rMjl ¿an raren in praznikom l0Ued dali/ except Sunday« and jjTO-YEAB PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniftkl in upravniiki proatorU 2007 South Lawndak Ave. Office of Publication: 2647 South Lawndala Ave. Téléphona, Rockwell 4904 xxxvn Beta la MUX) Entered M •t Chicago, S^tUTC S CHICAGO S3. ILL. ČETRTEK. ST. DECEMBRA (DEC. IT), i MS Subacrlptton $t.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER tsi Sporazum o spornih vprašanjih dosežen na konferenci v Moskvi Acceptance for_magÉgat special rate of po»tambc niso bile razkrite Rusiji «a konferenci zunanjih mini-»trov. vršila pa se je razprava o »vetovni kontroli atomske energije f 1 ■ Pričakuje se, da bo konfsren-£ sključena danes ali jutri Poučeni krogi trdijo, da Je bili osvojena formula ameriškega državnega tajnika Byrness gle-J* sestave mirovnih pogodb zs Rumunijo, Bolgerijo Ogrsko m Finsko. Mnenje prevladuje. da je bU dosežen tud' ¡^razum «lede reševsnjs pro-Wwnov n« Daljnem vzhodu. Bvrnes je naznanil, da se bc v Ameriko Ukoj po ze-«lucenju konference. Njegovr .*• pripravljeno, ds ga od-" Moikve v Ameriko. Perzijski minister resigniral Policaji v službi republike Teheran. Persijs, 26. dec.— Khalil Fahimi je odstopil kot notranji minister v vlsdni krizi, ki je nastsls, ko je bila provines Azerbadžan proglašena za avtonomno republiko. Provinca je pod okupacijo ruskih čet. Fahimi je dejal, da je njegovo resignacijo zahteval predsednik vlsde. Njegovo pozicijo je prevzel Allehyer Seleh, bivši minister brez portfelje. Levičsrske sile v Azerbadža-nu vodijo kampanjo za priznanje vlade. Moskva. 26. dec. — Poročilo časniške agenture Tass iz Teherana pravi, da so policaji in orožniki v Makuju in Shappuru stopili v službo vlsde republike Azerbadžan. Obe mesti ležite v severozapadnem delu Perzije in v bližini turške meje. Japonski admiral obsojen v smrt Kasen za eksekuci jo ameriških civilistov Ve/'*a Britanija podpi-pakt s Siamom London, 26. dec.—Velike Bri-¡^JJ« je fiodpiaeU mirovni pekt • «Umom, čeprav je ameriški iepartment svetoval od- (""Ipiss. Hector McNeil. ,r> 'pod minister, je dejel. de "'formirsl državni depert-r ' ma m» pekt ne nanaša ne ,f*no-slsnlk v Madridu, ss ja vrnil v Washington. Mntnja prevladuje, da predsednik Truman ae bo imenoval novega pmUnika Kakšno stališče bo državni department a vzel , naprsm španski vladi v Izgnanstvu, je predmet ugibanja. NagUša se, da dejstvo, da se je Meana registriral prt drževnem department u, ne pomeni, ds bo Amerika priznsls špansko vlado v izgnanstvu. Voditelji špsnsklh republl-ksneev so zspustlli Španijo pred isbruhom drugs svetovne vojne. Mnenje prevleduje, da bi nasU-le poteikoče, če bi se vrnili v Apanijo po strmoglavtjenju Francovegs režima. Mandžurije. Japonci ptQti agrarnim reformam Navodila ameriškega generala krttkirana Tokio. 26 dec.—Nekateri čU-ni parlamenta so se izrekli proti agrarnim reformam in kritizirali generala MacArthurJa, ki je instruiral tokijsko vlado, naj takoj stori potrebne korake. Po-slend so izjavili, de se js polo-na Js|)onskam irpremenil v dnjth desetih letih in da a grarne reforme niso potrebne. Poslanec Mameru Nagano je dejal, da so kmetje delali pro-flte v času vojne. Mnogi imajo denar v bankah Magano je rekel, da vladno poročilo, ki kaže da je peftprečni dftlg najemnikov kmetij tisoč jenov, je tava jalno .... MacArthur )• odredil razko-nanje poeeetev, kaUrih laatmkl *lve v mestih ln ne obdelujejo zemlje Z drugo odredbo )e u-kazal vladi, da mora prevzeti oekrbo brezpoeelnih Pred psrlsmentom je načrt ginersl Hsrry J. Msloney Or js reprezenUnt vojnags depert men ta. DrugI opazovalci, ki bodo po sls nI v OrčIjo, so veščskl. Velika Brltsnljs bo poslsls čei sto opezovslcev v Grčijo, Fran cijs ps 40 Pri volitvsh bodo Izvoljen člani parlamsnte, ki bo revidiral • grško ustavo ts leta 1911. Kakoi Dunaj, 26. dec. — Ekonomsko Uu|(*lovanska skupščina, bo tu razpadanje na Ogrskem In po- LI grški parlament odločil za al manjkanie živil, ki meji na la- proti povratku Itrrljs Jurija \ koto, je rezultiralo v apelu na Grčijo. Kralj živi v Angliji. Ju tapadne zaveznike ze pomoč, g^iovanska skupščlns je progls-Stranka malih posestnikov, ki gju republiko m odprsvile mo-je zmagala pri nedavnih vollt^ Lerhljo Možnost Js, ds bo tudi veh, ja obrni Is hrbet Rusiji In grSkl perlsmant proglsall deže odprto spellrsls ns zspsdne sa- j j0 M republiko veznike zs pomoč, ds ss odvrns Akutno pomanjkanje na Ogrskem Apel xa pomo¿ poslan zaveznikom sa«». « Zatiranje črnih „ÄVÄtÄl»'«« - Ogršhtm da Ogrska ne mora pričakovati zunanje pemoči. ker js svet pre-več zapoalen Vorošllov je vrhovni pmaljnik ruske okupacijske slid ne Ogrskem Po svsrllu Je ogrska vlada, katere predaednlk je Zolten Tli ... ___i__M.aLn t r London, 26 dec H.dlo «u dimpetta poroča, da js bils mobilizirana polldjs za zstlrsnje črnih tržišč ns Ograkem Pr» čskujajo se sretsclje operstor jev teh tržišč. Vlada Je uvelje vile tudi dekret, ki zahteve, da ¡TrasVnrtlI» nirT-^*" tf- morajo gospodinj, prijsvltl v^ govlnskokompsnljo Ta ja MU I zaloge živil avtoritetam u.tanovljens v okviru M^l -J- ogrskega ekonomakega p\ K it a J »ki par nt* Na podlagi tn» v** K uufol ob mino vlca ogrskih induatrlj prišla pod ruako ki »nt rolo glede volilne reforme Na pod-lagi tega bodo Unake d«iblle volilno pravico Ce bo sprajst, se bo število volllcev povečslo ne 45,000,000 ftanghaj, KiUjaka 26 dec.-Kitajski parni k, na katerem ae je nahajalo 200 potnikov, je za del ob mino v uatju reke Jangtae ,„ te píitopll- Caz sto potnikov le utonilo Parnlk js odplul lz Sengheje v Foochow. Doslej so špansko vlado v ls- , gnanstvu priznsle Mehika, Oua-tarnala, Panama ln Venesuela. F urški tisk lapada Rusijo i Voditelji Armencev objavili zahteve latanbul. Turčija. 26 dec.-Sugeatlje ls Moakve, da mors rurčlja odatopltl Husijl pokra-lino Ksrs v vzhodni Turčiji, so zsvsle ostre proteste v turških 'Istih. TI napadajo Rualjo. Trdi ae, da je ameriški državni tajnik James F Bytoes študiral sugeatlje. preden Je odpob»-val na konferenco zunanjih ministrov v Moakvl. "Ako ne bo KusijS umaknila zshtsve, ae bo morsls Turčija pripraviti za vojno,M prsvl Hat Vskit Drugi list Ulus js objs-vil članek, v katerem pravi med drugim, "da ml ne sprejemamo nekaterih poročil, ki prihajajo U Moskve, kot reapa " * Meskva. 26 dec -Pravda gle- sllo komunistične stranke, je objavila poročilo čaanlške agentu re Tssa »s Egipta, de se se voditelji armenake grupe sestali v Afeksandrljl ln formirali zahteve na račun Turčije. Slednje roors ««iatoplti nekatera pokrajine, ki meje na aovjetsko Ar-menijo, armenakl republiki Voditelji ao naglasill, de je Turčija „ oboroiriio alio razkosale Armengo po zaključenju prve svetovne vojne. ipj.i. . .jM^^mmw"1*** PROSVETA THE ENUOHTiafMEIfT OLÄ1SLO IM LASTNINA SLQVEMSIC] , JEDMOTf _____ M Združene drtave (Isvsn Ckiosgs) Ia o« teto. DJt m pol lota. 81J8 sa četrt iotai m Coofc Co* 1740 «a eelo leSo. $4.74 u pol lata; « satest k» Um Ualled Stala« foav. Cbicago and Ceek Couatr 97M HPVM-M .ju.,. člankov m na vračajo. 'Rokopisi ¿iteraros vsebiae (¿rtioa-itd.) «a vrnejo pošiljatelju le e »tečaju, če je priloiu articles will not *e returned. Other playa, poema. will be feturaed te by sell ■smkariasastiks PROSVETA 2857-59 So. Lawndaie Ar«- Chicago Si IIMnoie MEMBER OP THE ^ \ _ . ft-! IN Ob koncu leta—II Kot rečeno, je bilo tekoče leto »lino bogato na velikih dogodkih, svetovnih in domačih, ki »o se vrsfili s tdo naglico, da jim človek «ploh ni mogel slediti, še težje pa je dojel njih pomen. To je resnica ne samo, kar se tiče širokih ljudskih mas, ki garajo dolge ure in je delavec čestokrat preveč utrujen, da bi posvečal posebno pažnjo dnevnim dogodkom, se poglabljal vanje in si širil svoje obzorje, marveč tudi z bizniškinpi in profesionalnimi sloji. Na diugi strani smo pa toliko izpostavljeni razni kvarni in zavajalni piopagandi, da so le jedki, ki se je morejo uspešno otepati, da jih ne 5qW v svoje mreže. Slednje Je posebno resnica v zvpzi z dogodki v Evropi, ki je po-zornica največjih homatij ln kaosa. Tukaj rojeni Američani imajo o nji le slabe in dostikrat zelo zmotljive pojma» Se med ^ko zvano inteligenco in časnikarji j{h je malo, ki na primer vedo o Balkanu kaj več kot znano nrislovico, da je "aod smodnfca." Kljub temu Jih pa ni malo, ki se "postavljajo za "eksperta" in pitajo čita-telje dnevnega tiska in magazinov z napol resnicami ali enostavnim propagandlstičnim potvarjanjem. Sicer ne toliko o zapadni Evropi, ki je Američanom vsaj nekoliko znana, kots> njenih vzhodnih in centralnih predelih z Balkanom vred. SJ večja španska vas pa nam je latinska Amerika igi vsa Azija z Japonsjto in Kitaj- sko vred. Zato so pred Pearl H^rborjem napovedovali tudi tako z van i "azijski eksperti,", med njirpi tudi profesorji, da bo Amerika pohiustala Japonsko v nekaj tednih, če prida 4o vojne med obem^. Teh "ekspertov" se lahko še spominjate. Toda vrpimo se k predmetu. . a « ★ , ,.......... * I i • : 1 4 -'l' Poleg poraza nacijske Nemčije fo se v Evropi letos dogodili drugI važni politični dogodki. Teh JO dolga veriga. Prošle poletje Je svat najbolj presenetila Anglija, Ipo ie bila sredi potadamake konference naznanjena velika zma^a delkvska stranke. Te novice ni nihče pričakoval niti v Angliji, zato je nad njo posebno zastrmela kapitalistična Amerika. Zmaga delavstva v zibelki klasičnega kapitalizma t To zmago danes kvari največ stara angleška zunanja politika, katere delavska vlada še ni dosti preokrenlla, ako sploh kai. Ampak znamenja so, da se to zgodi, kajti za spremembo te politike prihaja močan pritisk tudi v krogih delav»ke stranke. Slično politično revolucijo je doživela tudi Francija z veliko zpugo levičarskih strank. Kot v Angliji sa tudi v Franciji obetajo velike gospodarske reforme v smpri podržavljanja in socializacije glavnih industrij ter večjih bank. * , Enaka aU pa še večja socialna revolucija je na pohodu na Poljskem, CehoslovakiJI, Ogrskem, Jugoslaviji in tudi na Bolgarskem. V vseh teh državah so bili podržavljeni važni sektorji narodne ekonomije ln izvedena agrarna reforma. Cehoslovaška vlada je podtžavila vso svojo velelndustrijo in banke, sploh vse tovarne, ki so u poslovale več kot štiri aH petsto delavcev. Poljska industrija se obnavlja pod vodstvom in kontrolo vlade ln elementi, ki so na krmilu, pravijo, da se kapitalizem tam ne bo več povrnil. Deloma so izvedli tudi agrarno reformo in razdelili med kmete ln delavce vsa veleposestva rareu cerkvenih. Boje pa se Rima! Cerkev je tam Izredno močan politični faktor. Bolj temeljito agrarno reformo sta izvedli Ogrska in Jugoslavija. S to reformo je bil na Ogrskem zadan smrtni udarec fevdalizmu, v Jugoslaviji pa klerikallzmu. Zato je s strani A. D. in Zveze katoliških župnij toliko gonje proti (Osvobodilni fronti ln novi vladi, ln seveda tudi radi tega, ker je jugoslovanska vlada zaplenila tudi vse premoženje glavnim domačim kvizlingom, med katerimi so bili močni klerikalni stebri, kakor tudi nacijem In razveljavila vse industrijake koncesija tujega kapitala. Zato dane« tudi toliko strašenja proti "Titovemu komunizmu," ampak nam se tak "komunizem" na vsej črti dopade. Eden največjih političnih dqgod!kov v Evropi, posebno na Balka-nu, pa je bilo proglašenje Jugoslavije za REPUBLIKO. Za bodočnost Jugoslavije je to velike važnosti, kajti a tem ja bil zadan smrt ni udarec velesrbstvu, ki se ne bo mogel več kotiti okrog kraljeve hiše. Srbski narod ni s tem nič drugega izgubil kot kup velikih pijavk. S tem jc bila tudi odprta pot za ustamwltev Balkanske federacije, vsaj pa za priključite^ Bolgarov k Jugoslovanski federativni republiki. Izgledi so dobri, da tudi Bolgari odpravijo monarhijo, s katero imajo zelo bridke izkušnje. V centralni Evropi se Je zopet postavila na noge Avstrija, ki je tavno zadnje dn» prišla do nove vjlade. Ampak qtena gospodarska bodočnost je še bolj kočljiva in nesigurna kot je bila pred Hitlerjevim pogolten jem. V Grčiji se jc v senci angleških bajonetov dn zadnje vladne spremembe vse leto šopirila največja reakcija. Iz Rumunlje je bilo vsa leto zelo malo vesti. Kolikor ¿e nam znano, tam letoa ni prišlo do nikakih radikalnih spremomb. vsaj ne do radikalnih reform. V Italiji pa so se vrstile politične krize in po Izjavi Partija, načelnika bivše vlade, ic fašistična teakcija s pomočjo Vstikana zopet pričela dvigstl glavo. • V latinski Ameriki je b'lo v tem letu kup revolucij, ki ao izpod-bile tla štirim al* petim diktstoriem. Najbolj viharne politične dogodki je doživela Argent100 vaaka. Namerava ae, da bo popolno-rfia slovenska korporacija. Do >edaj je Investirajo ali podpisg-lo obveznica okrog 110 Slovencev v vsoti $48,Ci)0.00. Namen korporacija je zgraditi veliko gledališče in prostore za prodajalne. Poalopje bo korporacija zgradila na zemljišču, katero je že kupljeno. Zemljišče leži na vogalu Wooster toad ln 21. ceste v West Barbertonu (Ohio State Route 5). Gledališče bo edino v West Barbertonu. v katerem delu mesta živi velika večina naših rojakov in je v bližini dvorane iruštva Domovina, slovenskega kegljišča in ne daleč od slovenske cerkve. Prebivalstvo West Barbertoeo« Šteje sedaj okrog 12,000 ca»b.IE/'jjgjLfr.-J Gledališče bo imelo 790 sedežev, kateri bodo najboljši ki se jih more nabaviti. Zraven gledališča, na Wooster Road itrani bosta dve prodajalni za oddajo v najem. Pod celem poslopjem bo klet, skozi katero se namerava pozneje narediti obo-čen hodnik od Wooster Road do 21. ceste. Na obeh straneh hodnika pa imgno v načrtu postaviti majhne prodajalne, katere se bo oddalo v najem. V ozadju celega poslopja na 21. cesti bo 150 čevljev širok in 120 čevljev dolg prosto*- za avtomobile. Poslopje je že v načrtih in se bo pričelo z zgradnjo po novem letu, gledališče pa bo morda odprto okrog 1. septembra 1946. Za direktorje in uradnike ao bili izvoljeni sledeči: Direktorski stoloravnatelj Louis Arko, predsednik John Gerbetz, podpredsednik Frank Smrdel, tajnik Vincent H. Lautar, pomožni tajnik Stanley Lautar, bla-gajnlČarka Jennie M. Penko, pomožna blagajnlčarka Mary Sustaršič, nadzornika Anton Pečnik in Frank £ič Jr. , Anion Pecnlk. POIZVEDOVANJE ZA SORODNIKI Struševo, SWanUa^—Kot star naročnik lüita Prosvete in nekdanji flan SNPJ, se obračam na vaa, ako bi mogli zvedeti za naslov Albina Stucin. Pred leti je stanovala v Clevelandu na St. Clair ave. Zdaj ne vemo, ah je še živa in kje se nahaja. Njen oče, Leonard Lenassi, ki je živel s petimi otro^? ,v Meadow-landau, Pa., je bil tudi naročnik Proavete dolgo vrsto let. Albino Stucin iščem jaz in moja žena, ki je sestra njene matere, to je žene Leonarda Le-nassija, katera jebüa poznana daleč na okrog. Midva bi rada zvedela, ali so otroci še živi, namreč dve dekleti, Albina, poročena Stucin, ln Fani, poročena Konc, žena bivšega dirigenta waahingtonskega orkestra George j a Konca, ter trije fantje: Leonard, Viktor in Matiček, ki so stanovali v Meadowlandsu, Pa. Prosim vaa, da bi mi poslali tudi naalov Charleyja Chaplana. Imamo poseben in važen vzrok za to. Moj naslov je: Jožef Bizjak, Struževo pri Kranju 68, Slovenija, Jugoslavija. Jolef Biajak. IZ PRESERJEV PRI LJUBLJANI I Barberton. Ohio.—Prejela sem pismo od sestre Ivane Maček, Preserje, p. LJubljana. Sestra pile med drugim: "Tvoje pismo sem prejela z velikim veseljem. Oče je umrl 26. nov. 1942 za grižo. Nlamo mu mogli pomagati, ker nlamo mogli nikamor. Leta 1943 je padla granata pred hllo in ubila kravo, moža pa ranila, da se je moral zdraviti v bolnišnici tri tedne. Sedaj je dober! vendar pa le vedno čuti posledice. Leta 1944 pa so moža zaprli, prav tako sestro Ančko ln moža. Ne vem kaj bo letos. Ne morem TI popisati, koliko strahu smo pretrpeli. Tudi lačni smo bili. Sedaj pa imamo dovolj upornih kolonijalcev v večna lovllča. Na Kitajskem se pa igrajo civilno vojno, pri kateri Amerika pridno sodeluje na strani Kalle-kovegarežima. * Ob zatonu leta 1945 je svet le daleč od miru, po katerem človeštvo hrepeni že od pamtiveka in katerega le nI nikdar bolj krvavo potrebovalo kot ga danea. Toda dokler bo človek Izkoritčal človeka, se skulal rediti 'na račun drugega, hlepel po tuji zemlji inhulem bogastvu, zanikal enakopravnost slabejlfh narodom ali človeku drugačne kože: dokler se ne otreae militarizma in impe-lialirma in monopolskega kapitalizma ter al zgradi mednarodno zvezo enakopravnih in enakovrednih narodov, malih ln velikih, kot vrhovno oblaat človeške družbe, toliko čaaa ae ga bo izogibal tudi Angel mini. Da-1 i bo slednji mogel razprostreti svoja zlata krila nad to bolno, do smrti izbičsno. napol nago, glad no, a srednjeveško ignoran-co prežeto človeško družbo, ta kar skrbi tlaoč anahronlatlčnih in povsem fevdallatlčnih cerkva In kapitalistična propaganda, je v veliki meri odvisno od «retovnega delavstva. To delavatvo si je v tem letu postavilo nov tempelj v obliki nove strokovne Inter-nacinnale. kl je vsekakor eden največjih mejnikov ta toneva jočega leta 194S Da bi bilo novo leto bolj srečno ta vse človeštvo kot je bilo staro! in tudi denarja, le obutve, in odeje nimamo. Mati je zdrava, samo suha je. Saj temu ae ni čuditi, kajti včasih smo apeli na vrhu kurnika ali pa kje v gmajni. Sko?i štiri leta nisem spala nobeno noč brez skrbi in strahu. Tvoje poslopje je celo in tudi naše. čeprav je enkrat priletelo 18 granat v bližino hiše. Hudo ae nam je godilo, ker nismo bili domobranci poleg tega pa je hiša pri gozdu^ v gozdovih pa ja hilo toliko lač? nih ljudi! Prihodnjič Ti bom pi-sala, koliko ljudi je umrlo v naši fari. Jaz imam pat otrok, dve deklici in tri fante. Pozdravljam vse skupaj. Tvoja seatra Ivana." V elevelandski fliki A. D. sem tMtala pisanje prevalskega "pild-karja" Jožeta Grdine, da je veli ko preserskih rojakov odfrča-k z g. Perčičem vred na Koroško, Seveda, za vero in pošteno it Zakaj ae Jože toliko sramoti? Zakaj vendar ne molči in nan ne dela sramote, ki smo doma iz njegove okolice? Res dóbro, da ao taki tipi od rinili v Ameriko, drugače bi bilo le veliko več nedolžnih žrtev v stari domovini. Ne vem, zakaj gospod Perčič nI veroval r tisto kar je nas učil, namreč da brez božje volje pe pade niti en las r*z glave. AJi je tudi on izgubil vero v Efoga? Lepo se je izkazal božji služabnik, ko ae je po zajčje ponovil in pobegnil. Sedaj pa naj pomagamo tem strahopetcem? Nikdar ne! Pre8erci, pomaga j te-onim, ki so morali bežati v gozdove in se skrivati pred hijenaihi in tistimi krvoloki, ki sedaj intrigirajo proti slovenskemu narodu na Koroškem in v Italiji, dočim te izdajalce pere prevalski "pild-kär" it, Cleyelanda. Kdor ni kriv, gre lahko domov! Razumljivo, da aem bila žalostna, ko sem prejela pismo in žalostno novico, da očeta ni več med živimi. Še bolj žalostna pa bi bila, če bi zvedela, da so bili iRoji sorodniki pri domobrancih. Tolaži me zavest, da je oče pokopan v domači grudi. Oče je veliko trpel 'in delal. V Ameriki Je bil petkrat in je bil dobro poznan v Waukegants.. Njegovo ime ja úló Joseph Suüadolnik. Ob smrti mu je J>Uo 69 let. V Clevelandu zapušča brata Franka Suhadolnika, sestro Gertrude, hči Frances Maček in mene. Op ja skončal delo, mi pa ga bomo nadaljevali.; V elevelandski fliki sem čita-la, da je podrta cerkev sv. Jožefa v Preserjih Tiste granate so bile namenjene ta lašo hišo na "Unčah," ki je pray tadgj. Vidiš, Joža, Bog je bil tako dober, da je pustil cerkev porušiti, partizansko hllo pa je ohranil, pa naj kdo reče, da Bog nima rad partizanov. Zato se moramo tudi mi potruditi ip pomagati po svojih močeh naJUm bratom in sestram v start domovini, kl so pomoč zaalužill. Mary Šušiarllč. PISMO OD NÓVE4A MESTA Yukon. Pa.—Pisala mi je sestra iz Dolža, fara Stopiče pri Novem mestu., Pismo je odgovor na moje pismo, ki sem ji ga pisala pred dobrimi štirimi meseci. A Sestra med drugim piše: 'Tvoje pismo me je zelo razveselilo. Z možem Te lepo pozdravljava, kakor tudi Tvojo družino Tukaj je jako slabo. Vojska je vzela vaa, klar se je dalo odtrgati. Pravijo, da je vojne konec, mi pa imamo Se zmeraj vojake med nami, seveda škode ne delajo več kot so jo. Draginja je velika; nimamo ne živeža ne obleke ne obuvala. Zima je tu, a kaj bomo storili, ko smo taki reveži? 2ivež je na karte, denarja pa nimamo. Draga aaatra, pišeš, da nam bi rada kaj poelala. Le pošlji, če TI je mgoče, kajt! potrebni amo vaaga Vse bi nam prav prišlo. Vprašala ai za tírate. Florjana ni več med {|vimi, kajti 29. feb lanskega leta so pa ubili domači domobranci, ki so bili nemčki pomočniki Zapustil je pet otrok, ki ao aedaj brez gospodar j s in očeta Brat Martin pa je zbežal in ga le nI nazaj. Ne vem nič o njemu Micka pa je na Gorenjskem že 15 let ln ae ji ne godi alabo Ko si šU Ti od doma. je bilo mani komaj še£ let. Jaz som služIla enajst let, pred eedmimi leti pa sem se omofila z Joha- Nekaj sa oči In srce .. ♦ Takim kopalnim oblekam, kot Jo ima na sebi modisika Adala Mara. pravijo "Gandhijeve obleke Ampak Gandhl bi proti njim go- tovo protestiral. v Gabrijah pri Tržiču Tako je naredilo v Zadragi v>* T. se je zgodilo vi. 1941. Drugi čl nt Oriove družine p« * £ £ tu. Danica je tudi bila v čiji, sedaj pa je doma Teta liana je tudi pisala, da s. Ji je godilo zelo hudo, toda * stre so kar srečno prestale to hudo vojno. (liana je pri nu J v Veliki Kikindi, Srb.ja) J Stični pa je umrl stric Nace (M domače Stojev Nace, vas Hudo) Teti Micki gre pa kar dobro. je Še dobro ohranjena ženski Njen sin in hčere so vse poroči-ne. Ako boste prejeli to pfcftfc Vam bom prihodnjič pisola J. drobneje, kajti tukaj je veliko novic, seveda, več- slabih kot do. brih. Prejmite vsi najlepše po. zdrave! Francka Golob" Tako mi je pisala moja neča. kinja. Vse kaže, da je bila pri. zadeta skoro vsa družina v teji strašni vojni. Jaz sem jih izguJ bila pet v stari domovini. jL-v miru počivajo! Res je, kakor je zapisal rojak Kumie, da bi človek na ves glas zajokal. Zelo bom pogrešala sestro Rezko, ker sva si stalno dopisovali. Njen mož Orel je bil doma iz Cerknice, po poklicu železniški spre-vodnik. Po prvi svetovni vojni se je umaknil pred Italijani v Zadrago, kjer si je družina sezidala lepo hišo v tako imeno-vani BajŠčevi dolini. Sedaj pa je vsega konec. Žalostno! Anna Widmsr. nom Hribarjem iz Verduna. Je dober in skrben gospodar. Pisala si, da boš prišla na obisk. Le pridi pogledat rojstni kraj, mi Te težko čakamo. Lepo bi bilo, da bi se še enkrat vi deli, kar nas je še na tem svetu, saj smo tako kot rosa na veji Veliko bi lahko pisala, kaj vse se je, godilo v Jugoslaviji. Naš narod je silno trpel. Bili smo mučeni neprestano in nikdar ni smo mirno zaspali. Piše!, da ste iz Amerike poslali veliko denarja, obleke in obuval. Toda v na ši vasi do sedaj še nismo ničesar prejeli. Težko pričakujemo pomoči, kajti potreba je zelo velika. Midva nimava drugega kot majhno hišo, ki je bila preurejena iz shrambe, in vinogratf. Nekaj dobimo za vino, če trta obrodi. Za danes dovolj. Pozdrave vsem skupaj. Prosim odgovora. Rezka Klobučar." Anna Kaferle POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago, I1L—Sorodniki iz Evrope poizvedujejo za sledečimi osebami, ki so nekdaj živele v Chicagu: Josephine Mary Blaze-vlc, John Jeric, Nikola Milinko-vic, Anna Prociuk, Karl in Mary Schweidler. Ako bi kdo vedel, kje se nahajajo zgoraj navedene osebe, naj sporoči Ameriškemu rdečemu križu, 529 South Wabash ave., Chicago 5, 111., ali pa telefonira WABash 7830, Extention 370. Rdeči križ. PISMO OD NEČAKINJE Banld. 111.—Dne 3. julija t. L sem pisala svoji sestri Tereziji Orel, po domače Krompeška Rezka, v Zadrago, p. Št. Rupertu na Dolenjskem. Težko sem čakala odgovora. Dne 7. novembra pa sem dobila pismo nazaj, na kuverti pa je bilo napisano z rdečimi črkami, "umrla". Pismo je prišlo prav iz Št. Ruper-ta. Takoj sem si mislila, da je vsa družina pobita, 13. novembra pa sem prejela pismo od moje nečakinje, hčerke mojega brata Franceta. Pismo se glasi: "Po dolgem času Vam pilem iz domačega kraja. Vaše prvo pismo, ki ste ga pisali teti v Zadrago skozi Rdeči križ pred dvema letoma, smo mt prejeli in Vam je oče prav tako odgovoril s posredovanjem Rdečega križa. Pri nas je po navadi Zdnrrt smo fn imamo majhno sestro Tilko. stsro dve, leti. Izgubili pa smo Poldeta, ki ie padel prav blizu doma. Ubila ga je bela garda. Star je bil 17 let in zelo priden mladenič. V Zadregi se je precej spremenilo. Najprvo je zbolel stric Florjan in po treh mesecih umrl, potem pa je pričela bolehati le teta Rezka in kmalu za stricem umrla v bolnišnici v Trebnjem. Dobili smo jo domov. Slavko, njen sin. pa je bil ves čas v internaciji. potem pa se je pridružil partizanom in padel v boju o k PRIREDBA PODRUŽNICE 49 SANSa LEPO USPELA La Salle. I1L—Samo nekaj vrstic iz lasallske naselbine glede naše priredbe, ki se je vršila 2. decembra v Slovenskem domu. Videli smo film o nemških gro-zodejstvih ln osvobojenju Bel-grada. Film je kazal br. Michael Vrhovnik, glavni govornik pa je bil br. Mirko Kuhel, tajnik SANSa. Najlepša hvala Kuhlu za njegov ganljivi govor. Neka Slovenka je dejala drugi dan, da bi ga poslušala kar naprej. Lepo, odkrito je govoril. Prav tako najlepša hvala br. Vrhovniku in vsem ostalim, ki so na kakršen koli način pripomogli do uspeha. Prav tako nam bodo ostale v spominu Slovenke iz Jolieta, kl so nastopile v narodnih nolah. Zahvalil bi se vsem imenoma, toda žal, ne vem imen. Najlepša hvala tudi vsem iz Oglesbyja in La SaHa ter onim, ki so darovali pivo, žganje in druge potrebščine, da smo imeli boljši uspeh. .Udeležba je bila prvovrstna, kajti velika dvorana je bila nabito polna. Hvala tudi vsem udeležencem te priredbe od blizu in daleč. Z vašo navzočnostjo ste pokazali, da se po vaših žilah pretaka slovenska kri in da imate srce na pravi strani. Zelo cenimo tudi pevce, ki so nam zapeli nekaj lepih pesmi. Darovalci pa so s prispevki otrnili marsikatero solzo našim nesrečnim bratom ln sestram v stari domovini. Program je vodil predsednik podružnic? 49 SANSa br. Leo Zevnik. Na razpolago nimam vseh imen, ki so darovali prispevke za staro domovino ali poma^li na ta ali oni način, da je priredba tako lepo uspela. Veliko bi bilo treba pisati o tej uspesni priredbi, a mi niso vse H^5* nosti znane, vendar pa naj zadostuje, da rečem, da je priredba finančno in moralno uspel«-Sicer pa bo gotovo o priredbi poročala naša marljiva tajnic« sestra Nadvešnik, ali pa ns* aktiven blagajnik Frank Ravnik* če pa ne on, pa naš predsedniK Leo Zevnik. Uradnikom pod ranice je bolj znan ves potek pn-redbe kot meni. Najlepša hvs» vsem v imenu podružnice • SANSa. Mat! Vogrlch. KEGLJliKI TURNIR. PLESNA VESELICA UniverssL Pa^-Ns novega * U dan. dne L Januarja 1H»; * bo vršil dvanaleti letni kcglj» turnir na naslovu 203* Brownf vlile load v Carricku. Pittsbur^ Po zaključen ju turni ris pa vršila plesna veselica v » venskem domu v Ubnr}'^ četek ob 8JO zvečer Obojejur nir in vaaalico. prirejs fedete^ ja angleško poslujočih SNPJ ta zspsdno Penno rn čakuje se velike udeležb. nih naselbin. (Prišlo prepo«* ta uradno Itdaje —Ured i_ Michael R. Kosssr. ac-trteK. 37. PDCKMBBA 1M« MRS ROOSEVELT SPREJELA ČASTNO PREDSffiNÉTVO AOJP ■■■PfBPHJfr^^' i'm IBM NAZNANJA da 1946 Electromatic pisalni stroj proizvaja pisma lične oblike z najmanjšim fizičnim trudom pisca. Sedaj se nahaja v izložbi v IBM uradov, v vseh večjih mestih dežele. Na zahtevo Vam bomo radevo- > i r . . lje poslali tozadevna navodila. INTERNATIONAL WJ8ÍNKKR MACHINES CORPORATION MoJšIt v ixlcsb¡ IBM uraéa. 233 Wš»i MaJiion Si, Chkago 6, IU. ■o dnevne svatov ▼WIL JU! J ft PROSVKTA Usnjarna v Slovenskih Konjicah V slovenskih Konjičih imajo tehnično najbolje urejeno u» snjarno v Sloveniji. Šoštanjaka usnjarna je sicer večja, tod« ni tako tehnično izpopolnjena. Alfred Laurich, ki je bil lastnik usnjarne v slovenskih Konjicah, je pobegnil že pred enim letom v Avstrijo in pustil podjetje svojima bratrancema. Ob zlo-mu Nemčije sta tudi ta dva pobegnila. Sedaj je usnjarna državna last. Ko so tovarne prevzele alo-venske oblasti, so bile razmere v njih skrajno obupne. Vsa skladišča so bile prazna^ vse si-rovine in izdelke so Laurichevi odpeljali s seboj. Posrečilo se jim je odpeljati v Avatrijo tudi stroje iz oddelka za izdelavo pogonskih jermenov. Zavedali so sc, kako se da najbolj ofto-dovati tovarno, fel je predvsem izdelovala pogonake jermene. Že v prejšnji Jugoslaviji je konjiška tovarna s pogonskim jer-menjem krila vse potrebe države in jih tudi izvalil» v inozemstvo. Takrat je sli izdelan se neko tovarno v Nemčiji 1.30 m širok, 15 mm debel In 27 m dolg jermen. Prav tako so bili izdelani za jugoslovanako težko industrijo v tej tovarni pogonski jermeni ns j večjih dimenzij. Tu zdaj prihajajo iz vseh federalnih edlnlc Jugoslavija naročila za jermenski oddelek konjiške usnjarne. Mnogo podjetij ne moiejo polno obratovati, ker nimajo pogonskih jermenov. Vodstvo konjiške tovarne ae j» takoj zavedlo važnosti tega oddelka in je storilo vse se vrnitev strojev is Avstrije. Slovenske oblasti so dosegle ugodno rešitev in po dveh dneh je bila večina strojev spet nameMene v tovarni. Ključavničarji so pcjč in dan delali, da so bili prepo-trebni stroji hitro, pripre vi jeni za pogon. y Dosegli so že 73.3% predvojne proizvodnje. Tovarna lsdeluje tudi podplate in gornje usnje. Radi nepopolnega obrata je tudi pri tem doseženo začasno 83;« predvojne proizvodnje. Občutno je pomanjkanje sirovin, predvsem «kemikalij, ki so nujno potrebne za predelavo kož. Ker vodstvo tovarne predvideva pomanjkanje surovih telečjih kož, se je odločilo za predelavo svinjskih kož, katerih je na trgu dovolj. Prvi poskusi so dali dobre rezultate ln ustanovljen je nov oddelek za predelavo svinjskih kož. Konjiška usnjarna zaposluje nekaj sto delavcev in nameščencev. Delavc^ so večinoma mali kmetje, katere je Laurich neusmiljeno izžemal in izrabljal. Dokaz temu je bila spontana stavka leta 1036. Danes je vse 'delavstvo organi drano v atro-kovnl organizaciji; zavedajo se, ds s svojim delom gradijo novo življenje ne le sebi, temveč vae-mu delovnemu ljudstvu, vsej domovini. Svojo zavednoat so delsvel dokazali z udarniškim tednom, ki je zadovoljivo uspel. Iz vsakega oddelka je 5 do 8 ljudi delalo nujna zunajna dala, produkcija v tovarni pa je pata-la na ist} višini. Pri umiku so Nemci skoro popolnoma uničili laboratorij ln mehanične delavnice. V udarniškem tednu so delavci 800 delovnih ur popravljali ti dve stavbi. Sindikalna organizacija je na predlo« delavcev sklenil«, da pokloni enodnevni zaslužek za partizanske sirote in tovarniške upokojence. 18. septembra ao delavci priredili "vinsko trgatev" in čisti dobiček obrnili v iste svrhe. Ob koncu udarniškega tedna so delavci priredili svoj "miting." ki je v vseh osirih odlično uspel Nabrane prostovoljne prispevke so Izročili Rdečemu UR , (Po "Ljudski Pravici," 7. aapt.) —SANS. USTNICA UREDNllTVA Oplasbv. I1L C. N.i Stvar se ni itgubila. Dopis bo pri občen, ko pride na vrsta Odnošaji med ' Švico in Rusijo . s < Ženeva.—ONA—Dobro in (armirani krogi trde, da so v teku pogajanja za vzpostavi jen je dl* plomatičnih odnošajev med Sovjetsko unijo in Švico. Znano je, da je Švica že ponovno poskusila obnoviti te zveze, toda brezuapešno, ker je Kremiin vsakokrat zavrnil švicarske ponudbe. Iz iatlh virov prihaja vast, da namerava Rusija odpoklicatl svoje okupacijske sile is Avstrijo ln Madžarske v teku prvih 6 mesecev leta 1946, ter pustiti na Dunaju ln v Uudimpešti le neznatne oddelke, češ da so Rusi spoznali, da komunistična politika v teh dveh deželah nima nobenega smisla, vsled česar se je odločila, da ne bo vaČ vplivala na notranje razmere v teh deželah. Star zločin bo kaznovan Nuerenberg,—ONA—Čehoslo-vaška vlada bo kmalu Imela priliko, da toži in sodi nacista, ki je umoril Roberta Fourmlaa, kar je sopet dokaz, da božji milni včaalh meljejo počasi, a zato tem bolj algurno, Pred deaetlml leti, v jeaenl leta 1038, se je vea svet zgražal nad umorom mladega Inženirja Fourmiaa, ki je nedaleč od Prage preko radia oddajal vesti o nacističnem delovanju. Na nuerenberlkl obravnavi je pokazal Sidney Aldermann, pomočnik tožilca, protokolirano izjavo morilca, katerega ime je Alfred Naujocks. ki ja bil član nemškega 'Sicherheita Diensta,' t. j , nemške tajne policije. Ujet je bil pred dveml tedni. Verjetno je, da bo Naujocka ¿aslišan na obravnavi v Nueren-bergu, kjer bodo menda nekate^ re njegovih fojav v prilog njegovim prejšnjim gospodarjem. Deležen utegne biti torej kratkega trenotka te poaebne znamenitosti, da je ostal aveat celo takim predstojnikom. Kmslu nato pa bo predan če-hoalovaški vladi, ki ga. bo od» vedla nazaj na kraj njegovega sločtna. Našel bo svojo pot v zanj ko. ki je čekala nanj veft kot 10 let. DOPISNIKOM IN ¿LANOM JEDNOTE Kadar pišeta ProaveM glavni urad SNPJ. v aaalovu napraviti vilke 8t ae besede Na kuverti vselej cago M. IU. To ko doatsvljsaje pošla. i.....n-^p-^ipff» ■ ■■ ■ RtralrotllojlMl ženske za Šivanje "CA8K8" na livslnsm stroju. Dobro delovno «tanje, dnsvno delo. Stalno delo, dobra plača, prl;^ INDEPENDENT CASING CO, 1338 W. 471 h St. t YAM>S »00 CHOCOLATE DIPPERS Cxpsrt. Psrmsnsnt positions. Good working conditions. Employment office 3rd floor. MARittAlL FIELD * CÓ. State-Washington OFFICE GIRLS, ATTENTION! A position ta open in the headquarters of the SOCIETY lor a girl who desires office work, la sble to TYPE and la Interested In GENERAL OFFICE duties. Forty hours and 8 days per week with better salary than paid to average office employeea. Anyone interested in the position, please get in touch with the Supreme Secretary Immediately. F. A. V1DER, Supreme Secy v Četrtek, dne 20. decembra, je bilo formalno naznanjeno, da vdova pokojnega predsednika Roosevelta sprejela častno pred-¡Liniitvo Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč ob priliki lkarske konference, katera se je obdržavala v uradnih prosto-nh Ameriškega odbora na 253 East llth Street, New York 3, N. Y. n časnikarjem in zbranemu o- - ; -—--;- .m. • -—» .... loc Jugoslavije dsnee komaj 900 do 950 kalorij ali hrenilnih snovi dnevno, dočim dobo Nemci 1300 do 1550 kalorij na dan. "Danes je v teku kampanja, da se zviša količino živeža za nemško prebivalstvo in mnogi naši kongresniki ter drugi od-ličniki in javni ljudje podpirajo to kampanjo. Ali ne bi bila naša prva dolžnost, da pomagamo olajšati pomanjkanje in bedo v deželah naših zaveznikov? "Medtem ko vlada v Jugoslaviji splošna lakota in pomanjkanje, moramo vedeti, da to stanje najbolj zadeva otroke. Statistike o tem stiskajo človeku srce. Neki zdravnik piše naslednje: 'Še nikdar nisem videl toliko resnih slučajev kožnih izpuščajev, ki so posledica lakote pri otrocih, kot sem jih videl včeraj dopoldne. Nekateri otroci so bili prinešeni na postajo v umirajočem stanju—umirali so od lakote. Teh otrok je bila sama kost in koža. Bolnišnica je polna bolnikov in ne more sprejeti vseh, zato se vzame noter le najhujše obolele, dočim so o-ni, ki so kronično in neozdravljivo bolni vsled pomanjkanja prepuščeni smrti, ker druge pomoči zanje ni. Tekom šestih mesecev mojega bivanja v Italiji, kjer sem obiskoval otroške bolnišnice, nisem videl toliko podhranjenosti kot sem jo videl v Jugoslaviji tekom enega dopoldneva . . "Predsednik jugoslovanskega kraja Vlastenica poroča naslednje: 'Otroci v mestu Šabac v Srbiji so oslepeli vsled pomanjkanja potrebnih vitaminov v njihovi prehrani V Jugoslaviji trpi 12;000 otrok za kostno jeti-ko, ki je direkten rezultat pod- gphju odbora je predstavil go. o^Wlt Zlatko Balokovic, «redsednik odborovega sveta direktorjev. Navzoča je bila turi, Balokovičeva soproga, ki je skupno s svojim soprogom omogočila to, da je ga. Roosevelt prevzela častno predsedništvo. S časnikarji je ga. Roosevelt razpravljala o bližajoči se kampanji za zbiranje živeža za jugoslovansko deco. Ta kampanja ki bo nosila ime "Baby Food Campaign," se bo pričela s prvim januarjem in namen jc da se pomaga 1,200,000 jugoslovanskim otrokom, kateri trpe na resni podhranjenosti. Pred časnikarji je ob tej priliki podala sledečo izjavo: "Zavedajoča se zgodovinsko važnega doprinosa Jugoslavije k zavezniški zmagi in dobro ve-doč, kakšno strašno ceno plačuje danes ta dežela za to zmago, sem sprejela častno predsedništvo Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč. "Jugoslavija je bila prva, ki je organizirala efektivno geril-cko borbo proti nacijskim hordam. Danes pa je narod Jugoslavije narod junakov v cunjah. Jugoslavija je dala 1,200,000 življenj za zmago. Danes, je v Jugoslaviji 1,200,000 otrok, ki so podhranjeni in tako podvrženi nevarnosti raznih bolezni, ki so posledica podhranjenosti. "Slabo oblečeni, slabo hranjeni in živeči v slabih in zasilnih domovih in stanovanjih potrebujejo jugoslovanski ljudje danes predvsem več in boljše hra- "Kruta ironija je, da ima da-tfes nemško ljudstvo več hrane kot jugoslovansko ljudstvo. Listi in ooročila UNRRA nam pričajo, da dobi povprečen prebiva- hranj^ Devet odstotkov ju- goslovanskih otrok je brez doma in med temi otroci je porast smrtnih slučajev dosegla 80 odstotkov . . "Medtem ko jugoslovansko ljudstvo skuša obnavljati svojo deželo z materijalom, ki ga zberejo skupaj iz razdejanja in podrtij, da si tako pomagajo sami kolikor največ mogoče, je pa docela nemogoče, da bi produci-rali živež ali klali živino, ki jo je pobral nemški okupator, ki je tudi zemljo strahotno opustoŠil. "Pomagati moramo torej narodu Jugoslavije vse dotlej, da bodo mogli ljudje sami kaj pridelati in producirati ter vzpostaviti prometne zveze. Predvsem in najprej moramo pomagati—otrokom. Možje in žene Jugoslavije želijo, da pomagamo njihovi deci . . . "Z veseljem naznanjam, du bo Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč kmalu otvoril kampanjo za zbiranje hrane za jugoslovanske otroke. Kampanja se prične dne 14. januarja. Opozarjam vas na to kampanjo že pred uradno otvoritvijo zato, ker želim, da se posebno pozanimate zanjo in jo takoreknč "adoptirate." Ako imate kake sugestije, ki bi doprinesle k večjemu uspehu kampanje, vas naprošamo, da nam jih stavite na razpolaga "Ne strinjam se z onimi, ki pravijo, da naj se brigamo za svoje potrebne—vsi otroci po vsem svetu so v resnici otroci nas vseh. .Vojna nas je v tem pogledu mnogo naučila, kajti spoznali smo, da je blagostanje ameriških otrok tesno povezano z borbenimi otroci Jugoslsvile, Rusije, Grčije in drugih nsfcih zaveznikov. , "Nekega dne bodo dantišnji naši otroci delovali skupno x jugoslovanskimi otroci za boljši in srečnejši svet. "Mar ni 'Baby Food* kampanja dober začetek grajenja te bodočnosti in prijateljske kolabo-racije za dosego tega boljšega sveta?" (Nadaljevanj«) "Kaj Je hotel? Mladi prijatelj, sami vidite, da tako ne gre! Hiia—tu je mislil semenišče —zagazi v slab glas. Kam pridemo, če naj ženske lazijo okrog nje kakor lisice okrog kur-nikar "O Jezus, o Jezus!" je stokal bogotlovec. Bojazljivo Je vprašal: "Kaj Jc milostivi ukrenil?" "Da ste odpuščeni*" Mladi človek se je lovil z roko ob steni, tako slabo mu je bilo. "Nedolžen sem!" "Gotovo! A ženski nismo mogli obesiti mlinskega kamna na vrat. Včasih je zdravo del te-leaa prerezati, da se bolezen za tre!" Za ječ a l je: MV drugi diecezi me tudi ne bodo tprejeli!" ,4Težko!" je odgovoril Dagarin mrzlo. "Ta prismojena ženska jo utegne odkuriti za vami! Kako naj vas priporočamo?" "Kaj mi svetujete vi, prečastiti?" Dagarin mu je nekaj časa ostro gledal v lice. v "Sveti zakon je tudi zakrament! Božji zakrament! Drugega ne pravim!" - Odstopil je od okna ter sedel tik svetnika k mizi. Gospod Lukman je še nekaj trenotkov zrl v temačno in umazano ulico podse, nato pa je kot izgubljena ovca pritaval k mizi ter sedel na zadnji prostor. "Sursum corda, Cene!" je vpil Erbežnik. "Na potu so krvave, jetrne in mesene klobase! Jih ž« imam v nosu!" Prišla je hišna gospodinja in z njo domača dekla, ki Je nosila široke krožnike, v katerih se Je kadilo in prijetno dišalo. Vse to se je postavilo na mizo. Sedaj je frančiškanski svetnik razrobkai kratko molitev v nekaki laški latinščini, katere nista umela niti penzionist Erbežnik niti teologije profesor Dagarin. Pričeli so jesti in pri tem je pater Angelo kaj pridno mlatil v družbi. Niti stari Erbežnik ga ni mogel dohajati. Le teolog Cene je kakor« kup žalosti tičal pri mizi in zaman so se mu ponujale krvave, mesene in jetrne klobase. Ko je mlada vdovica natočila rumene brežanke v vsako kupo, Je priaadla k mizi. Ker Ja bil edini stol tik bogoslovca prazen, ja sedla na ta stol. "Bom pa tu sem sedla," ja žvrgolela, "če smem, če smem?" Opazila je, da ae teolog še ni dotaknil jedila. "Kaj pa je to, Herr Vincenc! Te sramote mi vendar ne boste napravili, da bi pri moji mizi ne hoteli jesti! Prašiček ni bil prestar, ne premlad. A debel je bil, da ae je vse cedilo okrog njega. Po vsej Ljubljani ne dobite takih kolin! Prosim, Herr Vincenc, prosim!" Herr Vincenc je mehanično posegel po košček klobaae. "Pa tako malo," se je zakujala, "to pa rea nI lepo!" Dvignil je oči proti nji ln videla je, da so bile polne solza. Takoj se jI je raztopilo srce ln tudi nji je zasllila voda v oko. Spredaj je imel prvo besedo gospod Ciril ln na dolgo ln široko Je razkladal misijonarju lz Amerike pomen in važnoet kranjskih kolin in klobas. Profesor ga nI motil v tem razkladanju, opaztvši, da je vdovica na spodnjem koncu mize vsled tega dobila čaa za svoje operacije. Navihana ženska je tudi korenito izkoristila to priliko. "Žalostni ste, Herr Vincenc!" je izpregovo-rila z največjim aočutjem. "Kaj bi ne bil," se je oglasil mladenič, ''ko so me lz semenišča zapodili!" "Zapodili!" se Je začudila, obenem pa se Ji je srce od radosti zibalo. . "Zapodili, prav zapodili! In veste, da ravno radi vas, gospa Dagarinova!" "Radi mene!" se je čudila, prav kakor bi zvedela nekaj čisto novega, nekaj nepričakovanega. Gledal jo je ln videl je, kako se ji je svetila voda v očeh in kako ao se ji vzdigovale prsi. "Sedaj naj grem po svetu beračit!" je zastokal. "Čemu beračit, Herr Vincenc"—ln pogledala ga je tako milo, da mu je pričelo nekako tesno postajati v koži—"ko je vam naša hiša vedno odprta!" . "Kaj hočem v hiši, pri ženskah!" "Krščanakl mož vedno dobro mesto najde pri krščanski ženi!" In zopet ga je gledala, da jI je kar med kapal iz oči. , . "Oženiti bi se moral," je Jecljal, "z vami, go-^pa Dagarinova!'1 Nežno se Je zasmejala: "Bi li bilo to kaj hudega?" * • Otožno se je odrezal: "Če se vzameva, gospa, nekaj si pa le izbijte iz glave! Otrok nočem, ker sem obljubil Kristu vedno devištvo!" Ta pogoj je ni preplašil. Nasprotno! Videti je bilo, da jI je povsem pogodu. "Aber, Herr Vincenc!" je Izpregovorlla sramežljivo, "za take reči sva oba prebogaboječa. V strahu božjem hočeva živeti. Ako ste obljubili devištvo, zraste iz tega božji blagoslov, ki bo prihajal tudi nadme. Tako hočeva živeti! Dajte mi roko na to!" Nekaj obotavljal se je. Naposled pa se je njegova roka pod mizo počasi pomikala proti njeni. Njena roka se je oklenila njegove ln občutek je Imel, kakor da ima opraviti z mehko mačjo šapico. S tem se ja odprla cesta, po kateri je dospelo srce vdove do srca mladega teologa! "Jutri pridem," je izpregovorll, "ln potem naj se dogovori, kar je potrebno!" "Naj 11 povabim tudi gospoda profesorja?" "Prav! ^aj le pride!" "Sedaj boste pa vendar še kaj Jedil, Herr Vincenc!" je proeila. "Jesti, gospa, jesti pa še ne morem," je odgovoril trpko. Ni ga več motila, za današnji večer ji je bilo dovolj uspeha!— Med tem je bil utihnil Ciril Erbežnik ter je prebavljal. Temu poalu sta se vdala tudi profesor in frsnčiškanskl svetnik. Ta si je bil položil roke čez trebušček in z maziljenlm glasom je izpregovorll: "Slgnora Marla! Veliko ste dali za cerkev v Lulzlani ln Bog vam bo tisočkrat povrnil!" "Mi Je že, gospod oče!" je odgovorila srečno: "Za božjo čast človek vse da!" (Dalj« prihodnjič.) Črtice in povesti 'Takole je, ko se ženijo na roke," je pred pokopališčem razsojal občinski svetovalec In ubožnl oče občinskih . revežev ter mirno tlačil pipo. "I, no, kaj pa vemo? Se nI meeec dni, kar si jih blagroval in nam družino postavljal sa zgled. Takole pruie. V vseh grmih rastejo beraške palice za vse. Tudi zs moje otroke in zs tvoje." Mimo mož-nt»ačev je prinesla šepava Maruša Manco v naročju, ko jo je morala s silo odtrgati od groba. Možje ao u-molknili. Otrfk je ihtel v prsi stare žene. Razpuščeni lasje Mance ao pozvanjali po revni obelkci ob nerodni Maruštni hoji. "Pojdimo in ukrenimo!" Je pozval sosede občinski svetovalec. "ftli so, prišli do bajte, kjer je še dišalo po svečah ln mrliču, sedli krog mize in modrovali. Oči ao jim uhajale na peč. kjer se je otrok zvil v klobčič In zaspal "Ko bi ga ti vzel? Samo dva lmaš,M • "Aha, prav jaz! Nočem take-gale s (jc laškega otroka sa vse n« svetu ne. Nič prida niso." "Boš pa ti kaj prida naredi) iz nJega!" Spisal f. S. Flnšgar (Nadaljevanja) "Vzemi ga ti, pridigar!" "Sem že redil enega, pa ne bom nobenega več. Tri sklede ml Je ubil, nepokoj. Na hvali, da sem se ga odkrlžal." "Uh, še kozliča, ki odleti od črede ln se zateče, vzamemo v rejo in bi otroka ne? Pusti ga v bajti, in Maruša naj se priseli vanjo. Bomo že kako. Nekaj ml, nekaj občina. V kratkih letih bo pa Manca že godna za pastirico." "Maruša!" je pozval starico občinski ubožnl oče. "AH U Je prav?" "Prav," je prikimala in sosed, lastnik bsjte. je dostsvll: "Bodi v božjem imenu; nsj bo odmerjeno to za božji denar, ko sem prodal kobilo." Še isti dsn je Maruša prito-vorila v rjuho zavezano svoje "pohištvo" in prevzele skrb za Manco. Marušlna skrb nI bila skrb mame; kako bi ae samska atarka znala ukvarjati z otrokom? Nerodna je bila ta skrb. vendar vsa polna ljubezni. Toda smrt. ki se Je navadila na bajto, je pokljukala še prej, nego je bila Manea godna za pastirico, ln pobrala Marušo Manci ao dali v roke šibo in Jo postavili na pašnik Podnevi na pašniku, ponoči v hlevu, pri večerji na beraškl klopi za durmi—taka je bila pratika njene mladosti, dokler je ni zvabilo v 'mesto. V predmestni krčmi se je naselili za kravjo deklo. Lep hle-vec je bil to. Pobeljen kakor hiša, tiskan ln voda ln luč v njem. Msnca se j« ugnezdila v njem, odklonila podstrešno sobico in nad svoj snažni pogradek prtbila na nteno sv. Ano, edini ostanek dediščine po mami. Z njo Je hodil po službah od hiše do hiše. Ko je rej ena krčmarica pogledala po štirinajstih dneh v hlev, se je vsa razveaellla. "Mama," — "gospa" nI znala reči novi gospodinji—"Vaše kra-vice so kskor otročiči. Pisana je nagajivka, hudobna pa nI. Vselej hoče kosec kruha, sicer ne da mleka. Bistrica ml je požrla pol predpaanika, lišpavka ti, kakor da ne bi imela aena, ki diši kot vijolice." "Mmu," je rekla Biatrtca ln Jo pogledala z velikimi očmi. "Aha. glejte, da ve. ki sem jo za tožila! Poboljšaj se!—Kostanja, U je kakor gospodinja. Vidite, kako stoji na široko! In njena posoda! Sam žamet, tako Je mehka — Rožmarinček . , Tellček-Rožmarinček se je o-glaall: "Mee!" "OJ ti spestovanček, U! Ali veste, da se je ponoči raztvezel in jo prikopal k moji postelji, poiakal skorjo kruha, ki sem jo vtekntla pod vzglavje, in ml Jo je pohrustal. Tak je." "Mee." Je zaprosil Rožmarinček Manco, naj ga ne črni, in pomahljal i belim repkom. "Nlč meee*! Kar molči. Sed- ma pravi: šiba?" PROSVETA =7*= ČETRTEK, 27. DECEMRKA Ne kradi!, Kje je Krčmarica it .poslušala, ustnice so ji migljale v široko pohvalo. Toda potekla se je, da bi se Manca ne prevzela. "Le pridna bodi, Manca," Je rekla in odšla. V krčmi je naletela na soseda. "Ho, ti, naša kravja! To ti rečem: vse natakarice in kuharice po vrhu naj gredo kar danes. Na vsak prst deset takih, Mance pa ne ene ni v vsej Ljubljani." "U-u," se je čudil sosed in si brisal od goljaža mastno brado. Razni mali oglati LAUNDRY WOMEN for breaking table. Wages to start 60c per hour. Can earn when experienced up^to 85c Per hour. Apply ARCHER LAUNDRY CO. 3887 Archer Ave. SPEAKER VOICE COIL WINDERS and ASSEMBLERS Full Time - Steady - Top pay Apply days1 or evenings 2147 N. Talman BRU 6039 "V dveh tednih so se krave posvetile kot zrcalo. Mleka je kakor vode! AH verjameš, da žival gleda vsa zaljubljena vanjo? Precej pojdem v mesto in ji kupim dva predpasnika za pridav." (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi TAILORS Busheling in our uniform diviaion. Experience required. Permanent positions. Pleasant working conditions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD fc CO. State - W ashing t o n TAILORS Busheling in our uniform division. Experience required. Permanent positions. Pleasant working conditions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD fc CO. State-Washington COAL HIKERS COAL DRIVERS Steady - Good Pay LAUTENSLAGER COAL CO. 1921 Bryn Ma cor Mr. Lautenslager FREIGHT HANDLERS 90c Per Hour Apply HAYER FREIGHT LINES 2432 So. Canal WOMEN and GIRLS for shipping department Sorters Experience not necessary Easy and clean work After 6 months paid vacation DOWST MFG. CO. 4537 FULTON ST. Mans. 3030 COOK Light housework; small family in Lake Forest; own room and bath. References required. Highest pay; steady work for the right person. LAKE FOREST 830, collect APPRENTICE BAKER Also permanent positions; storeroom clerk, pot, panwashers, dishwashers. Pleaaant working conditions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD fc CO. State-Washington 1..... SPOTTERS-PHESSERS Cleaning and dyeing workroom. Permanent poaitions. Pleasant working conditions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD fc CO. State* Washington H olid ay Greeting* 0PAS CHEVROLET 1 1708 So. Athland Ave. 0PAS PACKARD 5114 So. Racine Ave. a a ae* a»»» a»* Assemblers - Drill Press Operators Milling Machine Operators - Machinists STEADY EMPLOYMENT . GOOD WORKING CONDITIONS Apply JOSEPH WEIDEN0FF COMPANY 4340 W. Roosevelt Road MEN URGENTLY NEEDED DIE MAKERS Several expert Die Makers thoroughly familiar with high grade progreeaive type tools. MACHINISTS High grade machinists. capable of constructing new mackinery* overhauling and rebuilding machines such as Auto-Screw, Milling. Lathes, and Grinders. t I • ENGINE LATHE OPERATORS Tool room experience and able to work to dose tolvancee on moulding dies, form toola. work gages, and etc. Understanding of Intricate aaaembly blueprtaia essential. MILLING MACHINE OPERATORS For tool room work. Must be able to maintain clees Hdtranree on llga and fix hares, ponchos and dies, moulding die and die oast SURFACE GRINDER OPERATORS Precision surface grinder operators, capable of grinding Intricate forma on split dies. gages, and form toola to a close tolerance from tool drawfesga. Muat have a working knowledge of shop and nee of CYLINDRICAL GRINDER OPERATORS end sattornaL capable of grinding high grade form tools, dies and gagea to deep ásAsranea. Faaslliar with intricate blueprints. DIE CAST AND MOULDING DIE MAKERS Qualified to do expert moulding dies and die caat werk of tke la of ftke utmost Importance. WESTERN ELECTRIC 23RD PLACE * CICERO AVENUE Razni mali off lasi SPOTTERS-PRESSERS Women's alterations department Permanent positions. Pleasant working conditions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD fc CO. State-Washington R**ni mali 0*Ut¡ TEA ROOM HELP Assistant cook, apprentice baker, dishwashers, runners. Permanent positions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD fc CO. State-Waahington TOOL & DIE MAKERS TOP MEN TOP WAGES WM. D. GIBSON CO. (DIV.) 1800 Clybourn Avenue .50.00 REWARD If you know someone who has a /ood car for sale or sell me your car for an unuaually high price. Call Seeley 0007 or after 6 P. M. call VINcennes 3001 YOUNG WOMAN .4 for Mailing Room and general Office work PRICE WATERHOUSE & CO. 33 N. La Salle Street FRANKLIN 8080 WOMEN ASSEMBLERS Starting Rate SOc Par Hour SOLDERERS Starting Rate SSc Per Hour PERMANENT JOBS OVERTIME AVAILABLE D. Gottlieb & Co. 1140 N. KOSTNER AGITIRAJTE ZA PROS VETO' ■ii HOTEL MAIDS ' AND CLEANERS AW PERMANENT JO» CONDITIONS FULL OR PART TIME FOR yoim CONVENIENCE 0U| 302.00 per month Apply Edgewater Beach Hotel Employment Ofiiet • ^J S357 SHERIDAN ROAD ▼olil ženske Id sto bile upoelene v Industriji All gledate sa delo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRE8SES) Ženske za OJčenje v vseh delih mesta od 5:30- pop. do 12. ure ponofi Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglasite se V uposlovalnem uradu za ženske ILUN01S BELL TELEPHONE COMPANY v pritličju 309 W. Washington St. CHICAGO V Proevetl so dnevna rrttor-ne ln delavske vesti. AU J i «tate vsak dan? Look to ike future — TYPIST and FILE GIRLS Pleaaant surroundings. Lass than 40 hour week. HoapUalisation plan. Employees club and other benefits, e Permanent. Apply Fred C. Colburn or C. A. Cola AMERICAN ASSOCIATED INSURANCE COMPANIES , 178 W. Jackson BlvdL-Wab. 5900 GIRLS for light assembly; steady work and nice shop conditions. MILK BOTTLE CO., S. E. cor. Weed-Sheffield, _ block south of North Ave. EXPERIENCED OPERATORS WANTED SORTERS aad DRAPERS • STEADY WORK e HIGHEST PAY EZCELLENT WORKING CONDITIONS FRANKLIN DRESS CO. 325 W. JACKSON BLVD—10th Floor WOMEN FOR LIGHT CLEANUP WORK IN LARGE BAKERY GOOD PAY e APPLY e STEADY JOB BURNY BROS 2747 WEST VAN BUREN GIRLS For STENCIL CUTTING fc FILING GOOD PAY • PERMANENT WORK • APPLY AT OWCE FEDERAL AUTOMATIC ADDRESSING CO. _ 117 WEST HARRISON STREET "A NATION OF NATIONS" A NEW BOOK BY LOUIS ADAMIC Price $3 JO Also the following booka by the aame author: My Native Land.........'3.75 From Many Land».......3.50 Grandeone............. 2.50 Laughing in the Jungle. .. 3.00 My America.......... . 3.75 Native't Return.........2.75 Two-Way Paeeage.......2.50 Whaee Your Name?.....2.50 Order from Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicago 23, 111.