najpomembnejši do- godek v praznovanju >o, ko bodo odprli obnovljeno in dograjeno osnovno šolo. V novem delu je 6 učilmo, skupaj jih je sedaj 14, 'ku- hinja, telovadnica, vrtec za 30 predšolskih otrok in sa- nitarije. Šola bo dobila ime po pr- voborcu IVANU FARČ^NIKU BUČU. Ivan Farčnik se le rodil 1909 v sosednji Preko- pi. Izučil se je za ključavni- čarja in bil zaposlen nekaj časa v TT Prebold, pozeje pa v Ljubljani. Vseskozi Je bil okri-t, družaben in napre- den. Član ZK je postal 'eta 1937. Zaradi aktivnega pod tičnega delovanja je biil pr/e dni februarja 1941 interniran v Srbijo in se je vrnil tik pred začetkom II. svetovne vojne. Nekaj časa je delal še v tovarni, potem pa je odšel' v ilegalo in deloval na terenu do takrat ko se je formirala Savinjska partizan- ska četa. Njen politični ko- misar je posital 1-942. Bil je ranjen, po okrevanju je po- stal komandir kurirske TV linije - na področju Zabuko- vice — Revirji — Dobrovlje. Tik pred koncem vojne je padel. Obnovljena in dozidana šo- la na Vranskem je z opremo vred stala nekaj več kot 7 miUjonov din. Od tega je dal 6 milijonov din sklad za iz- g'"adnjo šolskih stavb, osta- lo pa sklad skupne amorti- zacije šolskih stavb in kraja- ni Vranskega in delovnih or- ganizacij. Tekst in foto: Tone Tavčar LOVSKI KOiKilC Moj pokojni lovski pri- jatelj Ignac je imel lov- skega psa brak-jazbečar- ja, ki mu je bilo ime »Pubi«. že po imenu se ^idi, da pes ni imel pra- nega rojstnega lista, se Pravi rodovnika, vendar js bil lovsko zelo upora- ^n. Pa še dober čuvaj j® bil. Tista prva povoj- leta je bilo težko pri- li do rodovniškega psa, oodisi lovskega ali šport- ker jih enostavno bilo. No, »Pubi« nam kljub pomanjkanju pa- pirjev pripravil mnogo ovskih užitkov. Bil jeod- učeji gonič z zelo dobrim tiosom, mojster mojstrov P^.je bil v jamarjenju. p je bila lisica v jami, je brez pardona po- gnal na svetlo nam pred cevi. Pubijevo srčnost in bojevitost so tudi izpriča- la njegova ušesa in smr- ček, na katerih je bilo nič koliko obrunkov, ki jih je skupil v srditih I>odzemskih spopadih z lisicami in jazbeci. V svo- ji neustrašenosti in lovski strasti je Pubi nekoč ce- lo zašel pregloboko v rov, tako da ni mogel več na svetlo. Moral je prenočiti globoko v rovu, drugi dan pa ga je Ignac s še enim lovcem po trdem poldnevnem kopanju le rešil smrti Posebnost našega pas- jega jimaka je bila tudi v tem, da se je sila rad »ženil«. Ignac nam je včasih ob hudomušnem smehu pripovedoval, da Pubi menda pozna pasje neveste vseh štirih oko- liških far. Do svojih ne- vest se je seve.da doko- pal s pretepi, ker je na eno nevesto čakala lepa vrsta pasjih ženinov. Pu- biju ni bilo prav nič važ- no, če je imel opravka z večjimi ali manjšimi, šib- kejšimi ali močnejšimi psi od. sebe. Zmagovalec na bojnem polju je bil naš junak in ker živalski svet ne pozna nobene sentimentalnosti, temveč le pravilo močnejšega, je bila nevesta Pubijeva. Po teh »ohcetih« je prihajal domov ves sestradan, shujšan in poln ran, ki jih je izkupil. Ignac si ga je po takih pohodih te- meljito privoščih, seveda ne s šibo, temveč karajo- čimi besedami: »Ja, P\ibi, ti potepuh, ti baraba, ti babjek, ti k .. j, kje si hodil, kak pa si!« Pubi je ob teh »pridigah« kar po- čenil, ponižno zaobrnil glavo in kot spokorjen grešnik mežikaje gledal svojega gospodarja in de- lal vtis, kot da se res ke- sa; saj se je menda res, do prve nove priložnosti. Kljub vsem tern »ženit- nim« podvigom pa je bil Pubi res dober pes, ki je imel svojega gospodarja Izredno rad. Ko je Ignac po težki, neodzdravljivi bolezni mnogo prezgodaj umrl, je začel hirati tudi Pubi in v 14 dneh ga je pobralo. E. REČNIK 10. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 19. septemho. . POZABLJATE NA NAS že večkrat sem hotela oglasiti na razna »vabua«, ki so jih deležni »novi na ročniki«, sedaj pa tud; »zvesti bralci«, oziroma v nadaljnjem članku na naslovni strani tudi »dol- goletni zvesti naročniki«, med katere spadam tudi jaz, saj sem naročena na list, ki je po drugi vojn; večkrat menjal naslove, že od obdobja po zadnji vojni. Mislim, da bo kar blizu 30 let. Ne razumite me napak, a vseeno me včasih prav zbode, ko novim naročni- kom nudite vse mogoče, samo da jih pridobite, no morda je nekaj takih, ki Ust tako naroči, a stalni vaš bralec pa le ni, kajti, če bi jih bilo toliko zve- stih vsa leta, kakor sem jaz, bi ne bilo treba de- lati toliko reklame za »nove naročnike«. Ko je bilo lansko leto (mislim, da je bilo) tisto žrebanje za Gorenje, so seveda le nekateri bih srečni dobitniki, plačali smo jih pa vsi dolgoletni zvesti naročniki, ste po- tem za tolažilno nagrado ponudili Stoletno pratiko pa še ponj o naj bi se po- trudili! Veste, da sem pr- vi moment že hotela v Gregorčičevo ulico, a sem se takoj premislila, ne — saj nismo prosjaki, da bi se ponižno drenjali za ta- ko »nagrado«. Morda za nas nekatere tudi zato manj veste, da smo naročniki, ker naka- zujem sedaj zadnja leta naročnino direktno na Ljubljano, to pa vsled te ga, ker se mi je zgodilo p:edlan5kim, da sem pla- čala na blagajni tu v na ši ulioi, potem je pa še pismonoša izterjal v hiši pri sosednji stranki, kei mene dopoldan ni doma, tako ,da sem bila prav nejevoljna. Ne mislite pa, da res komaj čakam na kako po- gostitev, morda je aila sedaj na Gol teh, ne, to m; ni potrebno, a ko se je že toliko govorilo in pisaiD C atarih in dolgoletnih na robnikih, tudi sedaj z.j Poljsko, so nam vrata za prta. Nismo delavci In 'iu ai ne mladi. Se pač gre- mo povprečje, eden dooi meso, drugi zelje, pa je sogedinar na mizi! Ko se začneš staratf, te še ved- no imajC na seznamu za "oaj«, za »dobiš« se pa se znam izgubi. Nilomur ne zavidam, če ima več sre- če, a če si farno številka povsod, pa tudi hi zavid- ljivo. Toliko za opozorilo, ter premislek, da se vse na svetu stara! Lepo po- zdravljeni! FANI OBLAK Celje ZAPUŠČENI SPOMENIKI Verjetno obiskovalci nobe- temi obiskovalci nobene- n^a, ki bi prezrl, v kak- šen videz dajejo ob poti na Kalvarijo stoječe ka- pelice, ki so» nekoč mor- da bile res privlačna toč- ka romarjev in drugih obiskovalcev, danes pa samo še kazijo izgled te lepe točke ob poti na Stari grad. Prebivalci teh kapelic, starinski kipi ra- znih svetnikov, so po za- slugi zavednih krajanov že našli boljšo streho v Celjskem muzeju, ker bi drugače s kapelicami vred propadah ali pa morda našli tudi ilegalno pot čez državno mejo, kjer znajo take starinske stvaritve gotovo bolj ce- niti. Te kapence so prepu- ščene zobu časa, ki jih neusmiljeno razjeda, obe- nem pa so te kapelice to- rišče za razna nečastna dejanja in služijo celo kot zatočišče sumljivih oseb. Zavod za spomeniško varstvo v C^lju smatra te kapelice za kulturne spomenike, vendar ne podvzame ničeisar, da bi se ti objekti restavrira- h ali vsai zaščitili pred nadaljnjim propadanjem. Prebivalci (velika veči- na) Aljaževega hriba vprašujejo, koliko časa bodo ti (ne) kulturni spo- meniki še kazali njihovo sicer prijazno okolico in ali so to še kulturni spo- meniki, če pa te kapeli- ce predstavljajo le še raz- padajočo streho in zidov- je. • Cas bi bil, da se o uso- di teh kapelic končno odloči — ali lih bodo za- ščitili pred nadaljnjim propadanjem in uredili njihovo okolico ali pa naj se jih podre, kajti v tak- šnem stanju ne predstav- ljajo nobPne kulturne vrednosti, pač pa so bolj v kulturno sramoto. Ferdinand Sirca Gallusova 5, Celje ČESTITKA Otok Vis je bil te dni praznično odet. Kajti prav te dni, 8. in 9. sep- tembra, je praznoval 30- letnico prihoda Vrhovne- ga štaba m CK v Vis na otoku Visu. In ker me je počitni- ška radovednost pripelja- la vse do Visa, sem ime- la priložnost izvedeti ve- liko zanimivih stvari o bližnji in daljnji prete- klosti tega našega obmej- nega otoka. Višani so se že v julijskih dneh vneto in skrbno pripravljali za sprejem dragih gostov. Prijazni in gostoljubni so Višani in radi so mi od- govorili na vsa vprašanja o njihovi preteklosti. TU- JEGA NOČEMO — SVO- JEGA NE DAMO! tako piše na velikem spomeni- ku ob obali, ki so ga prav tiste dni, ko sem hodila po Visu, obnavljali. Možak, k: je na njem zlatil črke, je ponosno povedal, da so te besede izzvenele prvič prav na tem mestu pred 30. leti, ko je govoril občanom in partizanom iz vseh kon- cev, tovariš Tito. Povedal mi je še, da so v obram- bi tega obmejnega otoka sodelovaU tudi borci iz Prekomorske brigade. Vi- šani so ponosm na svojo zmagovito preteklost. Po- nosni na Tita in vse bor- ce iz NOE; čeprav je na spominskih ploščah in spomenikih (ki jih je na Visu precej) veliko imen njihovih someščanov. Tu- di nanje so ponosni in namesto njih. Na slavne dni Visa v II. svetovni vojni nas spominja tudi muzej »Vis«, kjer je bil sedež Vrhovnega štaba NOB in CK osvoboditve Jugosla- vije. Vsak domačin vam bo rad povedal za pot, ki pe- lje do »Titove špilje«. Danes je Vis lepo, mir- no in vse bolj turistično mesto; z idealno klimo in lepimi plažami. Večina turistov ga dobro pozna v glavnem le po gornjem opisu. Na spomenike, mu- zeje, spominske plošče in starejše ljudi, ki veliko vedo o svojem mestu, v poletni pripeki skorajda nihče ne pomisli! Mateja Podjed BDUTIOUE ALI ROPOTARNICA Ta prispevek v prejš- njem NT me je nemalo začudil. Spraševati sem se začel, kaj bi J. šarlah sploh hotel. Bi bil likov- ni kritik? Razširjevalec umetnosti (ali kiča) za vsako ceno? Ali morda starinar? 2elel bi J. Sarlaha opo- zoriti, da v Celju nima mo sauo »treh svetilni- kov«, kakor on to razla- ga, temveč je teh svetil- nikov neprimerno več. Naj se spomni kipa spla- varja, skulptur na Otoku in še in še je stvari, ki se svetijo v »našem be- lem mestu s slabim zra- kom in raznimi provinci- alnimi okraski«. Ne trdim, da je vsega tega veliko, vendar člo- veku, ki se za to zanima in mu to nekaj pomeni, tega ni treba z lučjo iska- ti. Ne vem zakaj naj bi bil avtor pisma štajerski Kolumb, če je v Kamni- ku odkril Boutique. Pri tem pa je pozabil, da tam nimajo javnega stranišča. Da o gledališču. Likov- nem salonu in' drugem sploh ne govorimo. Koit- čno pa mu je bliže Jaki- jev Boutique v Mozirju. Avtorjevo poveličevanje Jakijevih umetniških vre- dnosti je omalovažujoče za ostale umetnike, teh pa tudi v Celju ni malo. Akademski kiparji in sli- karji, posebno pa velja omeniti mlade slikarje, letošnje dobitnike nagrad EXTEMPORE v Piranu, S. Petroviča-čončija in Staneta Jagodiča. Boutique, kakršnega si želi J. šarlah, pa že ima- mo. Komisijsko prodajal- no na Tomšičevem trgu. Mogoče pa bi si J. šarlah ogledal boutique v pasaži Ljubljanske banke v Lju- bljani. Tu se trudijo po- sredovati dela umetnikov kupcem. Verjetno bo tu težko našel kič, ki ga že- li sti-pati v celjski bou- tique. Kaj je kič in kaj je umetnost, ne bi raz- pravljali. Res pa je, da je umetnost največje razkoš- je duha. Kot taka pa naj bi bila dostopna vsem. Tako železarju v Štor ah, kozjanskemu kmetu, ru- darju v Laškem in delav- cu v celjskih tovarnah. Vprašanje pa je, koliko je tistih, ki si lahko od- trgajo od ust, da si lahko kupijo originalno umet. nino, ki pa je vse drugo kot poceni. STANE HROVATIC Celje ' TOŽBA JULIKE Počasi v osmi križ sto- pica, k tlom upognjena, vsa zvita in v zelenkast plašč o(?eta. zravnano ni- koli več ne bo hodila. Tu di vid in sluh zapuščata jo složno, potem pretežki čevlji in hoja je strašno utrudljiva. In vendar ni- koli ne miruje! Počasi se pomika proti Žalcu, tudi v Petrovče jo je pred kratkim kar peš mahnila. Kako ji uspe prečkati glavno cesto, kjer kar mrgoli peklenskih stro- jev, se vsakdo čudi. Taka je priletna Julika iz Gotovelj, sama na tem svetu, ki išče hrane -in utehe pri dobrih ljudeh. In takih dobrih ljudi je v Gotovljah kar precej. Po- kažejo usmiljenje do sta- rega človeka, ji dajo hra- no in prijazno besedo, prostor, kamor brezskrb- no sede. Ondan pa jo' primaha v šolo. Težavne so stopni- ce, a jih zmore, saj mora nekomu potožiti, kako pre,- drzni so ondotni otroci. Zmerjajo, vlečejo za plašč, za krilo, tudi z vodo jo polijejo in kamen zade- gajo pod noge. — Prosim, povejte va- šLm otrokom, naj spoštu- jejo stare ljudi. Pustijo naj jih v miru, če jim po- magati ne marajo. In staršem dopovejte, kako ravnajo z mano. Povejte jim, če bodo učakali, bo- do .tudi oni enkrat stari. Ah, jaz uboga reva, dah- ne in se vrne spet na ce- sto, kjer kar se da pre- vidno stopa, gleda, pri- sluškuje, od kod preti ne- varnost. Potem zavije v levo, tja k svoji kaj žici, pošteno si oddahne, ko misli in zatrdno veruje, da bo jutri varna pred srboritimi poredneži. Bo res? Poredneži — povejte!. -dk- ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 1 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ Proslavj tridesete obletnice zmagovitih bojev Šlan(jrove, Zidanškove, Tomšičeve, Šercerjeve in Bračičeve brigade se je v nedeljo v G. gradu pridružilo vse prebival- stvo teh krajev. PVišli so tudi prebivalci iz žalske in celjske občine ter iz drugih obrobnih krajev, ki so bili v težkih vojnih letih ožje povezani z borci in aktivisti tega področja. Dejstvo je, da je dobra povezanost partizanskih enot z zaledjern, torej s kmeti, delavci in tržani te ga območja omogočila njihov razvoj in vse večje uspehe. Ravno povezava tistih prvih, v začetku upora 1941 Leta še zelo majhnih partizanskih sku- pin, ki so pozneje iz leta v leto naraščale, s teren skimi sodelavci, je rodila bogat sad, ki ga imenu- jemo svoboda. Tam, kjer je bilo dosti simpatizerjev osvobodilnega boja, tam so tudi bili sestavljeni prvi odbori OF in kasneje krajevni in okrajni od- bori, povezan z oblastnim ali pokrajinskim odbo- rom OF in komiteti Komurfistične partije Sloveni- je. Obširna, zamotana in težka je bila pot do svo- bode in kdo ve, koliko tisoč ljudi je bilo od vsega začetka vojne do tistih majskih dni, ko se je v Evropi končala druga svetovna vojna, vključenih na tem področju v sodelovanje z odporniškim gi- banjem. Zmaga nad sovražnikom je zahtevala šte- vilne žrtve in nepopisno stisko ter trpljenje ljudi v teh krajih. KORENINE V DELAVSKEM GIBANJU Napredno delavsko gibanje in KPS sta imela ne kaj let pred vojno le občasne stike z delavci in sim- patizerji KP drugih poklicev lega področja. Po ini- ciativi komunistov iz Celja — zasledimo lahko de- lovanje in zveze krojača Jožeta Borštnerja, zobnega tehnika Slavka šlandra in kovinarja, sindikalnega organizatorja Franca Leskoška z domačini teh kra- jev, Papežem, Orešnikom (vulgo Gradnik), bosan- Odlomck iz poslovilnega pisma kmeta Ivana .4cma- na iz šmihela skim delavcem Orničem, z Miklavčevimi in drugi- mi — se je podpisalo 1940 leta okoli 40 ljudi za pristop v Društvo prijateljev Sovjetske zveze. V Nazarje so prihajali često na sestanke v letu 1939 ustanovljene sindikalne organizacije lesnih delav cev člani Jugoslovanske strokovne zveze Mavricij Bore, Jože Jurač; Jože Grošelj, ki so v tistem času že sodelovaU, čeprav oficielno še kot krščanski so- cialisti, s KPS. Posamezniki in zlasti študentje, ki so prihajali domov na počitnice iz Ljubljane ali Zagreba, so prav tako vnašali v kmečko-trško oko- lje, med gozdno in lesno-industrijsko delavstvo napredne ideje. Tako številnim prebivalcem niso bile nepoznane spremembe in grozote, ki so se do- gajale v svetu, v Evropi in predvsem preko bližnje meje, v Avstriji. In ko so Hitlerjevi vojaški škornji in tanki prihrumeli v te lepe kraje, niso našli na- smejanih obrazov. Le nekateri tržani v Mozirju in zelo redki v drugih naseljih, za katere so domači- ni že dolgo vedeli, da so nemčurji, so bili prva in do kraja zvesta tujčeva opora. Bilo jih je malo, zato so pa prizadejali domačemu prebivalstvu tem več gorja. Nemška oblast je pričela kmalu po svojem pri- hodu izvrševati tudi v Zg. Savinjski dolini Hitlerje- vo zahtevo »Napravite mi to deželo zopet nem- ško«. Pričali so izseljevati zavedne Slovence, v prvi vrsti učitelje, potem pripadnike nacionalno usmer- jenih prosiMnih m telovadnih društev, nekaj kas- neje duhovščino. Pozneje, v začetku boj redkoma, tudi kmečke družine, toda od spomladi in še v ve- čji meri od poletja 1942 dalje je prihajalo vse po gosteje do izseljevanja kmečkih družin in do za- piranja v koncentracijska taborišča. Okupator je menil, da bo zatrl osvobodilno gibanje in odhajanje kmečkih fantov in mož v partizane z obsežnimi aretacijami, streljanjem talcev in odvedbo mož in žena v taborišča. KPS IN OF ORGANIZIRATA UPOR Prebivalstvo je spoznalo, kaj mu je prinesla no- va oblast '.n se je vkljub nevarnosti pričelo tesneje oklepati tistih ljudi, ki so pričeli snovati odporniš- ko gibanje, čeprav nekoliko kasneje v Celju, revir- jih in nekaterih drugih predelih razkosane Sloveni- je, je prišlo tudi v teh krajih do osnovanja ilegal- nega gibanja in povezav s partizani. V Gornjem gradu, je prišlo do zbiranja prispevkov za OF že v avgustu 1941 leta, v Nazarju je bil ustanovljen od bor OF v septembru, v Mozirju v oktobru, v Ljub- nem (skupno z Radmirjem — pozneje ustanoviji) tu svoj odbor) prične delovati odbor OF v novembru in skoraj istočasno v Bočni. Povezave v šmartnern ' ob Dreti, Solčavi in še marsikje so bile stkane ^ prvih mesecih 1942 leta, v začetku bolj po zaup- niškem sistemu in je prišlo do formiranja prvih odborov OF šele koncem 1942 in v začetku 1943 leta. S tem jKi ni reHeno, da so prebivalsvo v teh kra- jih ni strinjalo z osvobodilnim gibanjem. Parti- zanom so pomagali kmetje vsepovsod, v vaseh i" posamezni kmetje v zaselkih, po daleč in visoko od- maknjenih hribih. Takšna povezava je omogočilo že t^di večje in uspešnejše gibanje partizanskih skupin in enot. Prihaja do vse večjih' in smelejših napadov na kolone nemških vojakov na njihovih pohodih in tudi na utrjene postojanke. (Nadaljevanje sledi) 37 — 19. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 FRAN ROS Bilo je v letih pred vojno, ko smo neko poletno popoldne prijatelji posedeli na senčnatem vrtu ljub- ljanske Operne kleti. Z nami je bil tudi naš. pomemb- ni akademski slikar Fran Tratnik (1881—1957), posta- ven moš s široko pentljo pod vratom in s črnim umet- niškim klobukom na glavi. V mladosti ga je likala tu- jina: Dunaj, Praga, Miinchen. Bil je naš prvi umetnik, ki je z risbo in barvo pretresljivo upodabljal tudi člove- ško bedo. Prisotni pisatelj Janko Kač je pogovor napeljal na Savinjsko dolino, na njene lepe posebnosti. Tedaj se je v Tratniku nekaj zganilo. Prižgal si je cigareto, iz- praznil čašo črnega vina in zamišljen pogledal pred- se. Potem je pričel pripovedovati z mehkim glasom: — Gornjesavinjčan sem, kmečki sin. Moja rodna vas je Potok ob Dreti, ta pa se pri Nazarjih izliva v Savinjo. Ampak kar poleg Potoka je tudi ponosni kraj Kokarje. Ta vas se ponaša z neko zgodovino. Nekoč -je bila znana po glinasti posodi, ki so jo tu žgali. Za Kokarje pa je vedel celo cesarski Dunaj. Tedaj — začetku tega stoletja je namreč v Kokarjah služboval nadučitelj Radoslav Knaflič, droben mož, a silen go- vornik, sicer pa razgledan v vseh zakonih in paragra- fih,. poleg tega pa še velik Slovenec in Slovan. Tudi kot tajnik kokarske občine je imel besedo. Zavrnil je. vsak uradni dopis v nemškem jeziku, pa naj ga je po- slal prvi minister. Leta 1908 je habsburška monarhija anektirala Bosno in Hercegovino. Ze tri dni nato je Knaflič sklical ko- karske občinske može in soglasno so protestirali proti aneksiji, češ da je samolastna in v nasprotju s sklepi berlinskega kongresa leta 1878 in tudi v navzkrižju z voljo bosenskih Slovanov ter z interesi Srbije in črne gore. Ne Ljubljana, pač pa Kokarje so tedaj vstale! Z njihovim protestom se je moral ukvarjati dunajski par- lament. Sam cesar, tako pravijo, si je dal prinesti zem- ljevid, da bi videl, kje neki pod njegovim žezlom so te vražje, uporne Kokarje. Da se torej niti na Sloven- ce ne more več zanašati, je baje pri tem žalosten vzdih- nil. A na nobenem zemljevidu m mogel tega kraja najti zaznamovanega. Niti ministri mu ga niso znali poiska- ti, gotovo je bil premajhen za vse velike' cesarjeve zemljevide. Knafliča je nato zaslišal celjski okrajni glavar, a se ga je dobro otepel kar s paragrafi, ki jih je vse na pamet znal: da tega ni storil kot učitelj, am- pak kot svoboden državljan s pravico, ki mu je nobena oblast ne sme kratiti... Družba se je nasmehnila, slikar pa je nadaljeval: — Domislil sem se Dobrovelj, hribovja, ki deli Sa- vinjsko dolino na Gornjo in Spodnjo. Naša Zadrečka dolina je del Gornje. Ta je odprta samo na vzhod tam, kjer se Savinja tik pod severnim robor Dobrovelj sko- zi ozko sotesko prebija k Letušu. Iz prelepega gornje- savinjskega sveta sem se kot otrok razgledoval v skal- nate Savinjske Alpe z Ojstrico, v Menino, v Golte. Ko- karje samo Pa je potisnjeno prav na rob tega zaokro- ženega sveta, pod Dobrovlje, pravzaprav pod čreto, ka- kor ljudje pri nas imenujejo to tisoč metrov visoko gozdnato gorovje, ki nam zjutraj zastira sonce, še pre- den sem postal šolar, sem prišel tja do Rečice, Mo- zirja in Gornjega grada. To je bil tedaj ves moj svet.. Natakarica nam je na mizo postavila novo stekleni- co vina. Tratnik je pod kostanjevo vejo obesil svoj širokokrajni klobuk, kakor da mii je postalo preveč toplo. Ozrli smo se v njegove rjave, dokaj dolge umet- niške lase in srknili iz čaš. Slikar je nadaljeval: — Doma na kmetiji nas je bilo osem otrok. Vse nas je pestovala slepa Mica, pestunja pri hiši. Bilo je menda leta 1889, ko sem prvo leto šole imel že za seboj. Sredi meseca avgusta mi je oč-e s svojim raska- vim glasom dejal: »Jutri bo praznik, FrančekJ Hočeš iti z menoj na čreto?« Seveda sem bil povabila vesel, le mati je skraja imela pomisleke. Naj bi šel naslednje leto. Potem je pristala. In tisto jutro .sem si nadel prošnjo obleko, obul pa sem stare čevlje, novih bi bilo škoda za v hrib. Napotila sva se zgodaj. Nekaj ljudi je bilo krenilo že pred nama, bili so iz naše Zadrečke doline in tudi tam od Savinje, še več pa nama jih je sledilo, bilo je še dovolj zgodaj. Takoj za Kokarjami, ob potoku, sva stopila v gozd- nati breg, Jci sem ga poznal, in kmalu tva se pomikni- La vse dalje in više v nov svet. Včasih blatna, včasih dosti strma steza se je vzpenjala bolj in bolj nad po-~ toček, tako da je ta ostajal v globeli pod nama. Med samimi starimi smrekami tod se je razprostiral pol- mrak in močno po smoli dišeči vlažen hlad. Oče me ni vodil za roko, takšnih gosposkih navad ni maral, pa tudi steza je bila ozka. Dobro sem ga dohajal z drobnimi, a gostimi koraki. Nekajkrat se je ozrl k meni nazaj in mi rekel kratko besedo, čez kako uro je zmanjkalo globače pod nama. Zdaj sva hodila po širšem hrbtu hriba, ki se je položneje dvigal. Strašno lepa skrivnost se mi je zdel ves ta neznani kraj — sam breg in gozd, samota brez človeške naselbine. »Nekaj ti bom danes pokazal in zato' sem te hotel imeti s seboj. Oči naj se ti široko odpro in gledajo. Tudi mene je nekoč moj oče prav tako vodil na čre- to. No, videl boš sam...« Tako mi je govoril oče, ko sva med potjo kratko posedela na deblu smreke, ki je izruvana iz tal obvisela kraj steze. »Glej, tukaj le malokdaj sekajo. "Smreke morajo umreti same. Prav tule močno diši po trohnobi. Mla- do drevje pa medtem raste, čeprav se mora tudi z muko prebijati do svetlobe in zraka. Vse tu je pre- gosto . . . « Nekaj ljudi naju je dohajalo. Morda nisva koračila še dve uri in v nogah sem že čutil nič kaj neprijetno utrujenost, ki se je skozi krošnje dreves pričelo jasni- ti. »Vrh je že blizu. Dobro si hodil, fant, saj sem ve- del,« me je pohvalil oče. In res sva kmalu stopila izpod zadnjih smrek pod strmino, vso v redki travi, nekoliko ožgani od sonca. Na grebenu, na vrhu, je vsa siva in stara stala cerkvica Marije na čreti z dosti vi- sokim zvonikom, pokrita s skrilom. Obdajal jo je ni- zek, še trden zid. Obstala sva na ozkem grebenu gore, ki je nanj že z močjo pripekalo sonce. Pred zidom so sedeli in stali berači: starci, pohabljenci, bolniki s strašnimi rana- mi, nekateri z lajnami. Prosili so, nastavljali dlani in klobuke, nekateri molili. Tam spet se je gnetlo ljudi okrog stojnice, ki je pod plahto ponujala sladkarij in spominčkov. »Vse drugo si ogledava pozneje,« me je oče potegnil za rokav nekoliko v stran, »še do tistega prepada te popeljem, ki se je nekoč vanj pogreznila turška voj- ska, ko je silila čez čreto. No, tukaj zdaj odpri oči! Ali vidiš?« Tu, kjer se je gora prevalila na drugo, vzhodno stran, mi je pogled s čistine pred cerkvijo segel globo- ko daleč v pokrajino pod bleščečim soncem. Zelena ravnina, razkosana na drobna zemljišča, marsikje po- rasla z gozdički, preprežena z belimi cestami, poseja- na z vasmi in trgi, se je širila tod med svetlim gri- čevjem na severu in temnim hribovjem na jugu. Z odprtimi usti sem strmel v vso to novo, veselo lepo- to ____ »Odpori oči, Franček!« mi je z nenavadno mehkobo v glasu dejal oče, tudi sam zagledan v daljavo. »Vidiš, tu na Čreti stojiva na meji med obema dolinama Sa- vinje. Tamle so Braslovče, Polzela, dalje tam Prebold, Griže, Žalec, Petrovče... Tam raste hmelj. Zdaj pod nekakšno meglico pa je Celje z razpadlim gradom nad seboj. Vse do tja in še dalje teče Savinja, tisti srebrni trak. Od tam bodo delali železnico skozi to dolino in potem na sever h koroški deželi. Ali vidiš?« »Vidim«, sem odgovoril in nisem mogel odmakniti pogleda od tega na novo odkritega sveta, ki se mi je zdel neskončno svetel in širok. »In kaj je tam dalje za Celjem?« Tam dalje pa je svet še širnejši. Ni mu konca, bi dejal. Morebiti pojdeš kdaj v ta svet tudi ti, če te bo mikalo. Osem vas je doma in vsem bi vam utegnilo biti pretesno. Marsikdo je. v daljnem svetu našel svo- jo srečo, marsikdo pa tudi pogubo ... « Nisem se mogel .nagledati te čudovite nove in lepe slike. Morda res pride čas, ko pojdem prav jaz na pot skozi to dolino in dalje v svet... Ozrl sem se k očetu. Pogled mu je bil obstal na meni, kakor da hoče izmeriti vso mojo prevzetost ob velikem razodetju. S trdo roko me je pobožal po la- seh, kar je sicer prav redkokdaj storil. Tako sem s črete prvikrat pogledal v svet. V tujini sem se pozne- je marsikdaj spomnil tega vročega doživetja v svojih davnih mladih dneh.... Slikarjeve modre, mirne oči so še nekaj časa gore- le v toplem, tihem žaru. Danes objavljamo zadnja izmed 44 potni- kov, ki bodo z Novim tednikom in Izletnikom potovali v Varšavo. Izmed kuponov, ki ste nam jih poslali, smo izžrebali ALBINO KUKINA, Loče n. h.. Loče pri Poljčanah. Bralci pa so naj- več glasov namenili ANI VRUNČ iz Doma upo- kojencev Petrovče. Vse potnike obveščamo, da bo odhod avto- busa V ponedeljek, 7. oktobra 1974. Do takrat si preskrbite veljaven potni list in seveda 5 dni dopusta. Nam pa morate čimprej, najka- sneje pa do ponedeljka, 23. septembra 1974, poslati 150,00 dinarjev kot vaš prispevek za izlet. Nakazilo je obenem vaša prijavnica. Če boste v času potovanja zadržani, oziroma iz kakršnihkoli razlogov ne boste potovali, nam sporočite tudi to — poudarjamo pa, da name- sto vas, ki ste bili izžrebani, ne more potovati nekdo drug. Če vas zanima še karkoli v zvezi s poto- vanjem, nam pišite, ali povprašajte po telefo- nu 23-105. Naš naslov je: Novi tednik, Gre- gorčičeva 5, 63000 Celje. Točno uro odhoda in če bodo še kakšne novosti, vam bomo še sporočili. Torej — vseh 44 potnikov — pripravite se za prijetno pot na Poljsko! fOTOKRONIKA- Hmelj je obran, mladi obiralci so v šoli. Za zaslužek so si kupili šolske potrebščine in drage knjige. Kaj pa mala Gunškova Metka? Doma je iz Arnač pri Ve- lenju, 4 leta ima, vsak dan pa je nabralar več kot 4 škafe hmelja. Kar poglejte, s kakšno korajžo ga je obirala... -'ože Miklavc Lepa hiška, kajne? No, to je novo upravno poslopje gozdarskega obrata v Gornjem Gradu. Zgradili so ga na mestu, kjer je bila prej napol sezidana stavba »pe- telinjek«, ki je bila v napoto vsem Gornjegrajčanom. Ob občinskem prazniku bo to gotovo prijetno darilo vsem, ki bodo kakorkoli v stiku z gozdarstvom v tem kraju. Jože Miklavc Na območju krajevnih skupnosti Trnovlje in Lju- bečna v zadnjih mesecih delavci gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine in Gradisa iz Ljubljane pospe- šeno opravljajo dela pri bodoči hitri cesti Hoče—Le- več. Na odseku med Trnovljami ni Ljubečno so že položili vso drenažo in utrdili traso. Vzporedno z deli na trasi pa gradisovci gradijo nadvoze. Nadvoz v »Tr- novljah je že zgrajen. Kmalu bo zabetoniran tudi nad- voz v Ljubečni in v Leskovcu. Če bo vreme še naprej tako naklonjeno graditeljem Slovenike na celjskem območju, bodo končali vsa dela, ki so si jih zastavili, v roku. Na posnetku nadvoz v Trnovijah. Poleg osnovne šole na Vranskem so v nedeljo odprli tri asfaltirana igrišča za rokomet, košarko in odbojko ter telovadnico. Sekretar temeljne organizacije kultur- ne skupnosti občine Žalec Adi Vidmajer, ki je igrišča odprl, je v svojem govoru poudaril, da niso velika pri- dobitev samo za šolsko mladino, ampak tudi za vse ostale, ki imajo veselje do rekreacije te vrste. Učenci osnovne šole Vransko so za to priložnost pripravili telovadno akademijo, s katero so pokazali, da jim je to darilo starejših resnično v veselje. Kot gostje so nastopile članice mladinske vrste Partizana iz Spodnje Šiške pri Ljubljani, ki jih je vodil prof. Branko Pe- ternel. Na sliki: Pogled na akademijo. Tekst in foto: T, Tavčar NAŠ KRi^ • KOZJANSKO: OBČINE KRAJEVNIM SKUPNOSTIM v prvem krogu solidarnostne akcije zbiranja pomoči za odpravo posledic potresa na Kozjanskem je bilo zbrano čez 80 milijonov dinarjev, so ugotovili na drugi seji koordinacijskih odborov slovenskih občin, ki je bila pretekli te- den v Šmarju. Akcija zbiranja sred- stev je bila ocenjena kot zelo uspešna in je znova potrdila visoko zavest de- lovnih ljudi .Slovenije. Zaostanek bele- žijo le v zasebnem sektorju (kmetje, svobodni poklici, obrtniki in drugi), zato bo v nadialjevanju akcije potreb- no narediti več za uspešnejše vklju- čevanje le-teh. Z zbranima sredstvi je podana mož- nost za aktiviranje gradbene operative na Kozjanskem. V drugem solidarnost- nem krogu bodo slovenske občine — povezane regijsko — prevzele skrb za pKJSamezne krajevne skupnosti v šent- jurski občini. Tako na primer ljub- ljanske občine prevzamajo' vse območ- je šentjurskih krajevnih skupnosti, Ve- lenje Kolec, Mozirje Zibiko, Celje pa Rogaško Slatino, Mestinje in Rogatec. V teh treh krajevnih skupnostih je 544 poškodovanih objektov od skupno 5290, kolikor jih je bilo poškodovanih v obeh občinah. Informacija slovenske izobraževalne skupnosti potrjuje, da se občine niso odločile za pasivni način financiranja »Marles« montažnih ob- jektov — predvsem pri šolah — tem- več se bodo angažirale pri celotni or- ganizaciji z lastno gradbeno operativo. Tako bo Ljubljana na Ponikvi uresni- čila dopolnjeni projekt, po katerem je bila zgrajena šola na Planini. Skupno bo za sanacijo in novogradnje šolskih prostorov potrebno — po letošnjih ce- nah —■ .50 milijonov dinarjev. Tako se zdaj pričenja dirugi solidar- nostni krog, ko -stopajo predstavniki občin skupno z gradbeniki v direktne kontakte s krajevnimi skupnostmi. Pri izgradnji oziroma pK>pravilih bodo ime- li prednost objekti, uvrščeni v tretjo kategorijo, medtem ko bodo tiste v četrti kategoriji usposobili za bivanje preko zime, z gradnjo pa pričeli pri- hodnje leto. šentjursko občino je pred dnevi že obiskala 25 iJlanska delegacija ljubljan- skih občin tn gradbenih podjetij. Obisk je predstavljal začetek konkretnih do- govarjanj o tem, kje in kako bodio pri- čeli. Vsnkakor so občine prevzele veliko nalogo nadaljnjega zbiranja sredstev in organizacije gradbene operative, ven- dar ob visoki zavesti vseh nas in že- lji, da bo na Kozjanskem življenje tek- lo normalno, ne bi smelo biti težav. M. S. ® BRASLOVČE: ZA LEPŠI VIDEZ Prejšnji tedien je braslovška krajev- na skupnosti praznovala svoj krajev- ni praznik. V sredo. 11. septembra. Je namreč minilo trideset let od ta- krat, ko so partizani ob jKonoči do- mačih aktivistov napadli močno so- vražnikovo postojanko v Braslovčah. Praznovanje se je pričelo že v nede- ljo in je trajalo do sobote. Na igri- šču Partizana so skozi ves teden po- tekala tekmovanja v rokometu, malem nogometu, odbojki in badmintonu. (Del teden je bil tudi v znamenju var- stva okolja. Tako je posebna komisiiua ocenjevala uregenost hiš na območju celotne krajevne skupnosti; v četrtek zvečer pa je bilo v kinodvorani preda- vanje o varstvu okolja. Lastnikom de- setih najbolj urejenih hiš so podelili posebna priznanja za njihov prispevek k lepšemu videzu njihovega kraja. Glavna in zaključna slovesnost ob krajevnem prazniku je bila v soboto, ko TO slovesno predali namenu tri v zadnjem času asfaltirane ceste. Po ot- voritvi cest je bila slavnostna seja kra- jevne skupnosti, ki so se je udleležiM tudi najvišji predstavniki žalske ob- činske skupščine. Predsednik krajevne skupnosti, ing. Franc Cilenšek, je na- vzoče seznanil z delom v preteklem ob- dobju, z načrti za prihodnost in spro- bleoni, ki najbolj tarejo njUiovo kra- jevno skupnost. Praznovanje krajevnega praznika so Braslovčani zvečer zaključili s prosla- vo s kresovanjem, na kateri je nasto- pil domači pevski zbor in šolska mla- dina s kulturnim programom. Nekda- nji borec Robi Turnšek je nato ob ta- bornem ognju obujal spomine na do- godke pred tridesetimi leti in opisal napad na okupirane Braslovče. Braslovčani so letos prvič praznova- li svoj krajevni praznik. Lahko reče- mo, da so ta svoj praznik dostojno proslavili. Niso ga počastili samo s ce- lotedenskim praznovanjem, temveč tu- di s številnimi delovnimi uspehi, ki so jih dosegli v zadnjem letu dni. Prav ti uspehi so največ vredni, kajti z njimi so krajani največ prispevali za svoj lepši, boljši jutri. M. KOROŠEC # TEHARJE: ONESNAŽENO OKOLJE Kadar pri semaforju blizu železni- ške ter. avtobusne postaje zavijemo de- sno, se nato zapeljemo skozi podvoz in se na križišču pri tovarni Toper zopet odločimo za levo, preidemo na Teharsko cesto. Nič posebnega ni ta cesta, le da vo^i po njej iz dneva v dan večje število' avtomobilov; pred- vsem zdaj v poletnih mesecih. Ravno tako kot na drugih cesta, včasih tudi na tej postane voznikom pretesno — kaj sledi, nam je znano in ob tem se vse pogosteje soočamo tudi s tem, da je ta cesta nekaj sto metrov pred Te- harji zares zelo ozka. Vzporedno s cesto se vije tudi reka Voglajna; sliši se dokaj romantično, toda ne priporočam vam sprehoda ob njej, saj se boste vseskozi morali dr- 7Ati za nos. Voda namreč močno smr- di. Večkrat sem se že vprašala, zakaj, pa ne le sebe, tudi druge; pa mi nihče ni znal odgovoriti. 2e nekaj mesecev je most preko Voglajne in Kočevarje- ve ulice podrt. (Onemogočen je prehod, razen če sd toliko pogumen in si zavi- haš hlače, sezuješ čevlje in jo mahneš preko vode. Ne bodi lena, sem to zad- njič storila. Ko sem se skobacala pre- ko, pa sem ostrmela. Do kolen sem bila črna... zazrem se v vodo, vendar ničesar ne opazim. Dokaj zahrbtna vo- da! Razen Voglajne, ki je že eden iz- med povzročiteljev oziroma činiteljev slabega zraka na tem predelu, jih mo- ra biti še mnogo, kajti ob določenih dnevih je zrak obupno zaduši j iv. Lju- dje nezadovoljno tarnajo. Ravno pred dnevi me je na cesti ustavila znanka in pripovedovala, da je bdi pred tedni zelo slab zrak. Obenem je pripomnila, da o takih stvareh bolj malo pišemo .. Za mnenje sem povprašala še vse sosede tn skorajda enotni so bili, dta se je stanje z leti izboljšalo, da pa je še vseeno čutiti vpliv onesnaženosti, saj na vrtovih nekatere rastline bolj slabo uspevajo. Ponekod so vrtove zasipali s svežo zemljo, ki so jo pripeljali iz drugih krajev. V glavnem pafso se ljudje, ki že ves čas žive na tem kon- cu, takega zraka' navadili. In na koncu se v meni porajaijo vprašanja: bo tudi v tem predelu Ce- lja kdaij slišati, da se ljudje dobro po- čutijo, ker se je stanje znatno izbolj- šalo? Se bom l^j lahko sprehajala ob Voglajni, ne da bi imela občutek, da se sprehajam ob odlagališču naj,razUč- nejših smeti? Kdaj bomo storili kaj za boljši jutri vseh nas, za boljši jut- ri narave, ki nas obdaja? MARINA KOCEN • PONIKVA: KRAJEVNI PRAZNIK Ob tridesetletnici ustanovitve kra- jevnega odbora osvobodilne fronte bo- do občani krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu v nedeljo praznovali svoj krajevni praznik. Tokrat bo imelo pra- znovanje še posebej svečano obeležje. Svojemu namenu bodo namreč predali 5 km dolgo asfaltirano cesto, ki FK>ve- zuje Ponikvo z Veiliko Pirešico. Krajani so ob J«j priložnosti pri- pravili tudi kulturni spored. Ob 14. uri bo otvoritev ceste v Veliki Pirešici, pol ure kasneje pa na Pomkvi kultur- ni spored v katerem bodo sodelovali pevci, recitatorji in godba na pihala. -stab- Celjani smo dobiij najmlajših republišijjj^ kinj. Na republiškem^ I stvu v umetnostnem '' nju, ki je bilo v petet'*' jJi lju, so imeli Celjan^ nf V" boljšimi tudi svojo ^ ^ nico. To je prva pa^o^ ska prvakinja v umetri^ ' kotalkanju. Mlada NiT ^ gotinšek, komaj 12-iet^ •• ka, je osvojila med le J je valkami prvo mesto j «t premočno prvo mesto\ skupino odličnih tekin, jr Olimpije iz Ljubljane, % to mesto med najboljši^ U' trdila še na državnem? stvu, ko je bila druga t ' movalko Medveščaka, ? ' ko Lisak, nam je dejau t »Kotalkam načrtno dve leti. S športom q g bavim že štiri leta. L^ , to sem bila osma, letoj^ L Pravijo, da sem precej j dovala. Zelo sem vesela i uspeha na državnem p Nika Blagotinšek Žalski mladinci so evidentirali svoje del^ za kongres Zveze nri^ Slovenije, ki bo v I" dneh oktobra v Murst' boti. Žalsko občino i zastopali Pavlika Serd« iz skupščine občine, Randl, kmet ter Leon' der iz Ferralita. Za | republiške konference žalski mladinci predM Janka Randia. i Predsedstvo ot)SJ konference ZM ZalecJ osnovi razprav v ^ izoblikovalo tudi nadvse zanimivih prt na predlog resolucije gresa in predlog 0 statuta ZMS. Pouda^ da mora resolucija ^ ne je obdelati kme® ki ga mora obrai« ločeno od ostalih (M no-ekonomskih po^ Zavzeli so se tudi, ^ resolucija konk^ spregovori o izobrs nju, da morajo bdtd ' torji mladih morain' politično neoporečiu člani ZK, da morajo mladinske ure sestavil šolskih umikov in P" no. Vsak mladinec r imeti možnost za ust'' štipendijo, učenca P' nih šol pa naj dobijo^ vico do šolanja na ' njih strokovnih šol^ Poudarili so še, ^ resolucija kongresa malo konkretna. jU osvojila drugo rihodnje leto? g leto bom nasto- jladinkami. Tu bo 2elo močna. Toda pod vodstvom trenerja Francija napredovala.« pomeni umetnost- in kotalkanje ■ava in sproščenost Xn imam kolege in užbo. Šport je za- j dejavnost in naj- /a. je naša najmlajša prvakinja, ki je jvečjih presenečenj a prvenstvu. Sami da mlada in sim- ja tudi takšna osta- je del življenja in ti ji želimo poleg mnogo uspehov v pri učenju. J. KUZMA h O OVOSTI f v sodelovanju z p za organizacijo ij priredil v Celju dvodnevno posve- I kakovosti, na ka- sodelovalo trideset ikov iz delovnih or- Slovenije in Reke. toenj ava izkušenj, r raziskava možno- esnejše sodelo^-anje ta gospodarstvo bi- področju, je bil v rea. Moto posve- bil »Razvoj — ja — kakovo3i-.<, ft pa so obdelali vr- mbnih tem kot » Ak- in vsebinska dejav- za kakovjst«, pja kot kompone'n- Isbi^;, »Vloga kontro- Ksti«, »Pot uvajanja jielkov in procesov« MOŽNOSTI SO Prvi zametki strelskega športa v laški občini segajo v čas pred drugo svetovno vojno. Večino strelskih diru- žin so ustanovili med leti 1951 in 1954, deseta po vrsti pa je bila ustanovljena letos v Rimskih Toplicah. Velik razmah je strelstvo doživelo v zadnjih desetih letih, od- kar je predsednik občinske strelske zveze Laško postal Jože Omahna. V tem času se je članstvo F>odvojilo, s prostovoljnim delom pa so bili zgrajeni strelski objekti v Rečici, Brezah, Jurkloštru, Sadražu in Zidanem mostu. Ker je zelo dolgo delal v strelstvu, nas je zanimalo, kako se je sploh seznanil s strelskim športom. »V letu 1953 sem se na delovnem mestu srečal z Iva- nom Putnikom, ki me je navdušil za streljanje. Moja kasnejša življenjska pot je bila tesno povezana s strel- stvom. Nastopal sem kot tek- movalec, poskušal kot fimk- cionar, dokler me niso izvo- lili za predsednika občinske strelske zveze.« Vaše delo v strelski orga- nizaciji je verjetno povezano z mnogimi težavami, na dru- gi strani pa je najbrž mnogo lepih stvari, ki človeku vli- vajo volje in moči za še bolj požrtvovalno delo. »Največje težave so bile in so materialnega značaja. Po- manjkanje sredstev je strel- ce že večkrat pripeljalo na rob obupa. Mladina, ki pred- stavlja večino našega član- stva., si je želela streljanja. Toda ni bilo denarja za strel- ski material. Orožje je bilo izrabljeno. Obenem pa so se mnoge strelske družine od- ločile, da si bodo zgradile lastne strelske objekte in njih smo morali podpreti. Tako smo dosegli nekaj' le- pih delovnih uspehov, med- tem ko kakih posebnih tek- movalnih rezulta.tov ni bilo. ^j zanje niti ni bilo pogo- j6v. Finančno nerazumevanje je zavrlo kvalitetni razvoj la- škega streljanja. Le velike- mu ideahzmu članstva gre zahvala. d'a strelci v naši ob- čini sploh še obstajajo in delujejo. Moje delo pa je povezano tudi z mnogimi le- pimi trenutki. Lepo mi je. ko opazujem članstvo, s kak- šno zagnanostjo se lotuje dela, ko vidim tekmovalce, zlasti najmlajše, s kakšnim veseljem trenirajo,* da bi v 'tem športu nekaj dosegli. Kot vemo, je bila dotacija letos nekaj večja, zato so vaši načrti za prihodnost verjetno bolj optimistični. »Res šo nam letos name- nili nekaj več denarja, ven- dar se je strelski material, od orožja do municije, tudi toliko podražU, da smo osta- li skoraj na istem. Trenutno gojimo le klasične strelske discipline z orožjem serijske proizvodnje. Zato bi nujno morali razširiti, naš reper- toar _ strelskih disciplin, toda tudi na tem področju trči- mo ob problem sredstev, ker si v občini enostavno ne mo- remo privoščiti niti ene standardne ali precizne pu- ške. Ker smo se v zadnjih letih v tekmovalnih rezulta- tih izgubljali nekje v repu- bliškem povprečju, smo le- tos sklenili, da posvetimo več pozornosti kakovosti športa. Začeli smo s kontrolnimi tekmovanji in upam, da bo- do prinesla zaželene rezul- tate, saj so že podani pogoji za hitrejši razvoj streljanja v naši občini. Vendar pa je naš šport ve- zan na velike izdatke. Ka- kor bo družba gledala na nas, nas podpirala, tako bo tudi naše dlelo.« Ne samo v laški občini, tudi vsepovsod drugje strel- ce tarejo finančni problemi. MATEK ROMAN Jože Omahna UDARNIŠKE AKCIJE Preteklo soboto je 40 udar- nikov iz oddelka gradenj ma- riborskega Marlesa opravilo celotno kanalizacijo (izkop, položitev cevi in zakopavanje) pri novogradnji osnovne šole v Loki pri Zusmu. šola bo zgrajena v rekordnem času dveh mesecev. Že v nedeljo, 29. septembra, na Dan pionir- jev, kelektiv Marlesa pre- dal pionirskemu odredu osnovne šole v Loki šolsko stavbo v uporabo. To bo prva šola, zgrajena pK) potresu na Kozjanskem. Cez teden dni ji bo že sledila šola v Zibiki, ki jo v izrednem tempu grade Velenjčani. Loška šola bo imela 5 učilnic, prostor za vrtec, večnamenski prostor in vse pritikline, ki jih rabi sodobna šola. Notranjost šo- le bo opremila ljublj.anska Lesnina po načrtih ing. arh. Lapuhove in bo od- govarjala najsodobnejšim di- daktičnim zahtevam. Kolektiv Marlesa je oblju- bil, da bo še v nasledn.ilh sobotah prišel na delovne akcije. Pred otvoritvijo šole bo namreč* potrebno urediti še marsikaj. ^ Doslej so se zvrstile v Loki že tri udarniške akcije. Prvo je opravil žalski Juteks s 40 člani, ki je v najslabših vremenskih razmerah i'ves dan je hudo deževalo) izko- pal temelje za stanovanjsko naselje. Sledil je kolektiv osnovne šole F. Vrunča iz Slivnice, ki je izkopal '^eme- Ije za učiteljsko stanovanj- sko zgradbo. Dela se je ude- ležilo 18 članov. V sobotni akciji Marlesovcev pa je bilo 40 članov. E. Rečnik mVA PRI ŽALCU ^'a je že minilo, kar ^m krajevne skup- •"oikva pri Žalcu ob fe prazniku oblju- bo PonikvcC povezal '"asfaltni trak. V pri- fceh bo obljuba ure- «1 stara, prašna ce- "^tala le slab spomin ^ leta. O tem po- dogodku, pa tudi ^ delu krajanov v ! ^vi, smo kramljar ^sednikom konferen- j pri krajevni sku- ^tonom Lahom. ^ »»am, kako vam je ^ ie končno tudi do Jrtšel asfalt, ^ovljani smo se že ^ ^ pričeli zavzemati ^ dobimo cesto, ki povezala z do- j. občinskem prazniku jl leti smo cesto . • Lepo, novo, ven- J^asfaita. Za tega je i No, osta- ( trii^^^' ^^ ^^falt j predolgo čakati. I ni bila prazna. , Oh, '^ je cesta dolga J j^^trov in da so se ^ Razumevanjem za in samopri- ' našo akcijo za as- falt vključili skoraj'VSi kra- jani, še posebej pa velja po- hvaliti občane iz Studenc. S samoprispevkom smo tako zbrali dobrih 10 milijonov starih dinarjev, prostovoljno opravljenih udaniiških ur pa raje ne štejem. Seveda je bilo naših 10 milijonov krep- ko premalo. Ostanek je pri- spevala občina, ki je najela tudi nekaj kreditov. Vred- nost opravljenih del danes ocenjujejo na približno 150 starih milijonov. Kaj pomeni ta cesta za Ponikvo? Brez dvoma lažjo in bolj- šo povezavo z dolino, saj tja odhaja v različne službe pri- bližno polovica vseh kraja- nov. O tem, kakšne predno- sti ima asfalt pred maka- damsko cesto, ne kaže iz- gubljati besed. Kako pa je z ostalo dejav- nostjo v vaši krajevni skup- nosti? Cesta, o kateri sva govo- rila, je bila letos naša pr- venstvena naloga. Ostale na- lete so morale nekoliko po- čakati. Povem naj, da so ce- ste še vedno najhujši pro- blem v naši krajevni skup- nosti. V planu dela smo pred- videli še ureditev cest^ Pod- kraj-^tebovnik in več po- pravil in nasipavanj na dru- gih cestah. Kaiko je z uvajanjem no- vih oblik dela v vaši krajev- ni skupnosti? Ali je dele.e:at. skl sistem pri vas že zaživel in kako je s financiranjem dela krajevne skupnosti? Z uvajanjem novih oblik dela pri nas ni bilo težav. Izvohli smo nov svet krajev- ne skupnosti, konferenca de- legacij ima delegate iz vseh vasi in zaselkov. Delujemo že po novem statutu. Krat- koročni program dela smo sprejeli skupaj z delegati in svet krajevne skupnosti. Skratka, težav ni bilo. Naj- huje je seveda s financira- njem, tako kot v vseh manj- ših in odročnejšth krajevnih skupnostih. Nov sistem, fi- nanciranja se še ni iivelja- vil, čeprav ga predpisuje ustava. Gre namreč za to, da morajo vse TOZD, ki zapo- slujejo delavce iz naše kra- jevne skupnosti, prispevati svoj delež za delo KS. Zato nas sedaj čaka podpis ustre- znih družbenih dogovorov s TOZD in pa seiveda oblikova- nje 5-letnega načrta razvoja naše krajevne skupnosti. Ze ta teden bodo torej na Ponikvi odprli novo cesto, ki za prebivalce Ponikev predstavlja veliko pridobitev. Ob tej priložnosti so pripra- vili tudi zanimiv program, v katerem bodo sodelovali učenci osnovne šole in god- ba na pihala iz Zabukovice. Otvoritev nove ceste so po- vezali s praznovanjem 30. ob- letnice ustanovitve krajevne- ga' odbora OF v Ponikvi. Branko Stamejčič Anton Lah SPOMINI V SREČANJIH Zadnja nedelja je bila praznična za vso zgornje- savmjsko dolino oz. občane mozirske občine. Praz- novali so! Ljudje so se zavedali pomena praznika m so v vseh krajih pripravili tako, kot se spodobi: zastave, cvetje, transparenti,, praznične obleke, ve- seli obrazi, razposajena giasba, stiski rok starih m novih prijateljev. Zadnjo nedeljo so se dolge ko- lone avtomobilov valile skozi »umite« kraje proti Gornjemu gradu, kjer je bila osrednja prireditev. ANTON CIMERMAN iz Celja, bil je kurir v 4. operativni coni, drugače doma iz Mozirja: »Delo kurirjev je bilo toliko tež- je, ker smo največkrat bi- li sami in s tem še bolj izpostavljen vsem pa- stem, ki jih je takrat na- stavljal sovražnik. Najra- je se spominjam zadnje hajke leta 1944, ko smo prodrli preko Menine pla- nine. Uspeli smo. Vesel sem, da smo se po tride- setih letih ponovno zbrali. Iščem stare vojne, tovari- še. Tri sem že, ostale pa še bom. Sicer nas je pa še malo ostalo.« LOJZE IVIAROLT, Pod- vrh pod Dramljami: »Ta- koj sem se vključil v par- tizane in sodeloval tako, kot ostali vaščani. Naj- bolj se spomnim dogod- ka, ko je Ladislav Letonja pil mleko pri kmetu Francu Kramerju. Bilo je leta 1941. Prišli so orož- niki, Letonja pa je ušel skozi okno. Nas so malo zasliševali, vendar smo jo še srečno odnesli. Danes? Bili so hudi časi in naj se nikoli več ne povrnejo. Danes nam je preveč le- po.« FRANC ŠULER, upoko- jenec iz Kasaz: »Borci iz žalske občine so nas po- vabili in organizirali iz- let v Gornji grad. Zado- voljen sem, da sem tu. Sam sem bil med vojno izseljen na Hrvaško. Ve- ste, kako je vse skupaj? Takšnele prireditve so do- ber dokaz vsem, da smo še vedno — in morda še bolj kot kdajkoli prej — enotni in da smo pri- pravljeni za vse do konca braniti tisto, kar smo tež- ko izbojevali pred tride- setimi leti.« JOŽICA KRAJNC iz Mo- zirja: »Še nikoli nisem bi- la na takšni proslavi in priznati moram, da sem resnično navdušena. Mo- ja mama je doma v Boč- ni, kjer smo bili med voj- no požgani, brat pa je pa- del na Pohorju. Nekam tesno mi je pri srcu, ko se spominjam tistih hudih dni, po drugi strani pa mi je lepo, ko vidim vse Qbčane naše občine in se- veda tudi goste tako lepo skupaj zbrane. To veliko pomeni, če so ljudje sku- paj, če so enotni. In mi moramo biti enotni.« JANEZ KOROŠEC iz Krašnje: »Bil sem' borec v Šlandrovi brigadi. Naj- bolj se spominjam juriša na bimker v Ljubnem, to je bilo leta 1944. Zvečer ob deveti uri smo napa- dli nemško postojanko. Vsi smo ostali živi, odne- sli smo nekaj prask in — zmago! Med vojno sem veliko prehodil po teh krajih, potem ne. Koliko se je spremenilo! Tale proslava in srečanje je danes nekaj imenitnega. Resnično!« Praznik je končan, spomini pa bodo ostali, kot so ostali tdi trideset in še več let. * Tekst: Tone Vrabl Foto: Milan Božič 14. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 19. septemho. . ŽIVINOREJSKA RAZSTA VA Lanskoletne priprave na medobčinsko živinorejsko razstavo so se letos realizi- rale v razstavi plemenske ži- vine, ki bo v Celju 22. sejv tembra na prositoru vrtnar- ske razstave. Razstavo so pri- pravili kmetijski skladi iz občin Žalec, Šmarje, Šentjur in Celje, živinorejsko veteri- narski zavod Celje ter TOZD kooperacija Hmezad iz Žal- ca, pokrovitelj razstave pa je izvršni svet občinske skup- ščine Celje. Na prvi regijski razstavi plemenske živine, kjer bodio v nedeljo predstavili 60 glav simentalske govedi, ki so jo začeli na Celjskem gojiti pred tremi leti, bo razstavlja- lo 43 kooperantov-živinorej- cev iz celjske, žalske, šent- jurske in šmarske občine. Predstavili bodo 16 krav rja- ve pasme, 27 lisaste pasme ter dva bika (eden je last Staneta Karla iz Frankolove- ga). Mešanje pomurske gove- dd z rjavo pasmo je dalo ugodne rezultate. Na razsta- vi bo tudi živina, ki je na- stala z umetnim osemenjeva- njem. Čeprav bodo pripeljali iz omenjenih občin najboljše in najlepše živali bo pouda- rek . na letošnji razstavi na celjski plemenski živini. V zadnjih letih so prišli v celj- ski občini že do 55 odstotkov čistopasemskih goved, ki da- jejo tudi ugodne mlečne re- zultate. Odkup mleka se je močno povečal, kar za 0,6 odstotkov, pri tem pa se je izboljšala tudi kakovost mle- ka. Na razstavi v nedeljo bo prikazana tudi kmetijska me- hanizacija, predvsem pa gra- divo za preusmerjanje kme- tio. Razstavljali bodo SIP Sempete^r, Agrotehnika, Alfa Laval, Instalater in Gradbe- nik Prevalje ter Hmezad Ža- lec, Prvič bo na- taki razstavi predstavljena tudi gozdarska mehanizacija, in sicer linija poseke do spravljanja lesa. Na primerni iglavca duglazie bo izvršena demonstracija, ki bo verjetno zanimiva za vsakega obiskovalca. Program prve medobčinske živinorejske razstave v Celju pa bo naslednji: od 7. do 9. ure bo ocenjevanje živine (najboljši rejci bodo nagra- jeni s 120.000 starimi dinar- ji, diplomo in zvoncem), ob deseti uri bo otvoritev raz- stave ter re\'ija živali, ob 11. uri zaključni govor ter vod- stvo po razstavi. SADJE BREZ POSREDSTVA Toplo vreme v času cvet- ja, dovolj deževja poleti in dovolj toplo poletje je obe- silo veje sadnega drevja pod obilico plodo\\ In kadar 'je takšna letina, da obilo obro- dijo intenzivni in preprosti kmečki strokovnjaki, je vse- lej vprašanje: Kam s sadjem? To vprašanje je enako j)e- reče za delovne organizacije, ki irnajo velike sadne plan- taže, enako ali še bolj pe- reče pa je za kmete,, ki so se v glavnem usmerili v sad- jarstvo in jim je sadje po- glavitni vir zaslužka. Da bi lahko ocen:'li, kak- šni so problemi na primer v konjiški kmetijski zadru- gi, kjer imajo 130 hektarjev površin pod sadnim drevjem in kjer predvidevajo letos pri- delek 160 vagonov prvovrst- nega sadja, snio jih obiska- li. Močnejši pridelovalci sa- dja v bližnji celjski okoli- ci so štirje in vsi štirje so tudi solastniki sadne hladil- nice. Kljub temu, da mora- jo malone ves pridelek vskla- di ščiti in obdržati v nepokva- rljivem stanju vse do nove letine, jih vseeno skrbi, ka- ko bo s prodajo. Proizvodna cena v zadružnem sadovnja- ku je -»koli 320 dinarjev, sta- rih seveda. Ko pa to sadje pride na trg, ima ceno 700 starih dinarjev. Vprašljivo je, zakaj, saj s tem, da pro- dajalci, ki koristijo hladilni- ce, nosijo stroške vskladišče- nja. Zato trgovina ne nosi nobenih skladiščnih stroškov, niti kala, kajti tr.a;ovina mo- re kupovati sadje sproti, po obrokih, ki so istovetni te- koči prodaji! Vsi štirje veliki proizva- jalci sadja so se domenili, da bodo prodajali sadje ne- posredno sindikalnim pod- ružnicam in podjetjem. Kme- tijska zadiuga Slovenske Ko- njice trenutno nudi sadje za ozimnico od 1.000 kilogra- mov dalje za ceno od 260 do 320 dinarjev. Tako prib- ližno tudi ostali. Podobnih cen se bodo bržčas morah držati tudi "zasebni. sadjarji. Ce bodo torej morali de- lavci drago plačevati sadje v trgovinah, sta mogoče le dva razloga. Eden je po- manjkanje ustremih prosto- rov za vskladiščenje sadja. Zlasti imajo smolo tisti, ki stanujejo v blokih, grajenih pod geslom »hranimo se v družbenih obratih«. Drugi razlog bodo sindikalne orga- nizacije, ki se za probleme ozimnice ne bodo brigale. In v bodoče? Pri nas še vedno pojemo premalo sad- ja. Veliko premalo, čeprav je zdravo in ne redi. Sad je bi moralo najti pot na vsako mizo. Namesto nekda- nje propagande za tobak, pogrešamo reklamo za sad- je. Najboljša reklama ~ pa je seveda — znosna cena. JURE KRASOVEC ŠMARJE Izvršni svet občine Šmar- je — po besedah njegovega predsednika Bena Božička — v poletnem času sploh ni prekinil z delom in njegovi člalii tudi niso imeli dopu- stov. Vse zaradi potresa, ki je močno prizadel tako šmar- sko, kot tudi šentjursko ■ ob- čino. Povedati pa moramo, da kljub potresu ni zamrlo ostalo delo, ki spada v re- sorje izvršnega sveta. Tako so se člani prejšnji teden sešli kar dvakrat, da bi ure- dili tiste stram. k' so zaradi objektivnih težav nekoUko zaostale. Najbolj »vroče« je bilo pri razpravi o Kmetij- ski zemljiški skupnosti, ki ne dele tako, kot bi morala. Zakaj gre? Pred časom so ustanovili posebno komisijo, ki jo je vodil Štefan Kupec in katere naloga je bila, da pregleda dosedanje delo KZS, določi njen program za bo- doče, finančna sredstva in kadre. Komisija je smatrala, da je prva in najvažnejša nalo- ga KZS določitev meril in kriterijev za določitev per- spektivnih in zaščitenih kme- tij v šmarski občini. KZS in krajevna skupnost sta na po- dlagi zakona o delovanju kmetijskih zemljišč in kme- tij pooblaščena, da po op- ravljeni javni razpravi, ki jo bodo izvedli po krajevnih skupnostih v sodelovanja z družbeno — političnimi or- gar.i/-u;ijami, predložita ob- č.rsk; skupščini tiste kme- U skft oziroma gozdno gospo- dafiike enote, ki ustrezajo določenim merilom in ki naj ui Jih na osnovi tega tudi zaščitili. Točna merila in kri- terije bo morala sprejeti KZS glede na specifične raz- mere področja. Izdelati bo treba tudi občinski prostor- ski plan, s katerim se bodo namenila vsa kmetijska zem- ljišča za potrebe kmetijstva v območja, in sicer: — ki so trajno namenjena za kmetijsko ujpaici.j terih namembnosi ac pravi- loma ne sme spreminjati, — v katerih se lahko upj rabijo za nekmetijske iiamene le na način in po poscopSu določenim s tem zakonom in — v katerih se smejo v l:'šča uporabljati tudi za ge namene (kmečki turizem in turizem, vodni rezer^.-iti, naravovarstvena območja itd.). KZS tudi zahteva denar in svoje 'prostore, češ, dru- gače ne moremo delati. Tu so še kadri, ki jih tako al] tako primanjkuje. Vendar njihov program dela ni b^l sprejet. Člani izvršnega sve- ta so se zaradi raznih stva- ri odločili, da podaljšalo m&ndat komisiji, ki naj o:> lit pripravi program dela KZS. Uporabiti je treba njihove poziti'/ne izkušnje in jih dopolniti s speci- fičnimi problemi in zahte- vcin: v šmarski občini. t'od predsednik IS Franc Mla^aT je opozoril, da se je ireba fKiiočiti, v katerih km^iL.iar. bo šlo za preusmerjanje, kje se splača vlagati itd., pri tem na ne smemo biti sentimen- tami. Jože Drofenik se je ^sdv- zel, da je treba 'letos ju- ti vsaj javno razpravo tii'j:i' občani o kmetijski zemljiš- ki skupnosti in del progra ma, ostalo pa prihodnje la to. Pri tem gre za strokov no. politično in akc-jsko ic»vanje vseh, da se^to vpra- šnnje pomembnega 'podrožjj izpelje v zadovoljstvo vseh. TONE VR:\BL ŠENTJUR Sončno septembrsko po- poldne je bilo, ko sem se namenila k Osetovi družini v Rifnik pri Šentjurju. In ■ r>j-a.Y ij njim? Da bi se pobliže spoanala z njihovim skromnim življenjem na kme- tiji ... Gospodarja Ivana in sestro Nežiko sem čisto po naklju- čju našla na travniku tn ta- ko mi je bil prihranjen do- bršen kos poti do njihove domačije. Gospodar Ivan je povedal, da imajo vse zem- lje sicer 7 ha, vendar je ro- dovitne zemlje zelo malo. Največ je pašniške povšine in vinograda ter nekoliko gozda. Dan za dnem, leto za le- tom se morajo trdo boriti z življenjem. Tukaj je svet hri- bovit, rodovitna zemlja je skopo odmerjena; če malo globlje zasadijo motiko, na- letijo na kamen. Vsako ped zemlje morajo prepojiti s po- tom, če hočejo, da zraste njiva pšenice in ovsa, da imajo iz česa zamesiti kruh. V hlevu (ki se bo — če ga ne bodo popravili kmalu se- sul) imajo pet glav živine. Ves njihov dohodek je oc\ prodaje mleka in živine. Mleko nosijo vsako jutro v pol ure oddaljeno Cmolico. Prodaja mleka se skoraj ne izplača, saj - plačuje KK po izredno nizki ceni. Poleg hleva bi bila tudi hiša ^ trebna obnove, saj je starj k že več kot 200 let, pa ni (j^ ^ narj". ^ »Kaj pa obdelovalni. stroji) 'f^ Si lahko z njimi kaj po^^ , gate pri delu?« sem prei^j, la nila njegovo pripovedovajijj p Takole je odgovoril: j! ko manj bi bilo trpljenja ,] če ne bi bil svet tako hri, < bovit in bi lahko za delo (Š uporabljali stroje. Imartio ' sicer kosilnico, a jo zelo tej ' ko uporabimo. Delati mora. ^ mo vse z rokami. Ko bi bili ^ mlajši, bi bilo drugače. Tako' pa nas je pri hiši pet ' brat je star prek 70 let, naj. ^ mlajša Nežika ima že tudi ' več kot 50 .let. Poleg tega ' pa je starejša sestra hudo'' živčno bolna, kar je posledj. ^ ca vojne.« ( »In kako je s starostnim i. zavarovanjem?« i »V našem primeru bi po ' kojnino prejemal samo ea 3 član družine. Pa še to samo' 25 tisočakov na mesec.« > Na vprašanje, kako bo, 'jo zaradi starosti ne bodo mo- gli več -delati, je samo za- mahnil z roko ter z bridkim nasmeškom dejal. »Dokler bomo lahko, bomo delali in se prebijali skozi življenje ,tako kot doslej, potem pa..; L. VRABIC Gospodar Ivan Oset Najmlajša je Nežika .Mladi iz Gaberk so priskočili na pomoč in začeli pomagati obnavljati ali na novo graditi stanovanj- ske hiše kmetom, ki so svoj dom izgubili v potre- su. Trije kmetje so v teh dneh najbolj veseli: to so Janez Bračko, Ivan Goručan in Henrik BeleJ. Večinoma že imajo temelje zabetonirane in prve zidove pozidane. Najtežje je pravzaprav 68-letnemu kmetu Janezu Bračku (na sliki), ki mora pohiteti zato, da bo dobil do zime streho nad glavo, pa še za kmetijo mora skrbeti. Ima 13 ha zemlje, od tega tri obdelovalne, šest travnikov in štiri gozda. V hlevu ima pet glav živine, ki da mesečno po 3(M) litrov mleka. Vsi pa upajo, da bodo le uspeli iz- koristiti lepo jesensko vreme in nove hiše urediti vsaj do tiste stopnje, ko bo možno v njih živeti. Na posnetku je Janez Bračko s sinovoma Franci- jem in Stankom. Foto: L. Ojsteršok 37 — 19. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 ONJICE ,23 K.kot se je šeie i. einbra zaposlil kot dir !k- Delavske univerze Slo jlcih Konjicah, vendai se %Q temeljito spoprijel ' ,in. In tega v prvih dne.h ^nibra prav gotovo m 0. kolikšen je vp,s na D;;- ;lci univerzi v letoš-iiem ;icem letu? letošnjem izobraževai- 1 obdobju je glede na :st: lani veliko večji 'vpis povpraševanje sluša^-jijev različne oblike izobj-aže- ija. Vpis je porasel i:a t)ližno 20 odstotkov. De ci se v glavnem zanimn za komercialno ■ in admi- trativno šolo. Vpisujejo -se li v večerno osnovno šo- posebej v oddelek šeste- razreda. Poleg tega se fdvsem fantje zanimajo za klicna šofersko šolo, ki jo mo skušali organizirati slednjih mesecih.« »Kateri oddelki so lov i pri- bitev letošnjega izobraže- Inega obdobja?« iNovost bo oddelek kotuer- ilne šole, ki bo de'al po [ že organiziranega o ldel- I in bo zaključil s preda- aji v februarju.« iKako pa Delavska univ^s.-- sodeluje s konjiškimi SD in TOZD?« iMedsebojno sodelovanje je zelo dobro. Delavska uni- verza je dejansko servis OZD in TOZD in izobražuje tiste delavce, ki se v drugač- ni obliki ne bi mogli izobra- ževati. Posebej dobro sode- lujemo z OZD Konus, LIP in Kostroj.« »Letos boste uvedli v De- lavski univerzi še eno novo obliko izobraževanja, enolet- no politično šolo. Mi lahko poveste nekaj več o tem?« »Delavska univerza mora dati poseben poudarek druž- beno ekonomskemu izobraže- vanju delavcev. Nova ustava in oba kongresa ZK nalaga- jo prav na tem področju obilo nalog, posebej še pri usposabljanju delegatov v krajevnih skupnostiJi in TOZD. To je stalna naloga. Delegate moramo stalno usposabljati in izobraževati, da bodo kos zahtevnim na- logam. V enoletni politični šoli, ki jo sedaj snujemo pri Delavski univerzi, se bc^o izobraževali delegati, vod- stvo sindikalnih organizacij, vodstvo SZDL, člani samo- upravnih organov, mladi ko- munisti in ostala mladina, ki prevzema vse bolj odgovor- ne naloge. Ta šola je šele v povojih, nje detaljni prog- ram pa bo znan konec me- seca, ko bomo začeli s pr- vimi oblikami izobraževanja. Damjana Stamejčič Jože Kokot Planinsko društvo Rimske Toplice sprejme OSKRBNIKA za oskrbovanje koče na Kopitniku. Koča obratuje ob sobotah in nedeljah. Dostop z av- tom. Osebni dohodek se uredi po sporazumu. Po- nudbe pošljite na Planin- sko društvo Rimske To- plice. mAVSKA UNIVERZA V KONJICAH 1 ustanovitvijo temeljne te- esnokultume skupnosti (TT iS) je tudi v konjiški občini. ^ področju telesne kulture avelo živahnejše življenje, ^edsednik in tajnik TTKS Slovenske Konjice Bojan fončina in Stane Zule sta ®ed drugim dejala, da je si- Remska ureditev financiranja Mesne kulture in samouprav- nih »organiziranost te dejavno- sti omogočila reševanje več problemov in težav, s kate- rimi so se vrsto let pehale osnovne organizacije in ob- činska zA-eza za telesno kultu- ro (ObZTK). 29 ORGANIZACIJ — 2714 ŠPORTNIKOV V ObZTK je včlanjenih 29 osnovnih organizacij, ki šte- jejo 2.714 aktivnih članov. V občmi predstavlja to število 14 o/o vseh občanov. Čeprav številka še ni zadovoljiva, pa je čutiti porast članstva in aktivnosti v raznih organiza- cijah iz dneva v dan. To ve- lja tako za 5 ŠŠD, ki obsto- jajo pri vseh centralnih os- novnih šolah, tako za 5 TVD Partizan, še posebej pa za ostala športna društva in klu- be. Izredna razgibanost je v strelskem športu, saj- je v občini kar 11 strelskih dru- žin v podjefljih in v vaseh. Strelci imajo celo svoj ob- činski strelski odbor kot sa- mostojno strokovno zvezo. Tudi planinstvo zavzema vse večje razsežnosti, pa čeprav so društva le v Slov. Konji- cah, Ločah in Zrečah. Pose- bej velja pohvaliti prizadev- nega učitelja iz Loč Frančka Malija, ki odlično vodi PD Loče, saj so pionirji tega kra- ja že vrsto let med najbolj- šimi na republiških prven- stvih v planinski orientaciji. Tudi PD Slov. Konjice je pod vodstA^om novega predsednika Milana Tratenška nadvse raz- gibano. Na centralna PD se povezujejo mladinski in pio- nirski planinski odseki iz os- novnih šol. NOGOMET, KOŠARKA, JUDO — KVALITETNI ŠPORTI če iz te športne širine iz- Itiščimo kvalitetno raven športa v občini, velja na 1. mesto postaviti nogomet. NK Dravinja s člansko ekipo us- pešno nastopa v VCNL, mla- dinci so bili letos republiški prvaki in tretji v polflnalu na di-žavnem prvenstvu, pa tudi pionirji se uvrščajo med naj- boljše v celjski regiji. V ko- šarki so Konjičani v II. re- publiški ligi — vzhod prvi na lestvici kar z 8 točkami pred- nosti pred Dravo in Vitanjem! V različnih ligah nastopa kar 6 moštev iz Slov. Konjic, saj ima KK KONUS nad 100 akti- vnih igralcev. V tej igri velja še posebej pohvaliti Vitanjča- ne, pa tudi v Zrečah raste nov košarkaški center. Odlično de- luje tudi judo klub Kostroj, ki ima nad 60 aktivnih članov, v svojih vrstah pa celo žen- sko drža\iio prvakinjo! Izreden razmah je zavzelo smučanje, kjer še ni čutiti kvalitetnih rezultatov, medtem so ostale panoge in igre kot rokomet, odbojka, namizni te- nis, atletika, plavanje in gim- nastika le domena aktivnosti v ŠŠD in na delavskih šport- nih igrah. RAST NOVIH OBJEKTOV Kar 50 odstotkov vseh sred- stev TTKS bodo letos v konji- ški občini vložili v vzdrževa- nje in gradnje novih športnih objektov, V Slov. Konjicah sta v gradnji kar dve 4-stezni kegljišči, 3 asfaltna teniška igrišča v parku, rokometno asfaltno igrišče pri II. osnov- ni šoli, v sanaciji je pa tudi olimpijski plavalni bazen, kjer bodo do prihodnje sezone ure- dila filtre in garderobe. V Vi- tanju bo še letos zgrajeno asfaltno igrišče za košarko, v Ločah in Zrečah za rokomet, mladina v Stranicah pa s po- močjo KS in TTKS gradi no- gometno igrišče. Zrečani pa bodo vložili nova investicij- ska sredstva za nadaljnjo gradnjo športno-rekreacijske- ga centra na Rogli. V Ločah bo pri osnovni šoli zrasla no- va telovadnica, že ti podatki pričajo o izredni razgibanosti pri gradnjah novih športnih objektov. Žal še vselej čakajo občani in šolska mladina na prepotrebni telovadnici pri II. osnovni šoli v Slov. Konjicah in v Vitanju. Za razgibano konjiško špor- tno življenje pa je pomemb- no, da celotno delo sloni sko- raj izključno na amaterjih. Ali niso ■ potemtakem ti rezultati vredni posebnega priznanja in posnemanja, gno zu tasgra-.obdzos pizar KAREL .JUG ^^sednik in tajnik konjiške temeljne telesnokulturne *"Pnod ključem. Njen dom je prazna soba in ne- kakšno korito namesto po- stelje, kjer smo jo tudi našli. Johani ni hotela vstati, že- lela pa je pomoči obisko- valca, ker je bil moški. Njen omejeni um se ob pogledu nanj vsakokrat zave, ker v globini njenega razuma je še ostalo, da je bila nekoč obo- ževana, lepa,, želena, iskana. Iskra ^ ji vžge v očeh in takrat zablodi njena misel k sosednji Be\'čevi gostilni, kjer je pomagala kelnaritl. Ko ji je umrl mož, pa se je zapustila in tudi s sino voma ni imela sreče. Eden ji je umrl, drugi pa je odšel od doma in se je vrnil le ta- krat, ko je potreboval de- nar. Danes baje ne pride več, obiščejo pa starko He- leno njene sestre, predvsem nečakinje. Zgražajo se, da njihova sorodnica živi v ta- kem in žele, da bi jo dali v kakšen dom. Na sociali v Šmarju pa so srečni, da je spravljena tam, kjer je. Pre- težak in prehud primer je, da bi jo dali kam, ker po- trebuje posebnega varovanja in nege. Tudi Sivkova ji ne more nuditi vsak dan čiste- ga perila in rjuh (ko smo jo obiskali, jih ni imela). Siv- kova dobi za njeno oskrbo- vanje Helenino pokojnino po pokojnem možu in varstveni dodatek, skupaj 150.000 di- narjem Breme, ki ga mora vsak dan opravljati, ko čisti za neprisebno Heleno, prese- ga njene moči. Ker pa je dolžna skrbeti za njo, ker tako ima zapisano v pogodbi, to dela. Dela in preklinja dan, da si je to nakopala na glavo V Helenini bli- žini se ne da živeti. Ste- ne pomaže z lastnim bla- tom. in rjove, če jo že- li preobleči. Sama ji ni kos, 'mora ji pomagati še ena oseba (običajno je to hči). Pravi, da bi jo ona že spravila v kakšen dom, a bi morala za njo več plače- vati kot dobi. Res je tako. Ker se je s hišo in prevžit- kom zavezala, da bo za He- leno skrbela, to dela. Koli- ko časa bo zmogla to? S si- vimi lasmi preobložena gla- va kriči in rjove, ^ko jo ho- čemo spraviti na 'noge. Ce pa bi za njo pustili odprto, bi stekla na cesto in se na- stavila vlaku ali avtomobilu. Sosedi vedo, kako živi, ve- družba ni brez tako -očitnih- in kričečih socialnih prime rov, le da jih skriva v h: ralnicah in umobolnicah. Mi pa bomo morali vse druga- če poskrbeti za nje, ker so, če žive že povsem animali- čno, LJUDJE. Zdenka Stopar do, da ji ni pomoči in pra- vijo vsi po vrsti, da tega de- la, ki ga opravlja Johana, ne bi zmogli. Vedo tudi po- vedati, da bi bila za Heleno rešitev samo smrt. Na njo že čaka, čeprav se je z red- dno in veliko hrane vsak dan otepa. Njeno telo je belo in brez gub. Razgaljena koža na no- gah je napeta tn ni podhra- njena. Valoviti beli lasje ji obkrožajo obraz, ki je bU nekoč tako zelo lep. Tako, da so fantje vseh far hodi- li v gostilno, kjer je kelna- rila »gospa« Helena. Visoka irj gospodovalna je znala pr^- mazati klofuto vsiljivcu, ki se ji je približal. In s Dem je še bolj dražila. V lun nih nočeh je skrivaj odha- jala domov, da se ji ni oi- lo treba po cesti otresani vsiljivcev. Taka je ostala 'v spominu vaščanov, zato jc danes težko prepoznajo. Šti- ri leta živi brez uma. ker le s prebliski se ji utrnejo zdrave niti razuma. Huda ar terioskleroza je medicinska diagnoza, za vse ostale pa hud in neodpravljiv socialni problem. Koga naj obsodimo? Živ- ljenje, ki se je z nekdanjo lepo Heleno tako poigralo in mu na starost ni bila več kos? Njeni izredno močni konstrukciji, ki vztraja, za- tajil pa je duh? Naj pokaže- mo s prstom na šmarsko socialo, ki ima še ničkoliko takih in podobnib primerov, pa so srečni, da je Helena vsaj za silo spravljena. Naj spet kličemo plat zvona za- to, ker še nimamo domov, ki bi bili primerni za take ljudi? Čeprav je delček res- nice tudi v slednji misli, za- pišimo takoj, da naša druž- ba nanje ni pozabila. Le po časi dojema, da bo v tej smeri morala zastaviti še cmI- ločnejši korak. A v opravi- čilo zapišimo, da nobena Pred petimi desetletji je lepa Helena mešala glave šentviškim fantom, danes starica HELENA KRAMPL, 89-letna belo- lasa prevžitkarica, preživlja poslednje dneve v razdrapani hiši tik ceste v Šent- vidu pri Grobelnem. Včasih je bil tu njen dom, danes pa ima v njem samo sobo z razmajanimi stenami, zanemarje- nim dvoriščem. Johana Sivka, ki skrbi za starko Heleno Ne v Sloveniji ne drugje v Jugoslaviji ni več tako velikega prodajnega prostora, da bi lahko MEBLO, eden največjih proizvajalcev stanovanjske opreme, po- kazal kaj vse nudi za opremo stanovanj. Več kot 2.000 članski kolektiv se je že zdavnaj poslovil od samih omar in že leta in leta proizvaja pohištvo za vse sta- novanjske prostore'. In, da bi lahko pokazali kaj vse je moč kupiti v trgovinah širom Jugoslavije, so letos že v drugo predstavili vse svoje izdelke (teh je na stoti- ne in stotine, kombinacij in možnosti uporabe pa na tisoče), na enem samem prostoru, v hali B ljubljan- skega Gospodarskega razstavišča. Razstava s poetičnim in obetajočim naslovom MOJE SANJE — LEPO STA- NOVANJE bo odprta do 24. septembra. »Namen razstave je jasen« pravijo v MEBLU. »V zadnjih letih smo v našo proizvodnjo vnesli kopico • novosti, posebej naj poudarimo, da smo se poslovili od same lepote, funkcionalnosti in udobnosti ter smo kot prvi v Jugoslaviji postavili še bolj humano kvaliteto: zdravje«, pravijo v MEBLU in pojasnjujejo: Otrok začne živeti v postelji, preživi mesece in me- sece v postelji in tudi odrasel človek velik del življe- nja preživi v postelji in zato naša prva skrb velja — prav postelji. Na pomoč smo poklicali strokovnjake, ki se na les, vzmeti in blago ne spoznajo, ukvarjajo pa se z zdrav- jem, predvsem z zdravjem naše mlade generacije. Zna- ni so podatki o nepravilni rasti otrok, o sključenosti, o deformacijah hrbtenice . . . Vzroke navadno pripisu- jemo težkim šolskim torbam. Resnica je popolnejša, če si ogledamo kako otroci spijo. Treba je vedeti več kot bi si človek mislil na prvi pogled. Saj se je spre- menila stanovanjska kultura. Vse več je ogrevanih spalnic, pokrivala so drugačna kot so bila nekdaj... Ko smo upoštevali vse to smo našim znanim jogijem, ki jih izdelujemo v nekaj deset različicah, dodali še posteljo jogi, ki popolnoma ustreza vsem najsodobnej- šim dognanjem o zdravem spanju. Postelja je glede na čas, ki ga vsak človek preživi v njej, bistveni element stanovanjske opreme. Seveda pa je za dobro počutje v nekem prostoru potrebno še kaj več. in kaj pravijo o opremi sodobnih stanovanj v MEBLU? »Ze dolgo ne izdelujemd stanovanjske opreme, ki bi bila najenostavnejša za proizvodnjo, marveč vso našo dejavnost prilagajamo okusu in zahtevam kupca 'ter seveda meram sodobnih stanovanj. Zato imamo posebno marketing službo, ki neprestano raziskuje, ugotavlja in posreduje svoja dognanja proizvodnim od- delkom.« Lam, potlej ko se je močno uveljavil SISTEM A, se je pojavil na tržišču SISTEM E. In veliko prej kot je sledil SISTEMU A SISTEM E se je pojavil SISTEM NOVI E. Zakaj? »Vzrokov je več«, so odgovorili v MEBLU. Na spre- membo SISTEMA E nas je napotilo nadaljnje razvija-, nje sestavljivega pohištva. Pojavila so se delavska sta- novanja. Vemo, da nihče ne more kupiti vsega pohišt- va hkrati. Kos za kosom, ki se medšeboj dopolnjujejo, se da odlično izbrati med elementi NOVEGA SISTE- MA E. Le-ta je sestavljen iz 34 različnih elementov, ki se na prvi pogled razlikujejo od prejšnjega sistema po tem, da imajo vse robove zaobljene. 34 elementov nudi po približnem računu kar 2.000 kombinacij. Seveda bi bilo napak, če bi mislili, da mora vsakdo kupiti vseh 34 elementov in z njim obložiti vse stene... Sicer pa o tem kako kupiti, kako sestaviti, kako kombinirati, kako razporediti... ob vsem tem lahko na naši raz- stavi MOJE SANJE — LEPO STANOVANJE potrošniki vprašajo naše svetovalce, ki se odlično spoznajo na možnosti naše sestavljanke — NOVEGA SISTEMA E. Tako kot v naravi kjer velja rek »iz malega raste veliko«, lahko raste oprema v vsakem stanovanju pa naj gre za majhno ali za prostornejše sodobno bivali- šče. »Naša naloga je, omogočiti kompletno opremljanje stanovanj« so naposled poudarili v MEBLU. To pome- ni, da 13 temeljnih organizacij združenega dela MEBLA nudi prav vse, kar sodi k stanovanjski opremi: kot os- novo NOVI E SISTEM, ki omogoča poljubno postav- ljanje omar v dolžino in širino, k temu dodaja prav tako v kosih izdelano oblazinjeno pohištvo, nudi ne samo vzmetnico jogi marveč tudi postelje jogi za ot- roke in odrasle, MEBLOVEMU pohištvu prilagojene svetilke ter nazadnje še plastično pohištvo. Kakšno udobje m lepoto nudijo izdelki MEBLA, 26 let starega in najsodobneje zasnovanega podjetja, je moč spoznati prav na razstavi MOJE SANJE — LEPO STANOVANJE. Vzgojno varstveni zavod Šentjur pri Celju objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. MEDICINSKE SESTRE — otroška smer za nego dojenčka v jaslih — za nedoločen čas 2. VZGOJITELJICE za določen čas zaradi nado- mestitve v porodniškem dopustu. POGOJI: pod 1.: končana srednja medicinska šola, nastop de- la takoj ali po dogovoru. Stanovanja po dogovoru, pod 2.: končana vzgojiteljska šola. Nastop dela 13. oktobra 1974. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpol- nevanju pogojev, v roku 15 dni po objavi, oziroma do zasedbe delovnih mest. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju IZVRŠNI ODBOR razpisuje prosti delovni mesti v strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur pri Celju 1. RAČUNOVODJO 2. ADMINISTRATORKO POGOJI: pod 1.: višja strokovna izobrazba in 2 leti delovne prakse ali srednja strokovna izobrazba in 5 let de- lovne prakse; pod 2.: dvoletna administrativna šola ali praksa v administraciji in strojepisju. Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, naj vlo- žijo pismene prijave s potrebnimi dokazili do 30. septembra 1974, na naslov: Samoupravna stanovanj- ska skupnost občine Šentjur pri Celju. 37 — 19. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 JfiRIŽLJE a počastitev krajevncija praznika v Braslovčali so v soboto v Parižljah ih v Malih Praslovčali slovesno predali namenu tudi tri krajše asfaltirane cestne odseke. S lem so krajani pridobili skupno 2000 metrov gladkega asfalta. Morda se zdi to komu malo, vendar je za uporabnike teh cest to velika pridobitev, saj so bile prej r zelo slabem stanju in polne lukenj. Velik del stroškov so krili krajani sami, de- narno pa so priskočile jia pomoč tudi Tovarna nogavic in tovarna Garant iz Pol- kele, žalski Kmetijski kombinat in seveda domača krajevna skupnost. Na sliki: predsednik izvršnega sveta žalske občinske skupščine Jože Jan je slovesno odprl asfaltirano cesto v Parižljali. Tekst in fpto: Miran Korošec ŽELEZARNA ŠTORE KADROVSKO-SPLOŠNI SEKIOR OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta Skladno s 5. členom Zakona o medsebojnih raizmerjih aelavcev v zdriiženean delu ter 32. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih združenega dela, objavljamo prosta delovna mesta: 1. PRj\\'NE(iA REFERENTA za disciplinsko-pravne zadeve v sekretariatu podjetja POGOJ: višješolska izobrazba pravne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj 2. REFERENTA za družbeni standard v kadrovsko-splošnem sektorju POGOJ: višješolska izobrazba socialne, pravne ali ekonomske smen ter 2 letii ustreane prakse 3. TAJNICO SEKTORJA v kadrovsko-splošnem sektorju POGOJ- srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja m stenografije 4. OBRATOVODJE elektro jeklarne v TOZD proizvodnja 114. panoge POGOJ: visokošolska izobrazba metaluirške smeri ter 2 leti usti^eznih delov- nih izkušenj 5. STROJNEGA TEHNIKA za delo v operatlvi in vzdrževanju POGOJ: strojni tehnik ter 2 leti ustrezne prakse 6. EKONOMSKEGA TEHNIKA za delo v knjigovodstvu POGOJ:, ekonomski tehnik, praksa zažeilena 7. REFERENTA za inventivno-raziskovalno dejavnost v sektorju za kakovost in razvoj POGOJ: visokošolska izobrazba metalurške ali strojne smeri ter 2 leti ustrez- ne prakse 8. DELOVODJE za jeklamo v TOZD proizvodnja 114. panoge POGOJ: delovodska šola metalurške ali strojne smeri ter 4 leta delovnih iz- kušenj 9. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA v sektorju za kakovost in razvoj POGOJ: visokošolska izobrazba metailurške smeri in 2 leti us^treme prakse 10. ASISTENTA proizvodnje za 114. panogo ASISTENTA proizvodnje za 117. panogo POGOJ: visokošolska izobrazba metalurške smeri in 2 leti tistrezne prakse 11. GLAVNI R.\ČUNOVODJA v finančnem sektorju POGOJ: dipl. ekonomist ter 2 leiti ustrezne prakse 12. GRADBENEGA INŽENIRJA za delo v sektorju za novogradnje POGOJ: dipl. gradbeni inženir aLi gradbeni inženir s strokovnim izpitom, praksa zažeilena 13. DIPL. STROJNEGA INŽENIRJA za delo v sektorju za novogradnje POGOJ: dipl. strojni inženir, praiksa zaž^.ena Nadalje podjetje sprejme VEC DELAVCEV s končano poklicno šolo kovinske smeri ter DELAVCE za priučitev za delo v proizvodnji. Kandidati na objavljena delovna mesta morajo biti družbeno-potlitično aktiv- ni ter morajo imeti organizacijske sposobnosti. Pismene prijave sprejema kadrovsko-splošm sektor 15 dni po objavi. O dokončni namestitvi bo v sodelovanju s strokovno službo odločala komi- sija za medsebojna raizmerja. KADROVSKO-SPLOŠNI SEKTOR TKANINA CELJE Kolektiv trgovskega pod- jetja Tkanina Celje, se v spored celjskih sejemskih prireditev vključuje z dve- ma pomembnima dosežko- ma: z otvoritvijo novih skladišč ob Teharski ce- sti ter kot organizator pr- ve razstave igrač. »Naša delovna organi- zacija je leta 1970 zgra- dila v prvi etapi dobrih 3000 kv. metrov central- nih skladišč za svojo ve- leprodajo ob Teharski ce- sti. Dosedanji, zlasti pa letošnji promet, ki je sa- mo v grosistični dejavno- sti porasel za več kot 40 odstotkov, kaže, da je zmogljivost teh skladišč dosti premajhna — zaradi česar se je kolektiv že la- ni odločil, da pristopi k izgradnji dodatnih skla- dišč na površini 2000 kv. metrov. To dodatno skla- dišče je zgrajeno. Odprli ga bodo 27. septembra, na dan otvoritve sedmega sejma obrti, osme zlatar- ske razstave in prve raz- stave igrač,« je dejal glav- ni direktor Tkanine, Ivo Brenčič. S tem skladiščem si podjetje ustvarja nadalj- njo osnovo za hitro ve- čanje porasta blagovnega prometa na veliko, ki se ne kaže samo iz aspekta trgovine v celjski regiji, marveč tudi s širšega vi- dika. Prizadevanja temeljne Organizacije združenega dela na veliko pri Tkani- ni so predvsem v tem, da se širi prodaja na veliko na jugoslovanskem trgu. Ugotavljajo namreč, da je trg na slovenskem ob- močju in v hrvaškem Za- gorju za sedanji obseg prometa mnogo premaj- hen. Zato so že letos raz- širili obdelavo trga ttidi na širše področje Hrvaš- ke, vse do Osijeka in Vu- kovarja. Letos povečujejo zlasti intenzivno galante- rijsko stroko, ki je bila v zadnjih letih zapostav- ljena. Delno tudi zaradi kadrovskih razlogov. Vse to seveda narekuje pove- čana skladišča pa tudi večje materialne obvezno- sti delovne organizacije, ki pa jim bodo, ob sodelo- vanju slehernega člana kolektiva, prav gotovo kos. V razgovoru pa je bese- da nanesla tudi na ponud- bo, izbiro bjaga, asorti- ment. »Asortiment blaga je problem zase. Tako v vsaki delovni organizaciji. Tudi pri nas. Medtem ko je v dosedanjem poslova- nju prevladovalo tipično tekstilno blago, je bilo na drugih področjih dosti praznine. Tega se je de- lovni kolektiv zavedel, zlasti na področju galan- terije. Z vključevanjem delovne organizacije v ne- posredne tokove uvoza, skušamo ta vprašanja re- ševati. Zato gremo v ga- lanteriji na jačanje ponud- be vseh vrst toplih po- dov, kovinske in plastične galanterije. Tako smo že letos v precejšnji meri uvozili nove vrste blaga, ki jih je kupec takoj sprejel. Ta ugotovitev nas navaja, da s temi napori nadaljujemo, vsaj z inte- resantnim blagom. Tako tudi jačamo svojo delov- no organizacijo in odpira- mo sebi vrata v širši ju- goslovanski prostor.« »Kako se vam kaže pro- blem delovnih prostorov za skupne strokovne služ- be, za upravo kot smo te- nui nekoč rekli?« />Ta problem je še ved- no odprt. Tudi z zgradit- vijo; dodatnih skladišč na Teharski cesti. Skupne strokovne službe še vedno delajo v neprimenidh in zastarelih prostorih nad veleblagovnico. Ta prob- lem smo sprva namera- vali rešiti v obstoječih skladiščih. Ker to ni mo- goče, zlasti zaradi ix>ve- čane dejavnosti TOZD ve- leprodaja, smo začeli raz- mi.šljati, da bi na dvo- rišču skladišča ob Tehar- ski cesti v etapah zgradi- li ne samo pisarniške prostore, marveč tudi do- datne skladiščne zmoglji- vosti. Idejni osnutek za to je tik pred koncem, in če bo na voljo dovolj ma- terialnih sredstev, bomo .skušaU prihodnje leto za- četi z gradnjo.« »V okviru jesenskih se- jemskih prireditev v Ce- lju bo tudi prva razstava igrač, ki j_o pripravlja vaš kolektiv. Zakaj?« »Glede na to, da je bila blagovna skupina vseh vrst galainterije premalo zastopana v naši delovni organizaciji, in da je tre- ba tudi na tem področju v Celju nekaj napraviti, smo se odločili za pobu- do, da bi začeli po vzorcu zlatarske razstave razvi- jati v našem mestu raz- stavo igrač. Letošnja bo več ali manj eksperimen- talna, ker smo imeli tudi premalo časa za pripravo. Navzlic temu smo prepri- čani, da bo razstava pri- nesla marsikaj zanimive- ga za vsakega obiskovalca. Razstava bo imela ko- mercialni in vzgojni pou- darek. Opozorila bo na tiste igrače, ki ugodno vplivajo na razvoj otroko- vega intelekta. Sodelovalo bo sedem jugoslovanskih proizvajalcev, na čelu z Mehanotehniko iz Izole. Poleg tega bomo razsta- vili več uvoženih igrač, nekaj takih, ki jih že pK)- znamo, pa tudi drugih, ki jih bomo testirali in tako ugotovili, ali so 'primeme za naše zahteve. Ne gre samo za komercialne vi- dike, marveč prav tako za vzgojne. Da bi dobre igrače naj- bolj popularizirali, bomo pripravili tudi seminar za prodajalce igrač. Priprav- ljamo ga ob pomoči po- sebne komisije za igrače pri zavodu za šolstvo v Ljubljani pa tudi ob po- moči domačih strokovnja- kov, med katerimi bo zlasti hvaležna pomoč prof. Anice Cetkovičeve. • Naj še po\em, da na razstavi ne bomo proda- jali igrač. Gre predvsem za razstavo, ki naj pokaže bogastvo, pestrost in iz- biro igrač.« Pogled na del Cel,ia. Spredaj poslovni in skladiščni prostori TOZD veleprodaje trgov- skega podjetja Tkanina 18. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 19. septemho. . VABI VAS SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC Trajno goreče peči po ZNIŽA- NIH CENAH lahko nabavite v prodajalnah Savinjskega maga- zina Žalec: Tehnični trgovini v Žalcu, Petrovče 2, Kovinoopre- mi Polzela, Prebold 1, Vransko 2 in Žalec 3. V vseh navedenih prodajalnah imajo na zalogi znnrzovalne skrinje vseh vrst. Vabijo vas k nakupu vseh vrst gradbenega materiala. V poslovalnicah Manufaktura v Žalcu, Tekstil na Polzeli in pro- dajalni v Šempetru je na voljo velika izbira jesensko-zimske kolekcije, pletenin in trikotaže. 37 — 19. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 30 »On bi že rad do velike noči odložil ali še pozneje, ^npak nevesta — Lenčka, tu hoče čimprej pred oltar.« »Osojnikoiia rentlja sploh nikoli ne bo županja, ^vnjaku je že davno zoprna,« je zagotovil Ceno. »Med Lenčko in Ravnjakom pa- je vendar vse prav tako, kakor je za ženina in nevesto,« se je nekdo oglasil. »Cene ima pod hrbtom kurje oči« se je norčeval ^alčnik, Osojničin bratranec. »Še vedno ga jezi, ker "JM je Osojnikova Franca figo pokazaala.« »Cencu še nobena ni fige pokazala; fige sem kazal 302/« se 7e razkuril čevljar. »Hahahahanaha!« »Seveda jih je kazal — pa sebi pod nosom. Zdaj rad. da bi si jih še Lenčka,« ga je dražil drugi. »Ji ni treba. Njej jo je že Ravnjak. To vam rečem in kar Cene reče, to drži.« . *>Razloži nam Cene in ne govori tako počrez,« ga je ^^ival tretji. Jdz že vem, kar vem; znam pa molčati.« »Tako pravijo vsi, ki nič ne vejo.« »Cene je vedno tak; napihjue se in mogočuje. Iz ^uhe naredi komarja.« »Na svojem romanju sem se sešel z bodočo Ravnico županjo. Da!« »Kje pa? Kje? Morda na samem Bledu pri kakih mi- ^^^trih — ali pa na Pohorju kje pri kakem drvarju? ^^hahahaha!« »^i kaka navadna kmečka; je imenitna mestna go- ^^ična!« »Hoho! Kaj vse ne poveš! C^nc, na, pij! Jaz dam ^ ^iter. Bog te živi, Cene! Saj pravim: bogve, s kom ^ po svetu ne shajaš!« . pencu je glava že gorela kakor razstveljena buča, ga je pa le še ubogal. »No, pripoveduj. Cene! Katera je namenjena za Rav- ''co? Kako ji je ime?« »Ne pelji nas v skušnjavo!... Cene je mož. Cene ni čenča in ne izda skrivnosti!« »Ker je ne veš! čenča si!« »Ne, ne! Za nos ga je katera potegnila. Kaka' taka mestna frklja ga je imela za norca. Cene pa ji je vse sveto verjel. Cene ti pobere vsako konjsko figo, če jo kje najde ...« »Jaz konjskih fig še nikoli nisem pobiral, tebe pa so že s kravjekom pod nosom, ko si na cesti oble- žal! — Tista pa tudi ni nikakršna' mestna frklja, am- pak poštena ženska, ki vedno resnico govori.« »Alt je iz Maribora?« »Ne. Samo zdaj je v Mariboru!« »Kje pa je ujela Ravnjaka?« »Ni ga ujela; po volji mu je bila in obljubil ji je, da jo po veliki noči vzame. Tudi prstan ji je kupil, ta- kega, da je namanj tisoč dinarjev vreden.« »Hoho, tisoč dinarjev! Hahahahaha!« »Ali mislite, da bo Ravnjak svoji nevesti tekega za pet dinarjev od kakega dalmatinskega bratca kupoval?« »Ali si ga videl?« , »Videl. Na svoje lastne oči sem ga videl. In Urška, mota žena in gospa, ga je imela v roki in ga je na svojih lastnih prstih poskušala.« »HaJia. Jo bomo vprašali, če je res.« »Kaj bo res! Tista frklja je Cenca za norca imela.« »Pošteno dekle? Haha! Saj je še poznaš ne!« »Tri leta jo že poznam.« »Kako ji je ime? Pa ime povej, če hočeš, da ti verja- memo!« »Cene je mož — in mož molči in ne čenča.« »Ko ne veš imena! Haha! šema si! Jezikaš — pa nič ne veš.« , »Kdo si upa to reči?« je udaril po mizi. »Pokazal vam bom, da vem za ime.« »Le hitro povej! Kako ji je ime?« »Začne se s P, konča z A, na sredi pa je L. — Zdaj ničesar več ne povem. Ne uganete imena. Jaz ga vem.« »P e, P-e, L-a la — Pela,« so nekateri ugibali. V tem se jih je oglasilo še štiri ali pet: »Pavla! Pavla! Pavla!« Cene je zijal m debelo pbgledal, tako se je čudil. Kar verjeti ni mogel. Zmajal je s svojo razjarjeno gla- vo in dejal. »Morda je Pavlina ...« »Pavlina ali Pavla, to je vseeno.« »Tore'j Pavlo bo vzel Ravnjak, ciganko?« »Pavla ni nikakršna ciganka več«, je zagrmel čev- ljar, »ampak lepa gospodična!« »Hahahaha!« »Da bi vzel Ravnjak ciganko, tega ti noben osel ne verjame.« »Mogoče je le. Saj se je presneto brigal za njo.« »Kai se ne bi brigal, če se je namesto njega dala oklati!« Sem m tja so letele besede in prav glasno je po- stalo Sredi hrušča se je nenadoma prikazala Urška s svetilko Cencu se je na mah ugasnil okoli glave rdeči vinski žar in kar prebledel je. Ne! Ne! — si je mislil —, le zdaj ne! Korajžd velja! Junak na plan! Na dan! z giasom kakor turški sultan: »Gospa Uršula, ali si špijon? Pojdi domov! Kadar se možje zberejo, da se o visoki pomenijo, ni za ženske med njimi prostora. Jaz v domači politiki nimam vo- lilne pravice, ti je pa v državni nimaš. Razumeš?« »Ne, Urška mora ostati!« »Tinčka, sem pojdi!« »Sem pojdi! Na, pij!« »Urška, ali je res, da bo Ravnjak vzel Pavlo, ci- ganko?« »Kdo je to rekel?« je zavpila Urška in vsa preble- dela. Cene pravi tako, tvoj stari. Pravi, da si Pavlin pr- stan v rokah imela,« ji je zakrulil pijan glas na uho. 20. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 19. septemho. . Moda nam ob začetku nove jesensko-zimske sezone vselej postreže z obilico novosti, ki nas prej ali slej navdušijo in osvojijo. To jesen bomo .dobili modo, ki smo je lahko samo vesele. Tako nežna in lepo elegantna je bodisi čez dan ali zvečer, obenem pa je nadvse praktična in udobna. Med materiali je na vidnem mestu rebrast žarriet in balonska svila, klasični angleški ttveed, zelo moderno bo gladko usnje. Jesen bo obarvana s toplimi in živimi indijanskimi barvami vse od živahnordeče preko rjavkastih čokoladnih tonov, veliko bo opečne barve in za kontrast hladme zelene. Pravi modni pečat pa bodo modni dodatki: priljubljeni majhni ko- ketni klobučki, čez katere bomo včasih potegnile pajčolan, barete, šali, majhne torbice pisemskih oblik, modni nakit in druge drobne neum- nosti. To jesen bo nosila moderna ženska topla volnena krila, nabrana ali lahkotno padajoča v mehke gube, vsa ^pa dolga nelcaj centimetrov^ pod koleni. Dopolnila jih bo s toplimi pleteninami, ki bodo vodilno jesen- sko oblačilo; s puloverji in ohlapnimi jopicami, pa seveda z dolgim šalom. Za muhasto jesensko vreme nam svetujejo kreatdrji klasične tren- chcoate v športnem stilu, ki nas bodo obvarovali pred dežjem. Spom- nili pa so se tudi na široke pelerine, ki bodo gotovo spet postale pri- ljubljene. Skoraj obvezno sodijo knjim visoki škornji. STAŠA GORENŠEK V veleblagovnici T lahko izberete, vašega najmlajšega pelerino, ki ga ? obvarovala pred dežjem. Pelerine so u, rejene v tovarni Jutranjka iz impre^ ranega bombaža v živi oranžni bai Na voljo so velikosti od 4 do 7. Cen od 165,00 do 195,0 din. Iz svinjskega velurja ali iz semiša,s v Industriji usnja Vrhnika sešili lej moške suknjiče, ki jih lahko kupite prodajalni Ona-on. Izbirate lahko i« številkami 46 do 54 in različnimi bi vami. Cene od 850,00 do 1.538,00 din. Dober domač narezek lahko pripn vite in tudi kar ponudite na lesena podstavku. Takšne podstavke iz tiko* ga lesa, uvožene, prodajajo v Mladij knjigi. Različne velikosti imajo različf cene: 34,30, 76,50 din. Vzgojne in estetske igrače so sesf Ijenke iz lesa. Ta na sliki je narejena Mehanotehniki, prodajajo pa jo v ve* blagovnici Tkanina. Cena 159,50 din. Ce imate mikser Gorenje, vam ® tujemo še priključek za rezanje vrst zelenjave (s tremi različnim' datki). Kupite ga lahko v TehnotiKjJ torjevi prodajalni Elektro in ^^ 170,25 din. DEBELA, A SPOSOBNA stara sem 18 let in hodim v pedagoško gimnazijo v Celju. S seboj sem precej ne- zadovoljna, sem namreč za 20 kg nad ide- alno težo za mojo višmo. Visoka sem na- mreč le 1,58 m. Nisem niti vesela uspetha v šoli. Za prijateljico imam namreč odlič- njakinjo in ji hočem biti podobna. Kljub temu, da sem bila prav dobra z eno troj- ko, spričevala nisem bila vesela, letos i>a hočem biti ^ za vsako ceno Mlična ter s tem oproščena mature. VSEM HOČEM DOKA- ZATI, DA SEM KLJUB GRDI POSTAVI SPOSOBNA. Imam pa še druge probleme, vendar sem vam le to napis? la za uvod. Ena iz- med mojih težav so tudi nohti. Skoraj ves čas sem jih grizla m še zdaj si jih dam včasih v usta. So prec^ kratki in krhki, zato se mi neprestano lomijo in si jih moram odrezati, največkrat pa si jih kar odgriznem. Zanima nie, če se v Celju do- bijo umetni nohti in tudi to, kako se upo- rabljajo. S pomočjo umetnih mi bi mogo- če lahko v miru zrash moji nohti, želim imeti namreč zaradi estetskega videza ure- jene nohte. Ce se v Celju - dobijo, mi, pro- sini, napišite kje in 7,a koliko. NENA Draga Nena! Dekle s kompleksi si, da veš. Najprej bo potrebno odpraviti te, šele potem bova lahko odpravljali druge, med njimi tudi problem nohtov in njene namestitve. Sem malce zlobna, ali ne, a verjemi, da je izvor tvojega slabega počutja tvoja neprimerna teža. Tvojo odločno zahtevo po odličnem spričevalu sem namenoma poudarila in tu- di to, da se imaš za grdo. Vse skupaj pa je v tesni povezavi, ker se ena staplja z drugo. Ce hočeš moj resnični nasvet, po- tem se znebi svojih dvajsetih kilogramov in boš takoj dobre volje. Pa ne reci, da to ni mogoče. Porabi samo voljo, ki jo imaš za odlično spričevalo, preusmeri jo v svojo zunanjost in že boš manj »grda«, čeprav resnično grdih žensk ni. S tem ne mislim reči, da se ti ni treba truditi ta • odlično spričevalo, pa vendar . . . razmi- sli, človek se ne uči za rede, pa tudi za to ne, da bi dokazal, da je enak prijate- ljici. Ker verjamem v moč volje, mislim, da jo boš zmogla tudi ti. Poizkusi in po- magaj si tako, da boš obroke hrane po- časi zmanjševala, ker bi ti hujšanje na- enkrat lahko škodilo. Ce se odločiš, potem se oglasi še enkrat in sporoči, kako ti je uspelo. Morda ne bi bilo napak, če bi obiskala tudi kozmetični salon in tam bi ti vedeli svetovati. Prikrojili bi ti tudi frizu- ro, svetovali nego obraza in verjetno bi tam našla tudi umetne nohte. Ce se ne motim, pa sem jih videla tudi v veleblagov- nici T v Celju. prvo, kar je — tehtnico v roke in skušaj shujšati, ker potem bodo tvoji kompleksi postali čisto majhni in naenkrat se ne boš več imela za grdo. NATAŠA BODOČNOST POVODI stara sem 25 let. Imela sem lepo pri- ložnost za nadaljnje šolanje. Nastale pa so težave, ker nisem izpolnjevala psiholo- ških zahtev. Letos sem zopet predlagana za šolanje in me zato zanima, s čim naj se ukvarjam, da bi se bolj zbistrila, da ne bi bila spet žrtev pri psihologu. NINA Draga Nina! premalo si napisala, v kakšne šole želiš in koliko jih imaš. Tud; za tvoj bodoči poklic, ki ga želiš do.seči, bi rada vedela. Tako pa si stresla jezo .sa- mo na psihologa, ki ti ,je enkrat enemogočil šola- nje in izrazila ho,jazen, da ti ne bi še enkrat. Re- cepta za bistrino ni. Koliko znaš, bo pokazal test, ki pa tudi ni vedno edino zveličavno merilo. To ti naj bo v tolažbo, res pa je tudi, da ni dovolj za nad:iljn,je šolan.je samo dovoljenje podjetja, am- pak tudi ustrezna prcdizobrazba. To pa boš morala sama pridobiti, če boš hotela šolanje nadaljevati. Nata.ša . IViODNa eiREATORIia Sva redni bralki Novega tednika in na- ma je zelo všeč. Najprej prebereva rub- riko Med štirimi očmi. Sva učenki osmega razreda in mučijo naju misli, kam po osno- ni šoli. Imava mnogo želja, vendar se ne moreva odločiti za noben poklic. Všeč pa nema je poklic modne kreatorke. Ker pa o njem ne veva veliko, te prosiva, da na- ma poveš kaj več o tem. Za odgovor se zahvaljujeva že vnaprej! MAJDA IN MILICA Dragi deklici! Takole je s to zadevo: šole za modne kreatorke pri nas pravzaprav ni, vsaj ne v tistem smislu, ko hodiš v šolo, jo opra- viš, pvotem pa si tisto, za kar si se šolal. Obstaja pa v Ljubljani šola za oblikovanje, ki fma tudi oddelek, kjer se lahko priprav- ljaš za modno kreatorko, čeprav ni šola direktno za ta poklic. Pišita na šolo v Ljub- ljano, kjer bosta zvededi za pogoje šolanja, njen naslov pa je šola za oblikovanje. Trg francoske revolucije 1, telefon 21-472. NATAŠA ZGODILO SE JE „OBLAST" Niso redki sestanki, kjer kljub resnemu delu pade tudi kakšna prijetna, hudomušna, takšna, ki razvedri »v cigaretnem dimu prekaljene«. Tako je bilo tudi na zadnji seji koordi- nacijskih odborov slovenjskih občin za sa- nacijo posledic potresa v Šmarju. Udeleženci ^sestanka (predstavniki 60 ob- čin) so takoj ugotovili, da v Šmarju resnič- no vlada prostorska stiska. Seja se je že pričela, ko so »kapljali« zamudniki in nosi- li s sabo stolčke. Inž. Boris Mikoš je udeležencem razla- gal, da je zbiranje pomoči v drugem soli- darnostnem krogu decentralizirano, da ima- jo glavno vlogo občine in s tem seveda tudi veliko dela. Ko so nekateri »pojamra- li«, je rekel, češ, ali naj zopet mi v republi- ki vzamemo nazaj vso oblast v roke? Ko pa je nekdo v ozadju le ugotovil, da bo že se vse v redu, se je inž. Boris Mikuš, sicer predsednik republiškega koordinacij- skega odbora, zasmejal in dejal: »Vem, vem, lahko tebi žgank, ko imaš totalno oblast v občini.« Smeha je bilo seveda dovolj, hkrati pa tudi pohvale na račun velenjske občine, ki je najhitreje od vseh reagirala pri pomoči Kozjanskemu po potresu. M. S. 37 — 19. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 TRIJE NAJBOLJŠI Včeraj je bil v prt>su>rih občinske skupščine Celje jprejem za tri celjske športnike, ki so na zadnjih več- jjli niednarodnih tekmovanjih dosegli pomemben uspeh •jj tako še. enkrat reprezentiraU v vsem sijaju tradicijo Poljskega športa in športnikov. To so: NATAŠA URBANČIC, ki je osvojila tretje mesto v Ijopju in bronasto medaljo na evropskem pivenstvu y Rimu, ' PETER SVET, ki je bil na istem tekmovanju odli- čen 10. v teku na pet kilometrov in 18. v teku na 10 tilometi-ov v najmočnejši konkurenci evropskih tek- movalcev na dolge proge (oba sta člana AD Kladivar) in BRANKO LESKOVŠEK, ki je nastopil v državni reprezentanci modelarjev na evropskem prvenstvu modelarjev ter kot naš najboljši tekmovalec osvojil tretje msto v Evropi in tudi bronasto kolajno. Vsem tfem znanim celjskim športnikom je česti- tal Aed dmgim Tone Zimšek, podpredsednik občinske skupščine Celje, športniki pa so dobili spominska da- rila Občinske skupščine, TTKS ter Novega tednika in Radia Celje, že prej pa je Nataši Urbančič čestital kolektiv rokometnega kluba Celje in ji za uspeh v Rimu ter vse prejšnje izročil umetniško sliko akadem- skega slilcarja Avgusta Lavrenčiča. TONE VRABL ISIOG0MEW; Takoj po povratku nogo- setne ekipe Kladivarja iz .jubljane, kjer so Celjani iz- rabili proti Mercatorju 1 : 5, am je tehnični sekretar iluba Gofazd Badiura dejal: iPoraz je zaslužen, toda ni- tikor ne rezultat. Tega si ismo zaslužili. Že v prvih •inutah sta Kuder in Do- kraje imela priložnost za do- 1^0 zadetka. Toda domačini »srečno preprodili prve mi- Jute in v protinapadu ob Mši slabi obrambi dosegli vo- lni zadetek. Mimo tega pa je mladi vratar Kitek imel tokrat slab dan. Neizkušenost je op»ravila svoje. Žal nam ie samo to^ da je sodnik Br- tin precej enostransko sodil ' korist domačinov in tako ®ed drugim našim igralcem pokazal kar petkrat rumeni karton. Zaradi tega ne bo "logel igrati v nedeljo proti Pohorju čuk.« Poraz je težak. Morda je rezultat p>opolnoma realen na trenutno formo celjskega mo. štva, ki igra sicer zelo lepo, toda izredno neučinkovito. Edini irgalec, ki je zadovoljil v Ljubljani, je bil Kuder. Na lestvici so Celjani sedmi s štirimi točkami. V nedeljo gostuje v Celju Pohorje iz Ruš. V conski nogometni ligi nogometaši šmartnega nada- ljujejo z uspehi. Tokrat so zmagali v Bakovcih 2:1. Lepo! Dravinja je igrala do- ma neodločeno 2 : 2 proti Bel- tinki. Steklar je izgubil proti Fužinarju 1 : 3, Rudar iz Ve- lenja pa proti Braniku O : 3. Na lestvici so igralci šmartna prvi, edini s šestimi točkami. Doma pa se bodo prihodnjič srečali s Kovinarjem iz Ma- ribora. J. Kuzma CI\IP v vseh štirih skupinah CNP se prvenstvo nadaljuje. V prvi skupini je po II. Icolu v vodstvu Straža, v drugi pa je ekipa i^marja, letos prvič nastopa v ligi, doživela hud poraz s Ponikvo 10:0. RKZLLT.Vn I. SKUPINE 2. KOW): Kovinar — Boč 1:0, Straža Opekar 2:0, Pivovar — Šoštanj 2:3, Brežice — Cclulozar 2:2, Se- novo — Papirničar 3:2 in Ljubno — Olimp 0:0. '«stvica I. skupine: ^traža 2 2 O O 6:1 4 '2 1-1 O 7:0 3 ^JUlino 2 1 1 O 4:1 3 J*'ulozar 2 1 1 O 5:4 3 "Pikar 2 1 O 1 4:3 2 papirničar 2 1 0^ 1 5:5 2 ^ovinar 2 1 O 1 2:4 2 ^■^tanj 2 1 O 1 4:6 2 '^novo 2 1 O 1 3:9 2 "režite ^ 2 O 1 1 4:5 1 ^.•»e 2 O O 2 2:5 O •^"ovar 2 O O 2 4:6 O v RKZULT.\TI II. SKUPINE — 2. KOLO: Šmarje — Ponikva 1:10, »ransko —■ Polzela 1:0, (iotovlje — Kozje 3:3, Velenje B — Oplot- "'.ca 7:1 in Senovo B — Žalec 1:2. Tekma Dravinja B — Krško ni odigrana, i^^^tvica II. skupine: 2 2 O O 7:2 4 2 1 1 O 6:4 3 il®"ikva 2 10 1 11:4 2 r^vinja B 1 1 O O 9:2 2 p^^jenjc B 2 1 O 1 9:6 2 ^'Zfla 2 1 O 1 3:2 2 ^"ovo B 2 1 -O 1 3:3 2 *fansko 2 1 O 1 2:3 2 ^Plotnica 2 1 O 1 2:7 2 2 O 1 1 3:4 1 ^^»tn B 1 O O 1 1:2 O "'»••j«, 2 0 0 2 3:19 O J KKZULT.^TI ML.4DINSKE LIGE 2. KtM/): Dravinja — Kladivar Rudar — Velenje 3:1, Steklar — Šmartno 4:2, Olimp — Vran- 11:0, Brežice — Žalec 4:3 in i^oštanj — Polzela 1:2. Vodijo »">P, Dra\lnja, Rudar in Steklar s 4 točkami. T. TAVČAR »Nobeno srečanje ne bo lahko,« to so bile besede tre- nerja Celja Željka Seleša do- brih deset dni pred pričet- kom prvenstva. To isto pa smo lahko doživeli tudi v srečanju tretjega kola,ko so Celjani na Sklani kleni v Ce- lju z največjo težavo odpra- vili žilavo Zenico 22 : 18. Toda sam rezultat bi lahko bil mnogo ugodnejši za do- mačine! Vso tekmo so igrali boljše, toda čim so povedli za gol ali dva, so borbeni go. stje našli dovolj moči in re- zultat izenačili. Obramba Ce- ljanov jim je pri tem mnogo pomagala. Preveč se je gre- šilo in kar trikrat so celjski ol^rambni igralci lepo poda- rili najboljšemu napadalcu gostov Begovcu, da je v proti napadu dosegel zelo poinen- bne zadetke. Gledalci, teh se je zbralo kar 1200, so se v 51 minuti oddahnili. Celjani so povedli 16 : 14. Toda glej, že zopet stara napaka in go- stje izenačijo na 16: 16. Tu pa smo pričakovali preokret v korist Zenice. Toda na sceno je stopil najboljši igra- lec srečanja, .lure ' Koren. Rutinsko je v preostalih os- mih minutah dosegel štiri za-, detke in s tem priboril Celju zasluženo zmago. Mimo njega pa moramo pohvaliti v našem moštvu še Miiio Bojeviča in Marguča (na sliki). Zadetke za Celje pa so dosegli Ko- ren 6, VI. Bojevič 6 (od tega 5 iz sedemetrovk), Levstik 3, Pučko 2, Pevnik 2, Trbovec 2 in Miha Bojovič 1. Na tablici so Celjani sku- paj z Mehaniko v vodstvu s šestimi točkami. V soboto gostujejo na Reki proti ne- varnemu Kvarnerju, lansko- letnemu prvoligašu. Za osvo- jitev točk v tem srečanju pa bo potrebno bolje zaigrati v obrambi. Trener Seleš pa pravi: »Vse tekme bodo tež- ke. Lahkih nasprotnikov ni. Tega se zavedamo vsi. Zeni- ca nas je presenetila z od- lično igro.« J. Kuzma Ernest Marguč Vse leto se najboljši celjski šahisti borijo za prehodni po. kal Občinske zveze za teles- no kulturo Celje, ki ga bo ob koncu prejel najboljši brzo- potezni šahist Celja. Gre za tradicionalno brzopotezno tekmovanje vsak mesec. V osmem turnirju, za mesec avgust, sta zmagala Ceglar, biši igralec Novinarja, sedaj član Celja in Jano Brvar. Zbrala sta 11,5 točke. Sledi- jo: Ojstrež 10,5, Pertinač in Kovačič 9,5, Agrež 7,5, No- vak 7 in Planine 6,5 točke. V skupnem vodstvu vodi Jani Brvar. Tu se točkuje najboljših šest mest v vsa- kem turnirju. Brvar je zma- gal petkrat, po enkrat pa Ojstrež, Brinovec in Ceglar. Točkovni vrstni red: Bervar 42, Pertinač 31, Planine 12, Ojstrež 11, Brinovec 11. Agrež 9, Janežič 9, Kovačič 8, CE, glar 7, Lubej in Bogadi 6, Jazbec 3, Pešec II. 3, Aleksan- der 3, Novak 3 in Špiljar -3 točke. Skupaj se je med naj- boljših šest uvrstilo v osmih turnirjih kar 20 šahistov. J. K. V nadaljevanju medobčinske košarkarske lige so odigrali X. in XI. kolo. Na lestvici vodi pri članih ekipa Velenja, ki ima kar 4 točke prednosti pred dnigouvrSčeno ekipo Zlatorog iz La- škega. REZULT.Vn ČLANI: Piliapoloniea — Zlatorog 58:61, ^'e- lenje — pikapolonica 71:74, Šentjur B — Velenje OB 66:65, (;arant — GLIN 54:53, Unior — Študent 62:58, Mozirje Zlatorog 42:76, Velenje OB — Velenje 58:89, študent — Šentjur B 20:0 in GLIN — Unior 78:37. Lestvica člani KK Velenje 12 10 2 20 Zlatorog 12 8 4 -t-IOi 16 Unior 11 7 4 -f 9 14 Šentjur B 12 7 5 -f 16 13 Pikapolonica 12 G 6 -f 48 12 glin 12 6 6 -f 48 12 Študent 12 6 6 — 4 11 Velenje OB 114,7 — .55 8 Mozirje 12 3 9 —131 6 (iarant , 12 2 10 —154 4 REZULTATI MLADINSKE SKUPINE 6. IN 7. KOIX): Vele- nje — Elektra 52:49, Kovinar — Zlatorog 67:64, Kovinotehna : Žalec 96:51, Kovinotehna — Velenje 72:46, Žalec — Kovinar 58:65 in Zlatorog — Elektra 55;50. Lestvica mladincev: Ko^inotehm 7 7 O -i 185 14 Zlatorog 7 5 2 -f 85 10 Kovinar 7 4 3 — 18 7 Velenje 7 3 4 — 33 6 Elektra 7 2 5 — 37 ,4 Žalec 7 1 6 —176 2 UEZII.TAII PlOMKSTiK LIGE 9. KOLO; pikapolonica — Kovinar 30:10 in Kovinotehna — Elektra 20:0. Ijestvica pionirjev: Kovinotehna 9 9 O -f-118 18 Ko\ inar 9 7 2 -t 162 14 Šentjur 9 6 3 4 103 12 Prebold 9 6 3 +72 12 Pikapolonica 9 2 7 — 92 4 Vitanje 9 2 7 —121 3 Tone Tavčar LESKOVSEK ODLIČNO V Hamburgu se je konča- lo leto.šnje evropsko i)rvpn- stvo v modelarstvu. Na pr- venstvu je naša državna vrsta osvojila prvo mesto med mo- štvi in s tem potrdila, da je ena najboljših v Evropi. V reprezentanci je sodeloval tu- di celjski tekmovalec, član LT EMO Branko Leskovšek, ki je v konkurenci posamez- nikov osvojil odlično tret,je mesto in s tem tudi osvojil bronasto kolajno. Nov uspeli za celjski modelarski šport in sploh celjski šport. ŠPORT V BRASLOVČAH V okviru praznovanja kra- jevnega praznika v Braslov- čah so bile številne športne prireditve, ki jih je organi- ziral domači TVD Partizan. Pripravili so turnir v odboj- ki, kjer je nastopilo pet ekip. Zmagala je ekipa Mežice, ki je v finalu premagala doma- čo ekipo s. 3:2. Prav tako pet ekip je nastopilo v ro- kometu in malem nogometu, kjer je zmagala ekipa Ce- lja B oziroma Gomilsko. Ru- di Florjane je igral šahovsko simultanko na 12 deskah. Srečanje je odločil v svojo korist z rezultatom 9,5:2,5. V telovadnici Partizana so pripravili turnir v badmin- tonu, kjer je nastopilo 30 igralcev in igralk iz Maribo- ra, Ljubljane, Planine in Braslovč. T. TAVČAR KEGLJANJE DVOJIC Na kegljišču v Žalcu so se v soboto in nedeljo pomerile najboljše dvojice celjskega kegljaškega področja. Po za-' nimivi in izenačeni borbi sta naslov prvaka csvojila Viki Vanovšek in Vlado Gobec iz Celja, ki sta podrla 2041 keg- Ijev; Za njima sta odlična brata Hubert in Herbert Rav- ter iz Žalca z 2010 keglji. Sle- dijo Čehovin — Ožir (Žalec) 1972, šrot — Tisovsc (Celje) 1968, Ramšak — Mastnak (Ža) 1941, Urh — Naraks (Aero) 1936, Tomažič — Fon- da (Žalec) 1924, Kačič — Br. glez (Žalec) 1921, Rotar — Gornik (Žalec) 1914 in Ahtik — Žunko (Ingrad) 1909. Pr- vili osem se je uvrstilo na republiško pn^enstvo. ■ -jk- v Olju imamo dve tehnično-športni skupini modelarjev, ki vzga- jajo mladi rod modelarjev. Prva deluje pri .Aero klubu Celje, druga pa pri Ljudski tehniki EMO Celje. Obe sekciji imata prek 80 čla- nov in sta med najboljšimi tovrstnimi športnimi sekcijami v Ju- goslaviji. Umsko leto je namreč BRANKO LESKOVŠEK (EMO) osvojil naslov najboljšega modelarja Jugoslavije, letos pa je osvo- jil naslov državnega prvaka STANKO FARTELJ iz Aero kluba. Da bi malo več izvedeli o delu v sekciji Aero kluba Celje, smo obi- skali vodjo te sekcije Nika Petelina, ki se skupaj s svojimi sotck- movalci in člani že sedaj pripravlja za največjo tovrstno tekmova- nje v Sloveniji na »Pokal Štajerske«, ki bo v začetku oktobra na ^celjskem letališču. ' Niko Petelin nam je ob tej priložnosti dejal: »V okviru Aero kluba imamo letalsko-modelarsko šolo, ki ima trenutno 28 aktivnih članov. Skoraj toliko članov pa imajo tudi r.aši kolegi pri EMO, katero sckcijo nspešno vodita Zagozda in Le- skovšek. V glavnem so mladi tekmovalci, pionirji v starosti »d 11 do 15 let. V sekciji se tehnično in športno vzgajamo in mirno lah- ko zabeležimo, da so naši člani na najboljši poti, da postanejo dobri državljani in odlični modelarji ter pozneje tudi jadralci.« Kakšne uspehe ste dosegli letos? »v Celju smo imeli dvoje tekmovanj v kategoriji jadralnih mo- delov A-2. Mimo tega smo imeli tudi republiško prvenstvo v gu- menjakih in pri penjačih z motorji na notranje izgorevanje. Izvedli smo tudi pionirsko prvenstvo Slovenije. Na tem prvenstvu je pri kategoriji A-1 osvojil Toplak drugo mesto, Albert Jarh šesto in Barič sedmo. V Tiategoriji .4-2 pa je Albert Jarh osvojil prvo me- sto, Maks Bornšek pa .je bil drugi. Med ekipami smo pri A-1 o.svo- jili drugo mesto, pri .A-2 pa prvo mesto. CJani so tekmovali na republiškem prvenstvu v Mariboru. Tu je Leskovšek (E>IO) osvojil drugo mesto, Fartelj je bil tretji in Les- jak osmi. Tekmovali so v modelih A-2.« In na državnem jjrvenstvu? »Tu smo Celjani ponovno dokazali, da smo med najboljšimi. V rednem tekmovanju je kar sedem tekmovalcev doseglo maksi- malno število točk 1260. Med njimi sta bila tudi Leskov.šek in Far- telj. V prvem podaljšku sta ostala še siimo Masarl iz Petrinje in Fartelj. Leskovšok je osvojil tretje mesto. In še dodatni dvoboj med Masarijem in FartR MZ, starejši tip, do- bro ohranjen, prodam po zelo ugodni ceni. Marjan Teržan, Pečovnik 40, Celje. FIAT 750, letnik 70—71, pro- dam. Poizvedbe: Tkalska 3 C, te.1. 23-731. ŠTEDILNIK »Gorenje«, umi- valnik Emo (nerjaveč, rab- ljeno poldrugo leto), sta- rinsko kredenco, pisalno mizo in mizo za dnevno sobo in stole, prodam za- radi selitve, za polovično ceno. Franc Sovine, Breg 46, Celje. AVTOPRIKOLICO, novo, pri memo za vsak avto, nosil- nost 350 kg, prodam za 2500 dinarjev. Peter Krajnc, Ko- roška 31, V&lenje. J.\BOLKA za predelavo, raz- nih sort, večjo količino, prodam po 0,50 dinarja za kilogram. Vinko Selišek, - Galicija 55, 2alec. FIAT 750, registriran do ma- ja 1975, peč na olje »Emo 6«, divan, ogrodje za kavč, loščilec in radio Tesla, po- ceni prodam. Butkovič, Ce- lje, Jenkova 18 b — ob že- leznici, nasproti zlatarne. ŠKODO MB 100», ugodno pro- dam. Rebeušek, Celje, Sta- netova 15. OSEBNI AVTO fiat 850 spe- cial, v dobrem stanju, ugo- dno prodam. Stanko Krajnc — Vojnik 113. PARCELO — krasno, primer- no za vikend, prodam. Po- nudbe pod »Parcela«. FIAT 750, december 64, po- ceni prodam. Jože Gorečan, Sooka 6 a, p. Strmec pri Vojniku. KROMPIR (svinjski), pro- dam. Fani Dolenc, Babno 10. ?50 1. 69, prodam prolovico za gotovino, polovico za ček. Ivan Križnik, Ul. Bra- tov Dobrotinškov 34, Hudi- nja, Celje. [>BR.\<:::ALNIK, enobraadni, italijanski, nov, traktorski plug, ugodno prodam. — Stanko Leskovar, Završe pri Gfobelnem. VVARTBURG osebni avto — 30.000 km, kakor nov, gara- žiran, prodam za 22.500 din. Karin, Celje, šlandrov trg št. 3. - POSESTVO — 156 arov: hi- ša z gospodarskim poslop- jem, zraven avtobusne p>o- staje, prodam. Ponudbe pod »Šentjur«. PEC na olje EMO 5 ali EMO 6 ^kuhinjsko) prodam. Zra- ven podarim dimno cev in posodo za 1201 olja. Po- nudbe pod »440 din«. Z.ISTAVO 750, letnik 1961, po generalni 7.000 km, prodam. -Celje, Plankarjeva 6. TRAKTORSKO GUMO 8x24, prodam. Franc Brinovšek, Ljubija 6 a, Mozirje. ŠKODA — letnik 1970, dobro ohranjen, prodam za 12.000 dinarjev. Andrej Leskov- šek, Ojstriška vas 7, Tabor. HIŠO — novejšo, lepo ureje- no, med Celjem in Vojni- kom, prodam. Informacije vsak dan po 15. uri v Žal- cu, Selška, Lomica 59. GARAŽO ob Vrunčevi ulici v Celju, prodam. Klanšek — Malgajeva 20, tel. 223-09. STANOVANJSKO HIŠO z go- spodarskim poslopjem na Teharju pri Celju, prodam. Vseljiva po dogovoru (60 arov zemlje). Ponudbe poš- ljite na naslov: Franc Ant- lej, 63221, Teharje 48. ZAKONSKO posteljo z žim- natimi vložki in nočni oma- rici poceni prodam. Amali- ja Sirec, Malgajeva 8, Ce- lje. TELICO v 6. mesecu brejo- sti, prodam. Šempeter 82. AMI 6 break, letnik 1969 — prodam. Polnar, Šentjur, tel. 74003. HRASTOV LES — suh, za sode, jabolka (na drevju) v Pristavi, sleme in vrete- no za stiskalnico, ter kom- • pleitno stiskalnico, prodam. Anton Golež, Brezova — Šmartno v Rožni dolini. AVTOMOBIL znamke škoda 1000 MB, letnik 1966, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 063 — 212-03 med 8. in 10; uro. DIRKALNO KOIX) na deset prestav prddam. Samo Ma- rine, Cesta na Ostrožno 85. MOTOR, znamke BMVV 250 kubični, prodam. MSrjan Vrbovšek, Žiger 16, Laško. ZIMSKE GUME za avto audi prodam. Avgust Felicijan, Megojnice 108, Griže. FIAT 1100, dobro ohranjen — 3000 po generalni, nujno prodam, po. ugodni ceni. Ivan Uršič, Celje, Prešer- nom 11. DVOSOBNO manjše stanova- nje z vrtom, na lepi legi v Slovenskih Konjicah, pro- dam. Stmad, Celje, Mari- borska 80/11. FI.\T 124, z možnostjo delne- ga plačila na ček, kupim. Ponudbe pod »Dobro ohra- njen«. SOBO oddam lakoj mamici z enim otrokom. — Dušan Pire, Celje, Jamova 10 — Hudinja. OPREML.TENO stanovanje, po možnosti s souporabo kopalnice v Velenju ali okolici nujno išče zakonski par. Javite na naslov: KOC VELENJE, ali Vanči Pec, Lipa 34, 63213, Frankolovo. OPREMIJENO sobo oddam dvema fantoma. Celje, Ce- sta v Trnovlje 9. MANJŠE scanovanje kilometrov izven v Celju, iščem. , gust, Razbor 2 Svetelka, Drami je. ■ SOBO s posebnim vho^ souporabo kopain-c!^ I pošten, miren miai«' ^ ški. Nagrada 800 (Jji nudbe pod »MIR« MLAJŠEGA stanovalca mem. Celje, Dobrova DVOSOBNO komfortno"' novanje zamenjajn novanje v starem blov,® najraje v Kersnikovi Ponudbe pod »Center,'^ MOŠKEMU od 40 do 55 nudim stanovanje i^ v'' za pomoč pri kmečk^ lih, lahko tudi upokojj Stara sem 42 let. ni izključen. Ponudbe »SAMA«. OPRE3ILJENO ali neop- Ijeno sobo v Laškem z mi pritiklinami odda.tjj" pomoč starejši žensJci ^ bi. Zaželena mlajša uJ jenka. Ponudbe pod »g,.. v Laškem«. SOBO in kuhinjo v centr , na Mariborski cesti, jj-t ščeno ali prazno — ij^ Telefon 222-34. Ponui^ »Mlad oficir«. V BIFEJU od Žalca do f zele, se želim zaposliti,; nudbe pod »Praksa«. VAJENKO ali vajenca, laj nekvalificirana šivilja, sprejmem. Klobuča^ Tomažin, Celje. DOBER osebni dohodek ; stalno za.poslitev nudim; takarici za delo v tet Zglasite se v bifeju »Pi; Celje, Maistrova 2, med in 9. uro dopoldne (soa zaprto). HIŠNIKA ali hišnico za? jo stanovanjsko hišo 2 mo. V poštev pridejo j be stare nad 45 let. Na mo lepo enosobno stane nje s pritiklinami tn do! zaslužek. Pismene poE pošljite do 25. septemii 1974 hišnemu svetu Gre? čičeva 2 — Celje. DEKLE za 8 urno delo v stilni, sprejmem takoj. 1 ča zelo lepa, stanovanje hrana zagotovljena. Sta Ferlič. bife DOM, BriS če. • . GARAŽO na Lavi nujno išS Plačam vnaprej. PonJ pod »Dober plačnik«. NOVO HIŠO — dvojčeS Celju, zamenjam za izven Celja, v smeri: D^^ na, Šmartno ali Franih vo. Ponudbe na bife P-^ Celje, Maistrova 2. : ZA PRIJATELJSKO sr«^ želim spoznati značafl mirno dekle manjše P^ ve od 18-23 let. Pon4 pod »Spoznajva se, ti žal«. , MANJŠI zlat predmet Jf! najden v Celju. Po"'' pod »Na Zelenici«. . BIFE, oziroma ■ primeren ? stor v Celju vzamem ' jem. Pozneje tudi pim. Ponudbe pod ka«. , OTROKA vzamem v va^?, Oblak, Celje,- Trubarje^" 37 — 19. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 CELJE (io 21. septembra je dežurna iekarna Center, Vodnikova 1, od 22. do 28. septembra Nova lekarna, Tontšičev trg 2ALEC od 21. do 29. septembra je dežurni Edvard Šribar, Šempeter, tel.: 71-080. ŠENTJUR PRI CELJU od 20. do 27. septembra je dežurni Jože štiglic. Nova vas—Šentjur, tele- fon 74-089 ŠMARJE PRI JELŠAH od 20. do 27. Septembra je dežurni Jo- že Pokleka, Šmarje (telefon Veterinar- ske postaje 82-087) SLOVANSKE KONJICE do 19. septembra je dežurna Irena šmi- govec, telefon 75-961, od 20. do 27. septembra pa Stanko Gol- čer, telefon 75-017 CELJE Telefon celjske Veterinarske postaje je 25-164 Krvodajalske akcije v Ločah se je v ponedeljek, 9. septembra udeležilo in darovalo kri 50 občanov. Odvzema krvi na transfuzijskem oddelku celj- ske bolnice se je v preteklih dneh ude- ležilo 16 članov kolektiva Mesnine. V tem tednu so bile cene na celjski tržnici takele: krompir 2 do 2.50 dlin, čebula 6 din, česen 30 din, fižol v stročju 6 do 10 din, zrnat 10 din, kislo zelje 6 din, solata 6 do 8 din, paradiž- nik 6 do 8 din, paprika 4 do 6 din; sadje pa prodajajo po: breskve 8 do 12 din, hruške 4 do 8 din, jabolka 3 do 6 din, grozdje 10 din, slive 5 do 6 din; gob je dovolj, stanejo pa od 30 do 50 dinarjev kilogram. Jajčka pro- dajajo po dinar in 50 para. Oljnata barva se ne posuši, če zaprto > dozo p>o uporabi za nekaj časa posta- vimo »na glavo«. Plast barve, ki se na- bere na notranji strani FK>krova, dozo t^eljito zatesni. Repa nima dosti kalorij, zato pa dra- gocene vitamine A, B in C. Ce vam njen okus ne -ugaja, jo pripravite ma- lo drugače kot ste navajeni. Izdolbite jo in nadevajte z nadevom iz zmletega mesa ter si)ecite v pečici. Čokolade ne postavljajte na vročo ploščo, ampvak jo raztopite nad sopa- ro. Tako bo krema, ki jo pripravljate z njo, lepo gladka. PIZZA-TOAST (za dve osebi) p>otrebujemo: 2 rezini belega kruha, surovo maslo, 1 do 2 Sveža paradižnika, 4 sardelne filete, 2 rezjni ementalskega sira, 4 polnjene olive. Priprava: Kruh opražimo v to- a&terju, namažemo' po eni strani s su- rwim maslom, obložimo s tankimi re- zinami paradižnika in sardelnimi file- ti in pokrijemo z rezinami sira. Olive 'ležemo na tanka kolesca in z nji- ■i^i. okrasimo toast, ki ga nato denemo v pečico za 8 do 10 minut, tako da se sir stopi... ^INO UNION: do 22. 9. francoski bairvni fibn AME- RIŠKA NOČ, Od 23. do 24. 9. amer. barvni fihn SMEŠNO DEKLE / Od 25. 9. dalje ameriški barvni film JEKLENA PTICA KINO METROPOL: do 22. 9. ital. barv. film SMEŠNA JE PRVA LJUBEZEN, od 23. do 116. 9. franc. barv. film BREZ NAROČILA KINO DOM: do 22. 9. ob 16.00 japonski barv. film OBUTI MAČEK, ob 18 in 20. uri pa amer.-ital. film ŠTIRJE KOMANDO- SI ZA NORVEŠKO, od 23. do 24. 9. amer. barv. film ŠERIF V NEW YORKU, od 25. do 26. 9. ital. barv. film HO- MO EROTICUS CELJE Poročilo se je 7 parov, od teh: Stan- ko Oprešnik, Vizore in Magdalena Trauner, Celje; Ervin Seršen, Celje in Stanislava Gostenčnik, Ravne na Ko- roškem; Franc Grobelnik, Otemna in Olga Kokovnik, šmatevž ter Milan Ko- vačič in Sladjana Andrejič, oba iz Ce- lja. LAŠKO Mirko Mekše, steklar. Obrežje in Ana Novak, delavka. Obrežje; Jožef Kaluder, pek. Rečica in Milena Črešno- var, šivilja. Huda jama in Peter Topo- le, kmetovalec, Jagoče in Antonija Jan- čič, poljedelka. Vrh. CELJE Elizabeta Kragolnik, 32, Košnica; Ivan Bradač, 61. Polzela; Viktorija Vo- dušek, 59, Podplat; Frančiška Kolenc, 91, Celje; Viktor Mantelj, 41, Celje; Ivan Sakelšek, 79, Sevnica; Marija Qa- brič, 75, Celje; Leopold Rajnhofer, 88, Celje; Marko Petek, 51, Šmarje; Štefan Hrastnik, 40, Kompole; Jožef Pevec, 38, Babna brda; Ivan Uratnik, 84, Podlog; Jurij Ratej, 70, Žiče; Marija Svetec, 75, Ljubečna; Marija Poredski, 75, Ro- gatec; Alojz Ocvirk, 69, Prožinska vas in Ivan Klarič, 57, Celje. (^RNJI GRAD Kristina Bevc, 71, upokojenka. Gor- nji grad. LAŠKO Alojzija Kamičnik, 69, upokojenka. Laško; FRANC KURNIK, 86, upokoje- nec, Lahomno; Angela Edier, 80, upko- kojenka, Radeče in Janez Knez, 51, de- lavec, Hotemež. ŠMARJE PRI JELŠAH Ferdinand Sieber, te, Mestinje in Jo- han Županec, 89, Roginjska gorca. CELJE 37 dečkov in 26 deklic. LAŠKO 2 dečka in 2 deklici. NEDELJA 9.15 E. Zola: V kipečem loncu — barvna TV nadaljevanka (Lj) 10.16 Ljudje in zemlja (Lj) 11.15 Mozaik (Lj) 11.20 OtTO&ka matmeja: I>ružina Smola, Po neznani delti — barvna filma (Lj) 12.15 Poročila (do 12.20) (lj) Nenedfloisko poipoldne: Ansambel Štirje kovači. Svetovni rekord v potapljanju, Rokomet Borac : CZ, Za konec tedna (Sa-Lj) 18,(» Propagandna oddaja (Lj) li8.05 Poročila (Lj) 18.10 Moda za vas — barvna oddaja'(Lj) 16.20 Hiša — celovečxni fidm (Lj) 19.46 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 Tedenski zunanjepolitični kometar (Lj) 20.30 3-2-1 (Lj) 20.35 Večer z igralcem (Bgd) 21.35 Mesta: Knagiijevac - (Lj) 22.00 Športni pregled (JRT) 22.35 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 20.00 TVD (Bgd) 20.30 Kratek film (Bgd II) 20.50 C!elovečmi film (Bgd II) PONEDELJEK 8.10 TV v šoli (Zg) 9.30 TV v šoli (Bgd) J 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg) 15.30 TV v šoli — ponovitev (Bgd) 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) 18.15 Obzornik (Lj) 16.30 Po neznani delti — barvni film (Lj) 18.55 Mcziaik (Lj) 19.00 Mladi na obali — barvna oddaja za JRT (Lj) 19 30 Sola in starši — aktualna oddaja (Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.30 Sodobna oprema — barvna oddaja (Lj) 20.40 L. N. Tolstoj: Moč teme — I. del pred- stave SG iz Trsta (Lj) 21.40 Ne prezrite: Prešernova družba (Lj) 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) 17.45 Otroški spored (Zg) ia.l5 Kronika (Zg) 18.30 Branje (Zg) IS.OO Mladi za -mlade (Lj) 20.00 TV dnevnik (Sa Zg II) 20.30 Jazz (Bgd II) 21.00 Celovečerni film (Bgd II) 22.30 24 ur (Bgd II) rOREK 8.10 TV v ŠOU (Zg) 9.35 TV v šoli (Sa) 10.05 TV v šoli (do 11.10) (Bgd) 14.10 TV v šoli — ponovitev) (Zg) 15.35 TV v Šoli — ponovitev (Sa) 16.05 v Šoli — ponovitev (Bgd) 16.45 Madžareki TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) 18.20 Ob2Wmik (Lj) 18.35 Oj lepo je res na deželi — otroški spo- red (Lj) li8.50 Mozaik (Lj) 18.55 Pojavi na Krasu: Kamnite oblike (Lj) 10.16 Koncert orkestra glasbene matice iz Trsta (Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20 00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.35 Izplačilna vrsta — oddaja TV Beograd (Lj) 21.05 Ob tednu boja proti TBC (Lj) 21.20 M. del la Boche: Whiteoaki z Jalne — barvna TV nadaljevanka (Lj) 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) 17.45 Otroški spored (Zg) 18.15 Kronika (Zg) 18.30 Narodna glasba (Bgd) 19.00 Znanstveni studio (Zg) 20.00 TV dnevnik (Zg) 20.30 Iz oči v oči (Bgd) 21.15 Serijski film (Sa) 22.06 Glasbena oddala (Bgd) 22.35 TV dnevnik (Bgd) SREDA . . . Boks 01ay : Foreman 8.10 TV -v šoli (Zg) 10.50 TV v šoli (do 11.25) (Bgd) 15.30 TV v šoli — ponovitev (Zg) 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 18.10 Obzornik (Lj) 18.25 Družina Smola — barvni fibn (Lj) 18.55 Mozaik (Lj) 19.00 Glasbena oddaja (Bgd) 19.20 Od zore do mraka (Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 Propagandna reportaža (Lj) 20.30 3-2-1 (Lj) ~ 20.40 Slepar — celovečrni film (Lj) 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) 17.45 Otroški spored (Zg) 18.15 Kronika (Zg) 18.30 Reportaža (Sa) , 19.00 Glasbena oddaja (Bgd) 19.20 Sodobna znanost (Sa) 20.00 TV dnevnik (Sa-Zg 11) 20.30 Odprta univerza (Bgd II) 21.00 Glasbena oddaja (Bgd II) 22.00 Feljton (Bgd II) 22.30 24 ur (Bgd II) ČETRTEK 8 10 TV v šoli (Zg) 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bgd) 14.10 TV v šoli — ponovitev (do 15.35) (Zg) Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 18.05 Obzornik (Lj)' 18.20 Svet v vojni — serijski film (Lj) le.lO Mozaik (Lj) 19.15 Glasbena .oddaja (Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.30 Kam in kako na oddih (Lj) 20.40 Lenz: Ura nemščine — barvna TV na- daljevanka (Lj) 21.35 Četrtkovi razgledi: Cas, misel akcijla (Lj) 22.05 Likovni noktumo: Franc Novinc, t>a.rvna oddaja (Lj) 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 16 40 Košarka Hrvatska : Bosna in Hercego- vina (Sa) 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Narodna glasba (Sa) 19.00 Aktualna oddaja (Zg) 20.00 TV dnevnik (Zg) 20.30 Krog (Bgd II) 21 00 Glasbena oddaja (Bgd II) 21.30 24 ur (Bgd II) 21.45 Serijski film (Bgd II) PETEK 8.10 TV v šoli (Zg) 10.50 Angleščma (do ia.25) (Zg) 14.10 TV v šoli — ponovitev (do 15.45) (Zg) Madžarski T\^D (Bgd) 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Mačke — oddaja iz serije Bistrooki (Lj)- 19.00 Mozaik (Lj) 19.05 Spoznavajmo glasbo srednjega vzoda — barvna oddaja (Lj) 19.25 TV kažipot (Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj) 20.30 Barvna propagandna reportaža (Lj) 20.35 3-2-1 (Lj) 20.45 Bulvar — celovečrni film (Lj) 22 25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 16.40 Košarka BiH : Vojvodina — ženske (Sa) 18.16 Kronika (Zg) 18.30 Narodna glasba (Sk) 19.00 Mozaik (Sa) 20 00 TV dnevnik (Bgd) 20.,30 Serijski film (Bgd II) 21.20 Glasbena oddaja (Bgd II) 21 50 Jazz na ekranu (Bgd II) 22.20 24 ur (Bgd 11) st>BtyrA 9 30 TV v šoh (Bgd) 10.35 TV v šoh (Zg) 12.00 TV v šoli (do 13.00) (Sa) 16.15 Košarka Slovenija : Srbija — prenos 18.00 Obzornik (Lj) 18.15 Disneyev svet — barvni film (Lj) 19.05 Moda za vas — barvna oddaja (Lj) 19.16 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20 00 TV dnevnik (Lj) 20 25 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) 20.30 3 2-1 (Lj) 20 40 Don Juan — zabavno glasbena oddaja (Lj) 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) 21.35 Columl>o — serijski barvni film (Lj) 22.45 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 18 00 Kronika (Zg) 18.15 Otroški spored (Zg) 19.15 Kaj počnemo ob nedeldah (.Zg) 20.00 TV dnevnik (Sa-Zg II) 20.30 TV drama (Bgd II) 21.30 Dokumenti v času (Bgd II) 22.00 OtPk rdečih ptic (Bgd II) ZALETEL SE JE V OGRAJO JOŽE DOBRIŠEK, 46, iz Celja, ki začasno dela v Berlinu, se je peljal z osebnim avtomobilom iz šmartnega v R. dolini proti Celju. Blizu graščine v Galiciji zaradi pre- velike hitrosti ni uspel izpeljati des- nega ovinka, temveč je zapeljal v levo, kjer je čelno trčil v betonsko ograjo mostu. Voznik Dobrišek in sopotnik B020 PERPER iz Celja sta se težje poškodovala, sopotnik JANEZ KOLENC iz C^lja pa ima le lažje poškodbe, škode je za 30.000 dinarjev. ZAPEL,IAL JE MIMO MOSTU MATEVŽ ŠPORIN, 48, iz Žalca se je peljal z osebnim avtomobilom iz Mozirja proti Nazarju. Ko je prišel iz trga Mozirje do levega ovinka pri mostu preko Tmjave, je zaradi prehitre vožnje zapeljal mimo mo- stu. Zadel je v škarpo in se prevr- nil v FK>tok. Voznik se je le lažje ranil, škode pa je 5ia 10.000 dinar- jev. NESRKr:F NT »IJSPEI^ PRIJAVITI VINKO MLINARIC, 20, iz Celja, je pripeljal skozi podvoz pri zdra- vilišču v Laškem in ne dia bi se prepričal, če je' cesta prosta, zape- ljal na prednostno cesto v trenut- ku, ko je mimo pripeljal voznik kolesa s pomožnim motorjem VIN- KO PADEŽNIK, 21, iz Lahomška. Mlinaric je kolesarja zadel, nato pa odpeljal proti Celju, kjer ga je pro- metna milica tudi ustavila. Izjavil je, da se je pri bencinski črpalki v Laškem obrnil in hotel nesrečo prijaviti na PM. Tu je potrkal, ker Pa se ni takoj nihče oglasil, je na- meraval nesrečo prijaviti v Ctelju. Padežnik se je lažje ranil in sam prijavil nesrečo v Laškem. NEPRAVILNO ZAVIJANJE ANTON NOVAK, 33, iz Gorice pri Slivnici je pripeljal po Mariborski cesti iz smeri Vojnika in v križi- šču proti Bežigrajski cesti zavijal v levo pri zeleni luči na semaforju. Iz nasprotne smeri je vozila narav- nost s pokolesom na pomožni mo- tor ŠTEFKA POBIRK, 20, iz Fran- kolovega, katero je Novak zbil po cesti; k sreči se je Pobirkova le la- že ranila. PREHITEVANJE PO DESNI EMIL PEČNIK, 42, iz Velenja je vozil proti Šoštanju in se v Pesjem postavil na sredino ceste ob črti z namenom zaviti v levo proti go- stilni Pod hozdom. Za njim je vozil KAREI. LAH, 30, iz Velenja, ki je Pečnika prehiteval po desni strani, vendar pretesno in je zato zadel v prikolico stoječega avtomobila pred seboj. Povzročil je škode za 9.000 dinarjev. DRUŽINSKA IDILA FOTO: Milan Bred MIMOGREDE VISKI Zgodilo se je v enem od zelo varčnih delovnih kolektivov v laški občini. Tam imajo celo takšnega direktorja, ki nima »reprezentance«, torej tistega slavnega predalčka z raznimi viskiji, vinjaki, albanskim in podobnim. Da pa le ne bi razočaral, »gostov«, je ta di- rektor prinesel stekleničko, ki jo je sam kupil. Matjaž, trgovski potnik, ne bi bil Matjaž, če ne bi odkril steklenice v predalu. »Veš, včasih se le prileze požirek,« je pozneje pripovedoval. Kadar direktorja nI bilo v pisarni, je Matjaž bolj zaradi »heca« kot potrebe zavil k njegovi omari, si natočil požirek in popil. Enkrat, dva- krat, trikrat. Ko je hotel to narediti še četrtič, je odprl pre- dal, namesto steidenice pa je našel listek z direk- torjevo pisavo: »Matjaž, iščeš zaman!« M. S. LJUBEZEN PO SVETU v zahodni Afriki na mej- nem podrooju republike Mali živijo Djobi, ki imajo zelo nenavadna verovanja. So še totemistii, ki verjamejo, da so v raznih živalih in pred- metih dobri in zli- duhovi, zato ene vabijo in jih časti- jo, druge zagovarjajo in iz- ganjajo. Zakon pri Djobih je mono- gamen, se pravi — velja eno- ženstvo. V zakonu je žena nedotakljiva in vsak moški, ki bi posegel po soprogi ple- menskega tovariša, bi bil hudo kaznovan, tudi če bi g:i ženska zapeljala. Popolnoma pa se stvar obr- ne, če mož nenadoma umre, če se ponesreči. V trenutku, ko so pogrebne ceremonije pn kraju, je nesrečna vdova pravcata divjačina za moške. Vsak, ki Jo hoče imeti, jo lahko dobi in to, pravico JTiajo vsi odrasli moški v plemenu. Kolikor mlajša in čeetna je vdova, tem bolj do- sledno uporabijo moški to pravico. 2enska naj bi bila v gla-imem vedno kriva mo- ževe smrti, čeprav posredno. Zli diihovi so po mnenju Djobov zelo strahopetni in zavratni. Nikoli se direktno na lotijo moža. Skrijejo se v telo slabotne, hudim duho- vom vedno podložne žen- ske ... In ti hinavski zli du- hovi v ženskem telesu na- padejo moškega, ga umorijo, spravijo v nesrečo. In ta hu- di duh mora biti izgnan — izganjanje pa poteka na na- čin, ki smo ga prej omenili. Ko ni nobenega moškega %-eč, ki bd terjal pravice izganjal- ca zlih duhov, je ženska pre- čiščena, je pretrgala vse ve- zi s preteklostjo in se lahko spet poroči. Stare vdove so pač obva- rovane tega in ostanejo vdo- ve. Djobi mati z otrokom, žene njenega plemena se navadno najbol.) bo.ji.jo, da bi bile prezgodaj vdove, kajti nič rfo- brega jih ne čaka , . . mmm Francoski slikar Nicolas Paussin, ^i je dolgo živel v Rimu, je naslikal Marijino poroko. Slika je bila razstav- ljena v neki cerkvi. Prijatelj in občudovalec je opozoril slika,rja na nekaj napak, ki jih je po njegovem imela slika. Poussin je na pripom- be z milim smehljajem odgo- voril: »Kot vidiš, ni mogoče na- praviti dobre poroke mti na sliki.« Neka pevka je prišla k di- rektorju milanske Scale s prošnjo, da bi ji omogočil gostovanje v tej operni hiši. Direktor sicer ni poznal nje- nega imena, a ko je poka- zala priporočilo slavnega skladatelja Rossinija, ji je brez besed ustregel. Publika s pevko ni bila zadovoljna, zlasti še, ker je bila reklama zanjo velika. Čeprav je direktor c)pere Rossinija spoštoval, si ni mo- gel kaj, da mu ne bi ob pr- vem srečanju rekel: »Maestro, pevka Ki ste mi jo pripK>ročili, je bila stra- hotna!« »Vem, dragi moj,« je mirno odgovoril Rossini, »ali bi sicer potrebovala priporo- čilo?« KRATKA Ameriški filmski in dram- ski igralec Tyrone Pov/er, ki je umrl zaradi srčnega in- farkta v Madridu med sne- manjem, je imel redko spo- sobnost: pred kam.erami je lahko jokal kadarkoli in ko- likor časa je bilo treba. »Kako le to zmorete?« so ga nekoč vprašali. »Nič lažjega,« je odgovoril igralec,« dovolj je, da pomi- slim na denar, ki ga moram plačevati bivšim ženam. ILATARNE NAKIT IN ZNAČKE V Zlatarnah Celje se skrbno pripravljajo na le- tošnji sejem obrti in na VIII. zlatarsko razstavo. O tem, kaj vse priprav- ljajo, smo že pisali. V prihodnjem NT, v poseb- ni številki, ki bo name- njena obrtnem sejmu, bo- mo še več zapisali o 300- letnici zlatarstva v Celju in o sedanjih samouprav- nih in gospodarskih po- teh Zlatarne — Celje. Da- nes vam sporočamo prvo zlatarsko presenečenje. Zlatarne Celje bodo le- tos pripravile zlatarsko razstavo v Pokrajinskem muzeju. Obiskovalci si ne bodo ogledali le vrhun- skih dosežkov v zlatarski umetnosti. Organizator razstave bo daroval vsa- kemu stotemu bronast-o, tisočemu srebrno in de- setitisočemu obiskovalcu — zlato značko. Značka ne bo presenečenje le za zbiralce. Že njena vred- nost je velika, še pose- bej, ker bodo na VIII. zlatarski razstavi prvič na tak način obdarili srečne obiskovalce razstave. Torej letos poleg nakita na razstavi za vas tudi darilo — bronasta, srebr- na in zlata značka. ZGODBE O ŽIVALIH ZAJČKI IN MUCKI Pravijo, da je mačka nevarna zajcem, da jih jJ žre. To pa ne drži vedno. Pri nas sta imeli mlade ^ kla, seveda v hlevu, mačka pa na seniku. Ko smo s^ no odkopali, smo odkrili luknjo, kjer sta bila mlada mucka. Naslednji dan ni bilo muckov več ta^- čez nekaj dni sta otroka prosila mamo, naj jima po!' kaže mlade zajčke, šla je v hlev, da bi prinesla zajij^^ ven, ker je bilo v tistem hlevu temno. Polagala jih i v predpasnik in se čudila, da jih je sedem, ker je bilo prej le pet. Še bolj pa se je začudila, ko je xi dela, da sta zraven petih zajčkov dva mucka. Torej jg mačka odnesla svoja dva mladiča v zajčje gnezdo. Vjj so srečno odrasli. Kako sta ti dve matri mladiče hra. nili, pa nismo vedeli. MARIJA REZEC, Podpeč U Planina pri Sevnia KRŠKO ŠE LETOS PO ASFALTU Modernizacija magistralne ceste med Celjem in Zagn bom preko Zidanega mosta poteka že vrsto let. Zadnji p( let potekajo dela na odseku med Sevnico in Krškim. Vi pa kaže, da bodo letos delavci Cestnega podjetja iz Nove« mesta le končali z modernizacijo te ceste, ki jo šte\i2 vozniki iz celjskega območja že s težavo pričakujejo, dobra dva kilomeitra cestiš^^ je potrebno prevleči z asia tom pa bo cesta modernizirana v celoti. Zadnji odsek najitežavnejši. V skoraj celotni dolžini dveh kilometrov v celoti spremenili traso. Premaknili so jo od Save vznožje Markovega hriba. Ta dela pa zahtevajo ogrono truda in časa. 2e več mesecev odstranjujejo skalo p Krškim. Ko bodo delavci z miniranjem v celoti odstrai še to oviro, ne bo trajalo več dolgo, ko bodo položiii i asfalt. Pri cestnem podjetju upajo, da bo to še letos v a vembru. Takrat si ne bodo odidahnili samo pri izvajalcu 4 ampak še bolj mnogi vozniki, ki morajo sedaj uporaijljj mnogo daljše m slabo vzdrževane obvoze. NERODNO JE ČE ... dekle čestita fantu v vojski s pesmijo: kdo te ljubi, ko sem jaz na straži. ... žena možu, ki je v zaporu, s pesmijo: zlati časi, kam hitite. ... delavci svojemu direktorju s pesmijo: ko lovec je na štoru spal. ____soseda svoji ljubi sosedi: žabe svatbo so imele. ... dekle fantu tik pred poroko: očka zdaj iščemo. ... čestitajo šoferju s pesmijo: en glažek al' dva, to nam korajžo da. »Jože, včeraj si bU v živalskem vrtu Povej sošolcem, kaj vse si videl,« nagovori učitelj učenca. Jože vstane in pripoveduje: »V živalskem vrtu sem videi leve, tigi"®- slone. Vas, tovariš učitelj, svinje in koze.« NUVJ riiLDNlK - Giasuo ODCinsttJ> jrgčtnizacu Sociaiisiične aveze aeiovnega ijuostvs C;ei,)e taSko SlovensKe Sentjui Šmarje pn Jelšah ud Zaiec - Ureomšrv.j: Ceije Gregorčičeva o puštru predai 161; Naročnina U) oglasi: V Kongresa 10 - Glavni id odgovorni urednik: Jože Volfano renničnj urednik: Drage Meaved - Redakcija: Miiao Jure Krašovec Dommika Poš Miiac Seničar Damjana Stamejčič, Brane StamejčiC Zdenka Stopai Milenko Stra^^ Tone V radi - Izhaja vsak četrtek - Iz^iaja ga CGF »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo ~ Cena P^ mezne številke din - Celoletna naročniiia 75 din polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DEJX)« Ljubija"^ reiet.. uredništvo m-fii) in «1-06 malj Dglas-, ir narr>čninp ^