TRGOVSKI Li:
SasopI« na Iroovlno, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ^ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leu. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	0	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
/y%/.
LETO VIL
Telefon štev. 552
LJUBLJANA, dne 24. maja 1924.
Telefon štev. 552
ŠTEV. 62.
j- F.
Našim davkoplačevalcem.
0 sladkorju.
le dni objavljeni državni proračun za leto 1924 in 1925 izkazuje donos direktnih davkov iz Slovenije z zneskom po 70,000.000 Din. Niso pa v tej vsoti všteti vsi direktni davki, kateri se plačujejo v Sloveniji, ampak so proračunjeni nekateri in sicer davek na poslovni promet, invalidski davek in izredni državni pribitki med splošnimi dohodki. Med temi dohodki je po pokrajinah razdeljen edino invalidski davek, ki je -proračunjen za Slovenijo na 4 milijone dinarjev, dočim sta davek na poslovni promet in izredni državni pribitek proračunjena le z eno vsoto za celo državo in sicer davek na poslovni promet na 200,000.000 Din, izredni pribitek pa na 500,000.000 dinarjev. Pričakovani donos davka na poslovni promet iz Slovenije se more le oceniti po dosedanjih izkušnjah in sicer približno na 30 milijonov dinarjev. Izredni pribitek se pa da na podlagi proračunjenih donosov posameznih davčnih vrst skoro z matematično natančnostjo preračunati na približno 55 milijonov dinarjev.
Ako bomo torej v Sloveniji plačali le to, kar je proračunjeno, bo znašalo to ogromno vsoto 163 milijonov dinarjev, kar odgovarja kvoti, katero smo plačli v mesecu januarju t. L, proračunjeni na eno leto. Po izkušnjah, ki jih imamo, pa smemo pričakovati, da se naša uprava ne bo zadovoljila s to vsoto, ampak da bo iskala svoje zadoščenje ponovno v tem, da zopet najde dopadenje navzgor in iztisne iz davkoplačevalcev, če se bo le dalo, kolikor mogoče več. V tem oziru nam dohajajo pritožbe iz raznih okrajev, da se čim bolj pojavlja tendenca od strani davčnih oblastev, odnosno njihovih šefov, ki so hkratu predsedniki raznih davčnih komisij, da se razni
davčni predpisi neprimerno dvignejo brez ozira na dejanske razmere, ki so bile take, da o upravičenosti poviška ne more biti ni govora. Za primer navajamo le mimogrede, da se hoče v nekem cenilnem okraju, v katerem je bila v letu, ki pride za oceno v poštev, notorična suša, dohodek jz zemljiške posesti skoro podvojiti, dasi so se cene preje znižale nego dvignile in da se hoče z raznimi praktikami ubiti vstrajnost avtonomne komisije. V očeh nadzorne oblasti so taki ljudje edino le prevestni, dasi niti z daleka ne upoštevajo javno objavljenih okrožnic nadzorne oblasti same. Ali naj si tolmačimo to tako, da imajo posamezniki drugačna, če že ne pismena pa vsaj ustmena navodila?
Vsa znamenja kažejo, da čaka letos posamezne davkoplačevalce še
.boj za pravično odmero davkov. Zato je letos umestna podvojena pazljivost na razgrnitev odmer, da ne,.bo n>hče prispeval k omenjenim milijonom več, nego je dolžan po zakonu.
Kljub težkim denarjem, katere plača Slovenija za davke, pa po zaslugi naših lokalnih faktorjev še danes nimarno plačilnih nalogov, ki so se odpravili pred par leti edino v Sloveniji in v Dalmaciji. Skrajni čas bi že bil, da bi se oblastvo, ki ima nalogo, da ta nedostaiek popravi administrativnim potom, vendar enkrat odločilo, da nam vrne našo staro okoreninjeno pravico in znova uvede plačilne naloge. Trdno smo odločni stvar gnati tudi do skrajnosti. Upamo pa, da nam tega ne bo treba in da dobimo v doglednem času vsaj toliko upoštevanja pri finančni upravi, da nas bo o predpisu davkov, ki dosegajo tako visoke milijone, obveščala za naprej s plačilnimi nalogi, ne pa z izkazi.
Poročila iz Čehoslovaške pravijo, da je vreme za rast sladkorne pese prav ugodno. Letos je veliko več sveta porabljenega za kulturo sladkorne pese, kakor pa lani. Lani ga je bilo na Češkem 118.000 ha, letos 141.000, na Moravskem 71.000 in 95.000, v Šlezi-ji 2950 in 3350, na Slovaškem 36.000 in 48.000. Natančno v odstotkih znaša prirastek na Češkem 21.5%, na Moravskem 32.8, v Šleziji 13.8, na Slovaškem 36.7%, v vsej državi ‘27.2%. Podatke je dalo 155 tovarn, vseh je pa 157. Če bodo razmere še nadalje ugodne, računajo s pridelkom 1 milijon 250.000 do 1,300.000 ton.
Sladkorni trg je v zadnjem času pod vplivom svetovne produkcije, ki je presenetljiva. Pozimi so trdili, da bo Kuba producirala samo 3,600.000 ton. A jih bo več. S sladkornim trstom j je takole: enkrat je kampanja krajša, enkrat daljša; trst živi nekako v dveh | kampanjah. Najbolje je, če vzamemo dve kampanji skupaj in povemo, koliko sta producirali. Če je ena kampanja krajša, ostane še trsta za prihodnjo. Trajnost kampanje je odvisna v prvi vrsti od vremena in delovnih razmer. Ob ugodni konjunkturi, kakor je letos, morajo napeti vse sile, da pred nastopom deževja spravijo ko-
likor mogoče trsta pod streho. Kakor hitro se deževje začne, so plantaže in ceste tako mehke, da je vsak dovoz trsta, nemogoč. Trsta v kampanjah 1923;24 in 1924/25 cenijo na Kubi toliko, da računajo v obeh letih z 8 mi-Ijoni ton sladkorja. Z izrednim dvigom predelave se je kubanski sladkorni industriji posrečilo, da je producirala že 317.000 ton sladkorja več kakor v isti dobi lanskega leta. Okoli 5. maja je obratovalo še zmeraj 115 tovarn, lani ob istem času samo še 35. Zato bo že tako višja produkcija še narasla; še pred tednom je cenila trvd-ka Guma & Meyer kubanski pridelek na 3,900.000 ton, takoj nato pa kubanski statistik H. A. Himely na 4 milijone 30.000 ton.
V	mesecu aprilu so se cene sladkorja še nekoliko držale, zato, ker so mislili, da se bo začelo večje povpraševanje. A konzum je spričo ugodnih poročil iz vseh krajev sladkorne produkcije — ne samo s Kube — zelo previden in ne mara kupovati. Angleži na primer, najmočnejši konsument, so krili le najnujnejšo potrebo, cene so se jim zdele previsoke. In takoj so šle cene za dva šilinga pri 50 kg nazaj. Dva šilinga sta nekaj čez 35 Din. Kakor vse kaže in če bo korakal naš sladkorni trg za svetovnim, moramo računiti z nadaljnim znižanjem cen sladkorja.
italijansko-ruska trgovinska pogodba.
Položaj avstrijske! trgovine.
Neko ugledno strokovno glasilo dunajskega trgovstva priobčuje te dni zanimiv članek o špekulacijskih dobičkih, ki se more z nekaterimi izpre-membami prikrojiti tudi na naše razmere. Člankar izvaja: »Ne more se tajiti in prikrivati, da se nahajamo v težki gospodarski krizi. Prizadeto je po tej krizi tudi trgovstvo. Smo sredi občutne stagnacijske dobe, ki je posledica različnih činjenic. Na eni strani opazujemo preomejen obtok kapitala in denarnih sredstev, na drugi strani pa preobilco blaga, za katero nimamo kupcev. Vendar so pa to le posamezni znaki težke bolezni našega gospodarstva. Ta bolezen se imenuje: preureditev našega gospodarstva na normalne razmere, kakršne so bile v predvojni dobi. Mi trgovci moramo pripoznati, da že nekaj let občutimo preobilico trgovskih podjetij. V vojni dobi, ko je pomanjkovalo blaga, se je marsikdo posvetil trgovini. Ti so leta in leta dobro zaslužili, v začetku vsled pomanjkanja blaga, potem pa pri izvozu, katerega je omogočala inflacija denarja, ko se je Avstrija	»razprodajala«,	pozneje
vsled nemške inflacije, ob »razprodaji« Nemčije in končno ob »razprodaji« Francije, dokler se ni ta vsled intervencije ameriškega velekapitala na nagloma zaključila.
S	tem je izčrpana možnost špeku-iacijskih dobičkov. Doba ugodnih Spekulacij je minula. Sedaj se mora
naše gospodarstvo preurejati na normalne predvojne razmere. V tem obstoji kriza, bolezen, ki ne bo ostala latentna, ampak bo vodila do ozdravljenja našega gospodarstva. Premnogi bodo prisiljeni prenehati s trgovanjem. Kar bo pa ostalo, bo imelo glavo in mišice, sposobnost in moč. Bolezen bodo prestali le najboljši. Vsi, ki so bolni, slabi, prazni in nepotrebni, bodo izginili iz trgovskega sveta in le oni bodo vzdržali, ki so potrebni, močni in silni.
Ako dosedaj ni bila umetnost biti »tudi-trgovec« in spravljati na lahek način zaslužne špekulacijske dobičke, se bode od sedaj naprej vedno bolj kazalo, da zahteva trgovsko poslovanje fizično in moralično moč, pa tudi glavo in razum. Nakup, prodaja, privabljanje odjemalcev in poslovna organizacija bodo postale zopet umetnost. Trgovske posle bodo mogli uspešno vršiti zopet le zmožni in usposobljeni trgovci. V isti meri, v kateri bodo padali okoli nas nepotrebni, bo rasla v nas sila in samozavest močnega. Tudi močni bodo trpeli in bodo morali marsikaj žrtvovati, da se vzdrže na svojem položaju. Morebiti bodo morali tudi skrajšati svoje bojne črte in opustiti, kar se ne bo dalo držati, vendar bodo pa končno zmagali in se obdržali na površju m bistveno pripomogli, da bo ta bolezen ozdravila našo trgovino in nas vodila v normalne razmere.«
Pogodba za trgovino in plovbo, sklenjena med Italijo in Rusijo, vsebuje v svojem prvem členu priznanje de iure Zveze sovjetskih republik. Vprašanje odškodnin za zaplenjena premoženja Italijanov ni moglo dobiti v pogodbi svoje rešitve. Vendar je pa bilo puščeno to vprašanje nedotaknjeno in sta obe vladi sklenili, da se bo pri njega rešitvi pazilo na to, da bodo priznane italijanskim državljanom ugodnosti, kakršnih ne bodo mogli dobiti pripadniki nobene druge države.
Določbe gospodarskega značaja pa sestavljajo končnoveljavno in popolno vrsto odredb, ki znajo urediti trgovino med pripadniki obeh držav, izmenjavo blaga in plovbo.
Kar se tiče medsebojne izmenjave blaga, je ustvarila največje težave potreba spraviti v sklad dva režima v trgovini, katera se globoko razlikujeta med seboj, ker je zunanja trgovina Rusije državni monpol, medtem k° je v Italiji svobodno prepuščena zasebni podjetnosti. Ta ovira je bila odstranjena na podlagi dejanskega stana, upoštevajoč pri tem velike ugodnosti, ki izhajajo za oba naroda iz medsebojnega uvoza.
Izkustva preteklosti, upoštevanje sedanjih potreb Rusije ter zanimanje novih zmožnosti italijanske industrije so dovedle do tega, da se je postavila vzpostava trgovskih stikov med obema državama na sledeče temelje: Rusija bo dobavila Italiji veliko množino žita ter bo nakupila v Italiji del industrijskih in kmetijskih izdelkov, ki .jih rabi za svojo gospodarsko obnovo in za prehrano svojega prebivalstva.
Tako si je Italija zagotovila dobavo vsaj 3 milijonov kvintalov žita na leto, za kar bo s svoje strani izvažala v Rusijo izdelke svoje industrije. Uvoz žita se bo izvrševal v režimu popolne svobode s strani italijanskih uvoznikov, ker se italijanska vlada ni hotela oddaljiti od temeljnih smernic svoje gospodarske politike, ki prepuščajo udejstvovanje v trgovini svobodni ini-cijativi zasebnikov.
Trgovinsko pogodbo izpopolnjuje carinski dogovor, v smislu katerega
si obe državi priznavata za izdelke, ki so najnavadnejši za medsebojni promet, največje prednosti pred vsemi drugimi državami. Ta dogovor predvideva znatna znižanja carine še za druge glavne proizvode obeh držav. Tako se je na primer znižala carina za limone za 75%, za pomaranče za 60%, za sveže sadje za 60%, za močna vina za 50%, vermut in marsnlo za 75%, neobdelan mramor bo odslej prost vsake carine, medtem ko je bila močno znižana carina za mramor v ploščah.
Kar se pa tiče pogodbe za plovbo, je treba tu najprej omeniti koncesije za obrežno plovbo med nekaterimi pristanišči. Italijanskim ladjam je dovoljena ta obrežna plovba za pristanišča Odeso, Novo Rosijsk, Batum in Rostov. Za ruske ladje je ta plovba omejena na pristanišča Trst, Genova, Na-poli, Livorno in Catania.
K. Tiefengruber:
Uporaba elektrike pri kovaški peči.
Izkoriščanje prpmoga kot kurilno sredstvo v industriji je še vedno nerešen problem, čeravno se trudijo znanstveniki že mnogo desetletij dvigniti izrabo premogovnih kalorij čez dosedaj doseženo mero.
Vzemimo samo kovaške obrti. Naravnost ogromne množine premoga se pokuri na njenih ognjiščih; brez pretiravanja lahko smatramo kovačije najizdatnejšim konzumentom te danes že jako dragocene snovi.
Preiskave v kurilni tehniki so ne-pobitno ugotovile, da izrabijo kovaške peči komaj 9% kurilnega materi-jala, ki se na njih sežge; vse drugo odpade na dim in saje, precej gorkote se izgubi v zidovju, izžari v prostoru, katerega včasih do neznosnosti razgreje; za pravi namen, razbeliti delovni kos železa, ostane zgoraj naveden neznaten del proizvajane toplote, in to samo pod najugodnejšimi pogoji: prvovrsten premog, dobri zračni dovod itd.
Na običajni kovaški peči se železo razgreje po delih, kjer bi tega ne bilo treba; ker se gorkota ne da ravno na obdelovalno plat omejiti, tudi ostane železo dalj časa v ognju, kakor bi bilo pravzaprav potrebno.
Z ozirom na te okolnosti pridemo do zaključka, da se od teh 9% izrabljene gorkote obratno izkorišča samo tretjina. Izguba na kurilnem materi -jalu bi bila torej 97%.
Slabšega uspeha v izrabi kurilnih snovi, kakor ga kaže predstoječi primer, ga ni najti v nobeni drugi obrti, ni čuda, da se moderna tehnika predvsem trudi z novimi iznajdbami zajeziti neekonomično potrato premoga v kovaški industriji.
Nadomestitev 'premogovne kalorije z električno energijo je bila najbližja rešitev tega gospodarsko jako važnega vprašanja.
Pred kratkim se je inženerjem kovinskega velepodjetja v Liege (Belgija) posrečilo sestaviti pripravo, ki s pomočjo električnega toka razgreje železo, do vsake kovaške vročine in sicer ravno v obsegu, ki je za obdelovanje komada potreben. Ta razbelil-na priprava je primerna za vsako obliko predmeta v kovaški obrti ter se temeljito razlikuje od običajnih ognjišč, daje sploh kovačnici povsem drugačno lice: Mesto ognjišča je vdelano na močno tnalo krepko zavijalo, med katere čeljusti se vpreže obdelovalni železni predmet.
Železo, ki se ima razgreti, se vključi kot upor v električni tok, gorkota nastane po istem načinu kakor pri žarnicah ali električnih štedilnikih.
Elektrika se v celoti v toku skozi upor izrabi v gorkoto in je mogoče
razgreti samo natanko odmerjeni del železa, tako da se od porabljene energije sploh nič ne izgubi.
V	trenutku ko je obdelovalni komad razgret, se tok prekine ter ni nobene potrate toplote, kakor na navadnem kovaškem ognjišču, kjer premog brez potrebe pogori.
Priprava je podobna močnemu navijalu (Schraubstock), katerega čeljusti se dajo poljubno premikati, da zgrabijo vsako obliko železa, ter predstavljajo obenem elektrode s katerimi se spaja tok na potu skozi obdelovalni predmet.
Brez težave se vpreže v napravo vsaka stvar, naj si bo drobna ali obsežna, celi vozovni deli, osi, obroči itd. Pri navadnem ognjišču so taki predmeti precej nerodni.
Značilno za »električno kovačijo« je dejstvo, da se vpreženo železo po vključitvi jako naglo razgreje ter neprimerno prej nastopi temperatura, ki je za kovanje potrebna.
Svedoki trdijo, da je vporaba elektrike za proizvajanje kovaške vročine dosegla najvišjo stopnjo ekonomije kurilnih sredstev, ki je po današnjem stanju tehnike sploh mogoča.
Električna kurilna tehnika je podarila obrti v tej pripravi izum, ki presega vse dosedaj znane številke v razmerjih med prejšnjimi obratnimi sredstvi in pripomočki, ki jih nudi elektrika človeškemu duhu.
Jasna je ta slika iz industrijskega napredka, ker nam precločuje tehnični razvoj v priprosti obrti in dokazuje, da obeta tehnika tudi rokodelcu popoln preobrat v delavnici, če noče na lastno škodo zaostati za časom.
M. Savič:
Naša industrija in obrt,
(Nadaljevanje.)
Izvoz v Jedren se ne le zmanjšuje, ampak celo povišuje. Dasi je italijansko blago cenejše, vendar so odjemalci navajeni na naše izdelke, ki so boljši, vsled česar se Italijani tam ne morejo razviti. Pri gotovih italijanskih izdelkih je v sredi juta in le naokrog kodelja. Ker je juta cenejša, je tudi italijansko blago cenejše, a zaradi tega tudi neprimerno slabše. V Jedrenu kreditirajo naši za 91 dni. Kasaskonto znaša 3%. Kreditiranje je toliko sigurno, da eden naših trgovcev ni izgubil tekom desetletnega poslovanja več nego 200 Din.
V	Trapezuntu so začeli imitirati le-skovške izdeke s tein, da jih zavijajo (pakujejo) kakor Leskovčani, a to jim ne pomaga dosti, ker je kodelja dosti slabša in torej tudi izdelek manj vreden.
Prevoz vrvarskih izdelkov do Jeri rena preko Bolgarske velja 340 do 350 Din za vagon. Za prevoz se plačuje isto vozarino, kakor za prevoz po Srbiji. Carina je za 11% višja, ker se pri carinjenju upošteva detajlna cena, dočim se pobira v Ristovcu carina od en gros cene.
j Velika množina vrvarjev iz Leskov-j ca in Vranje kupuje ob sobotah kode-i ljo, da proda prihodnjo soboto svoje vrvarske izdelke. Kljub temu se spričo variranja cene za kodeljo in vrvarske izdelke vendar večkrat pripeti, da ne prodajo svojih izdelkov nič dražje, nego so kupili kodeljo.
Pomanjkanja kapitala za nakup kodelje v zvezi z dejstvom, da večina ne more čakati s prodajo izdelkov na boljše cene, ustvarja veliko odvisnost leskovskih in vranjskih vrvarjev od trgovcev in dnevnih cen. Nekateri vr-varji nimajo sredstev za nakup kode-lje, vsled česar jemljejo kodeljo pri trgovcu na kredit z obvezo, da mu prodajo svoje izdelke po dnevni ceni prihodnje sobote. Za riziko si zara-čuni trgovec 5 par pri 1 kg kodelje, kar znaša približno četrtino celotnega delovnega zaslužka.
Upoštevaje to, bi se moralo s pomočjo države združiti vse vrvarje v zadrugo za nakupovanje kodelje in prodajo vrvarskih izdelkov. Zadruga v Leskovcu bi potrebovala glavnico po 150.000 Din, da bi mogla uspešno poslovati. Zadruga bi bila s to glavnico v položaju, da nakupi kodeljo za celoletno potrebo svojih zadružnikov takrat, ko je kodelja najcenejša. S tem bi se kodelja pocenila za približno 25 do 30%. Zadruga bi bila tudi v položaju, da diktira cene vrvarskim izdel-
LISTEK.
Gustav Previag
Dati • Imeti.
(Nadaljevanje.)
Ko je Evgen med prisrčnim zahvaljevanjem spravil denar v žep, prične Anton: »Želel bi vam nekaj povedati, kar mi je že včerajšnji večer težilo srce. Prosim vas, ne imejte me za vsiljivca, če vam ne zamolčim tega, kar morate vedeti in o čemur tujec nima pravice govoriti.«
»Izbrali ste si slab čas, če me hočete poučevati,« odgovori nejevoljno poročnik. »Sam dobro vem, da sem napravil veliko neumnost in pripravljam se že na očetovo pridigo. Kar bom moral slišati od njega, ne želim od drugih.«
»Premalo mi zaupate, gospod Roth-sattel,« reče užaljeno Anton, ko opazi, da se Evgen jezi. »Zvedel sem včeraj dvomljivo vest o vašem očetu, ki se
glasi, da njemu, oziroma njegovemu premoženju grozi nevarnost in to vsled intrig in spletk gotovih ljudi. Še celo imena teh vam lahko navedem.«
Začudeno pogleda poročnik v resni obraz Antonov in reče končno: »Za vraga, prestrašili ste me. Toda ne, saj to ni mogoče, papa mi ni nikdar o tem ničesar omenil.«
»Mogoče sam ne pozna načrtov brezobzirnih ljudi, ki ga hočejo uničiti,« reče Anton.
»Moj oče ni mož, ki bi se pustil od koga izrabljati,« odgovori ponosno Evgen.
»Razumem vas prav dobro,« reče Anton. »Prosim vas pa, spomnite se, da so zadnje kupčije očetu dale povod, da je prišel v dotiko z večimi prebrisanimi trgovci. Oni, ki mi je to povedal, je storil to gotovo iz dobrega namena. Slišal je iz mnogih ust, da je vaš gospod papa v nevarnosti, da izgubi velike vsote.
Svetujem vam, pojdite z menoj k
kom. S tem bi se bedni položaj vrvarjev izdatno poboljšal.
Na ta način bi se dalo doseči toliko, da bi bilo mogoče dnine podvojiti. Razumljivo je, da bi bila ustanovitev zadruge mogoča edino, ako ji da za obrat potrebni kapital na razpolago država iz Menapjevega fonda.
Vsota po 12.000 Din, katero je dovolila do sedaj država za pospeševanje vrvarstva, je tudi za začetek pre-neznatna, da bi se moglo misliti na ustanovitev zadruge. Ta vsota bi komaj zadostovala, da se organizira izvoz vrvarskih izdelkov ali na Grško (razun Tesalije) ali v Bosno in Hercegovino. Država bi morala dati na razpolago vsoto po 150.000 Din edino za ustanovitev zadruge v Leskovcu, isto vsoto pa tudi za Vranje, da se omogoči skupna nabava kodelje in prodaja izdelkov. Hkratu bi morala priznati tem zadrugam vsako leto gotovo vsoto za premije na izvoz vrvarskih izdelkov, v kraje, v katere se dosedaj niso izvažali.
Potrebna bi bila tudi šola, da se vrvarji navadijo boljšega dela svoje stroke.
Neobhodno je potrebno tudi pošiljati učence in to tako izučene vrvarje, kakor absolvente trgovske šole na vrvarsko in tkalsko šolo v Sorau na Nemškem, da se praktično in teoretično pouče o obdelovanju lanu, izdelovanju prediva itd. Tako izučeni gojenci bi pospeševali boljše predelovanje kodelje in povzdignili kvaliteto vrvarskih izdelkov. Poslati bi jih bilo treba še to leto in sicer po dva mojstra in dva absolventa trgovske šole rodom iz Leskovca ali iz Vranja. Koristno bi tudi bilo, da bi se poslalo nekaj izučenih delavcev v Apatin in bačko Palanko, da se tam bolje pri-uče svoje stroke.____________(Dalje prih.)
Trgovina.
Sestanek italijanskih in jugoslovon-skih trgovskih zbornic v Padovi. Na ini-cijativo predsedstva trgovskih in obrtniških zbornic treh Benečij ter italijansko-
jugoslovenske trgovinske zbornice v Rimu se bo tekom mednarodnega sejma v Padovi vršil kongres teh zbornic z ju-goslovenskimi trgovskimi in obrtniškimi zbornicami. Sejmski odbor bo tekom sejma imel istotako nekaj zborovanj jugoslovanskih in italijanskih trgovcev. Pri teh prireditvah se bodo obravnavala predvsem ona vprašanja, ki vplivajo ovirajoče na razvoj medsebojnih trgovinskih stikov. Dnevni red kongresa zbornic bi bil za enkrat nastopen: 1. Poročilo obojih zastopnikov o gospodarskem in finančnem položaju obeh držav. 2. Posvetovanje o prometnih zvezah med Italijo in Jugoslavijo, o carinah obeh držav, o bančnih zvezah med Italijo in Jugoslavijo, o carinah obeh držav, o bančnih zvezah, o poročevalski službi in končno o raznih vprašanjih ter predlogih.
Svobodni izvoz sladkorja iz Italije. —
Ministrski svet je na včerajšnji seji sklenil dovoliti svoboden izvoz sladkorja do kontingenta 100.800 kvintalov. Ministrski svet je končno tudi odobril sklep, da se od 1. avgusta dalje sploh dovoli po-
! polnoma svoboden izvoz sladkorja iz Italije.
Izvoz naših konj v Avstrijo. Ministrstvo poljoprivrede in vod je zaprosilo ministrstvo trgovine in industrije, da pri nadležnih mestih izposluje, da se dovoli našim podanikom izvoz konj v Avstrijo, ker je to dosedaj zbog nalezljive bolezni pri naših konjih, ki je pa že ponehala, bilo prepovedano.
| Ratifikacija francosko - italijanske trgovinske pogodbe. Dne 23. maja sta ministrski predsednik Mussolini in francoski poslanik Barrere izmenjala ratifikacijske listine glede trgovinske pogodbe, sklenjene med Francijo in Italijo dne
• 13. novembra 1922. Pogodba je stopila
• takoj v veljavo. Pogodba je sklenjena na
I	temelju novega italijanskega carinskega
tarifa. Z novo pogodbo so se zelo pospešili trgovinski odnošaji med obema državama. Pogodbi' je pridejan sedaj še dodatek, ki stopi v kratkem v veljavo.
Francoska zunanja trgovina. V prvih štirih mesecih t. 1. je bilo uvoženega blaga v Francijo za 13.516,467.000 frankov, t. j. za 4.011,466.000 frankov več kakor v istem času leta 1923. Izvoz je v teh mesecih dosegel vsotd 14.999 milijonov 848.000 frankov, torej za 5.997 milijonov 178.000 frankov več kakor v isti dobi lanskega leta, napram prvini štirim mesecem leta 1913. se je letošnji francoski izvoz zvišal za 13.738,021.000 frankov.
Zastopstva naših industrijskih in eks-portnih tvrdk v Egiptu išče neka tvrdka v Kairu. Njen natančni naslov je interesentom na razpolago v pisarni trgovska, in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Nadaljevanje trgovskih pogajanj med Češkoslovaško in Avstrijo. Po dunajskih vesteh so se trgovska pogajanja med Češkoslovaško in Avstrijo zopet pričela na Dunaju. En del češke delegacije je že prispel tjakaj, prihod drugega pa se pričakuje v teh dneh. Že na prvem sestanku, ld se je vršil 19. t. m., se je ugotovilo precejšnje zbližanje stališč obeh delegacij in je zato pričakovati, da bodo posvetovanja kmalu končana. Končno za-ključenje trgovske pogodbe se bo izvršilo v Pragi, kamor se bodo prenesla pogajanja začetkom junija.
Potrditev prisilne poravnave izven konkurza. Odobrena je poravnava, ki jo. je sklenila dne 3. maja 1924 tvrdka Brulc & Črne, javna trgovska družba v Celju, s svojimi upniki za 40% terjatev na glavnici, na obrestih in stroških, na-rastlih do dne 18. marca 1924, plačljivih do dne 15. julija 1924.
Uvedba poravnalnega postopanja. — Uvedlo se jo poravnalno postopanje o imovini Franca Ogrizka, tvorničarja v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 11. Nalog za sklepanje poravnave pri okrožnem sodi-.ru v Mariboru dne 5. julija, rok za oglasitev do dne 2. julija 1924.
Nakupovalna zadruga z. o. p. v Ljubljani se je razdružila, ker je prešla v likvidacijo. Upniki se poživljajo, naj prijavijo svoje terjatve pri zadrugi do dne 30. junija 1924.
Industrija.
Strojne tovarne in livarne d. d. t Ljubljani so imele dne 21. maja 1924. svoj V. redni občni zbor. Iz poročila upravnega sveta posnamemo, da je to
temu človeku, morda se nama posreči še kaj več zvedeti od njega. Včeraj ste ga videli pri meni.«
Poročnik je bil zelo potrt, vzame, ne da bi rekel besedo, svojo čepico in obadva hitita proti stanovanju Tin-kelesa.
»Najboljše je, da vprašati sami, kje da se nahaja Žid,« mu reče med potjo Anton. Poročnik odide v hišo in po-prašuje vse domače, ki jih je videl, kje bi bil Tinkeles. Toda zvedel je le eno. Trgovec je prejšnji dan odpotoval. Hitela sta od stanovanja na poveljstvo mesta in zvedela tam, da je bil židu izstavljen potni list za Turčijo. Tako je vsiljivec naenkrat izginil. To pa je obadva še bolj razburilo. Bolj ko je premišljeval Evgen o celi zadevi, tem manj je vedel, kaj naj stori. Slednjič je potožil Antonu: »Moj oče je gotovo v denarni stiski, kako naj mu razodenem še svoj dolg? To je težko zame. Gospod Wohlfart, vi ste dobri, posodili ste mi denar, kljub temu, da ste vse vedeli. Bodite še toliko dobri in posodite mi denar za daljšo dobo.«
»Gotovo, kadar hočete sami, pa mi vrnite denar,« reče Anton.
»To je lepo od vas,« reče poročnik, »pa še nekaj, pišite o tem sami mojemu očetu. Vi najboljše sami veste, kaj vam je neumni žid povedal in meni se v resnici ne ljubi take reči poročati mojemu papanu.«
»Toda vašemu očetu se bo zdelo vsiljivo, če mu jaz kot tujec poročam kaj takega,« odgovori Anton.
»Moj oče vas dobro pozna«, prigovarja Evgen, »spominjam se tudi, da mi je moja sestra veliko pripoved o vala od vas. Le pišite in pripomnite, da sem vas jaz prosil za to. Res, najboljše je, da prevzamete celo zadevo vi.« Anton obljubi. Vsede se takoj k pisalni mizi in poroča gospodu baronu o vsem, kar je zvedel od Tin-kelesa.
Tako je prišel v tujini z družino Rothsattel v novo zvezo, katera bi zanj in za baronove imela biti velikega pomena.
(Dalje prih.)
velevažno industrijsko podjetje tudi v pretečenem letu znatno napredovalo v produkciji. Predložena bilanca i7.ka7.uje 912.194 Din čistega dobička ter se izplača 11 -odst. dividenda, to je 11 Din delnico. Rezervnemu zakladu se je rotirala vsota 45.609.74 Din. Penzijske-mu fondu uradnikov 50.000 Din. Podpornemu fondu delavcev 50.000 Din. Dobrodelnim namenom 30.000 Din. Fondu du-bioznih terjatev 120.000 Din. Pri dopolnilnih volitvah je bil izvoljen v upravni •svet gospod ravnatelj inž. J- B o n c e 1 j, ter bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik g. Avgust Žabkar v istem svojstvu. Dividenda se izplača pri blagajni Jadransko-podunavske banke in Ljubljanski kreditni banki s 1. jun. 1924.
>A. Westen, delniška družba v Celju«. Ministrstvo za trgovino in industrijo je ■odobrilo z odlokom z dne 21. februarja 1924 da smeta gg. Avgust Westen in Adolf Westen, družabnika tvrdke A. We-sten v Gaberju pri Celju, ustanoviti delniško družbo z imenom: A Westen, delniška družba v Celju. Osnovna delniška glavnica znaša 5 milijonov dinarjev in je razdeljena na 50.000 delnic po 100 Din nominalne vrednosti, ki se glase na imetnika, ter so z aporti, vloženimi po imenovanih družabnikih tvrdke A. We-aten, popolnoma krite.
Prenos sedeža Trboveljske premogo-kopne družbe. Ministrstvo za trgovino še industrijo, oddelek v Ljubljani, je dne 12. maja 1924 potrdil na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo 7. dne 29. marca 1924 nova pravila Trboveljske premogokopne družbe, ki je prenesla svoj sedež z Dunaja v Ljubljano.
Amerika za madžarsko tekstilno industrijo. Kakor poroča »N. Fr. Presse«, kaže amerikanski kapital precejšen interes na madžarski tekstilni industriji. Eno vodilnih apreturnih tovarn so Ame-rikanci že kupili. Tudi se vodijo pogajanja glede udeležbe na madžarski čipkarski domači industriji.
Denarstvo.
Notiranje nove poljske valute na zagrebški borzi. Po sklepu upravnega sveta borze z dne 20. t. m. se je počenši
2	dne 26. t. m. trgovalo in notiralo v službeni tečajnici namesto »poljska marka« nova poljska valuta »zloty«. Noti-fanje se objavlja za 1 zloty.
Podružnica italijanske banke v Beogradu. Zastopnik milanskega denarnega *nvoda Banca Commerciale Italiana je prišel, kakor poročajo beograjski listi, v Beograd, da se pogaja z merodajnimi či-nitelji o ustanovitvi lastne podružnice v Beogradu.
Ameriško posojilo Nemčiji. Pariški 'listi poročajo iz Washingtona, da je predsednik Koolidge odobril zakonski na-%t o posojilu 100,000.000 dolarjev v korist Nemčiji.
češkoslovaško posojilo na Angleškem. Med Anglijo in! Češkoslovaško je bil sklenjen pogovor za posojilo v znesku
*	300.000 šterlingov po 8% s temeljnim kurzom od 96 in pol. Posojilo se bo moralo vrniti do oktobra 1952.
IrMiski premog in im
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Plačilo tudi na obroke!
Davki in takse.
Kakšne dohodke pričakuje finančna ^Prava v proračunskem letu 1924/1925 ** donosa davka na vojne dobičke? Pro-'®Sun za leto 1924/1925 predvideva, da zna§al donos vojnega davka za leto ^0 in prejšnja leta v omenjenem protonskem letu deloma na že odmerje-ne,n, a še ne poravnanem ali na še ne ^merjenem davku 16.9 milijonov dinar-3®v- Po posameznih pokrajinah se razili donos nastopno: Srbija 54, Bosna in **«rcegovina 15, Dalmacija 7, Hrvatska Slavonija 35, Slovenija 8 in Vojvodinj8 50 milijonov Din. Nizek proračun za Slovenijo dokazuje, da je v preteklosti kot izpolnila svojo dolžnost in žrtvovala spričo večkrat prekomernih ocen državo več, nego je bila dolžna storiti. Proračun neposrednih davkov v proračunskem letu 1924/1925. Za posamez-pokrajine so za proračunsko leto £924/1925 predvideni na neposrednih davkih nastopni donosi: Srbija 162 mili-
604.557 Din, Črnagora 9,000.000 Din, Bosna in Hercegovina 55,249.600 Din, Dalmacija 15,983.000 Din, Hrvatska in Slavonija 137,300.000 Din, Slovenija 70 milijonov dinarjev, Vojvodina 165 milijonov 65.000 dinarjev, skupaj 619 milijonov 202.157 dinarjev. Ako od te vsote odštejemo zaostanke na vojnem davku, se izkaže, da bo Slovenija plačala na neposrednih davkih skoro eno sedmino vseh neposrednih davkov .
Carina.
Carinski dohodki v prvih desetih dneh meseca maja t. 1. Prvih deset dni meseca maja t. 1. so naše carinarnice pobrale 46,976.649 Din carine. Največ so pobrale nastopne carinarnice: v Beogradu 9 milijonov 666.301 Din, v Zagrebu 8,207.694 dinarjev, v Ljubljani 3,179.132 Din, v Subotici 3,916.842 Din, v Novem Sadu 3 mi-ijone 44.655 Din in v Mariboru 2,241.940 dinarjev. Od ostalih carinarnic v Sloveniji so pobrale največ nastopne carinarnice: na Jesenicah 1,005.323 Din, na Rakeku 978.637 Din, v Gornji Radgoni 267.433 Din, v Murski Soboti 139.232 dinarjev in v Celju 814.924 Din.
Novi belgijski carinski tari!. Kakor se poroča, ne bo stopil carinski tarif, sprejet 10. maja v senatu, že z dnem razglasitve v veljavo, ampak bo termin določila vlada. Izvedba tarifa zahteva dolgotrajno delo in o uporabi tarifa ne more biti govora pred oktobrom.
Promet.
Sezonski program za paroplovne družbe. V prometnem ministrstvu se vrši te dni konferenca z zastopniki naših paro-plovuih družb glede ureditve letošnjega programa za sezono, s posebnim ozirom na državno subvencijo, ki je v proračunu določena na 40 milijonov dinarjev.
Brzojavna pristojbina za Reko. V zadnjem času se je otvoril neposredni brzojavni promet med Reko in Zagrebom preko Sušaka. Pristojbina za brzojavke iz naše kraljevine na Reko je ista kakor v tuzemskem prometu, t. j. sedaj 50 par za besedo, najmanj pa 5 dinarjev. Vse brzojavke na Reko se pošiljajo tjekaj samo preko Zagreba.
Paketni promet z Albanijo otvorjen. Z dnem 15. maja t. 1. se je otvoril paketni promet z Albanijo. Pošiljajo se lahko paketi do 5 kg teže in do 1000 frankov vrednosti.
Neposredni promet med Jugoslavijo in Italijo, kakor tudi v prevozu preko Avstrijo. K našemu članku o tej zadevi pristavljamo še nastopno odredbo: Z veljavnostjo od 1. junija t. 1. je izvozno carinjenje v Bistrici Bohinjsko jezero za smer v Italijo omejeno tako: »V Bistrici Bohinjsko jezero se smejo cariniti samo pošiljke iz postaj proge Dobrava - Vintgar — Bistrica Bohinjsko jezero za izvoz preko Podbrda, dočim se mora izvozno carinjenje vseh pošiljk iz drugih postaj vršiti brezpogojno najkasneje na Jesenicah. Zato se od tega dne dalje ne smejo prevzemati v postajah pred Jesenicami tovorni listi s pošiljateljevim predpisom za izvozno ocarinje-nje v Bistrici Bohinjsko jezero«. Stranke, ki so s to odredbo prizadete in imajo deponirana uverenja o osigurani valuti pri carinarnici v Bistrici Bohinjsko jezero, naj si pravočasno preskrbe prenos za izvozno ocarinjenje na Jesenicah ali na kaki prejšnji carinski postaji. — Končno moramo popraviti še nejasen naslov našega članka v tej zadevi. Naslov bi se moral glasiti kakor današnja notica.
Italijanske državne železnice. Najnovejše poročilo italijanskih državnih železnic podaja sledečo statistiko: Dolžina omrežja z normalnim tirom znaša 15.779 kilometrov. Lokomotiv na paro je 6362, na električni pogon 362, osebnih voz je 10.889, tovornih 160.787, prtljažnih 6063.
Nova potniška tarifa za brzovlake za oddaljenost do 50 km. Ministrstvo sao-bračaja uvede s 1. junijem novo potniško tarifo za brzovlake na oddaljenost do 50 km in to: do 10 km: I. razred 14 Din,
II.	razred 10.40 Din, III. razred 7 Din; do 20 km: 28, 21 in 14 Din; do 30 km: 42, 31.50 in 21 Din; do 40 km: 56, 42 in 28 Din; do 50 km: 70, 52.05 in 35 Din. Nad 50 km ostane stara tarifa, t. j. za vsakih 10 km po 14 Din v I., po 10.50 dinarjev v II. in po 7 Din v III. razredu. Z znižanjem od 2, 1.50 odnosno 1 Din, pri dosegi vsakih celih 100 km. Tako stane karta II. razreda brzovlaka na primer za 650 km 65 krat 10.50 Din, manj
6	krat 1.50, t. j. 673.50 Din. V potniškem vlaku stane kakor tudi dosedaj karta prvega, drugega odnosno tretjega razreda za vsakih 10 km 10.50, 7 in 3.50 Din z znižanjem 1.50, 1 odnosno 0.50 Din pri doseženih 100 km, tako da je po ceni enaka karti drugega, tretjega odnosno polovici karte tretjega razreda brzovlaka.
Otvoritev telefonske linije Budimpešta—Zagreb. Dne 21. maja t. 1. je začela delovati nova direktna telefonska linija Budimpešta—Zagreb. Razgovor treh minut stane 3 zlate franke ali 45.000 madžarskih kron (okoli 48 dinarjev).
iz naših organizacij.
Društvo >Trgovska akademija« vabi na I. redni občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 28. maja 1924 ob pol 7. uri zvečer v zborovalni dvorani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Izprememba pravil. 5. Volitve. 6. Prograpi za bodoče delovanje. 7. Raznoterosti. Ker je to prvi redni občni zbor društva in ker gre za izredno važne sklepe glede društvenega delovanja, posebno glede zgradbe poslopja za ljubljansko trgovsko akademijo, prosimo, da se člani odzovejo vabilu polnoštevilno. Za slučaj nesklepčnosti veljajo določbe § 8. društvenih pravil.
® KUPUJMO IN PODPIRAJMO
izvrstno
Kolinsko cikorijo
tu	domači	izdelek.	«.
Razno.
Konierenca železniških ravnateljev.
Pretekli ponedeljek se je vršila v Beogradu konferenca železniških ravnateljev, kot prva mesečnih konferenc, ki se bodo vršile po nacedbi ministrstva sa-obračaja odslej vsakega 19. v mesecu. Minister g. dr. Popovič je pojasnil navzočim svrho teh konferenc, na kar se je razpravljalo o vseh vprašanjih, ki tan-girajo promet, o nesrečnih slučajih, ki se dogajajo na progah in vprašanje na kateri način bi bilo mogoče promet v naši državi najbolj popraviti. Popoldne so se razpravljala nekatera interna vprašanja, ki se tičejo interesov železničarske siužbe.
Rusija prosila Anglijo za posojilo. Na
angleško-ruski konferenci je ruska delegacija predložila prošnjo za pomoč s strani angleške vlade, ki naj bi razpisala dolgoročno posojilo, s katerim bi Rusi krili svoje predvojne dolgove na-pram angleškim državljanom, ampak pod pridržkom gotovih omejitev. Ostanek posojila bi se porabil za nakup strojev in drugih predmetov angleškega izvora. Angleška delegacija je izjavila, da ne more angležka vlada dati garancije za tako posojilo, da bo pa z zadoščenjem pozdravila prizadevanja sovjetov za najetje posojila na svobodnem angleškem trgu.
Boji za podaljšanje delovnega časa v Švici. Zveza delodajalcev švicarske strojne in metalne industrije je sklenila, da ne sme nobeden član sprejeti v službo niti enega novega delavca. Ta sklep se je storil zbog odpora delavstva proti 56-urnemu tedniku.
Ponudbe posojil, ki izborno nesejo.
V	nekaterih berlinskih listih so bili objavljeni pred kratkim inserati sledeče vsebine: >Več milijonov zlatih mark v angleških funtih kot prva hipoteka na zlati bazi po 1,0.000.— do enega milijona mark proti zmernim obrestim na dolgi rok se posreduje. Vprašati je pri F. C. Prior 16. Florence Road Ealing, London W. 5.< Onim, ki so se na te ponudbe obrnili do tvrdke Prior v London, je ta sporočila precej ugodne pogoje za posojilo zahtevala pa, da predvsem izpolnijo dve vprašalni poli ter eno pošljejo njeni pooblaščeni banki v Berlinu obenem s kavcijo po 250 zlatih mark na njen račun. Ta kavcija se ima vrniti po 3 mesecih. Seveda se je oglasilo takoj veliko število reflektantov, ki je šlo v tisoče. Kmalu pa se je pokazalo, da so bili le redki oni, ki so posodilo res dobili. Na ta način so prišli na to, da gre angleški firmi le za umazano kupčijo. Ker za veliko množino kavcij ni bilo treba plačevati obresti je s tem tvrdka Prior izborno zaslužila. Le od 5000 prošenj za posojilo bi znašale kavcije 1,250.000 zlatih mark
in samo 5-procentne obresti za tri mesece 187.000 zlatih mark. Seveda je bila javnost takoj opozrjena na to manipulacijo.
Nov obrtni red. Kakor piše »Trgovinski Glasnik«, se je z rešenjein ministrstva trgovine in industrije ustanovila posebna komisija iz 6 članov za izgotovitev novega obrtnega reda, ki bo veljal za. celo državo.
Mednarodna razstava zadružništva. — Od 15. julija do 15. septembra se bo vršila v Gandu velika mednarodna raz~ stava zadružništva in socialnih ustanov, Dosedaj se je priglasilo za udeležbo na lej razstavi 50 držav.
Žepni vozni red knjigarne Vilko Weixl v Mariboru, kateri se je v preteku let kot najbolj praktični med cenj. ob-, činstvom zelo razširil in priljubil, izide tudi letos in sicer v obširnejši izdaji, da bodo vse proge in tudi vozne cene zaznamovane. K temu se bodo dobili tudi posebni platneni ovitki za stalno vpo-rabo, ker se lahko vsak leto vozni red izmenja.
Posredovalniea za službe Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani
ima vedno na razpolago vse vrste trgor-skega personala in posluje za poslo-davce brezplačno. Vse gg. trgovce, kakor tudi ostale podjetnike prosimo, da pri njih izpraznjena mesta vedno prijavljajo na naslov: Posredovalnica Slovenskega trgovskega društva »Merkur« ▼ Ljubljani (telefon št. 552).____________
Tržna poročila.
Tržne cene v Ljubljani na klavni«
dne 22. maja 1924. Voli prima za kg teže Din 14.75, voli rejeni 13.50, voli manj rejeni 12.50, biki, debeli težki 13.50, biki debeli lažji 12.50, biki rejeni 12, telice debele 13.50, telice rejene 12, krave rejene 11.75—12, krave klobasarice 7—8, teleta 15—16, prašiči debeli 15—16, prašiči rejeni 14.50—15. Kljub močnemu padcu cene je blaga dosti na ponudbo,, tako da so morali nekateri prodajaln svoje živali prodati tudi pod zgoraj navedeno ceno. Pričakovati je, da bodo cene še bolj nazadovale.
Novosadska blagovna borza (dne 22. maja 1924). Pšenica: baška 79 do 80 kg, 2 odst., defektna, duplikat kasa 310. Oves: baški, duplikat kasa 270 do 277.5. Turščica: baška, promptno 220 do 222.5; za junij, v šlepu na Donavi 225. Moka: baška »0«, duplikat kasa 475, »5«, duplikat kasa 375, »6«, duplikat kasa 300. Tendenca nespremenjeno nestanovitna. Skupni promet 96 vagonov, od tega 82 turščice.
Dunajski živinski sejem (22. t. m.). — Goveda: Dogon 540 komadov. Cene aa kg žive teže v tisočih aK: voli 12—17, biki in krave 12—16, slaba živina 8 do
12.	Promet je bil živahen razen v volih. Svinje: Dogon 1580 komadov. Cene za kg žive teže v tisočih aK: mesnate 17.5 do 19, debele 21 do 23.5.
Cene za surovo svilo. Po poročilih, katere je prejelo naše ministrstvo za trgovino in industrijo iz Milana, se dvigajo cene za surovo svilo na vseh tržiščih zelo živahno in to o so bito zbog tega, ker se že sedaj delajo sklepi za novo svilo. Blaga je na tržišču v Milanu zelo malo.
mrnf&meaasmmamamaseim
WUD0HA< t~ ....................  ~"~~1
Dobava, prodaja.
Dobava bele kovine. Pri ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 11. junija t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 15.000 kg bele kovine.
Dobava mornarskih maj. Pri odelenjn
za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 11. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 6000 belo-modrih poletnih mornarskih maj.
Dobava ovsa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 2. junija t. 1. direktna pogodba glede dobave 500.000 kg ovsa.
Dobava kruha. Pri komandi mesta v Slovenski Bistrici se bo vršila dne 11-junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave kruha.
Dobava odej. Pri odelenju za morna-Tico v Zemunu se bo vršila dne 12. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 2000 odej za visaljke in 2000 odej za postelje.
Dobava krušne moke. Pri intendantom Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 10. junija t. 1. ofertalna licitacija gled dobave 500.000 kilogramov krušne moke (tipa 80%).
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so y pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Književnost.
M. Humek, Domači vrt. Praktičen na-vod, kako ga uredimo, obdelujmo in krasimo. To je naslov novi vrtnarski knjigi, ki je izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in ki stane broširana Din 48.—, v trdo cezana pa Din 60.—. S to knjigo, ki jo je spisal naš priznani strokovnjak, višji sadjarski nadzornik Humek, je silno ustreženo potrebam vseh naših prijateljev in gojiteljev vrtnarstva, saj smo jo v tako priročni in pregledni sestavi že dolgo pogrešali v našem
slovstvu. Vrlo prav bo došla pa tudi našim gospodinjskim in kmetijskim šolam, našim vrtnarskim in drugim tečajem, ki so istotako prav težko pogrešali potrebnih tiskanih navodil za pridelovanje vrtnih rastlin. Humekova knjiga nam v kratkih sestavkih opisuje vse, kar je ne-obhodna potreba za uredbo in obdelovanje domačega vrta. V svojem prvem delu obdeluje knjiga ^splošno vrtnarstvo«, t. j. uredbo domačega vrta, pripravo zemlje in gnojenje kakor tudi glavna vrtnarska opravila; v svojem drugem delu v »posebnem vrtnarstvu«, ki
ga deli v zelenjadarstvo, sadjarstvo in v cvetličarstvo, pa obdeluje vse posamezne rastline, ki se goje na domačem vrtu. Knjiga je pojasnjena vrhutega z raznimi slikami. Ker je v gladki in lepi slovenščini in ker prinaša toliko dobrih in potrebnih navodil, jo bo vsak ljubitelj napredka z veseljem prebiral, saj bo našel v njej vse, kar potrebuje za uspešno obdelovanje vrta. Kdor jo bo čital, bo našel tudi mnogo nove pobude in praktičnih navodil za svoj vrt. Zato jo toplo priporočamo čitateljem v nakup.
tovarna	▼
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. nadstropje.
N
O
•- Stroški pri vporabi bencina
Vozi brez bencina!
Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor z patent.
wHag-Generatorjem"
Prospekt in reference daje
Jugo-Hag
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24
Telefon št. 560
Stroški pri vporabi oglja
JUGOMETALIJA"
Ljubljana, Kolodvorska ulica 18
I izvršuje vsakovrstna naročila za kleparstvo, vodovodne   inštalacije, kotSarstvo
Telefon St. 729. in ključavničarstvo. Montaža ..TOPLODAROV".
Vsa naroClla točno In solidno.
m
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Toči in uiidm pssMiia!
Trgovina čeuljev ter Jpecijalna tvrdka za orlnpedlčaa in anato-mična obuvala. Sprejema vsa naročila za čevlje po mer! in popravila
eaiiiHaMaiiHiGBsaiOBMBUiiigft
a	~
NA VELIKO! Priporočamo : galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje. rinčice, podloge (bclgier), potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnice decimalne ia balančne najceneje pri
JOSIP PETELINI
« Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. * CSwnMnanMBaa*«iniHic0SBi^
ulica U
Pristopajte kot član k društvu »TRGOVSKA AKADEM1)A«I
TVRDKA
LJUBLJANA
Veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge
vse vrste pšenične
inoke najboljših
banaških
mlinov,
otrobe, koruzne
in ajdove izdelke, kašo,
ješprenj, nadalje pšenico,
koruzo, oves, fižol
in druge
poljske pridelke.
Telefon 5tev. 449. Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE I
A. V1CEL
Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulite posodo, porcelanasto, kameni* nasto in stekleno robo.
Na debelo 1	Na	drobno	t
MEMAKL
barve, mastila, lake, klej, emajl, kil In zajamčeno čisti firnež najboljše vrste nudi
MEDIČ - ZANKL “““»
Maribor
podružnica
Ljubljana
centrala
Novi Sadi
skladišče
Tvornice: Ljubljana - Medvode
Najboljša kolesa
,PUC H“
po ugodnih cenah priporoča
1GN.VOK
Ljubljana Novo mesto
Priporočamo:
I Jos. Peteline f
LJUBLJANA,	*
St. Petra nasip 7.	■
*	šivalni stroji t vseh ■
m opremah Gritsiner, Adler za * g rodbinsko in obrtno rabo,
■ ŽRtotam igle, olje ter ree po-a samezue dele za Tee sisteme. En gres!
AVTO
bencin, pnevmatika olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi )ugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
TISKARNA §m .-MERKUR"
TN9.-IND. O. O.
TELEFON OSa
i
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13
Tlaka Gaseplee, knjige, brofturo, cenik©, letake, pravita, vizitke, trgovske in uradna tiskovina itd.
mmmmmumn LASTNA KNJIGOVEZNICA •flllftlllllllltltiilllM
i
TRGOVSKA BANKA D. D, UUBUANA
f PODRUŽNICE:
Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Dunajska c. 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 18,300,000-—
IcvrSuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZmiRE |
Brzojavi: Trgovska
Telefoni: 139, 14*, 458
Konjice
Meža-Dravograd
asm
•JRK**.*rmt*o)araiMKC>»^MsomeumsKiumhm r« n i n iitfiiiiiiiT^miMKi^rifiiTr^ffln^BiiTiinanMoiinBMM mi 1
i Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.