SlU SiCA KNJ . N.CA V CkUU Izdala »Zasavski tednik« * Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgo J I urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva In oprave: »Zasavski ter « Trbovlje I- Trg revolucije 28 - Telefon 80-191. — Račun pn Komunalni k I Trbovlje 600-714-1-148 — Ust Izhaja vsako sredo — Letna naročnina <■' ti..- . polletna Mo din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena Izvoda v soipo ? U din. — Tlaka tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani,— F V i U morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo. ~ 1s praznik republike 29, novembra. Pomen tega mostu *e redni železniški promet na progi Ljubljana—Zidani most Je v sto. Jem govoru ob tej priliki poudaril tov. Ivan Varoga, direktor podjetja sa vzdrževanje preg v Ljubljani. Omenil Je, da Je stari most sluill svojemu namenu 110 let. Za obnovitev mostu Je bil« treba izvriltvi velik* dela, tako Je bHo n* primer treba lskopati 1973 kub. metrov zemlje, obnova mostu Je terjala nadalje 1168 kub. metrov lesa, 1703 kub. metrov betona, prav take *88 ton gramoza, 80» ton cementa itd. Na obnovljenih delih Je bilo treba opraviti skupaj 81,500 delovnih ur v vrednosti preko 06 milijonov dinarjev. Trak Je prerezal in s tem od. pri nov most tov. Marinček, načelnik prometnega oddelka v Ljubljani, v Imenu ObLO In obč. komiteja ZKS Hrastnik pa Je vse zbrane pozdravil tov. Stone Brečko. — Otvoritve k-leenlškega mostu v Hrastniku se Je udeležilo preko 1000 ljudi. MISS AGATA V BREŽICAH Dramska skupina prosvetnega društva v Brežicah ima v letošnji sezoni na programu več del, predvsem komedije, ki so zelo privlačne za gledalce. Kot prvo so gledališčniki naštudirali komedijo Novaka »Dobrodošla, miss Agata!« ki obravnava sodobno tematiko in parodijo na darilne pakete iz Amerike. Premiero dne 21. p. m. si je ogledalo nad 500 ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano prosvetnega doma. Tako številen obisk priča, da so dobre dramske uprizoritve zaželjene. Kakor smo izvedeli, bodo to igro v nedeljo 13. decembra ob 18. uri ponovili v domu Svobode pri Opekarni, v ponedeljek 14. t. m. ob 20. url pa spet doma. S tem bodo igralci ustregli vsem tistim, ki si komedije niso mogli prvikrat ogledati, a jo žele videti. — Vstopnice so na razpolago v Knjigarni Brežice (telet. it. Sil ek tredežu delujejo vzporedni razredi z zagorsko šolo, vendar le nižji razredi. To pa zaradi tega, ker je naselje Kotredež precej oddaljeno od Zagorja. V volilni enoti Toplice so volivci predlagali, da se za Zagorje prihodnje leto zgradi skladišče za zelenjavo. V Okrogar-jevl koloniji pa naj se na mestu, kjer doslej stoje krušne peči, ki jih bodo podrli, zgradi otroško igrišče. Razpravljali so nadalje o popravilu nekaterih poti in cest. Na Lokah pa so volivci govorili o tem, da je nujno, da se v kraju takoj ustanovi pralnica, čeprav zasilna, dokler je ne bo uredila tamkajšnja stanovanjska skupnost. Vendar je treba pripomniti, da je tu po sredi vprašanje sredstev in tega predloga verjetno ne bo mogoče rešiti. V Kisovcu pa so menili, da je nujno treba organizirati v kraju zobozdravstveno ambulanto in da je treba najhitreje pričeti z gradnjo nove osnovne šole za območje Lok—Kisovca, kjer se šola stiska v prostorih gasilskega doma, ki je bil kajpak zidan v druge namene. Tudi na Izlakah so razpravljali o potrebi ustanovitve zobne ambulante, o čemer so govorili že na več zborih volivcev, nadalje o tem, da je treba v kraju ustanoviti popolno osemletno šolo. Razen tega so obravnavali dokončno dograditev izlaškega vodovoda. V Sentgotardu so volivci predlagali, da se v katastrski občini Hrastnik pri Trojanah ponovno ocenijo vse obdelovalne površine po vrednostnih razredih. V Cemšenlku so na zborih volivcev razpravljali o potrebi zgraditve ceste Izlake—Čemše-ntic, za katero naj se zagotovi določen del sredstev gozdnega sklada. Volivci so nadalje še menili, da bi bilo najbolje, če bi se sredstva za popravila gozdnih poti nakazovala neposredno na kmetijske zadruge. Na Mllnšah so razpravljali o organiziranju prevoza delavcev na relaciji Izlake — Mlinše — Kandrše, o nekaterih perečih komunalnih problemih, zlasti še o izredno slabem stanju ceste Izlake — Mlinše — Kandrše, na kateri se je skozi celo letošnje poletje razvijal promet iz Zasavja v Ljubljano in iz Ljubljane v Zasavje. Predlagali so Se, da bi domača kmetijska zadruga v zimskem času pripravila predavanje o živinoreji. — V sosednem volilnem okolišu so volivci razpravljali o škodi, ki jo dela na kulturah divjačina. V Tirni pri Senožetih so razpravljali o potrebi popravila ceste Tirna—Podkmice, v Konj-ščlci pa o popravilu poti Iz Renk do Konjščlce, ki jo je v letošnjem juniju uničilo neurje. Na zboru volivcev v Podkumu so volivci razpravljali o reševanju problemov v Sklendrovcu, saj je tudi tamkaj napravilo neurje poleti izredno veliko škodo, ki je razdrlo cesto skozi Sklen-drovec v Podkum in jo onesposobilo za promet, o čemer so časniki že pisali. Razen tega so volivci govorili še o tem, da bi se obdelovalne površine v nekaterih predelih ponovno ocenile. • * * Naslov našega članka »Zbori volivcev — vrtiljak želja« je povsem umesten. Ko takole razmišljaš o raznih željah in predlogih, ki so vsekakor umestni in razumljivi, opaziš, da bi jih prebivalci posameznih volilnih enot ob večji samoiniciativi lahko rešili pogosto kar sami brez občinskega ljudskega odbora, oziroma večkrat z razmeroma malenkostno pomočjo občinskih financ. Treba je samo, da se krajevni odbori in krajevne politične Ln še druge družbene organizacije, med njimi tudi Ljudska mladina, med seboj pogovore in store vse potrebno za rešitev tega ali onega krajevnega vprašanja. Ob dobri volji In ob tesni medsebojni povezavi, ki je še marsikje zelo pomanjkljiva, je mogoče zadovoljivo rešiti prenekateri krajevni problem. Na ta način bi sčasoma prišli, rekli bi, do idealnega stanja v naših komunah, da bi občinski ljudski odbori obravnavali samo tista vseobča vprašanja komune, ki jih krajevni činltelji v občini res ne morejo rešiti sami. TAKO SI BODO TUDI LETOS NAJ MLAJŠI Z ZANIMANJEM OGLEDALI PRIREDITVE IN PRIHOD DEDKA MRAZA V OKVIRU NOVOLETNE JELKE Novoletna jelka v Trbovljah Bližajoči se praznik najmla> ših in družine tudi pospešuje priprave za čim bolj pisano in privlačno Izvedbo novoletne jelke in prihod dedka Mraza v naših občinah. Tudi v Trbovljah sta se sedla organizacijski in tehnični odbor za izvedbo tega praznovanja. V duhu predzadnjega zasedanja plenuma SZDL Trbovlje so sklenili, da se novoletno praznovanje izvede v okviru občine s centralnimi prireditvami, ne pa v okviru podjetij. S tem je bilo poudarjeno, naj se vsa Izpod Zasavske gore Prebivalci zasavskih vasi« in saselkov, ki leže po pobočjih Zasavske gore in tja preko na Jasah, vzpetinah in višjih ravninah proti trojanskemu klancu, so nedavno veselo pozdravili zopetno vzpostavitev avtobusne proge Mllnie—Zagorje. Delavci, uslužbenci in dijaki se sedaj zime ne boje, saj Jih bo avto ob vsakem vremenu potegnil v Zagorje. Na zboru volivcev pa Je prišla v teh dneh do Izraza že druga želja. In ta Je, da bi se ta proga podaljšala do križišča cest na Vače in Peče — do vasi Trate. Mnogo je namreč tam še ljudi, ki hi radi v tovarno; potrebni so zaslužka. pa imajo do tovarne po več ur hoda. Veliko voljo po napredku so pokazali letos prebivalci območja Kandrš, to je obmejne vasi med občinami Zagorje, Litija In Moravče. Tu zo zelo delavni gasilci, ki imajo le motorno brizgalno, sedaj pa si grade še gasilski dom. Da so gasilska društva v naših, od središč, večjih krajev odda- Primer, ki opominja! Sicer bi bil dogodek, ki ga bom v naslednjem opisal, skoraj nepomemben, če se ne bi bil zgodil pred časom v Zagorju ob Savi, v njem samem pa so Imele glavno besedo gospodinje iz Zagorja oziroma natanko povedano: z območja Sela. Kmet Je na vozu peljal krompir v Trbovlje, da bi ga tam prodal. Namenil se je, da ga bo prodal po 20 din kilogram. No, in tega kmeta »o ustavile gospodinje In ga vprašale, kam pelje krompir. Ko jim Je povedal, kam je namenjen, so mu brž rekle, naj jih počaka, dokler se ne vrnejo tiste, ki mu ga bodo odkupile po 22 din za kilogram. Mož je res počakal In gospodinje so mu pokupile ves krompir, kolikor ga je Imel na vozu — seveda po 22 din za kilogram. Kaže, da primer ni osamljen. Kljub temu, da gospodinje vsak dan nastopajo proti navijanju cen, se navzlic temu večkrat zgodi, da so tudi same med pobudniki, da se cene navijajo. Tako je bilo tudi tokrat. Tako početje pa je treba pač kar najostreje obsoditi. Morda bodo ostale gospodinje Iz tega primera videle, kako Je, če tudi same pomagajo k navijanju cen, kar Je bilo letos, kakor vidimo, kljub slabši letini pri krompirju popolnoma nepotrebno. Čeprav se v toku dogajanj večkrat zgodi kaj takega ali podobnega (zlasti Se, ker med nami žive ljudje, ki prav namerno delajo paniko, kjer ni potrebno), je bil vendar to primer, ki nas opominja In ob katerem se velja zamisliti, zlasti še, ker vemo, da v revirjih nimajo vse gospodinje polnih denarnic, pač pa je še nešteto takih, ki morajo skrbno računati z vsakim dinarjem, kam ga bodo dale. Omeniti moramo, da so o tem primeru razpravljali tudi na zadnjem zboru volivcev volilne enote Selo pri Zagorju ln ga kar najostreje obsodili. In prav je tako. M. L. Ijenlh vaseh potrebna, priča požar pred nekaj dnevi v vasi Mlinše. Sredi dneva Je začelo goreti v velikem kozolcu, »redi vael. Ogenj se Je v nekaj minutah razširil tako, da ni bilo več misliti na reševanje kozolca ln vsega, kar Je bilo v njem. Z ročnimi brizgalnami, škafi ln posodo, ki Je prišla vaščanom v pod roke, so se vrgli na gašenje najbližjih gospodarskih poslopij, ki so bila v nevarnosti. Sreča v nesreči Je bilo to, da Je bil dan miren, brez vetra, kajti tedaj hi šlo še marsikatero poslopje po zlu. Ob tej priliki so vaščani videli prav nazorno delo motorne brizgalne proti gašenju ognja s škafi In ročnimi s e« alkami, ki so v največji potrebi odpovedale. Prvi so prišli na pomoč z mo-torko gasilci z Izlak, ki so v nekaj minutah zaprli pot uničujočemu rdečemu petelinu. Kmalu za njimi so prihitele na pomoč še motorke te Lok in Zagorja, ki so dokončno udušlle požar. Kako Je požar nastal, kdo ga Je zanetil, do danes še ni znano. Na zboru volivcev so se volivci zavzeli tudi za to, naj se prihodnje leto dokonča cesta na Zasavsko goro. Znano Je namreč, da so bili pred leti v to cesto vloženi milijoni, nato pa Je delo prenehalo. Oh neurjih Je voda zamašila kanale ln prepuste na nekaterih mestih ter udrla cestišče. Cesta ima namreč pomen za razvijajoči se turizem v Zasavju In volticl so dobili pojasnilo, da bodo prihodnje leto spet začeli nadaljevati dela na tem odseku. Na zboru so se volivci zavzeli tudi za pospešitev del na cesti pod vasjo Mlinše, kjer gradi Uprava cest te Ljubljane betonske Ucarpe ln Je promet z avtomobili na cesti zelo težaven ln nevaren. V letošnji Jeseni so pričeli na Mllnšah tudi z urejevanjem za-drnlnega doma na zunaj. Ze sedaj Je lice stavbe povsem drugačno. Ko bo poslopje dokončno ometano ln urejena tudi njegova okolica, bodo dobile Mlinše dosti lepšo podobo. V načrtu Je nadalje notranja ureditev tega doma, namreč ureditev dvorane (odra) ln oprema prostorov s primernim, potrebnim Inventarjem, kar vse bo dalo gospodarstvu in prosveti v Kranju nov razmah. I. O. vred viden a in še nepredvidena sredstva za organizacijo novoletne jelke zbere v centralni fond. Vse praznovanje naj do u-smerjeno na družinski prazn k in na kolektivne obdaritve otrok oziroma šol. Delovnim kolektivom, ki imajo patronat nad določenimi šolami, je bilo priporočeno, da se za učence in šole nakupijo kolektivna dar1-la, ki naj bodo čim bolj prak tična, služeča praktičnemu izobraževanju učencev v skladu z načeli nove šolske reforme. Kaže, da so delovni kolektivi, k, imajo patronate nad našimi šolami, razumeli zadevna napotila, kajti delovni kolektiv Rudnika Trbovlje-Hrastnik je že poprosil za mnenje in potrebe vodstvo osnovne šole v Trbovljah II, s čim naj bi pripomogel k izboljšanju praktičnega pouka na šoli. Kaj bodo doživljali naši malčka v dneh od 27. do 30. decem bra t L, ko bodo glavne prireditve novoletne jelke? Verjetno ne b| bilo povsem prav, če bi že vnaprej izdali vse, kar je bilo sklenjeno na sestanku zadevnega pripravljalnega odbora. Povemo pa lahko to. da bo prihod dedka Mraza v slavnosi- Nova črpalka »Petrol* v Brežicah V neposredni bližini garaž podjetja »Prevoza« ob glavni cest; Brežice — kolodvor je v rekordnem času zrasel nov objekt — modema črpalka za tekoča goriva. Kljub letošnjemu slabemu vremenu, zatrjujejo tovariši Splošnega gradbenega podjetja »Pionir«, bo ta bencinska postaja končana do konca letošnega leta- Investitor »Petrol« iz Ljubljane že išče prodajalce goriva, kar dokazuje pravilnost navedb gradbenikov. Na novi postaji bo na razpolago servis za bencin, oktanski bencin in plinsko olje zraven ostalih uslug navedenega podjetja. Nova črpalna postaja je za Brežice pomembna pridobitev, saj je bila dosedanja uporaba zadevnih črpalk pred »Ljudsko potrošnjo« že naravnost nevzdržna ln nevarna. Predvidena je nadalje gradnja servisa ob novi avtocesti ns Čatežu. Ta servis naj bi bil opremljen tudi z reistavrac1 jo ln hotelom, kar bo vsekakor velika pridobitev za koristniki-avtoceste ln seveda za razvoj turizma ob Krki Ln Catečkih toplicah. nem sprevodu v nedeljo, 27. decembra ob 17. ur j z odhodom od doma Svobode II v Zg. Tr bovl j ah in prihodom na Trg revolucije. Dedek Mraz pa bo dne 30. decembra odšel ob l7 uri izpred doma Svobode-Za-savje in se poslovil od naših najmlajših državljanov na Trgu revolucije. Prostor med Blagovnico ln Pošto bo pravljično urejen, okrašen bo nadalje Trg revolucije in sam Delavski dom, kjer bod-o glavne gledališke in kino prireditve. Na pravljičnem prostoru bo do tudi razne prodajalne, k' bodo nudile otrokom in staršem vrsto slaščic in drugih podobnih dobrot. V naštetih dneh bo v gledališki dvorani Delavskega doma • režiji tovarišice Geni Rakov« uprizorjena igrica »Pikica in Tonček«, razen tega bo Svet Svobod in prosvetnih društev občine Trbovlje organiziral za cicibane ln pionirje javno pr-reditev »Pokaži, kaj znaš!« Vsi trije trboveljski kinematografi bodo predvajali primerne otroške filme. V okviru šol- je prav tako predvidena vrsta internih prireditev, ki jih bodo pripravile mladinske in pionirske organizacije. Za izvedbo tega obsežnega programa so se formirali 4 odbori, ki bodo izdelali vse potrebne priprave, od organizacije slavnostnega sprevoda dedka Mraza, dekoracij in ureditve pravljičnega slavnostnega prostora do iluminacije in izdelav* pobližjega programa in razporeda vseh kulturnih prireditev ob prazniku novoletne jelke. Vse navedeno nas navdaja • prijetnim presenečenjem, da so Trboveljčani sklenili priprav t! svojim otrokom čimprijetne.Se •n čimslavnejše praznovanje ob vstopu v novo leto, kar bo vsekakor še bolj poživilo razpoloženje, ki bo vneslo v vsako družino še več veselja in zadovoljstva. še nekaj o Slovencih v Beogradu V številki 47-48 -Zasavskega tednika« z dne 25. novembra 1.1. beremo pod naslovom »Slovenci v Beogradu« poročilo o raznih beograjskih Slovencih, med njimi tudi o Iztoku Palja-ruciju (Pagliaruzzi). V odstavku o slednjem je med drugim navedeno: »... je pobegnil v Srbijo po preganjanju Slovencev v tistem delu Slovenije, ki so ga okupirali Nemci. Prebivalci Srbije in Beograda so njega in ostale slovenske begunce zelo toplo sprejeli.« S takim načinom pisanja se bivši slovenski izgnanci v Srbiji nikakor ne moremo strinjati, pa najsi je prišlo do njega po krivdi tov. Paljarucija ali pa pisca članka Branka Djukiča. Tovariš Paljaruci ni pobegnil, marveč je bil z vso svojo družino s prvim transportom slovenskih izgnancev iz taborišča za preseljevanje v Šentvidu nad Ljubljano dne 6. julija 1941 izgnan skupno s 522 drugimi tovariši in tovarišicami v Valjevo, pozneje pa se je sam preselil iz Valjeva v Beograd. On in vseh 8000 Slovencev, ki so bili Izgnani z Gorenjskega in Štajerskega v Srbijo, niso bili begunci, marveč izgnanci ter so jih pripeljali v Srbijo s transporti pod stražo nemške varnostne policije (Sl-cherheitspollzei). Begunci' niti nismo mogli biti, saj nismo pred nikomer bežali niti po- begnili, marveč so nas nemški okupatorji pod vodstvom GE-STAPO zaprli in nato s silo izgnali iz naših domov in iz naše ožje domovine. Obenem pa so nam zaplenili vse naše premoženje razen 25 nemških mark in 50 kg prtljage na osebo — v korist »sklada za utrjevanje nemštva« (Fond ftir die Festi-gung des Deutschtums). Begunci oziroma izbeglice pa so bili stotisoči Srbov, ki so res pobegnili pred preganjanjem s strani ustašev, Madžarov in Madžaronov, Bolgarov in Bu-garašev, Arnavtov in drugih. Mi Slovenci v Srbiji pa smo dosledno odklanjali ime »iz-beglica«, ker smo bili in smo se tudi imenovali — izgnanci. V Valjevu smo tudi imeli »Združenje slovenskih izgnancev«. Prosim, da to pojasnilo objavite, da ne bo kakih napačnih pojmov in misli. Z obema rokama pa potrjujemo navedbo o Srbih, ki so izgnane Slovence sprejeli res toplo in gostoljubno, skratka — v pravem pomenu besede — bratsko. Za objavo pojasnila se lepo zahvaljujem. Ljubljana, dne 27 nov. 1959. Cvetko A. Kristan, bivši predsednik Združenja sloven. Izgnancev za okrožje Valjevo in okrožnega odbora OFSN za okrožje Valjevd. PO SVETU SOLNIKI IZ KRANJA ^ V NAŠIH REVIRJIH Ne bi bilo prav, če bi začeli tokratni tedenski pregled mednarodnih dogodkov, ne da bi omenili dva, ki zadevata neposredno našo driavo: oba •ta v vsebinski zvezi. V naši olji domovini se je prejšnji teden mudil predeednlk kamboške vlade princ SJhanuk, ki Je vodil vladno delegacijo svoje dešele, ki Je obiskala Jugoslavijo. Princ Sihanuk Je pred prihodom v Jugoslavijo obiskal še druge dešele; v Kairu Je dal zanimiv Intervju kairskemu listu »Al Gumhurla«, ki priča, da ei državnik te, po prebivalstvu majhne azijske dr-lave (pet milijonov prebivalcev) ne dela nobenih Iluzij glede položaja v Aziji In v svetu, ter da bazira svojo politiko samo na političnem realizmu, ki ga terja današnji čas. Kambodža Je ena od držav, ki Je zavrnila ameriško gospodarsko pomoč zimo zato, ker so hoteli, da bi Istočasno vzela tudi vojaško pomoč, česar nt hotela storiti. Z drugimi besedami, Kambodža Je dežela, k| se striktno drži politike aktivne koeksistence In popolne neodvisnosti, ksr Je posebno važno v sedanjem obdobju razvoja mednarodnih odnosov, ko so na >beh straneh, pri vzhodnem ln pri sahod-nem bloku, le zaznavni poskusil, utrditi blokovsko disciplino navznoter |n iz I Iti »opredelitev« Izvenblokovsklh držav- Zato Je naravno, da Je ksmbo-ška vladna delegacija v Jugoslaviji naletela na skupni Jealk, ko je bilo govora o glavnih mednarodnih vprašanjih, ki danes pretresajo svet. Obisk kamboške vladne delegacije v naši državi Je torej vnovična manifestacija poveaanosti Jugoslavije z vzemi azlj-sko-sfrlšklml državami, ki ee zavzemajo v duhu bandunških načel za politično In gospodarsko neodvisnost. Izven blokov In različnih blokovskih formacij. Druga manifestacija povezanosti v držav protlkolonlallstlčno konferenco v Beogradu $lcer omenil, ni pa objavil niti besedice Iz govora jugoslovanskega predstavnika, kar bi ee spo-dobilo le zato, ker Je bila Jugoslavija gostitelj In se Je delo konference odvijalo pri nas... Tesno povezanost z azijsko-efriški-ml državami, to Je z bandunško skupino držav Izpričuje tudi brzojavka Indijskega predsednika Nehruja pred-sednlku Titu. Indijski premier v njej Mednarodni mozaik tej smeri Je bila proti kolonialistična konferenca v Beogradu, kjer so se sestali zastopniki protlkolonlallstlčnih gibanj lz mnogih detel. NI naključje, da Je bila konferenca prav v Beogradu, saj se Jugoslavija dosledno zavzema za ukinitev slehernega kolonializme. z katere koli strani prihaja In kakršno koli etiko sl nadeva; sa to se ne zavzema s bučnimi propagandističnimi frazami, ki le razvnemajo strasti In onemogučujejo celo sicer možne rešitve, marveč z konstruktivnimi predlogi, ki prispevajo k ustvarjanju atmosfere, v kateri bo laže poiskati kompromisne rešitve. Zato nt naklučje, da Je tisk vzhodnoevropskih poudarja tesno povezanost in sodelovanje med Indijo in Jugoslavijo In li-raža prepričanje, da se bo to sodelovanje še poglobilo. Priprave za sestanek »na vrhu« teko dalje. Predsednik ZDA Elsenhotver se je podal na skoraj 40 tisoč kilometrov dolgo potovanje, na katerem bo obiskal prestolnice enajstih držav. Potovanje bo doseglo vrhunec v Parlsu, kjer se bo ameriški prezldent udeležil »malega vrha«, ,to Je seetanka lefov štirih velikih zahodnih držav: Britanije, Franclje, Zahodne Nemčije In ZDA. Na tem sestanku naj bl pripravili skupno stališče, ki ga bodo trije zahodni državniki zavzeli na bližnjem srečanju s Hruščevlm. Na nasprotni strani, to Je v vzhodnem bloku, bl lahko vzporejali te priprave na »vrh« z udeležbo Hrušče-va na VII. kongresu madžarske komunistične partije, na katereme Je ministrski predsednik Kadar povedal, da se »sovjetske čete ne bodo umaknile Iz Madžarske, dokler se ne razbistri mednarodni položaj ...« V New Torku pa ee pred OZN odvija »alžirska razprava«. Kot je znano, Je začasna alžirska vlada sprejela poziv generala de Ganila In Je pooblastila pet alžirskih političnih prvakov, ki so v francoskih zaporih, naj začno pogajanja za ustavitev ognja In za način, kako b0 Izvedena ideja o referendumu gledr samoodločKve ler o ustreznih Jamstvih. Francozi eo pogajanja t »ujetniki« odklonili ln so začasno rasgovorl padli v vodo. 8 tem seveda ni rečeno, da do razgovorov ne bo prišlo. Ce bo na primer v Združenih narodih Izglasovana resolucija, ki priporoča razgovore med Francijo In »drugo stranko«. ho Imela začasna alžirska vlada to prednost, da se bo uklonila volji OZN In ne Franclji: In če Francozi tudi po morebitni taki resoluciji ' nr bl hoteli Iti n* razgovore, bodo oni tisti, ki ne spoštujejo »klopov OZN, kar lil pomenilo vsekakor prrdnmt zn Alžirsko osvobodilno gibanje V soboto, 8. t. m., Je pod vodstvom. prof, Edgarja Vončine, Sefa odseka za šolstvo In prosveto pri ObLO Kranj, obiskalo 36 profesorjev ter učiteljev ln učiteljic te Kranja ln njegove ožje ln širše okolice naše revirske kraje. Ker so prispeli k nam z avtobusom, so sl izletniki lahko v enem samem dnevu ogledali produkcijski proces kar v 8 tovarnah, ln sicer v Steklarni ln Tovarni kemičnih Izdelkov v Hrastniku ter Cementarni v Trbovljah. kjer so Jim na podlagi prav zanje pripravljenih shematičnih skic še posebej obrazložili, kako se tzdehijš znani trbo-boveljskl Portland cement, — Kranjski profesorji In učitelji so bili s tem poučnim izlettmi zelo zadovoljni, še posebno, ker so bili v vseh velikih zasavskih tovarnah a pozornostjo In prijaznostjo sprejeti — z ogledom teh tovarn pa so sl Solniki sprt razširili svoje znanje, kar Jim bo dobro služilo pri pouku na naših reformiranih šolah. Tovariš Vončina Je članu naš« redakcije ob tej priliki v prijateljskem razgovoru povedal, kako sl na odseku za šolstvo In prosveto ObLO Kranj, ki vodi in usmerja kar 29 osnovnih šol v kranjski občini, prizadevajo, ds sl učiteljstvo s takimi praktičnimi ekskurzijami — z živim, neposrednim kontaktom z našimi gospodarskimi podjetji, bogati ifl širi svoje strokovno znanje, kar Je neprimerno večje vrednosti, kot pa seveda suhoparno, verbsl* no učenje |z knjig. Po pripombi vodje šolstva In prosvete občin* Kranj so se te ekskurzije udeležili predvsem profesor)! ln učitelji s razreda gorenjskih osemletk. — Popoldne so al goatje *# Kranja ogledali še Delavski do* v Trbovljah, MLADI PROIZVAJALCI V HRASTNIŠKI STEKLARNI SO ZROROVALI IN TAKO JE PRAV! Z naraščajočo proizvodnjo Steklarne Hrastnik se nujno Poraja težnja po povečanju strokovnega kadra, k; ga bo tovarna p© končani rekonstrukciji njenih naprav nujno potrebovala. Prav t0 vprašanje je bilo jedro razprave ter poročila Kluba mladih proizvajalcev (KMP) v tovarni. Preteklo je že drugo leto, odkar deluje v steklarni KMP. V tem obdobju se le po zaslug; kluba izboljša] tudi sistem dela. Prvo ;leto obstoja KMP so se njegovi člani bolj ukvarjali s splošnim študijem; imeli s0 predavanja o gospodarskih vprašanjih, o delavskem samoupravljanju, predelali s0 poslovni pravilnik ter hkrati reševali splošna vprašanja, na katera so naleteli v Proizvodnji svoje tovarne. Drugo leto P® je bilo bolj plodno na področju strokovnega dviga in izpopolnitve članov kluba. Rezultati v tem pogledu So že vidni. Poročilo o delu kluba je temeljito obdelalo vse probleme kolektiva In tovarne, prav tako navaja naloge, ki so jih člani KMp Izvršili. Članstvo se Je spoznalo z vso problematiko gospodarjenja v podjetju, sodelovalo je pri obravnavah o nagrajevanju dela, prav tako pri vseh vprašanjih, ki so se porajali med mladimi proizvajalci v posameznih oddelkih tovarne. KMP je nadalje dostavljal redna poročila o svojem delu delavskemu svetu v tovarni, čigar člani so tudi mladf proizvajalci. Ce pa pogledamo število zaposlene mladine v steklarni, pa opazimo, da v klubu dela’ še vse premalo mladincev in mladink. V klubu je sedaj le 23 kvalificiranih, 19 polkvalificira-nih, 22 nekvalificiranih in 1 visokokvalificirani član. Prav tako je opaziti, da se je strokovnost članov zadnje čase precej dvignila. Tako vodi na primer mladinec brigado za izdelovanje pecljastih brušenih kozarcev, prav tako je na čelu brigade za napihovanje teti kozarcev član KMP. To je razvese-lijvo dejstvo — kakor je v razpravi zborovanja poudaril direktor tovarne tov. Jože Klan-šek. Klub je imel več strokovnih posvetovanj z direktorjem podjetje. Člani kluba so praktično delali v notranjem obratu tovarne, ln sicer so opravili 192 ur v slikarnici, pri dezenih (brušenje kelihov) pn 213 delovnih ur. Videti je, da je celotno delo kluba Slo za tem, da se njegovi člani ln sploh mladi delavci uposaibljajo pri vseh kvalitetnejših delih steklarske stroke, ki kajpak terja veliko sposobnost ln znanje. Ob vsem praktičnem delu pa člani kluba niso zanemarjali tudi raznih predavanj, v katerih so se vzgajali in učili, tako da bodo lahik0 nadomestili pri delu starejše tovariše, prav tako pa se tudi spoznavali z vodenjem tovarne, katere posli terjajo obširno znanje in ki ga je mogoče pridobiti šele z leti in postopoma. Klub mladih proizvajalcev je analiziral tudi več predlogov, ki mu jih je posla] delavski svet steklarne v študij in obravnavo. Predlog; s0 se nanašali na tarifno politiko in nagrajevanje mladih delavcev v tovarni. Prav tako je dobil klub v izjavo predlog 0 priučit-vi žensk na določenih delovnih mestih. Predsednik Trante se je ob tej priliki dotaknil tudi problema strokovnega tehničnega kadra v tovarni, ker sodi, da se morujo člani kluba izobraževati tudi na tem področju. Steklarna ima trenutn0 samo 2 inženirja in 2 tehnika, kar je za potrebe tovarne premalo. Klub je s svojim delom ln uspehi dokazal, kak0 koristno je take klube ustanavljati tudi v ostalih podjetjih in tovarnah. Klubi nudijo mladini možnost, da se strokovno izpoplnjuje in veča znanje ter pripravlja, da prevzame posle starejših, ki odhajajo in bodo še odhajali na zaslužen počitek. Celotna razprava mladincev in navzočih članov tehničnega vodstva tovarne je pokazala, da je bilo delo KMP zelo koristno. T0 se očituje tudi v proizvodnji ter v odnosih mlajših delavcev do dela, k[ postajajo po zaslugi kluba vse bolj resni. In tako je prav. Kaj pa bodoče delo? — Člani kluba so analizirali dosedanje delo. Naloga kluba bo tudi v bodoče, da teži ln dela neutrudno na povečanju proizvod, nje, da skuša zmanjšati vse nepotrebne stroške, da si dosledno prizadeva v proizvodnji uporabljati, vse tehnične in organizacijske možnost] za dvig ln pocenitev produkcije ter da strokovno dviga mlade, nekvalificirane delavce. Klub si b0 prizadeval, da tudi steklarski kolektiv izpolni petletni plan v štirih letih. To pa bo možno le tedaj, če se bodo vsi člani kluba mladih proizvajalcev in celoten kolektiv zavzelj za izvedbo svojih proizvodnih nalog. R. V. Gospodarski načrt za leto 1960 POGLED NA SPODNJI DEL HRASTNIKA, V OSPREDJU STEKLARNA Kostelka v Trbovljah V četrtek, 10. decembra, bo v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z delom Vladimira Levstika — Herberta Grtina »KASTELKA« (Gadje gnezdo). Predstava ob 16. uri bo za mladinski abonma in Izven, ob 20. uri pa za večerni abonma. Proste vstopnice so v prodaji pri blagajni Delavskega doma za obe predstavi. Vse ljubitelje gledališke umetnosti želimo še posebej opozoriti na to odrsko prireditev, ki bo razen v Celju to pot Prvič izvedena v Trbovljah in ostali Jugoslaviji. Na- premieri v Celju je ta igra dosegla izreden uspeh. V njej je deloma zajeta tudi trboveljska zgodovina, in sicer z osebnostjo ANE Dimnik, nekdanje trboveljske gostilničarke — Slovenske matere. Avtor povesti »Gadje gnezdo« (Kastelka) je nekoč osebno v Trbovljah povedal, da mu je pri opisovanju glavne junakinje tega romana služila za vzor pokojna Ana Dimnik. Spričo tega je želeti, da si to odrsko umetnino, ki nam jo je po povesti Vladimira Levstika priredil Herbert Grtin, ogleda čimvečje število domačinov in ostalih Zasavčanov. V podjetju ELEKTRO-TR-BOVLJE je delavski svet na eni od svojih zadnjih sej razpravljal o periodičnem obračunu za tretje četrtletje t. L, ki izkazuje, da je podjetje v obračunski dobi od 1. januarja do 30. septembra 1959 ustvarilo 194,076.774 din bruto dohodka, kar znaša 73,2% izvršitve postavljenega plana za letošnje leto. Pri razdelitvi čistega dohodka je deflavski svet postopal v smislu Navodil delitve čistega dohodka in ugotovil, da je bil čisti dohodek ustvarjen le s prizadevnostjo kolektiva. Čisti dohodek 38,592.027 din so razdelili v okviru razmerja, določenega v pripravljalnem postopku ob sprejemanju tarifnega pravilnika, ki predvideva razdelitev 72,6% na osebne dohodke in 27,4% na sklade s tem, da je delavski svet določil 72,36% za OD, 1,34% na obveznosti za rezervni sklad podjetja ter 25,30% na nerazporejena sredstva. ^elavski svet je tudi že sprejel gospe-arski načrt za leto 1960, ki pričakuje 275,500.000 din celotnega dohodka, kar je za nekaj odstotkov več, kot pa je bilo predvideno v planu za tekoče leto. Prav tako je delavski svet tega podjetja na svojem zasedanju obravnaval rapidno naraščanje delovnih nezgod. Statistika kaže, da je v podjetju povprečno 10% zaposlenih ljudi v bolniškem stanju. Ko pa je vodstvo uprave proučilo vprašanje bolnikov, je ugotovilo, da gre pri bolnikih — ne-zgodnikih največkrat za malomaren odnos do dela, za neupoštevanje nevarnosti, za izigravanje varnostnih pravil in za neuporabi j anje HTZ sredstev. i Del avski svet je naročil svoji HTZ komisiji, da natanko prouči vprašanje bolnikov in delovnih nezgod ter da na naslednjem zasedanju predloži o tem obširno in konkretno poročilo. Poudarjeno pa je bilo, da bodo morale politične organizacije v podjetju, organi delavskem --nmoupravljanja in odgovorni uslužbenci podjetja posvetiti mnogo več pozornosti temu vprašanju, saj predstavlja tako velik odstotek delovnih nezgod za podjetje veli. škodo. t. MLADOSTNI NASMEH SKRR ZA VEČANJE DRU2RENEGA STANDARDA V ZAGORJU Na vrsti je trgovina Za gotovo lahko trdimo, da je široko razpredena, organizacijsko močna trgovina danes v vsakem kraju, vsaki občini nujno potrebna, da lahko govorimo o tem, da imajo potrošniki vse pogoje dobre in zanesljive preskrbe z vsem, kar potrebujejo vsak dan. Zal je takih občin pri nas še vse premalo, in občani iz leta v leto na zborih volivcev ali ka- Kulturni odnosi med nami Mnogo besed je bilo že izrečenih o mesarjih, o ceni mesa in tako dalje, toda to, kar mislim sedaj napisati, ni v zvezi z mesom ali z njegovo ceno, temveč gre za kulturni odnos človeka do sočloveka. Zgodilo se je v Trbovljah. V sredo, dne 25. novembra, sem šel v šolo. Časa je bilo še dovolj ln sem zaradi tega izstopil iz avtobusa pri restavraciji na Vodan ter se napotil peš proti šoli. Bilo je popoldne ob 15. uri. Ko sem prišel do mesnice pri gostilni Dim- nik, sem mimogrede pog'edal v mesnico. V lokalu so bili trije mladi ljudje -- mesarji. Bili so zelo glasni, pa se je eden od teh fantov zadrl name: »K ...., kaj pa gledaš noter!« Ali je sploh mogoče še kaj takega? Danes, ko težijo vsa podjetja za tem, da bi potrošnika čimbolj zadovoljila z vsem potrebnim blagom in seveda s kulturno postrežbo. Kaj si naj potrošnik misli ob takih besedah? Vse kaže, da bi bilo pravilno, da bi naši ojdgovomi činite- lji, ki razporejajo kadre po naših javnih lokalih — torej povsod tam, kjer pridejo uslužbenci v stik ■ z občinstvom — le-te preizkusili, kakšni so ti ljudje po svojih kulturnih odnosih, kakšno je njihovo vedenje do sočloveka. Sele potem smejo ti ljudje v naše javne prostore, prej ne. Imamo vso pravico zahtevati, da so v vseh naših javnih lokalih uslužbeni samo taki ljudje, ki natanko vedo, kaj je spodobno in kaj ni spodobno. G. L. SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV ObLO TRBOVLJE Vse možnosti doseganja plana REALIZACIJA PLANOV PODJETIJ ZA OBDOBJE OD L L DO 30. IX. V OSPREDJU RAZPRAVE Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Trbovlje se Je pred nedavnim sešel na samostojni seji ter obravnaval obširno poročilo o ekonomskih pokazateljih za obdobje od 1. januarja do 30. septembra t- L Spovedno Pa Je bil podana tudi analiza tarifnih pravilnikov gospodarskih organizacij, oziroma kako se le-ti izvajajo in vplivajo na »stvaritev dohodka gospodarskih organi zel j. Poročilo o ekonomskih pokazateljih zajema vsa Industrijska, gradbena, obrtna In komunalna podjetja ter KZ Trbovlje, medtem ko je bilo gostinstvo Izločeno Iz razloga, ker je le gostinsko podjetje »Majolka« sestavilo periodični obračun, vsa ostala gostišča v kolektivnem upravljanju pa sestavljajo obračune le polletno. Osnovna ugotovitev Iz poročila je ta, da je plan v vseh področjih dosežen, če abstrahiramo malenkosten zaostanek v gradbeništvu zaradi neizpolnitve plana v projektivnem podjetju (Investicijski b|ro Trbovlje), Ce primerjamo realizacijo elementov družbenega plana d'o 30. IX. 1959 z lehnlmi plani v vseh gospodarskih vejah, ugotavljamo, do je bil celoleten dohodek dosežen 80%, dohodek z 79%, tisti dohodek pa z 81«/«. Razpored tev tistega dohodka na osebne dohodke ln sklade le Izražena v planiranem razmerju 89 ; H v korist osebnih dohodkov Realizacija osebnih dohodkov znaša v tem obdobju 81% od planiranih osebnih dohodkov, skladov pa 79®V Ako sl ogledamo realizacijo predvidenih planov po posameznih gospodarskih vejah, dobimo naslednje rezultate INDUSTRIJA Planirani celoletni dohodek industrije za leto 1959 je nekoliko nižji v primeri z letom 1958, medtem ko je dohodek skoraj enak, tleti dohodek pa višji. Vendar so Industrijska podjetja z izjemo Eelektrarne Trbovlje v celoti Iznad 75°/o letnega plana, ozirom« Je ostvarjšn celotni dohodek proti planu 1959 z 81%, v primeri z realizacijo v letu 1958 pa ravnotako z 81”/o, medtem ko znaša primerjava z realIzacljo v Istem obdobju lanskega leta 118%. V okviru ldustrlje je podjetje »Mehanika« v Trbovljah do 30. septembra 1959 preseglo predvideni letni plan, kljub temu, da je bil le-ta v primeri z letom 1958 letos povečan za 16%-Mehanika Izkazuje .realizacijo celotnega dohodka 108°/»,. v primerjavi z realizacijo lansko leto pa 128"/o. — Cementarna Trbovlje je realizira,la od celoletnega dohodka v primeri s planom 99°/o, proti real lzacljl 1958 pa 78% letnega plana, proti realizaciji 1958 pa 78°/o. Tudi Strojna tovarna Trbovlje je uspešna v Izvrševanju planskih nalog, saj je dosegla 84«/» letnega načrta oziroma 87% realizacije 1958, GRADBENIŠTVO Ta gospodarska veja je nekoliko pod planom, vendar je treba pripomniti, da je bil ta načrt proti letu 1958 povečan za 81% zaradi združitve gradbenih skupin RTH ln SGP Zasavje. £-Gp -Kasavje« je kljub kritičnemu stanju v prvih mesecih letošnjega leta doseglo realizacijo letnega plana v višini 76%, proti realizacij) lansko leto pa 123«/,. Podjetje investicijski biro v Trbovljah je planiralo za leto 1959 znatno večjo realizacijo, ki jo podjetje ni doseglo. Plan je bil ostvarjen oz. dosežen e 67%, v primerjavi z lanskim letom s 104«/,. Podjetje prav tako ni ustvarilo planiranega dohodka ln čistega dohodka, medtem ko je razdelilo tisti dohodek z upoštevanjem potreb skladov, kjer so skladi realizirani v vlšlhi 71%, osebni dohodki pa le s 54%. TRGOVINA Plan trgovine za leto 1959 se je proti letu 1958 povečal, predvsem zaradi otvoritve Blagovnice v kraju. Kljub temu »o trgovska podjetja do 30. IX. 1959 dosegla 59% celotnega dohodka oz. 84«/, dohodka. Vendar pa je spremenjen odstotek razdelitve čistega dohodka na osebne dohodke in sklade v škodo skladov. Skladi so doseženi le v višini 51%, v čemer je glavni vzrok iskati v izgubi trgovskega podjetja »Potrošnja!, ki se je saniralo v breme skladov. Kljub temu, da se je znatno povečal promet v trgovskem podjetju »1. junij«, je podjetje doseglo 77"/, planiranega prometa, oziroma je prekoračen lanskoletni promet v 1'stem obdobju za 29«/,. — Trgovsko podjetje »Železnina« je doseglo 85«/, pfianlranega prometa za leto 1959 ter 100"/, realizacije 1958. — »Vitaminka« (trgovsko podjetje z zelenjavo In sadjem) je dosegla 81«/, svojega plana ter 102«/, realizacije v letu 1958. OBRTNA PODJETJA Ta gospodarska vej« je v celoti dosegla predvidene eflemente družbenega plana. Znatna je realizacij« skladov, saj je ta dosežena v višini 95«/, letnega plana. Pri obrtnih podjetjih je značilno, da je spremenjen odnos delitev CD na osebne dohodke ln sklade, predvsem z upoštevanjem koristi skladov, ln sicer od predvidene delitve 82 : 18 po tarifnih pravilnikih na 78 : 22 po periodičnih obračunih. Določil razdelitve čistega dohodka (CD) nista upoštevali le podietil »Metallja« ln »Meso«. Podjetje »Meso« je zaradi znanih vzrokov v zvezi s pomanjkanjem mesa znatno pod planom, ln sicer je »Meso« doseglo 64«/, letnega plana ter bi delitev CD po tarifnem pravilniku ne zadostoval za jeritje plač, zaradi česar je podjetje moralo spremeniti delitev čistega dohodka. Povprečno doseženi osebni dohodek je na zaposlenega večji le za 2% od plač po tarifnem pravilniku. Podjetje »Metallja« v Trbovljah Je sicer doseglo celotni dohodek v višini 86% letnega plana, tisti dohodek Pa Je realiziran le s 74%, Razdelitev CD na OD (osebni dohodek) ln sklade v smislu tarifnega pravilnika je znatno spremenjen ter je podjetje razporedilo v sklade le 16«/, čistega dohodka namesto 29% In so skladi doseženi le v vitimi 41%. — Po obračunu 30. IX- 1959 znaša povprečni mesečni znesek OD na zaposlenega 20-398 dinarjev, kar je 10% več od predvidenega stvarnega izplačila po planu za za leto 1959, oziroma za 44% več nad povprečno tarifno postavko za leto 1959, Iz tega sledi, da bi se podjetje moralo ravnati v smislu priporočila zbora proizvajalcev ln priporoči] ‘komisij za dajanje soglasij k tarifnim pravilnikom. Pristojni upravni organ LO, to je oddelek za finance ]n oddelek za gospodarstvo ln komunalne zadeve, naj ugotove, kakšne so zakonite možnost' združevanja sredstev gospodarskih podjetij, In to v ta namen, da se razširijo kapacitete podjetij »Mehanika«, »Eelektro-Standard«, »Metallja« in »Strojno mizarstvo« ter končno podjetja »Tika«, v katerem bi predvsem lahko zaposlil] žensko silo. Zbor proizvajalcev priporoča vsem gospodarskim organizacijam, da skrbno gospodarijo e svojimi skladi ]n skr-be za to, da bodo s svojimi dtiležl pripomogle k dopolnitvi oz. dograditvi objektov družbenega standarda — šole, vodovoda, in do konca leta 1959 izpolnijo obveznosti, ki so jih sprejele pred sprejetjem odloka o družbenem načrtu ObLO Trbovlje za leto 1959. ko drugače govorijo o slabo razviti trgovski mreži in ugotavljajo, da gredo na tem področju stvari prepočasi naprej. Dobro urejena in dobro založena trgovina pomeni vsekakor slamo eno stopnico na poti k večanju družbenega standarda. Ljudje dobro vedo, da je urejena trgovska mreža lahko ogledalo skrbi občine za potrebe ljudi. Prav tako vedo, da je včasih moč z nekoliko dobre volje in organizacijskih sposobnosti odpraviti marsikatero nevšečnost. V zagorski občini so pred kratkim združili trgovsko mrežo; za to so se odločili iz več razlogov, predvsem pa zaradi tega, da bi trgovska mreža lahko razpolagala z več sredstvi v svojih skladih, da bi lahko bila kreditno sposobna za najetje potrebnih posojil za nadaljnjo razširitev in modernizacijo trgovin in podobno. Četudi združitev doslej še ni dala kakih večjih rezultatov razen teh, da so začeli uresničevati zamisel in načrte o specializaciji ter o nadaljnjem razvoju trgovine. Ustavimo se za hip pri specializaciji. Za zdaj delujejo samo tri specializirane trgovine, v kratkem pa jih bo delovalo več. Zanimivo je, da potrošniki zadovoljno ugotavljajo, da jim je bila na primer trgovina s pohištvom nujno potrebna — dokaz za to, da dela trgovina dobro, pa je v tem, da promet v pohištveni trgovini vsak mesec narašča. Vendar bi se danes raje nekoliko pomudili pri nekaterih načrtih, ki jih namerava združeno trgovsko podjetje s pomočjo občinskega ljudskega odbora uresničiti, in ki bodo uresničeni pomenili resnično izboljšanje trgovske mreže v Zagorju. Se ta mesec septične rekonstrukcija trgovine pri Suši. Preuredili bodo prostore, in ko bodo preurejeni, bodo v njih potrošniki dobivali vsa potrebna kozmetična in druga sredstva. Zato pa bodo uredili za prvo silo trgovino v bivši Kmetijski zadrugi. Vsa stvar naj bi bila urejena že do konca leta, v kolikor se vedla ne bi prišlo do kakih ovir. Se, bolj zanimivi so nadaljnji načrti. Že prihodnje leto, seveda spet, če ne bo kaj nagajalo, dobi ožji del Zagorja potrošni center, in sicer na Cesti Zmage. Znano je, da so ob novo zgrajenih blokih že postavljeni objekti, ki so bili predvideni za ureditev večjih trgovin. Prihodnjo pomliad bodo začeli te objekte nekoliko širiti tako, da bo celotna dolžina bodočih trgovin znašala 67 metrov. V teh prostorih nameravajo, če se ne motimo, urediti kar osem poslovalnic. Potrošniki bodo lahko v teh, okusno urejenih trgovinah dobili skoro vse, kar si bodo želeli. Zamišljeno je tako, do bi v teh prostorih odprli delikatesno trgovino, trgovino za konfekcijo s prikro-jevalnico, trgovino s špecerijskim blagom, nadalje posebno trgovino za volnene predmete, trafiko, brivski salon in druge trgovine. Na drugi strani pa je predvideno, da bodo kmalu, zlasti potem, ko bo dokončno izdelan urbanistični načrt, začeli graditi veliko trgovsko hišo, ki bo zadovoljevala predvsem potrebe potrošnikov z najrazličnejšim tekstilnim blagom. Za tovarno -Sava« pa bodo uredili večjo tržnico, v kateri bodo dobili prostor tudi mlekarna in nekatere druge potrebne trgovine. Potrošni center naj bi bil urejen že do poletja drugega leta,najkasneje do konca 1960. Takšni so torej, v grobem, nekateri načrti občine in trgovskega podjetja za ureditev enega izmed najbolj perečih vprašanj na poti k zboljšanju družbenega standarda v zagorski občini. Ni dvoma, da bo zahtevala realizacija vseh teh načrtov nemalo prizadevanja in vztrajnosti pri vseh odgovornih člniteljih. Ni pa prav tako nobenega dvoma, da bodo najbolj pozdravili realizacijo teh načrtov potrošniki, ki nimajo dovolj možnosti za zadovoljitev svojih potreb. Čim več in ceneje Na Rudniku Trbovlje-Hrast-nik so že razpravljali o načrtih gradenj stanovanj za prihodnje leto. — Upravni odbor podjetja je sprejel načrt za gradnjo stanovanj, ki predvideva dvosobna ozir. enosobna stanovanja ter naročil upravi rudnika, da naroči načrte, ki bi vsebovali bistvene elemente predloženega osnutka. Po tem načrtu naj bi imela d\'osobna stanovanja 60 kvdr. metrov površine ali 42 kvadr. metrov čiste — enosobno pa 48 kvadr. metrov ozir. 36. Predračunska vrednost takih stanovanj naj bi znašala za dvosobno stanovanje 2,100.000 din, medtem ko Di za enosobno stanovanje znašala 1,680.000 din. Osnovna težnja je v gradnji stanovanj, da se jih zgradi čim več in ceneje. Nadalje je začrtano, da bi rudnik prihodnje leto v Trbovljah in v Hrastniku dokončal po 1 stanovanjski blok, na novo pa bi se pričela gradnja tudi po enega. V ta namen je zaprošen kredit v višini 100 milijonov dinarjev. Posebno pa bo nujno, pripraviti v Trbovljah in v Hrastniku stanovanja za samce, in sicer skupno za 260 samcev. Delavskemu svetu bo uprava rudnika tudi predložila konkretne predloge o prodaji enostanovanjsklh hiš, ki so bile zgrajene pred letom 1945. Da bi pa rudnik čim laže reševal stanovanjsko krizo, je bilo predlagano, da se izvede primerna popularizacija med člani kolektiva za vplačevanje sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš ter za priporočilo, da si člani kolektiva z vlaganjem lastnih finančnih sredstev za-gotovi.io stanovanja. Vložena sredstva se bodo po novih predpisih upoštevala pri obra-čunavnnlu nalomi.'n t IZ NAŠIH SVOBOD DELO OBČINSKEGA SVETA SVOBOD V HRASTNIKU Perspektive bodočega dela Tudi letni občni zbor občinskega edtoora Zveze Svobod v občini Hrastnik Je potekel v vsesplošnem vzdušju o perspektivah bodočega dela v kul turno prosvetnih organizacijah v Hrastniku in Radečah -v letu 1860. Poseben poudarek 1e v svojem poročilu dal predsednik občinskega odbora Zveze Svobod tov. Albin Dušak počastitvi 40-letnice KPf, nadalje Programu, sprejetem na VH. kongresu ZKJ. Kultumoprosvetno delo v občini ■e je razvijalo v Hrastniku največ v Svobodi I in Svobodi II, nadalje v Svobodi in prosvetnem društvu v Turju, prav tako v Svobodi Radeče in Zidani most, v samostojni šeleznlčarski godbi na pihala v Zidanem mostu ter končno v prosvetnem društvu na Vrhovem in Svibnem. Vsa društva zajemajo v svojih vrstah 1660 članov in članic. Stanje članstva kaže. da preteklo leto niso dosti storili za to, da v kulturno prosvetne vrste pritegnejo nove člane, kar bo v bližnjih mesecih ena izmed glavnih nalog društev. Ce pogledamo delo v teh kultur-noprosvetnih organizacijah, vidimo, da se Je le-to razvijalo na principih starih, klasičnih metod dela. To so kajpak ozke oblike dela, ki se je pretežno razvijalo v 4 godbah, nekaj pevskih zborih, dramskih skupinah in podobno. Ce pa primerjamo delo in njegove rezultate, moramo priznati, da so bili delo in njegovi rezultati v posameznih društvih vendar bogatejši kot prejšnja leta. — Ob vsem tem pa moramo ugotoviti, da smo ostali v glavnem (kakor že rečeno) le pri starem — je v svojem referatu poudaril tovariš predsednik. Primerjave kažejo, če vzamemo samo štiri društva: Svobodo I in II, Dol dn Turje, da so le glede števila članov ostala na isti ravni (lOOil—1008), kar pomeni, da ■o društva v primerjavi s porastom števila prebivalstva številčno nazadovala. Nekaj podobnega bi pokazala tudi slika na radeškem sektorju. Poročilo Je bilo v glavnem usmerjeno v to, da si morajo društva prizadevati, da z novimi oblikami dela pritegnejo v svoje vrste nove člane in se tako številčno k repe. saj morajo postati člani naših kulturnih društev najširše množice naših delovnih ljudi, zlasti pa še mladinci in mladinke. Posluževati se bo treba v bodoče med drugim ustanavljanja klubov In zadevnih prostorov, kjer si bo zlasti mladina ob prebiranju časnikov in revij ter ilustracij in knjig, nadalje predavanjih, debatah in razgovorih o politiki, gospodarstvu, prosveti in kulturi širila in bogatila svoje duševno ob-Borje ln znanje. Kjer naša prosvetna društva klubskih prostorov še nimajo, si jih morajo preskrbeti. S takim načinom dela, s prijetnim življenjem v prostem času v klubskih prostorih, bomo pritegnili našo mladino k Izobraževanju, kar bo neprimerno večjega pomena, kot pa obiskovanje gostiln. v katerih Je premnogo naših mladih, neizkušenih ljudi zapadlo pijančevanju, ki je napravilo že toliko gorja. Naši družbi, našim gospodarskim podjetjem, velikim m malim, naj ne bo žal za razpoložljiva denarna sredstva, ki jih bodo žrtvovala za klubske prostore t>o naših Svobodah — ki pa morajo biti res udobno ln privlačno opremljeni — za nakup lepih ln poučnih revij in ilustracij ter knjig, ki Jih bo mladina v teh prostorih z veseljem pregledovala ln prebirala ter se ob njih Izobraževala — v takih prijetnih prostorih se bo mladina udobno ln zadovoljno počutila ter spoznala, kaj hoče socializem ln komunizem — namreč napraviti vsakemu našemu marljivemu ln poštenemu delovnemu človeku lepo. srečno življenje. — Posebno poglavje so tudi naši kinematografi. Tl so največ v rokah naših Svobod. Te pa še niso v celoti spoznale kulturnega pomene kina in filmov ter Jih izkoristile za pritegnitev mladine v prosvetna društva. Naše Svobode naj v svojih klubih ustanavljajo posebne kino krožke, ki bodo odločali, kakšni filmi se bodo naročevali in prikazovali. V teh krožkih naj izobraženi In izkušeni člani obravnavajo ln razlagajo tematiko raznih filmov, ki se prikazujejo. Ob teh razgovorih se bo naša mladina izobraževala, vzgajala ter učila točiti dober film od slabega. Potem se tudi ne bo več treba bati »pohujšljivih« filmov, ker bo mladina vedela, pri čem je, kaj je kvarno ln kaj je vzgojno. Kako velikega pomena Je vse to, se v naših Svobodah še vse premalo zavedajo, kako važno je namreč izbiranje in naročavanje dobrih, vzgojnih filmov! Ce bodo naše Svobode in naši kino krožki tako delali, potem se široki krogi naše mladine ne bodo odtegovali našm prosvetnim društvom, kajti prej ali slej bo mladina spoznala, da Jim te kulturne ustanove ln njihova vodstva žele samo dobro in nič drugega. Razprava pa 1e nadalje pokazala, kolike važnosti je res .zbira tudi vseh drugih kulturnih programov posameznih - dsekov prosvetnih društev. Opozorila Je prav tako na problematiko in razne težave, ki »e še pdrajajo. Ob dobri in Cvreti volji vseh ter ustrezni finančni pomoči, kjer je ta res potrebna, pa bo mogoče odpraviti »dl te. Minula kulturna sezona Je pokazala. da Je bilo delo posameznih društev plodno in uspešno. Tako J* na primer referent iz Radeč poročal o delu tamkajšnje Svobode, kjer Je bilo kar 23 gledaliških predstav a 4600 gledalci, nadalje 300 kino predstav, pri katerih je bilo prodanih 48 000 vstopnic. V zadnjem času pa je v Radečah nastal problem obiska raznih kulturnih prireditev, vendar ao dani v debati opozorili, kje ao vzroki. Tako so Radečanl ob tej priložnosti rekli, da so prireditve zelo dobro obiskane, če pridejo v kraj na primer Avseniki ln podobni, medtem ko pevski koncerti in koncerti godb ljudi ne pritegujejo. Prav tako ni obisk predavanj zadovoljiv, pri čemer pa je iskati vzrok največ v izbiri le-teh. Ljudje si namreč dosti bolj žele poljudnih predavanj. Ta bo treba ločiti, namreč v študijska in poljudnoznanstvena predavanja, ki jih razume vsak. V Zidanem mostu so sedaj težave v kinosekciji, ki je v sestavu radeškega kinematografa. Nimajo namreč kvalitetne filmske aparature. niti dobrega zvočnika, kar razumljivo slat>o vpliva na obisk kino predstav in delo te sekcije. — V glavnem je celotno kulturno-prosvetno delo otežkočeno, ker na tem sektorju največ žive železničarji. Dela na prosvetnem domu pa v Zidanem mostu zadovoljivo napredujejo. — v prihodnje bo treba tu več delati zlasti na vzgojnem področju. Prav tako je razprava pokazala, da okrajni svet Svobod v Ljubljani nudi dosti pomoči vsem društvom. S prirejanjem raznih tečajev za pevovodje, knjižničarje, dirigente itd. nudi okrajni svet dosti več kot prejšnja leta. S posebnimi težavami pa se morajo ubadati periferno prosvetna društva, tako na primer na Vrhovem. Tovariš iz tega kraja je n. pr. vprašal, zakaj ne prihaja na Vrhovo potujoči kino. Težave pa Imajo še z drugimi problemi, s katerimi se bore zlasti od centrov odmaknjena prosvetna društva. K besedi se je oglasil tudi tajnik okrajnega odbora Svobod. V svojem govoru je nakazal naloge. ki Jih morajo izvrševati naša prosvetna društva ln tako odigrati vlogo, ki jim jo Je zaupala naša družba — tov. Franc Grešak pa je opozoril na probleme v Hrastniku ter hkrati pozdravil občni zbor v imenu občinskega komiteja ZKJ Hrastnik. Po poročilih in razpravah so navzoči napravili ustrezne zaključke in sklepe, ki nakazujejo smer bodočemu delu občinskega odbora Svobod Tako so na primer skleni)!, da se občinski svet Svobod utrdi s pomočjo političnih organizacij. Nadalje naj se na podlagi analiz v posameznih društvih sestavi terminski koledar raznih kulturnih in drugih prireditev, da se posebna skrb in pazljivost posveti prosvetnim društvom, ki so oddaljena od sedeža občine, zlasti še društvom?! ki delujejo na področjih ki so se na novo priključila k občini Hrastnik. Potrebno bo poskrbeti, da se bodo zabavni in poučni filmi prikazovali tudi v krajih kjer ni stalnih kinematografov, kot na primer Vrhovo, Svibno in Turje. Pomagati bo treba vsem društvom pri izvajanju programa, ki ga je sestavil okrajni svet Svobod. Za njegovo izvajanje bo treba ustanoviti več sosvetov. ki bodo pomagali izvrševati naloge občnega zbora. Za novega predsednika občinskega sveta Svobod In prosvetnih društev so Izvolili tov. Gvida Urlepa. R. V. OBČNI ZBOR SVETA »SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV« ZAGORSKE OBČINE Usmerjenost v izobraževanje Kot smo poročali v zadnji številki, je bil pred kratkim v Zagorju občni zbor sveta "•Svobod« in prosvetnih društev. Prva značilnost tega zbora je bila zelo dobra udeležba, saj je od 46 voljenih delegatov prišlo na zbor kar 45 društvenih delavcev iz vse občine. To je dokaj jasen dokaz, da se zagorska prosvetna društva — enajst po številu — zavedajo svojega važnega poslanstva, glede na nekatere nove pogoje ljudskoprosvetne-ga in vzgojnega udejstvovanja. Predsedstvo občnega zbora si je zadalo nalogo, usmeriti vso razpravo v program dela, ki je bil letos še bolj podrobno obrazložen kot drugekrati. To mu je uspelo skoro v celoti, saj so vsi diskutanti govorili več ali manj samo o načrtih, kj jih bo treba realizirati. Letošnji program sveta -Svobod« jev glavnem usmerjen v vzgojo ljudi. Nekateri podatki, s katerimi razpolaga svet, še prav posebno zahteva-., niku še večerno kmetijsko šo- jo tako orientacijo. Resda so v Zagorju ustanovili Delavsko univerzo, ki naj bi pričela sistematično izobraževati in vzgajati ljudi, pač po njihovih interesih. Toda delavska univerza še zdaleč ne bo zmogla vsega opraviti, zato je nujno, da si ustvari ta ustanova okrog sebe še vrsto drugih izobraževalnih inštitucij, ki naj pomagajo pri tem važnem opravilu. Prej ko slej je za to delo poklican tudi svet »Svobod« oziroma društva, ki delajo v okviru tega organa. Na pobudo sveta je bilo doslej v zagorski občini organiziranih petero večernih šol. Najštevilnejše so šole za starše, ki delajo v Toplicah, Zagorju in na Lokah. V vseh teh šolah je vpisanih okrog 90 staršev. Solo za mlade zakonce pa obiskuje 36 mladih ljudi. V kolikor bo svetu uspelo organizirati kmetijsko zadrugo skupno s v Čemše- Kako poteka plačevanje davščin v hrastniški občini Za sejo občinskega ljudskega odbora v Hrastniku je uprava za dohodke izdelala temeljito poročilo o stanju glede predpisovanja in izterjatve davščin pri zasebnikih za leto 1959, oziroma za čas do 28. oktobra ti 1. V hrastniški občini imajo 2120 davčnih zavezancev, od tega 1525 kmečkih ln 595 obrtnikov in ostalih poklicev. Iz poročila je razvidno, da je bilo do 29. oktobra 1659 vplačano 69 odst. predpisanih davščin. 9,6 odst. predpisanih davščin je na dolg I-, II. ln III. akontacijo, medtem ko predstavlja ostali dolg predpis za IV. akontacijo. Poročilo nadalje ugotavlja v svoji problematiki, da je od' skupnega števila davčnih zavezancev 6o odst. takih, ki plačujejo svoje obveznosti v redu brez posredovanja izterjevalca, 40 odst. pa je takih, pri katerih je potrebna intervencija uslužbencev uprave za dohodke. V letošnjem letu je namreč ta uprava intervenirala v 850 primerih. V tem razdobju je bilo Izvršeno 20 rubeži, in sicer 15 pri kmetih, 4 pri obrtnikih in 1 pri ostalih poklicih. Plačevanje davščin po skupinah zavezancev Je nadlednje: kmetje so vplačali 69 odst. od letne odmere, dolga na prve akontacije je 8,8 odst.; obrtniki so vplačali 79 odst. letne odmere, dolga za prve akontacije pa imajo 7,5 odst; ostali poklici so vplačali le 59 odst. letne odmere, medtem ko dolgujejo za prve tri akontacije 26,6 odst. odmere. Problematika ugotavlja pri izterjavi tudi težave glede na neurejen kataster. Kmetje imajo vpisane kulture, ki dejansko ne obstajajo več. So pa primeri, da je v poseetvenem listu vpisan vinograd, dejansko Pa Je travnik ali gozd, vendar plačuje lastnik davek na vinograd, uprava za dohodke pa tega sama ne more spreminjati brez izmere katastrskega urada in spremembe kultur. Težave so prav tako v prometu z zemljišči, ker katastrski urad ne mo- re vknjižiti novih lastnikov takoj Ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ampak šele ob koncu leta za preteklo leto nazaj. Končno ugotavlja poročilo uprave za dohodke, da od vseh zavezancev, ki jih Je okrog 160, vloži pravilno davčno priglasitev le 10—15 odst. Plačevanje taks na kmetijske stroje, delovno živino, konje, kotle za žganjekuho, trte, pse Itd., je dokaj redno, saj je 851 zavezancev vplačalo že 98,9 odst. predpisane višine taks za leto 1959. lo, bo v Zagorju delovalo kar šest večernih izobraževalnih šol, kajti tudi večerno osemletko obiskuje zdaj približno 20 ljudi. Vendarle svet s tem ne more biti zadovoljen. Predvsem velja to za naše vasi. Ugotovitev na občnem zboru, da se struktura prebivalstva v nekaterih večjih vaseh bistveno menjava, narekuje izpolnitev nekaterih nujnih nalog. Predvsem se bodo fnorala vaška prosvetna društva preusmeriti na vzgojno delo s temi ljudmi. Nič ne pomaga ugotavljanje, da se vozi iz vasi vsak dan na delo v Zagorje več sto delavcev, ki sploh nimajo prilike, da bi se izobraževali, ali sploh spoznavali nekatere najvažnejše pogoje našega hotenja, če ostane samo pri tej ugotovitvi. Nujno bo zatorej, da bodo vaška društva začela privabljati te ljudi k najrazličnejšim predavanjem, debatam, razgovorom. Vsi ti delavci morajo začutiti, da jim društvo hoče pomagati, da bi več znali in vedeli, da bi i postali bolj razgledani jn izobraženi. Zato je svet naročil vsem društvom, naj postane v bližnji prihodnosti ta dejavnost najpoglavitnejša, in naj se poslužujejo predvsem takih oblik, ki bodo. ^najprivlačnejše. Svet je tudi postavil zahtevo, da v vseh društvih nemudoma organiziitajo klube. Zdaj deluje v občini petero klubov. V bližnji prihodnosti pa je pričakovati, da bo v vseh prosvetnih društvih delovalo kar enajst klubov. Od do Mmam KAJ JE NOVEGA V ZAGORJU Uvodna premiera na zagorskem odru. — Dramska družina »Svobode« Zagorje je v soboto zvečer in v nedeljo popoldne uprizorila na odru prvo letošnjo premiero »Mladost pred sodiščem«. Družina se je za to odrsko delo delj časa zelo vestno pripravljala, kljub temu, da sploh nima potrebnih prostorov za vaje. Uprizoritev je vsestransko uspela. Družina študira že drugo delo, to pot se bo predstavila s komedijo. ki Jo namerava uprizoriti že v prvi polovici januarja prihodnjega leta. Seminarji za organe delavskega samoupravljanja. — Ta teden so se v Zagorju začeli seminarji za člane delavskih svetov zagorskih gospodarskih organizacij. Seminarje Je organizirala novoustanovljena delavska univerza, ki ima v svojem delovnem programu še vrsto podobnih tečajev in predavanj za organe družbenega upravljanja. Predvideno je, naj bi seminarje za člane delavskih svetov obiskovali vsi organi delavskega samoupravljanja, ki bodo trajali dva oziroma tri dni. Proučevali bodo najaktualnejša vprašanja gospodarjenja In še drugo, kar bo pripomoglo, da bodo člani delavskih svetov laže opravljali svojo odgovorno nalogo. Podeljene nagrade za najboljše spise o varčevanju. — V soboto so v hotelu »Kum« podelili nagrade najboljšim učencem topi iške In zagorske šole ter Industrijske rudarske šole, ki so napisali najboljše naloge o varčevanju ob dnevu varčevanja 31. oktobra. V celoti Je bilo nagrajenih šest učencev, upravni odbor komunalne banke v Zagorju pa Jim je podelil hranilne knjižice s ISOo din hranilnih vlog. Učenci — nagrajenci so se razveselili teh nagrad, še posebno zato, ker jim jih je podarila skupnost za uspešno opravljeno nalogo. V HRASTNIKU HRASTNIČAN VECK0 — MLADINSKI PRVAK SL0VENUE NTK »Ilirija« v Ljubljani Je priredil v dneh od 29. do 30. novembra t. 1. prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Udeležili so se ga vsi najboljši klubi iz naše republike, s Triglavom, Odredom. »Ljubljano«, Fužlnarjem in Jesenicami na čelu. Prvenstva sta se udeleiltila nadalje Kemlčar Iz Hrastnika ln Rudar iz Trbovelj. Hrastnik so na tem turnirju zastopali Veoko, Avraimovič, Pevcln ln Centrih. Med pionirji Je posamezno doeegel največji uspeh Hrastničan Avramovlč, ki se Je uvrstil med osem najboljših Igralcev. V konkurenci članov A In B niso dosegli vidnih rezultatov, Med pari sta dosegla lep uspeh Vecko ln Avramovlč, saj sta klonila šele proti paru Teran — Tomc. Največjl uspeh Je dosegel VECKO, ki je s tem dosegel do zdai svoj največjl življenjski uspeh. V Ljubljani sl Je priboril naslov mladinskega republiškega prvaka. Največje presenečenje Je kajpak uspeh skromnega Vecka, ki ni samo njegov triumf, marveč tudi plod dolgotrajnega dela namiznoteniških delavcev hrastnIškega Kemlčarja. Rezultati mladinskega prvaka: Jem : Vecko 1:2; Anežgen : Vecko 0:2; Vecko t Bogataj 2:0; Vecko : Rehar 2:1; Vecko : Frelih 2:0; Vecko : Perne 2:0; Vecko ; Grabnar 2:0, J. p. Poučno predavanje. — Pred kratkim je imel v Steklarni za člane delavskega sveta in brigadirje predavanje tov. Roman Albreht :z Ljubljane o plačnem sistemu. Posebno je poudaril važnost plačevanja po enoti proizvoda dn plačevanje po ekonomskih enotah. — Po predavanju je sledila plodna razprava, ki je pokazala, da bo treba v tovarni pripravita še precej analiz, preden bo mogoče uvesti nagrajevanje po enoti proizvoda. V posameznih oddelkih bodo v doglednem času začeli s poizkusi. Komisija za ženska vprašanja. — Občinski odbor SZDL Hrastnik je na svoji zadnji seji postavil komisijo za ženska vprašanja. Ker je v kraju mnogo zaposlenih žena in se kažejo specifični problemi teh zaposlenk, je bilo nujno, da se ustanovi ta komisija, ki bo obravnavala in reševala razna vprašanja žeina. Priprave za novoletno jelko. — Novoletna jelka v Hrastniku bo letos v glavnem usmerjena v to, da bo šolska mladina obdarjena s kolektivnimi praktičnimi darili, kar je najbolj pravilno. Za čimlepšo izvedbo novoletne jelke bo poskrbel poseben pripravljalni odbor, ki ga je postavil občinski odbor SJZDL. Program bo zelo pisan. Tako pripravljajo mladinske igrice, lutkovno gledališče bo izvedlo tudi svoj program, prav tako šole in prosvetna društva v Hrastniku in Radečah. Seminar z poravnalne svete. — Tudi v Hrastniku so izvedli za člane poravnalnih svetov seminar. Naloge teh svetov je tolmačil sodnik iz Trbovelj. Poravnalni sveti so še pričeli z delom. Kolektivne pogodbe v privatnih podjetjih. — Pred dnevi so začeli s pripravami za podpis kolektivnih pogodb z zasebnimi delodajalci in delavci. To akcijo izvaja krajevni sindikalni svet skupno z odsekom za delo pri ObLO Hrastnik. Na območju občine je največ zasebnih obrtnikov na radeškem sektorju, kjer je bilo razumljivo v tem pogledu največ dela, medtem ko bo treba v Hrastniku podpisati samo 3 — 5 pogodb. R. V. KULTURNIKI V TURJU NA DELU Člani prosvetnega društva v Turju so sl na občnem zboru minuli mesec postavili zelo pisan delovni program. Sklenili so, da bodo v novi sezoni naštudirali tri igre, organizirali razna predavanja s področja dramatike, pripravili pa bodo še druge oblike dela. Ob važnejših datumih bodo priredili kulturne programe. V društvo hočejo pritegniti čim več novih članov. Organizirali bodo nadalje razne ekskurzije, med drugim obisk dramskih predstav v mestu. Upravni odbor društva je takoj Po izvolitvi začel z delom. Tako j® ustanovljen literarni krožek, ki že deluje. Za nedavni praznik so v društvu naštudirali igro »Mati«. V teku meseca novembra so imeli tudi že prvo predavanje iz ciklusa začrtanih predavanj »O dramatiki«. O nastanku in razvoju dramatike je predaval prof. Martina Orožen. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno ter se ga je udeležilo nad 85°/o članstva. B. E. IN V BREŽICAH NOVOLETNA JELKA V BREŽICAH Tndt letos bodo organizirali v občini novoletno jelko in ob tej priliki obdarili svoje malčke, ki se s skrbjo pripravljajo na prihod dedka Mraza. Prejšnja leta so prihod Mraza pripravljali V glavnem samo v Brežicah, letos pa bodo to akcijo razširili na vso občino. Tako je namreč prav: vsi otroci naj bodo deležni darov dedka Mraza. Delo Je prevzela SZDL, nadalje društva prijateljev mladine. Trenutno Je v ta namen pripravljenih okrog M9.600 din, vendar akcija za zbiranje sredstev še ni končana. Zbrana sredstva bo občinski odbor DPM razdelil na vse kraje enako. Vse šole in DPM so prevzela organizacijo novoletne jelke ter prihoda dedka Mraza ln pripravo kulturnih programov tako, da b0 letošnje praznovanje novoletnih praznikov za naše najmlajše državljane res lepo. GODBA NA PIHALA Brežlčanl so že dolga leta želeli In st prizadevali organizirati lastno godbo na pihala. Ta želja se Je letos uresničila ln Je brežiška godba na pihala letos v počastitev dneva republike že samostojno nastopila na proslavi z državno himno In koračnico. — Zgodovina osnovanja lastne godbe v kraju je res že dolga. Pred vojno so Imeli godbeniki že nekaj godal to so tudi pridno vadili, vendar Je vojna vihra vse načrte pretrgala to onemogočila. Tako godbeniki kakor tudi Inštrumenti »o se porazgubili v vse vetrove. Po osvoboditvi pa vse do letos ni bilo sredstev v ta namen. Ob vsaki prireditvi v Brežicah so gostovali v kraju godbeniki iz Kapel ali kakega drugega kraja. — Za osnovanje lastne godbe v Brežicah ima velike zasluge takratni predsednik ObLO tov. Ivan Kolenc in sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Martin Bojc, ki sta organizirala nabiralno akcijo ter ob uvidevnosti in pripravljenosti krajevnih podjetij in ustanov zbrala denar za nakup potrebnih godal. Godbo vodi to vadi marljivi tovariš Kobal, upokojeni kapelnik, ki Je v pičlih dveh mesecih pripravil to izuril mlade godbenike za njihov prvi nastop. Sestav godbenikov Je za uspeh značilen: mladina In tudi pionirji od 8 let starosti naprej vztrajno vadijo, ker so dali obljubo, da bodo 1. maja prihodnjega leta dali svoj prvi samostojni koncert. Tako sc danes vadi in uri nad 45 godbenikov. In ker nimajo dovolj Inštrumentov, vadita tudi po dva na eno pihalo. Pravijo, da Jim manjka še nekaj glasbil, za katera bi potrebovali še 300.000 din. Upravičeno upajo ln računajo na uvidevnost podpornih organl- Za. Rezervni sklad ln drugi skladi •klada in drugih skladov 384 i. Rezervni sklad in drugi sklad 421 1. Denarna sredstva oerazporeje- 4 Viri nerazporejenih sredstev 555 nlh sredstev — R. Viri sredstev » obračano E. Sredstva v obračunu ln druga pasiva In druga aktiva i Kratkoročni krediti z> obratna S. Kupci m druge terjatve 34,979 sredstva 8. Druga aktiva 597 i0 Dobavitelji m druge obveznost ■1. Drugi pasiva 7,487 Skupaj; 33,063 Skupi) 32.063 Računovodja; Edvard Selan l. r. Predsednik u. o.: Srečko Jazbtntek 1. r. Direktor: Franc Sršen L e. AKTIVA TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK« HRASTNIK BILANCA na flan 11 XII !»«► PASIVA A. Osnovna srsdstvs t Osnovna sredstvi t Densrns sredstvi osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe i Sredstva skupne porabe 4 Denarna aredatva »kupne porsbe C. Obratna »reditvi 4. akuens obratni sredstva O. Izločena aredatva 4 Denarna sredstva rezervnega »klada in drugih skladov l Denarna sredstva nerazporejenih sredstev K. Sredstva « obračunu in druga aktiva 3 Kupci in druge terjatve ». Druge aktiva Skupaj: Zneaek tv ooo din. | Zap Postavke tt zne»ck tv ooo dim 290 A. Viri osnovnih sredstev i. Sklad osnovnih sredstev 496 1 Drugi viri osnovnih sredstev — — B. Viri sredstev skupne porabe 1 Sklad skupne porabe l Drugi Viri sredstev skupne — oorabe ♦25 C. Vin obratnih sredstev s. Sklad obrstnlh sredstev 12,481 352 1 Drugi vin obrstnlh sredslsv D Rezervni sklad In drugi skladi 1 Rezervni »klad in drug: »klad- 107 — s viri nerazporejenih sredstev g. Viri sredstev v obračunu 15,303 ln druga pasus s. Kratkoročni krediti is obratna sredstva 4,230 993 iO. Dobavitelji in druga obveznost: 17,323 it. Drug« pasiva •kupa) 17,323 Računovodja! Angela Moder I. Predsednik u. o.: Stojan Laznik l. r. Dlrnktor: Ivo Korlnlok 1. r. Zap Poaiavka ♦t Znesek (v ooo dim Z«p Po*t# V k* 4t iv 000 d:n, A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev l. Osnovni sredstva 2485 i Sklad osnovnih sredstev 2.181 3. Denarna sredstvi osnovnih 1 Drugi vin osnovnih aredatc« sredstev B. Vin sredstev sknpne oorabe B. Sredstva skupne porabe 1. Sklad skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe 4. Drugi vin sredstev skupne 4. Denarna aredstva skupne porab« — porabe C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev 6. Skupna obratna sredstva 3,273 i Sklad obratnih sredstev »47 D. Izločena sredstva t Drugi vin obratnih sredstev a.»ee 4 Denarna sredstvi rezervnega O Rezervni sklad ln drugi skladi sklada ln drugih skladov 784 1 Rezervni sklad In drugi eklsd 981 t. Denarna sredstva oerazporeje- t Viri nerazporejenih sredstev 4W oth sredstev 299 e. Viri sredstev « obračano g. Sredstva v obračano lo druga pasiva In druga aktiva 4. Kratkoročni krediti za obratni 8. Kupci in druge terjatve 8.188 sredstva ». Druga aktiva 188 i« Dobavitelji in druge obveznost 1,338 IJ Druga osslvs Skupaj i 14.917 S kupa) 14, Računovodja: Edo Lomilk l. r. Predsednik u. o.: Janko Lasnik 1. r. Direktor: Jože Kosmos 1. t. ROMUNSKA ZDRAVNICA, KI ZDRAVI STAROST, NA POTOVANJU Upali jc^a človeštva ne bo razočarala Gre ea nov način zdravljenja, aa novo terapijo, ki jo je začela ali odkrila romunska zdravnica Ana Aslam, ki je te dni na obisku v Londonu in ki jo vodijo na vse strani, da bi tudi drugod prikazala svoj način zdravljenja. Dr. Ana Aslam sicer ni odkrila zdravila proti raku, proti levkemiji ali kaki drugi hudi bolezni, ki zadaja velike skrbi, pač pa zatrjuje, da je ozdravila — starost. Gre za njeno že znano terapijo z zdravilom »H-3«. Problem starosti pa ni kar tako. Vsakdo bi to nujno fazo v človeškem življenju hotel odmakniti čim dalj in s tem podaljšati aktivni del življenja, kateremu naj bi starost sledila le kot neizbežen zaključek plodne zrele dobe in prijetne starosti. In v tem je prav bistvo zdravljenja, ki ga uvaja romunska zdravnica Ana Aslam. Ona ne pravi, da rešuje človeka smrti, pač pa hoče, da bi starost ne bila tako dolga in betežna. Življenjska doba se je sicer močno podaljšala, toda čemu naj človek po določeni starosti še životari le sebi in okolici v breme. Namen njenega zdravljenja je, da človek ostane čim dalje svež in za delo ali vsaj za normalno življenje sposoben. Praksa v inštitutu za zdravljenje starosti C. J. Parhon v Bukarešti daje zdravnici prav, kajti doslej je šlo skozi ta poseben inštitut že nekaj tisoč oseb, ki so se pomladile. Preidimo kar k terapiji in k zdravilu. Doktorica Ana Aslam je pred dobrim desetletjem bila zaposlena v neki bolnišnici in eden izmed njenih pacientov je bila 92 let stara bolnica, ki jo je močno mučil artritis. Toda artritis ni bila edina bolezen starke, kajti vid ji je bil opešal, spomin jo je zapustil, slišala je slabo in tudi refleks je bil skrajno počasen. Sicer pa, kaj naj bi pričakovali od 92-letne starke. Ker pa ji je artritis povzročal hude bolečine, jo je dr. Ana Aslam zdravila z zato najprimernejšim zdravilom — novokainom, ki je sicer znan kot odlično anestetično sredstvo, ki je v splošni rabi, predvsem za lokalno omrtvičenje. Ker se je zdravljenje artritisa zelo podaljšalo, je dr. Ana Aslam s časom opazila, da se njena stara pacientka po dolgi kuri tudi pomlaja, da je njena' polt postala spet gladka, da se ji je vid izboljšal, prav tako sluh, da je postala živahna, da se je skratka vrnila v nekakšno prvo starost. Odkritje je bilo tu; novo-kain ni služil le ublažitvi bolečin od artritisa, pač pa tudi po- mladitvi. In tedaj se je doktorica lotila sistematičnega študija in je iz zavoda za starčke »J. C. Frimu« preselila v inštitut C. J. Parhon, ki je postal zavod za geriatrijo in bil tedaj, pred desetimi leti, prvi tovrstni inštitut na svetu. Kot smo že rekli, je skozi zavod v teh letih šlo že nekaj, tisoč starčkov, ki so se pomladili. Kdor je zavod1 obiskal, je nad njim navdušen, še bolj pa nad njegovimi pacienti. Kako tudi ne, saj nekateri pravijo, da doktorica Ana Aslam dela čudeže. In res je od prvotnega novo-kaina s počasno, toda skrbno preizkušeno terapijo prišlo do zdravila »H-3«, ki ni več prvotni novokain, pač pa novokain, oplemeniten z vitaminom B in nekaterimi drugimi sestavinami. Medicinska znanost pa zdravila H-3 in vse terapije ne sprejema na slepo. 2e večkrat je bilo človeštvo razočarano. Sovjetski znanstvenik Bogomolec je že zdavnaj propadel s svojim »napitkom večne mladosti«. Bolje povedano: ni propadel on. pač pa so se ljudje nad njim razočarali. Prav tako brez uspeha je bilo cepivo Voronova, ki starosti ni moglo zavreti, pac pa je starčka le za krajši čas »mladostno opijanilo«. Po tolikih neuspehih gleda medicina tudi na doktorico Ano Aslam in njeno terapijo z upravičeno skepso. Kljub temu pa jo sedaj vabijo na vse strani. V Londonu je imela zelo uspelo predavanje za zdravnike, ki se s to panogo ukvarjajo. S seboj je v London prinesla tudi večjo količino ampul zdravila »H-3«. Hkrati jo vabijo še v Francijo, v Zahodno Nemčijo, v Belgijo in časopisi že napovedujejo, da bi se dr. Ana Aslam znala na povratku ustaviti tudi v Italiji, kjer pa je že bila, saj je pred dvema letoma, prvič na Zahodu, javno spregovorila o svojem zdravilu na mednarodnem kongresu za gerontologijo. Upajmo, da dr. Ana Aslam ne bo razočarala človeštva, kot sta ga razočarala že Voronov in Bogomolec. SVEČANA PREMIERA DOMAČEGA FILMA »TRI ČETRTINE SONCA« BO V LJUBLJANI 21. DECEMBRA ZVEČER. KO SE BODO V UNIONU PREDSTAVILI GLAVNI USTVARJALCI. NA SLIKI- PRIZOR IZ FILMA. Z METKO OCVIRK IN BERTOM SOTLARJEM Pomembni gospodarski podatki FLRJ OD TU IN TAM KRASEN MOZAIK ODKRIT V PULJU Rimski mozaik, ki so ga odkrili pred časom v predmestju Pulja med kopanjem temeljev Gramofonske plošče, ki bodo tehtale 4 g SPRAVILI JIH BODO LAHKO V KNJIGO. PREDVSEM PA BODO ZELO POCENI Tri podjetja, eno francosko, eno angleško in eno ameriško, »o najavila, da bodo skupno začela v ZDA proizvajati neko novo vrsto gramofonskih plošč iz zelo lahke plastične snovi, kar bo tudi zelo ekonomično. Nova plošča bo tehtala komaj 4 grame in bo debela komaj eno desetino milimetra. Plošča bo tako prožna, da jo bodo lahko zvijali, vključevali v knjige, revije ali celo dnevnike. Prve plošče bodo delali s premerom 18 centimetrov in s 33,45 in celo 78 krogi v minuti. Uporabili pa jih bomo lahko tudi večstokrat. Za leto 1960 računajo, da jih bodo samo v ZDA in Kanadi prodali okoli 40 milijonov. za neko industrijsko podjetje, je izredne arheološke vrednosti. Starost mozaika se ocenjuje na dva tisoč let in predstavlja sceno iz stare mitologije. Direktor puljskega arheološkega muzeja prof. Štefan Mlakar, ki je vodil raziskovalna dela in reševanje mozaika, je izjavil, da je najzanimivejša slika mozaika figura dvojčkov Anfiona in Zetosa. Nadalje je tu važna' figura bakan-tinje Dirke, ki se bori s pobesnelim bikom. Na kraju, kjer so našli izredni mozaik, je bila v rimskih časih neka vila. RUSI DELAJO LUNIN ATLAS* Sovjetski Lunik III je onemel. Brezžična, torej radijska zveza s sovjetsko »vsemirskcy bazo«, Lunikom III, je prenehala. Predsednik astronomskega sveta Sovjetske akademije znanosti Leo- lz filmskega albuma PRIZOR IZ FRANCOSKEGA FILMA »PASTORALNA SIMFONIJA. nid Sedov meni, da je zelo verjetno, da je Lunik III zadel ob kak večji meteorit, ki ga je poškodoval. Sedov je'to izjavil, preden je odpotoval v ZDA na zasedanje ameriških raketnih strokovnjakov, ki so se sešli v New Yorku. Svojim ameriškim kolegom je Sedov tudi izjavil, da v Sovjetski zvezi že delajo atlas Lune, in sicer na podlagi podatkov ali bolje slik, ki jim jih je posredoval Lunik III. PADEC Z NEBOTIČNIKA Pred kratkim je angleška državljanka Margaret Eunige Toole, stara 29 let, treščila z osmega nadstropja nebotičnika v Monzi v Ul. Borgazzi. Ker je padla z višine 20 metrov, je na tleh ostala negibna. Njen mož ing. Kenneth Toole, ki je zaposlen pri nekem podjetju v Monzi, nesreče ni niti opazil in so ga o tem pozneje obvestili karabinjerji. Grapa Toole je bolehala zaradi nekih posledic poroda'. Pogosto so se ji vračale hude bolečine in se je tisto noč verjetno zaradi bolečin zbudila, vzela kako zdravilo in stopila še na balkonček kuhinje. Možno je, da so jo tu prevzele hude bolečine, tako da se je zrušila na ograjo in treščila čez njo na cesto. Ob udarcu so se zbudili vratar in še nekateri prebivalci poslopja. Zakonca sta bila v Monžl komaj nekaj mesecev. Nesrečnica je pustila moža in tri otroke, eden teh je star komaj kak mesec, ostala dva pa zahajata v osnovno šolo. SESTAVA ZEMLJE Po zadnjih ugotovitvah znanstvenikov nai bi bila sestava našega planeta naslednja: največ naj bi bilo železa, In sicer 71 0e»/e, kisika 10,10%, niklja 6,5°/o, silicija 5,20%, magnezi'a 3,8°/i>, aluminija 1,6%, vodika pi 1,2%. — Naštete so le tiste pr/ -ne, k| jih je največ v sestavinah naše zemlje. 97 milijard dinarjev. Z večjo samostojnostjo komun in gospodarskih organizacij or razdeljevanju realiziranih sredstev je tudj narastla njihova skrb in odgovornost za razpolaganje s sredstvi in za razvol komunalno in go-spodainske delavnosti na ustreznih terenih, še posebej tistih, ki neposredno vplivajo na standard ljudi. V FLRJ je letos okrog 513 de-lavsko-uslužbenskih restavracij in menz, 4.300 gostinskih objektov, k| se ukvarjajo z družbeno prehrano, okrog 12.544 šolskih in mlečnih kuhinj, servisov stanovanjskih skupnosti, študent- DUH0VITA ŠALA, KI SE JE SPREMENILA V »NEPRIJETNOST« Dva beograjska študenta sta si omislila dokaj duhovito šalo, ki pa začenja postajati resna. V teh dneh dobiva beograjska pošta cel kup priporočenih pisem iz Italije, predvsem iz pokrajine Bari. In vsa ta pisma so naslovljena dvema gimnazijcema iz Beograda. Drago Manok in Vlado Crvenjakov sta bila, verjetno, poleti na morju, in sicer na Korčuli. TU sta v steklenico vtaknila pismo, v katerem sta pisala, da sta študenta tehnike, premožna, stara 22 let in da imata na razpolago celo lepo jahto. V pismu sta dodala, da bi se rada spoznala z dvema lepima dekletoma, ki bi bili pripravljeni se z njima poročiti. Mladeniča nista računala s tem, kaj bi to pismo moglo povzročiti. Steklenica je na valovih priplula dc italijanske obale blizu Barija in neki časopis iz Barija je pismo objavil. Dekleta iz Barija in okolice, ki so tc pismo v časopisu brala, so začela mladima študentoma pisariti in mlada Beograjčana ne vesta, kaj početi Zaskrbljeni so tudi njuni starši, ki ne marajo, da bi se njuna sinova že sedaj zapletla v kako resno zadevo. cij pa je predvideno e 171 odstotki. Samo v zadnjih treh letih sr se investicije za družbeni standard (stanovanjska, komunalna, kulturna in socialna dejavnost) povečale od 61 milijard v letu 1956 na 140 milijard dinarjev v letošnjem letu. Skupne gospo darske investicije pa so narasle v Istem obdobju od 78 na 165 milijard dinarjev ali za 111 odstotkov. sklh in Internatskih menz, bolniških in drugih inštituta kih kuhinj. Po podatkih anket, izvršei-ih v nekaterih -republikah, se h .vini v delavsko-uslužbenskih restavracijah okrog 3 odstotke vseh zaposlenih. Dopolnilnega obroka v šolskih kuhinjah ?<* poslužuje 2,118.000 učencev. Manjkajo pa podatki o stvarno razpoložljivih kapacitetah obstoječe mreže. ! 'iUM i iv V NADA L KV A.* J Ih | Skrivnost © dveh bratov »Najbrž me imaš za norca, ker zapravljam čas za to zadevo« — pri čemer je pokazal z roko na knjižne police — -namesto da bi se zabaval z Leslie, kaj ne?« -Drži,« je pritrdil Dick. -Prekleto malo ti je videti, da sl zaročenec.- Harry Chelford pa se je vzvišeno nasmehnil. »Na srečo je Leslie znano, da bo poročila .knjižnega črva1 namesto športnika .. Kaj boš pa rekel, če ti povem, da sem že na pol poti pri iskanju chelfordskega zaklada?« »To bi bilo tri četrtine poti do odkritja .kamna modrosti*.« Harry ni opazil, da se mu brat roga Odprl je miznlco In Iz nje Izvlekel! v pergament zvezan snopič, ki je vseboval obledele stare zapiske »Poslušaj, D/ck!« Petnajstega v mesecu, na dan svetega Jakoba, se Je sir Walter Hythe povrnil s svojega križarjenja po španskih morjih, za čigar stroške sem najel pri lombardu Belliniju tri tisoč osem slo funtov štcrlingov in potem še enkrat osem tisoč. Sir Waler H.vthe Je s seboj pripeljal deset vozov zlata v palicah, od katerih je vsaka tehtala petintrideset funtov. Zlato je izviralo s španskih ladij .Esperanta* In .Escurlal*. To pnllčasto zlato naj v času, dokler je vreme ugodno, spravi na varno. Ne zdi se ml namreč pa metno obveščati o tem zlatu lordkanclerja — zaradi pohlepa kraljice. Nadalje Je pripeljal s seboj polno kristalno steklenlčlco .življenjske vode*, ki jo je neki svečenik Aztekov Izročil donu Fernandu Corlezu Kapljica te tekočine na jezik tadoslnje. da obudiš mrtveca v življenje kakor prisega pater Pedro Sevlllskl. To steklenlčlco hočem sam z največ,f< skrbnostjo skrili z »'a*im zaMadom. siru VValterju H.vthe|u sem dovolil da si sme sto palic zlata pridržati, za kar se ml je vljudno zahvalil. Nato j< • svojo ladjo .Dobri oče* spel odrinil na morje. I.adja pa se Je na obrežju Kenta s sirom Walterjem H.vthe jem, kapitanom In celotno posadko potonila. To Je bil njegov strašni konec. Ker pa sem s svojimi skrbmi za bla glnjo našega pravega suverena v nevarnosti, Mary... »Tu s« rokopis konča,« je pripomnil lord Chelford. »Nič ne opravilujm domneve ,da so ga vojaki Elizabete, ki ga Je v prid Mary osumila udeležbe zarote proti njej, pri skritju zaklada zmotili... Kje Je torej seduj kristalna steklenlčica?« »In kje je zlato?« je vprašal praktično misleči Dick. »Kolikor mi je znano o kraljici Elizabeti, vem za gotovo, da je zlato pograbila. Sicer ga naši prednici ne bi Štiri sto let zaman iskali...« Brat ga je z jeznim zamahom roke v pripovedovanju ustavil. »Zlato! Zlato! Vrag naj ga vzame! Ce ga najdeš, je lahko tvoje. Hočem le stekleničico!« Obraz mu je postal poten in šepetaje Je nadaljeval: »Dick, bojim se smrti. Groza pred njo me davi noč in dan. Ce sedim tu, .štejem ure in se trepetaje vprašujem, kdaj bo prišla pome...! Smej se vendar!« Richardov obraz pa je bil resen. »Ne morem se smejati, Harry. Ali res ne vidiš, da je tvoja zaverovanost v .življenjski eliksir' gola norost?« »Zakaj?« Oči lorda Chelforda so se mrzlično svetile. »Zakaj ne bi bili stari modrijani te življenjske tekočine odkrili? Ali bi bilo to kaj čudovitejšega, kot je danes brezžična telegrafija ali razbijanje atomov? Se pred sto leti so ljudje letanje po zraku šteli za čudež. Hočem najti stekleničico — hočem imeti življenjsko tekočino! Zlato, stresi ga na cesto! Daj ga siromakom, ki jim ga manjka. Jaz hočem samo življenje — razumeš? samo življenje in konec strahu pred smrtjo.« In ko si je obrisal potno čelo, je zahropel še enkrat: »Konec strahu pred smrtjo!« Dickove oči so ves čas visele na bratovem obrazu. Njegov brat naj oostane mož Leslie Cine? Zazeblo ga je. 5. Ce bi bil naš Dick — plemeniti Richard Fallinfiton Alford res tako imenitna osebnost, da bi se našel zanj prostorček v kakšnem popularnem leksikonu, potem bi o njem pač brali, da je bil njegov .konjiček* in za bava — skratka: njegov življenjski smoter gojitev In oskrbovanje chel-fordskega posestva. Oskrbniki posestva so trdili, da pozna vsako posa mezno travico, vsako bilko. In njegovi zakupniki so prisegali na njegov alent, da zna vrednost žita do beliča natanko Izračunati, ko je stalo Sf i.epožeto na polju. Kakšno vrednost Ima družinski grad, kakšno Je nje »ovc zidovje in kakšne napake ima - ie vedel dosti bolje kot hišni nrhl-okt. Znal je natanko pokazati, kje so stavbeniki Iz časov kraljice Elizu ■ete skvarili hišne temelje, vedel ]e razložiti, kje Je stalo obrambni idovje starega gradu, katero je porušil Richard Vorškl Dick Je vedel ši ■narsikaj Posvečal je negovanju grofovskega posestva toliko vneme in ljubezni, da bi lahko vzbudil zavist marsikakšne odlične dame. V svežini nekega jesenskega Jutra, ko je bledo sonce poskušalo predreti meglo, je Richard korakal skozi park proti razvalinam grajske opatije. Le malo sledov je še ostalo od nje, nekaj ruševin stolpa, ki ga je podrla strela, pol loka nekega vogalnega okna, kopica peska ln kamenja, ki so ga zapustili Cromvvellovi vojaki — pod travnato rušo pa kamnita tla opatije. V hladnem jutranjem zraku je dišain pipa tobaka, ko je ogledoval ostanke okenskega loka, ki je imel obliko vprašaja. Neki hlapec mu je pravkar povedal, da je poginila neka krava, ki se je okužila. Tisti dan, ko bodo našli chelfordski zaklad, ali pa če se bo pokazalo, da se Izplača odkopavati premogovno žilo na grajskem zemljišču, ali pa ko bo Harry pripeljal v hišo svojo bogato nevesto — takrat bodo začeli obnavljati grajsko opatijo... Naenkrat mu Je zastal korak: med razvalinami se je nekaj premaknilo — bila je neka ženska. Čeprav je bila s hrbtom obrnjena proti njemu, ss mu je vendar zdela zelo znanq. Stopil je s poti in se približal ruševinam. Očitno je ženska preslišala njegove korake. Ko jo je namreč poklica^ je lahno kriknila in sc obrnila. »VI, miss Wemer...? Dobro jutro! Vi ste pa res zgodniI« Njene oči so ga sovražno pogledale. Vendar se Je premagala in mu vljudno odgovorila: »Dobro jutro, mister Alford. Stanujem ta čas v vasi in sem si ob tej priliki hotela ogledati to staro zidovje.« »Včeraj ste skušali govoriti z mojim bratom.« »In?» »Čeprav sem vam ob neki priliki rekel, da Je bolje, če se umaknete iz Fossuwaya.« »Zelo mi je žal, dn sem postala .čuvarju kreposti' nadležna!« Njen glas je postal oster kot britev. »Vendar bi me bil lord Chelford po vsem tem, kar se je med nama zgodilo, lahko sprejel.« »Edino, kar se je med vama zgodilo, je bilo dajanje ln sprejemanje vaše tedenske plače.« Dickova mirnost jo je raztogotila do besnosti. »Vaš brat mi je napravil ženitno ponudbo in bi me bil — če sc ne bi vi vtikali vmes — gotovo poročil. Tisoče ln tisoče bi lahko od njega iztožila zaradi preloma dane obljube, če ne bi bila dama! Toda vi, ki ste v hiši čisto navaden prisklednik in lenuh, ste me obrizgali z vašo strupeno •ilinol Sramujte se, vi berač, ki ne premore niti počenega beliča!« Je 'aslkala. Richarda je njena zgovornost zelo zabavalo. »Uničili ste mi življenje!« Je nadaljevala. »Tri leta sem pomagalo ordti Chelfordu pri iskan ji' družinskega zaklada In on sam ml je večkrat /utrjeval, dn tako Izvrstne tajnice še ni imel. •Vse, kar pravite, draga moja, Je morda res,« je dejal mladi mo* mirno, »toda ta trenutek Je važno samo to, da je vaša navzzičnost o* našem posestvu zelo netaktna.« »Vi hočete torej reči, naj izginem od tod?« Dick Alford je pokimal.