■ Mfni slovanski dnevnik Zedfojemh državah.:- Velja u tn leto... $&0C Ina 10.000 naročnikov GLAS NARODA list slovenskih detavmv AmArilrf. The only Slovenia* la xfe» United - « • tesneč ewexy day cascqptv Sundays and flollday*^ TKLgrow PCMANB: 4687 COBTLAJgpT. Entered a. Saoond-Olas. Hatur. September «1. ISO* aft the Port Ofloa aft *ev York, V. inter tha Art of Oon*reee of Mink S, 1S79. flLBFO* PUABn.- 48ST flOBTLAMBU MO. 53. — ŠTEV 63. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 5, 1914. — ČETRTEK, 5. MARCA, 1914. Komisiji us laškega generala Carranze. Posebna komisija bo vodila preiskavo gle J« smrti angleškega podanika Ben tona. PJiAVICE ZDRUŽENIH DRŽAV. Vse kai«, da m j« definitivno opustilo misel amerisko-angleške komisije. Armada "brezposelnih" se nahaja na varnem. —o— Škandalozni prizori v cerkvi sv. Alfonza. Banda je udrla v cerkev in zahtevala jedi in pijače. POLICIJSKE REZERVE. —o— Demonstracija po mestu. Aretacija v cerkvi. Pod $5000 varščine. "Revež" s sedemsto dolarjev. Delovali je tihotapcev. Oblastim se je posrečilo aretirati tihotapca srečk in perzijskega opija. Ko je zapustil včeraj parnik "Kaiser Wilhelm II." v Hoboke-nu. j.^ bil aretirau neki Robert Marqiiard, prodajalec papirja in tobaka. Dolzi se ga, tla je utilio-tapljal nemške loterijske srečke. Marquard je obrnil nase pozornost carinskih. uradnikov vsled svoje nenavadno visoke postave. Ker ni mogel povoljno odgovoriti na vprašanje, kaj da ima opraviti na krovu ravno došlega parnika •se ga je preiskalo ter našlo v njegovi obleki kakih desettisoe srečk, kojili vsaka je vredna $7.50. j Radi »»tihotapljenja opija je stavil včeraj sodnik Hunt pod $7500 varščine v Hobokenu sta-nujoeega Hugo Grobe, bivšega častnika na parniku "Kronprin-cessin Cecilie". Pred sodiščem je priznal, da je ntihotapil s pomoč-, io par uslužbencev na ladiji preko tisoč funtov^perzijskega opija.-Glede teh pošiljatev je vodil natančne zapiske. Meseca novembra je prevzel 265 funtov opija. Svoje odjemalce je imel med tukaj-šniini Kitajci. 75 funtov tega blaga je imel spravljenih v nekem saloonu na 1. Ave. in 86. cesti v New Yorku. Ko je prišel včeraj tjakaj, je bil aretiran. Izjavil je. da ga ovadil pri oblastih neki e!au "opijskega trusta", s katerim je pretrgal vse zveze, ker je imel premalo dobička. Štirje detektivi v boje z banditi. Hcteli so oropati trgovino Mi- j ch&ela Mandela, toda policija jim je prekrižala račun. i 36 STRELOV. Lopovi so se zabarik&dirali za prodajalno mizo. Mož proti možu. Vsi na varnem. Včeraj ponoči so patrnlirali detektivi Oliver. Fenneli, 'Reynolds in Slevin po Boverv in zapazili štiri mlade možke. ki so še precej sumljivo obnašali. Detektivi so se v primerni razdalji u-stavili in čakali, kaj s- bo zgodilo. Trije lopovi so odšli za trgovino Michaela Mandela, dočim se je četrti postavil prt d vrata na stražo. Od časa do časa je dajal svojim tovarišem s žveplenkami znamenja, da je vse varno. Detektiv Slevin se mu je neopaženo približal in ga s krepelcem udaril tako po glavi, da je takoj padel nezavesten na tla. Xato so šli detektivi na dvorišče in čakali ugodnega slučaja. Detektiv Fenuelli se je potihoma spazil na streho in se je s hruščem spustil skozi stropno okno med bandite, ki so ravno razbijali železno blagajno. Lumpje so v hipu skočili za prodajalno mizo, med tem so pa prišli Fennelliju tovariši na pomoč, in vnel se je obupen boj. Pozneje se je dognalo, da je bilo vsega skupaj oddanih 06 strelov. ker pa zaradi teme- ni mogel mogel nikdo meriti, so ostali de-tekti vi, kakor tudi banditi nepoškodovani. Ko je lopovom pošla m uniči ja, so planili nanje detektivi in jih po obupnem borenju premagali. Najnevarnejši med l njimi ie George Jandimage, 'Big Polack' imenovan, ki je po po-! stavi pravi orjak. Včeraj dopoldan so jih prepeljali v Tombs. ! Za razvoj Alaske. Komitej za vladna zemljišča je 1 stavil predloge glede razkritja premogovnikov. Znamenita operacija. ; Pariški zdravniki so ločili Iran- 1 • i coska "siameška dvojčka", Ma- , deleine-Suzanne. I ] Aretirani atentatorji. Obstrukcija v parlamentu. Policiji se je posrečilo aretirati par mladih ljudij, ki so položili bombo v vrt namestnikov. Washington, D. C.. 4. marea. — Predloga zvezne administracije v svrho razvoja neizčrpnih premo? govih polj v Alaski se bo najbrž v najkrajšem času uresničila in sicer vsled tega, ker je komitej za javne zemljišča že danes ugodno poročal o tej predlogi. Obenem je priporočil komitej amend- i Grozna eksplozija. 3 delavci mrtvi nieut, glasom kojega naj bi tra- KOJtSC POGAJANJ. Umor v Putilovi tovarni na Ruskem. Blazni sin umoril mater. — jala zakupna doba najdalj 20 let. Zakupnik pa bi tudi imel le pravico v rudarskem smislu izrabljati Zemljišče, ker bi ostala površina last zvezne vlade. Predno se je uložilo načrt v njegovi sedanji obliki, so se vršile številne konference med člani- komiteja, predsednikom Fer-ris^m ter' tajnikom za notranje zadeve, Lane. Predloga določa, lu je mogoče vzeti premogovnike v zakup le v blokih od 40 do 2560 a krov. Vlada bo za svojo lastno potrebo reservirala kakih 13.000 akrov. Uporabilo se jih bo kot premogovne postaje za bojne ladije ali pa za omejevanje morebitnega privatnega monopola. Budimpešta, Ogrsko. 4. marca. Uspehi detektivov. V zadnjih letih so detektivi dosegli velikanske uspeh«. Zločinci'uja. Sem je dospelo iz Reke brzojavno poročilo, da je policija aretirala nekaj mladih ljudi, ki so bili v zveži z atentatom na kraljevo palačo. Vodja te anarhistične bande je osemindvajsetletni Ar-dino B^lelli iz Ano one na Iraškem. Dunaj, Avstrija, 4. marca. — Zadnji čas so začeli Nemci tako postopati, da sploh ni misliti na nadaljna pogajanja s Cehi. Kot se čuje. bodo v jut rajanjem zasedanju državnega zbora začeli Cehi z ostro obštrukeijo. Petrograd, Rusija. 11. marca. Danes je neki preddelavee umoril stotnika pl. Stahla, šefa šrap-nelnega oddelka v veliki Putilovi tovarni za orožje. Preddelavee se je nato vrgel med kolesje velikega električnega stroj«, ki ga je zmlelo na kose. Stotnik je za časa stavke neusmiljeno postopal proti delavstvu, vsled česar ga je predelavee umoril iz maščeva- Pariz, Francija, 4. marca. — Potom izvanredno težke operacije se je ločilo danes francoska '' siameška dvojčka'\ Madeleine-Suzanne. Operaeijo je izvršil s posebnim, za ta slučaj sestavljenim instrumentom dr. Gustave Le Filliatre s pomočjo drugih zdravnikov. Operaciji je prisostvovalo tudi veliko drugih zdravnikov. Madeleine-Suzanne sta bili zra-ščeni skupaj v okoliei trebuha in potom natančne preiskave se je dognalo, da so ležali deli črevesa Madeleine v trebušni votlini Suzanne. Uporabilo se je omamilno sreds*tvo in oba otroka sta srečno prestala operacijo, ki je trajala kakih 15 minut. Slične operacije se ni izvršilo na Francoskem od leta 1902, ko je dr. Loyen ločil oba indijska dečka, Radica-Reodiea. Glavar Engelmann mrtev. Huntington, Ind., 4. marea. — Danes je umrl na bližnji indijanski rezervaciji Joseph Engelmann, zadnji glavar Miami-Indijancev. Njegov oče je bil nemški farmar, mati pa Indijanka. Ker ni imel nobenega potomca, si bodo Mia-mi-Indijanci izbrali glavarja iz kakega drugega rodu. Volkovi pred Rimom. Rim, Italija. 4. marca. — Vsled velikih snežnih žametov je dospelo zadnje dni z abruških gora v bližino Rima veliko volkov, ki so raztrgali na stotine ovac. Kmetje so jih nekaj časa zasledovali in jih par tudi postrelili. Volkovi so se zatekli v soteske gorovja Monte di So rac te Create. Pila pomotoma lizoL Žena rabinerja Izidorja Gor« don-a, Broome St., New York, je izpila včeraj pomotoma nekoliko lizola. Ravno so io hoteli prevesti v Gouverueur Hospital, ko je prišel njen mož domov. Ken je orito-doksen fid, je ni pustil prevesti v bolnico. Smrt železniškega predsednika Stuarta. V Garden City, L. L je umrl John C. Stuart, podpredsednik lil generalni manager Erie-želez-nice. Bolehal je dve leti. Stuart se je povzdignil od nava'dnega čuvaja do konečnega uglednega in važnega mesta. Smatralo se ga je za enega najboljših poznavalcev praktične železniške službe na Iztoku. Oprostitev grofa Mielczynski-ja. Proti oprostitvi grofa Mielczynski-ja, katerega je porota v Me-seritzu oprostila vsake krivde radi uuiora svoje nezveste soproge in njenega nečaka, je uložil državni pravdnik priziv. Grof ni vsled tega še popolnoma prost, vendar pa se ne smatra za verjetno, da bi se razveljavilo pravo-rek porotnikov. 2000 obolelih na logarju. . Montreal, Ont., Canada, 4. marca. — Okužena pitna voda je povzročila v sosednem mestecu St. Johns epidemijo legarja. ki preti iztrebiti celo prebivalstvo. Dva-tisoč izmed 7000 prebivalcev je že obolelo ter je razširjena "kuga tudi med garnizijo. Redka prilika* Najlepša prilika se nudi sedaj rojakom za rgffpji gfrrr Sle-moving ker so vse parobrodne družbe znatno znižal« cene prevoznih listkov. Sedaj m lahko dospe po M U SAMO $22.00—$25.00 PREKO MORJA. Pižtto na gleda kretanj* par-oikov takoj; kajti to ugodna oa-as so veljavne samo m' nekaj FRANK in Cortlandt ft, Nn ZMb nost nevrjetno ustrajnost in logično sklepanje so eitatelji uvideli, če so pazljivo zasledovali Sehmidtov proces. O delovanju detektivov iu njihovih zmožnostih so izšle že cele knjige. Ker je znano, da se rojaki zelo zanimajo za to najnovejšo kriminalistično vedo, je priobčil letošnji Sloven-sko-Amerikanski Koledar veleza-nimivo razpravo: "DETEKTIV NA DELU." Precej obširen spis pojasnjuje osem finih slik: detektiva doma, na cesti, v banki, v -hotelu itd. Rojaki, naročite Koledar, dokler ga je še kaj v zalogi. V njem najdete natančno popisane vse važnejše jiogodke anskega leta in več lepih povesti. Ceiia je samo 25 centov. Pišite ponj na naslov: Slovonic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City. Kaznovana okrutnost. Sodišče je obsodilo včeraj Antona Puty-a iz Bronxa v New Yorku, ker je vrgel v ogenj živo mačko. K škandalu v Mineolt Danes zjutraj bodo skorajgo-tovo prepeljali wardena in paznika, ki sta bila prideljena okrajnemu zaporu v Mineoli j>red sodnika Russella. Zagovarjati'se bosta morala, ker sta posilila dve jetniei in uganjala druge škandale.' THje pazniki,- ki dosedaj še niso'obtoženi, bodo nastopili kot priče.' Nadalje bo zaslišalo sodišče nekaj hotelirjev, pri katerih so jetniki dobivali pijačo in hrano. Kaznjenec Jacoby, ki je pri celi stvari najbolj kompromitiran, je pobegnil. Zakon — margarina ustavnopraven. Albany, 3. marca. — Zakon, ki prepoveduje prodajalcem barvanje oleomargarine, je danes odobrilo apelacijsko sodišče. Tej postavi se je bil postavil po robu brdoklynski špecerijski trgovec peter H. van Kempen, ker Je bil kaznovan radi prestopka omenje* nega zakona na $100 globe. . _. Berlin, Nemčija, 4. marca. — V neki lrši na Krefelder cesti se je dogodil grozen zločin. V podstrešju je stanovala 58-letna udo va Netsch s svojim slaboumnim sinom. Včeraj-zvečer je prišel sin domov, zasadil materi nož v srce in neznanokam pobegnil. Policija nima o njem nobenega sledu. Iz Hamburga poročajo, da je eksplodiralo v skladišču neke ta-mošnje eksportne firme 650.000 patron dinamita. Eksplozija je bila tako silna, da so popokale daleč naokoli po poslopjih šipe. Trije delavci so bili na mestu mrtvi, več drugih pa težko ranjenih. Povzročena škoda je ogromna. Kaj je povzročilo eksplozijo, še ni dognano. Pred usmrčenjem. Na smrt obsojeni Italijan Re-bacei, ki bo dne 23. marea končal v električnem stoleu, je včeraj pred okrajnim pravdnikom in šerifom priznal, da je ustrelil po naročilu "črne roke" nekega Tony Marco-ja. Nadalje je izpovedal, da je ustrelil moža, ker je dobil povelje od voditeljev te zveze in ker bi našel sam smrt, ako bi ne hotel izvršiti povelja. Marco je bil ustreljen pred nekako enim letom. Takoj nato je bilo aretiranih veliko število Italijanov, izmed kojih se jih dosti še nahaja v ječi. Rebacci je baje veliko izpovedal glede delovanja "črno roke." Meč generala Meaghera. Notre Dame, Ind., 4. marca. — Zvezni senator Walsh iz Montane je podaril danes tukajšnji u-niverzi meč generala Thomaso Meaghera, ki je za časa državljanske vojske poveljeval "irish brigadi." Ob tej priliki se je vršila velika slavnost, pri kateri so bili v posebno velikem številu zastopani delegati raznih irskih društev iž Chieaga in drugih mest. Louisville, jty., 4. marca Včeraj sta prišla, v trgovino W. P. Brsndenburga dva bandita. pognala uslužbence a revolverji v rokah v stransko sobo in vzela iz železne blagajne $4000. Ob tem Sašu se je vršil po ulici največji promet, in prodajalna je bila sijajno razsvetljena. Policija ni-m* o predrznežih še nobenega Krmar Simon Katič se je smrtno ponesrečil. Velikanski val ga je s tako silo vrgel v dimnik, da je revež po preteku štirih dni umrl. POSMRTNICA. Najhujši vihar, kar jih je dosedaj prestal 'Cesar Franc Jožef/ Dvanajst trupel na morju. Včeraj zjutraj se je vršila "na krovu parnika "Cesar Franc Jožef" posmrtnica po pokojnem prvem krmarju Simonu Katiču. Prvi častnik Gustav Millemoth je imel -ganljiv govor, godba jo zaigrala "Ave Maria", mornarji so pa spustili zastavo na poldrog. Krmarja je 21. februarja, v najhujšem viharju, kar jih je prestal parnik, vrgel velikanski val s tako silo ob dimnik, da je za-dobil smrtnonevarne poškodbe. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je 25. februarja umrl. Ko so ga drugi dan spuščali v morje, niso obvestili nobenega pasažirja, ker so bili vsi, posebno pa ženske, vsled viharja zelo razburjeni. Moštvo parnika "Oceania", ki je včeraj dospel iz Trsta, je pripovedovalo o precej nenavadnem dogodku. Ko je bil parnik blizu Alžirja, je videl neki mornar na morju par temnih točk, katere so ie vedno bolj približavale. Obvestil je kapitana, ki je takoj zapo-vedal spustiti v morje rešilni čoln. Mornarji so kmalo sprevideli, da to niso ponesrečenoi ampak krste s trupli umrlih Arabcev. Trupla so obtožili in jih spustili v morje." Skoraj gotovo se je v hudem viharju potopila kaka takozvana irabska "mrtvaška ladija". Lju-Ije so se ponesrečili, krste so pa istale na površini. Parnik "La Provence" je naletel pri 44. stopinji severne širine in pri 38. stopinji zapadne dolžine ostanke razbitega parnika. Draginja. Washington, D. C., 4. marca.— Pred justičnim odborom poslanske zbornice je zatrjeval danes odvetnik Horace Stern iz Phila-delphije, da povzročajo draginjo ne glede na znižano carino, ino« zemski trusti. Radiotelegrafisti. Washington, D. C.. 4. marca.— Dosedaj se je izdalo radiotelegra-fistom 2346 licenc, med temi 2089 prvega razreda. 43 odstotkov teh radiotelegrafistov je starih manj kot 21 let._ Denarje v staro domovino vm|aM» K. $ K. $ s.... i.io i 190.... as.es 10--------a.16 140--------28.70 15.... 3.16 i IGO.... 30 75 S0.... 4.90 ISO--------S3 80 26.... S. 30 170.... 34.85 SO.... 6.25 180.... 86 90 35.... 7.30 190.... 38.95 40.... 8.30 900.... 41.00 45.... t. 35 150.... 51.25 10.... 10.35 300.... 61.50 66 ... 1186 360________71.75 60.... 12.40 400.... 82 00 SS.... 13.40 460.... 93.36 70.... 14.45 E00.... 109 60 75.... 16.46 600.... 123.00 88________16.50 700.... 143.60 •f.... 17*50 800.... 164 00 »O--------18.60 900____184 OS Ido... 20.50 1000.... 20100 110.... 33.68 3000.... 408.00 190.... 94.60 6000....1018 00 PoKtarima je všteta pri teh sva tah. Doma ae nakazane srote p* oolnoma IsplaČajo brea vinarja tdbitka. Mais denarne poUljatve rasp* fSlja Ma zadnje polt* e. k. poštni hranilnih)! urai na Dinaja v na| krajšem Casn. Denarje nmm »osla«! '|e aajv* li&Mje do ttt.0i v aatoviai v pit oorofenem all teftfatrixaniM fk t Hroudwayu, dokler ni sled-ijie dospela do «*erkVe sv. Allou-a. Tamu'iibauui se je obrnil k ovarii*m rekoe: — To j oslopje ui u čaja. Vstopimo in bodimo I gostje svetih očetov. V uasl«>d-jajčni tivnutku so ljudje vdrli v L;erk» v, se razvrstili po klo|X'h in : glasno zahtevali: — Prinesite jam kaj za jesti. Detektiva Gilduv iu (Jugan, ki nta sledila množici, sta Tanncn-bauma prijt la iu zapovedala tretjemu detektivu, da imj zakleue j vrata. fJilday je telefoniral j>oli-fij^kt-m komisarju, kateri je takoj odredil, da je odšlo 90 straž-Inikov proti cerkvi. Polieisti «o v 'eerkvi aretirali 1 J*0 oseb in jih pe-ljali ua policijsko stražnico. Tam |se dognalo, iz kakšnih re- I vežt-v s«»l6ji ta armada brezpo-|selnili. Pri krojaču Ilymanu Fiu-kelsti iuu so na^li $7t»0 v bankov-eiii, pri drugih ]>a večje svote de-i narja. revolverje, bodala, v robcih zavezano kamenje itd. Duhovnik Schneider je izpovedal. da je stopil v cerkvi predeuj Tannenbaum rykoe: — O, ali ste i tukaj starček? Mi smo prišli sem, da obedujemo z Vami. Z vsako stvarjo bomo zadovoljui, in upamo, da se nam ne bo slabo godilo, ker imate gotovo polno klet. Spali bomo v cerkvi in okoli devete ure želimo imeti zajutrek. Ali nam zamorete dati kaj de-uai ja ali dela! Sodnik Campbell je postavil mladega agitatorja pod $50GU i varščine in ga pridržal za uudalj-, no zaslišanje. * Pes povzročil rešitev dečka. Greenwich, Conn.. 4. marca. — Veliko razburjenje je vladalo dane« na S wee t briar farmi, kjer se je mudil na obisku 41etni Stuart F rase r jr. Deček je bil zjutraj odšel z doma ter obtieal kakih pet milj daleč v snegu. Rešilo se ga je šele par ur pozneje, potem ko je paznik ua nekem sosednem pose-stvu postal pozoren na vedenje ' psa. Deček je bil tako zagazil v sneg. da ui mogel z mesta. Brez dvoma bi bil ponoči zmrznil, ako bi ne bil privedel pes reSileev. Mrs. Wilson trpi na posledicah padca. Washington, D. C.. 4. marca.— Mrs. Wood row Wilson si bo le polagoma opomogla od posledic strahu, katerega je prestala, ko je preteklo nedeljo padla na tla. Washington, C.. 4 m a na. — Naznanilo farrau/e, da l>o imenoval neodvisno komisijo,* ki bo ugotovila podrobnejše podatke glede Hiurtj angleškega podanika K« ntuua, kakor tudi izjavo au gleake vlade, dg Ue bo zahtevali ♦al vlade v Wash in gt on u pod rob podatkov glede t.-ga slu eaj^ smatra v vladnih krogil. tako, da ne je kouerno opustilo mi«*!, da *e odpošlje am riiko-anglesko komisijo, ki naj bi odila v 4 'hibushuo ter pregledala truplo ustr*-|jeiiegN iVntotia. Anglija si je najbrž prihranila sadusevaje /a (»ozuejši čas. Kot ^>o^s«^ul neresnično pa s«- smatra naznanilo, da je Carranzu baje i/javil, da nimajo Združene države -sploh nobene praviee pečati ■»» i zade%*o. * Nofales, Mehika. 1. marea. —: lu »e glas«, da si' l>o Carranza vrnil v Herniosillo, mesto da Še napoti v Juarez kot je bilo sprva rečeno. Vendar pa se ne ve o | leni ničesar iKxlrobnejšega ij|i < aiTanzs sam molči o zadevi. Sisloii^pa i*a^av4ja Carranzui uti« m sls, katerega no dogodki POPolnoma potrli. ^ Topolobambo w je pričela! danes pričakovana pomorska bitka med kanonskim čolnom usta-! »ov "Tampieo*' in federalnima bojnima ladijeuia "Morelos" iu ' Ouerrero/" Tntaiks »>ojtia ladija se nahaja baje v pristanišču, do. iin ležita obe federalni ladiji nekoliko zunaj v ealitornijskem zalivu. Boja se vdeležujejo tudi federalne baterije na deželi pri Tsmpieo. Vera Cnu, Mehika. 4. marca. Zvezne oblasti so danes konfisči-iale nov lokalni list "KI Moni-*» ur". Aretirale so celi štab in glavnega urednika. Dolie jih, dal >o razširjali napačna poročila z namenom, da širijo sovraštvo) proti Združenim državam. - ! Praznovanje nedelje v Alaski. . Fairbank, Alaska. 4. marea. — Na podlagi instrukeij generalne-' «a pravdnika Združenih držav je izdal danes di«triktui pravdnik Croeslev odločbo, glasom koje morajo biti zaprte vse gostilne od sobote popoldan pa do nedelje I polnoči. Sljčna odredba je bila izdana v Nome, Valdez in Juneau.' Dosedaj so bile gostilne vedno od n rte - Baje umoril dedka. Norristoarn, pa.. 4. marca. —] Danes se je pričel tukaj procesi proti Josephu O'Brien, katerega' Oolže da je umori! sedemletnega Izraela GoMrnan. Truplo umorje-uegu dečka je bilo strašno razmesarjeno. GLAS NAHODA, 5. MARCA, 1914. ii GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSEK, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BSNEDIK, Treasurer. Place of Business of the coiporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Cansdo....................... $3.00 " pol leta....................... 1.50 ** leto za mesto New York ....... 4.CO *' pol leta za mesto New York -.. 2.C0 44 Evropo za vse leto...........4.Č0 ** pil leta............2.55 .....* četrt leta........... 1-T0 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemži nedelj in praznikov. •GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ______Ad»«rti»ement on agreement Bopisi brez pj J;ji a in osobnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — M oftt'y Older. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam t-^di prejšnje bi vali »če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. POZDRAV. Predno stopim na parnik "La Provence", prav prisrčno pozdravi am vse znance in prijatelje sirom Združenih držav. Z lio-gom! New York, 4. sušca, 1914. Jožef Cernač. Predno se podam na široko morje, še enkrat lepo pozdravljam vse rojake v Hiawatha, TJ-tah. posebno pa rojaka Jakoba Kastelca in Antona Pavloviea ter društvo sv. Jurija v Sunnvside, Utah. Vsem skupaj klicem: Živeli! Na zdar! New York, 4. suše a. 1914. Anton (Juštiu. Iskreni: Z Bogom! in Živeli! kličem se enkrat vsem prijateljem in znancem na Evelethu. Minn. New York, 4. sušca. 1914. Lovrenc Miklavčič. OPOMIN. Rojaki. varujte se MATEVŽA GRl'MA, podomače Jožlov iz Rakitne ]>ri Borovnici. On je velike suhe postave brez brk. On je bil pri meni na stanu, ostal dolžan *45 in neznano kam odkuril. Pri odhodu je pokazal, da ima dolge prste, ker je. odnesel rojaku Andreju Svete denarnico z $-32 in nove čižme. vredne Čuvajte se ga ! Martin Tomšič, 1126 Maple Way. Braddoek. Pa. (5-6—3 i Rad bi zvedel kje je moj brat TOMAŽ MEZEK. podomaee Erženov iz Gaberka pri Skofji Loki. Pred 11. 1 »*ti ju odpotoval iz Pen nsv Ivani je iu od takrat nisem še nič čul o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. da bom vedel, če je še živ ali mrtev. — Anton Mezek,. Box 186, Canonsburg, Pa. 14-6—8) DAROVI. Za požarno brambo v Št; Petru pri Ru od Ko vem so darovali: $2: Alojzij Uhernik. Po $1: Janez Uhernik, Josip Tekstar in Jurij Kopač. Po 50č: Martin Mlakar, Fran Tezersek, Alojzij Gričar, Filip Progar, Fran Rosenberger, Josip Rosenberger, Fred. Ogulin, Fred. Ogulin ml. in Fran Jakše. 40č Alojzij Berlie. Po 30^-. Janez Škerbec in Andrej Košir. Po 25e: Fran Moravč, J os. Leskove Josip. Žavbi, Josip Medic. Josip Žura, Marija Ueman, Fran Jeritina. Ivan Garbee, Anton Petelin, Janez Žitnik. Mihael Gro-šeuič, Fran Posega, Mihael Per-skar. Anton Rosenberger, Mihael Jožef. Avgust Rosenberger, Ivan Rosenberger, Ivan Kržan, Josip Butara, Janez Videnič Josip Bi-ček, Antonija Florijančič, Fran Koračili, Martin Blažič, Fr. Zor-man, Fran Kušl:ar, Rudolf Ku-helj. Karol Grojzdek. Anton Re-povš in Valentin Repovš. Po 20č: Anton Kirn. Fran Lenarčič in Matija Terkaj. Po 15o: Martin Za gore in Fran Kržan. Po 10p: Janez Oblak, Matija Fediga, Andrej Klobučar. Janez Salamon, Fran Barbič. Matija Ži-bra Janez B rud ar, Andrej For-tec, Anton Rosenberger, Fran Ži-berna. Anton Frenčak in Janez Biček. oc1 Alojzij Žibra. Skupna svota $20.15. Vsem cenjenim darovalcem se najtopleje zahvaljujejo nabiralci. Ambridge, Pa.. 28. febr. 1914. Janez in Alojzij Uhernik, nabiralca za Ambridge, Pa. Fran Košljar. nabiralec za Broughton. Pa. Prejeli $20.50. odposlali 100 K. Uredništvo. BRATA VOGRIČ, SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT 211 Graham Ave., Cor. Stag? St.. Brooklyn, N. Y.t se priporočata greatemewyor škim Slovencem za obilen nbisk Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborua postrežba V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nede Ijab in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojim 1 — JOSEPH P. VILK ATTORNEY AND COUNSELLOR AT LAW, Sloventki Advokat 3£ Ow»|-y Block. Bulte. Montana Represent.1) clients 'n all civil a «1 cr'minaM cases befo»e thec-Uits uf Mont.na. Sptaksl Uie vaiious Sla oi.i« 1. niruajr- •«, so that' interpreters at* not • ec- s.nry Coll« cts t-sta-t-s in Eun>p> anil r>rrpar. s all nect »s>r le- i jrat documents, such as owers of A tt< rn»y. j Contracs for tha Bale ami transfer < f i,r.»i«*r- | ty, and ud mats alt millitnry matters arfintrj in Austria Hur>Bary. ►cs~eaat-s yehis • f ex perienco in all lines or iefral work American ] pasooort«. an 1 citizens rapt« prtwurtd. Reliable legal advice give* by M-il. -%_ *_ Radi bolezni moje hčere nameravam prodati mojo destil 'rijo in vinsko trgovino kolikor hitro mogoče. Zdravnik pravi, da moram h&r prevesti v drugo podnebje, Raditega hočem v lastno izgubo prodati svojo trgovino za $10,000. Lahko dokažem, da sem napravila petnajst do dvajset tisoč dolarjev dobička na leto. V trgovini sem bila 26 let ter bi ne prodala, ako bi ne bila h:erka to'na. M. Grill, Wine Cellar and Fruit Distillery 5308 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. ^ ^ r^Vfc Zadnja novost. I t 4 Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tcopinovec itu., kaKt-r tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez v=t»ke priprave, brez kuha' ja z mojimi izvlečki. Pošiljam 0 steklenic za $1.00 in iz \>ake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salon-rjih F. P. Barton piše: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako bla^o kakor ste vi pisali. Pošljite še itd." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je ja?no, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na: Z. JAKSHE a Fsi 366 Nortk DUmd Station, PITTSBURGH. PA. epp, c^ —1 1 • Denar mecete proč! ne podpirate »▼oj^ga rojaka. Pri meni dobite izvrstno domače vino I — A gotovi bodite, — je začela takoj zopet, — ta.človek ne misli .z vami resno. Dozdeva se mi, da sem vas opozorila takoj v začetku, kaj in kako je. Pa tudi sedaj. — slišala sem takoj drugega dne, kako se je hvalil pred gospodo, — oh, o vsem je brbljal. Odkril je vse podrobnosti vajinega poto-| vanj a, vse na drobno je pripovedoval, kaka ste. — To ni resnica! — je planila iz postelje, a se takoj zgrudila nazaj v še težji iu tužueji jok. Bog si ga. vedi, kako dolgo še bi jo bila Lisička mučila da jej ui-so zadoneli izza tretje sobe glasovi njenih vsakdanjih gostov. (Pride te.) Sneg. Včeraj je odmetavalo v New Yorku kakih šestnajst tisoč delavcev sneg. Ker zaradi snežnih žametov ne morejo voziti iz penn-svlvanskih premogarskili okrožij vlaki, se je bati, da bi ne zmanjkalo premoga. Lackawanna železnica je uvedla brezžični brzojav. Odvaževanje iu odmetavanje snega je stalo do včeraj $1,099,000; pri tem pa seveda niso šteti ljudje, ki so stalno nastavljeni pri j cestnem departmentu. Včeraj so spravili stran iz Manhattana in Bronxa 121.386 kubičnih yardov snega. Bc-lgarska in Srbija se pripravljata. List 4 * Journal" v Ženevi v £>vi-ci poroča, da so dobili bolgarski rezervni častniki, ki žive v ženevskem. kantonu, nalog potom di-plomatičnega zastopstva, naj bodo pripravljeni, da lahko pridejo eventualno že v najbližjem času v Sofijo, če jih pokliče bolgarsko vojno ministrstvo. I Srbsko vojno ministrstvo je naročilo pri raznih tvrdkah v I Pragi na Češkem veliko množino zdravil in obvez za več stotisoč I dinarjev. Naročeno je, da naj se prve dobave izvrže čimprej. Zagoneten umor v San Reno, Morilec nemškega trgovca Si-galla, ki sc je izdajal za inžsnirja Wolff a in njegova žena sta silno nevai-iia pustolovca in roparja. Njegova, lepa žena, katero je poročil v Londonu, se je seznanila s kakim bogatim gospodom, postala je int:mna, in ko je bil mož v mreži sta ga zvita žena in njen mož pošteno izkoriščala. Večkrat je pomagal tudi revolver, katerega je imela žena vedno skritega pod blazino na postelji svojega moža. LI8TNIOA URKDHlflTVA. Prank Hočevar, Bridgeport, O. Radi popravljamo, da ae piše do-tični rojak Butar in ne .Putar. Frank Vrnile, Ckmt Bridge, W. V&. V tem slučaju V&m nobena stvar nič ne pomaga. Največ- \ ja neumnost se je tožiti s tako veliko družbo. Veliko boljie bi napravili, it M bili Ban kakega do» mačega korenskega draftva. Po toči zvoniti je prepozno. _ ba verjeti; saj je bil lahko v grajskem gozdu. Nihče ni videl, da ni bil tam, torej je lahko bil. Če je kmet zvest pristaš vladne stranke, je nedolžen; in če je kdaj obsojen, se sodba ne izvrši — do volitev. Potem je pa od njega odvisno, če hoče ostati prost, ali pa če gre v zapor. Tudi za namene grško-katoli-škega duhovništva je bila ta šega zelo primerna. Kdor je izstopil iz cerkve, je zabredel v kazen. Hiša ni snažna — kazen. Drevje še ni ocedeno — kazen. Vseh kazni se pa lahko Oprostiš, če se skesan vrneš v naročje edino zveličajne grško-katoliške cerkve! V Izi: kjer je največ kmetov prestopilo na pravoalavje, je policijski načelnik iz Hustja v šestih mesecih izdal šeststo takih sodb. i | Duhovščina in oblasti so delale sporazumno. Duhovniki so označevali oblasti ljudi, ki so prestopili, oblast jih je kaznovala; duhovniki so naznanjali, če se je kdo vrnil v cerkev, oblast mu je pa odpustila kazen. Zanimiv in značilen prizor se je odigral te dni na razpravi.. Gr-ško-katoliški duhovniki so nastopali v procesu kot priče državnega pravdništva. Enega teh gospodov je vprašal zagovornik socialni demokrat dr. Ronai, koliko njegovih vernikov je v Lipčah izstopilo iz cerkve. Duhovnik je odgovoril da mu ne bi bili niti trije ostali, ker jih je 168 podpisalo pravilne prestopne izjave. Pastirja je torej zapustila takorekoč ( vsa čreda. Nato je vprašal zagovornik, če so bili zaradi teh izstopov duhovnikovi dohodki v nevarnosti. To je duhovnik-madja-ron potrdil in povedal, da bi bil oškodovan za tristo mernikov koruze na leto in za štolnino. Zaradi tega so rusinski kmetje veleizdajniki. Zaradi tega se je moral voditi tak proces in upri-/arjati gnusna burka v sodni dvorani. Koruza in štolnina je bila v nevarnosti, svetu so pa na* t vezali, da je bila v nevarnosti — država! Kako se je zaključila cela ta komedija, smo poročali med brzojavnimi vestmi v torek, dne 3. marea. Jurkica Agičeva. — Povest. — Spisal Ksaver Š an dor-Gj a ls ki (Dalje.) Lisička je čakala Jurkico nestrpno. Bila je namreč popoludne pri Nalješkovičevi. kjer je poznala, kako grozno je sodnikova gospa oštela Jurkico radi njenega nemoralnega vedenja pri Maleše-vičevih. ' 'Strašno I Preko dve uri je bila nekje skrita, a nikdo od družbe iii znal, kje je. A tudi Smi-ljaniča ni bilo videti nikjer. Naposled ju je zasledila neka gospa' v skrajni sobici. A kako?! Moj' Bog! Ona gospa skoraj da je padla v nezavest!" Lisička je, kakor žejna zver, hrepenela, da bi kaj doznala izza one nesrečne zabave; žolč se jej je razlival, ker ni mogla trositi o Jurkici taj takega, kar bi se tikalo nje same. — Sedaj pa se jej je izpolnila ta želja. , Dekle ni še prekoračilo praga, ko jej je prišla naproti Lisička ter je s silnim glasom dajala takoj odduška svojim besedam. Ni je motilo, da je prisoten grajski služabnik, kateri je čakal na vzorce, ki jih je bila Jurkica obljubila stari gospej. j V prvem hipu Jurkica ni umela od vsega prav ničesar. | — To menda znate, da sem bila pri gospej Radmanovičevi, — in to ves dan, — kai torej imate z menoj, — jaz vas ne morem u-meti. — Kaj se mi tukaj hvalisate s tem svojim obiskom! Mislite-li, da ne bi zamogla tudi jaz? A jaz sc ne znam klanjati tako globoko, pa niti ne moram. A pustimo to! Poslušajte raje, kar vam povem. E, seveda, sedaj se delate nevedno. i Jnrkica, še vedno ograjena s plaščem, je stala sredi sobe s široko odprtimi očmi ter je žalostna, a tudi jezna poslušala Lisičko, ki jej je pripovedovala, kar je doznala pri Nalješkoviče *« <""«■,11» Naseljenci so brez pravic. -o— Zvezni sodnik Laeombe je odločil, da so ni/.ji* inštance napravile veliko napako, ko so pustile svoj čas Cipriana t'astra in Ed-warda F. Mvliu.sa v deželo. Castro, prejšnji južnoameriški diktator, in Mvlius, ki je obrekoval angleškega kralja, sta bila pridržana na Kilis Islarulu in bi ju gotovo deportirali, če bi sodišče ue odlo.-ilo drugače. Sedaj pa pride sodnik Laeombe in odloči, da bi morali oba "naseljenca" depor-tirati, k« r se sodišče nikakor nima pravice vmešavati v naselni-ške predpise, Z tiru •rini i bi m dami rečeno: našel enci nimajo nobenih pravic. Razsodba uavlniških uradnikov je veljavna iu je vsaka apelacija proti njej nemogoča. Take stvari se torej dogajajo pod zaščito na-fcelniške postave, in te postave naj bi se še poostrile! Če se uradnikom človek ne dopade, pa ma-kar da je zdrav in močan, ga kratkonialo deportirajo, češ. da ni priljubljen oziroma, da bi po-Mtal sčasoma deželi v nadlego. Vsakega naseljenca lahko deportiran, ne da bi o tej zadevi spregovorilo sodišče odločilno besedo. Tako je odločil sodnik Laeombe, ki se mora zahvaliti za svojo službo predsedniku Cleve-landu, velikemu prijatelju naseljencev. Zanimiva statistika. —e— Neivyoriki policijski komisar je izdal poročilo o delovanju policije leta 1913, ki je precej zanimivo. Koncem leta 1913 je bilo v New Yorku 10,835 policistov. K temu številu se prišteva 68 ženskih članov in 67 matron. Ta armada, ki nikakor ni majhna, je aretirala 129,716 oseb in dostavila 52,294 osebam pozivnice. Sodišče je obdolžil o 17.731 možkih in 1548 žensk zločina, 83,650 možkih in 16,807 žensk pa večjih ali manjših prestopkov. Izmed oseb, ob-dolženih zloeina, je bilo krivih 6270 1 I V.J pa oproščenih. Lansko leto je dobil detektivski urad poročilo o 480 smrtnih slučajih; v desetih slučajih je bilo poročilo neutemeljeno. 245 oseb, osumljenih umora, so aretirali; oproščenih je bilo od teh 137, krivim spoznanih 45, 63 jih pa še ni bilo koncem leta procesiranih. Od 45 morilcev so 5 obsodili na smrt, 1 na dosmrtno ječo, 1 ho spoznali slaboumnim, 38 so pa prisodili skupaj 499 let ječe. Osebe, aretiram' prejšnje leto, so bile obsojene na 10,8^9 let ječe in na 190 ti-•oč 71 dolarjev denarne kaeni. Od 6636 slučajev je bila obsodba suspendirana. Državljani so bili leta 1913 okradeni za $3,485,8%, od te svote je pa dobila nazaj policija *1,864,020 deloma v denarja. deloma v blagu. Kolesarski polieijoki oddelek je naznanil zaradi prehitro vožnje 16,004 osebe; GLAS NARODA, 0. AlAftC A, 1914. Polkovnik Boris pi. Ma-holski. Za "Glas Naroda"' priredil Aston Sabec, Barbeton, O. Maksim Gorki. Vesti, da je Gorki neozdravljivo zbolel in da je popolnoma je-tičen, se ne potrjujejo. Gorki je zapustil svoje bivališče v Pustam-jakiju na Finskem in je šel v Moskvo, kjer se sestan& s svojimi starimi prijatelji iu ustanovi političen dnevnik in znanstveno revijo. Gorki je prinesel sabo daljši roman in dve drami, ki jih je dovršil šele na Finskem. Iz Moskve bo odpotoval Gorki po Volgi in bo obiskal vse bližnje ob-| režne pokrajine, da spozna raz-! mere ruskega ljudstva, ki so za-j vladale po zatrti revoluciji. Gor-1 ki je še precej trden, moti ga v I njegovem delu samo nadležno policijsko nadzorstvo. Zasleduj«' ga namreč vedno nad 20 detektivov, ki imajo nalogo, da poročajo o njegovem delovanju po Rusiji. Gorki to ve in je vsled tega precej razburjen. Svoja dela j je prodal, kakor poročajo neka- n . , . , , . . teri ruski listi, moskovskemu za j rnrejena 2a slovenski narod, s sodelovanjem ve? ložniku Sutninu za 560.000 rtih- strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 1 j°v- i.. | Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dote isto v podružnici Fr. Sakser Slov. samostojno podp. društvo "EDINOST" v LA SALLH, ILL. (JitaaavfrM 9. 1909. Iak«r>«rirAM 4m 18 irtiiti 19!« ▼ državi Illinois. Olavni odbor« Pr*a»e» ile. 1U. Zastopnik aa Oalesby: Fran ierioa it , Box St. OglOL NADZORNIKI! franc PeUk. 147 Union St., La Sail«. ni. / Tom Gclobič, BOS Union St.. La t>, a*, ill. MatevŠ Urban i j«. 1326 - 3rd St.. La Salle. 11J. Bohiilki Joe Nak Joe Fr. Brglea, 1227—Srd St. La Balle, m. Vine EUas.k Poslanec: Janez Golobi;. £08 Orion St. La SaUa.HL Zajtavoneia Anton Štrukelj. — Int. St.. La Salle. 1IL Redne mesečne seje se vrtijo vsako drugo nedeljo popoldan v dvorani sobrata Mat. Kompa. _Rojaki v Ls Sailf In okolici so vljudno vabljeni k obilnem« pristop« Najboljša Slovensko-angleska slovnica. Kitajska dekliška imena. Na Kitajskem dekle 11* dobi ž« oh rojstvu stalnega imena, ki bi jej potem ostalo vse življenje, j marveč jo imenujejo po okoliški- J nah in starosti eden tako. drugi; drugače. Ko je Čisto majčkena. j jo oče imenuj1 n. pr. '•lunin ža-; rek", ko j.- nekoliko večja, jo' mati imenuje "malo golobico". J bratje enostavno "sestrico" in! obiskovalci • • domačo lieeVko ": > 6104 St. Clair Ave., N. E. Zakaj rojaki jajo v Leo Štrukelj THALIA HALL, 193 Knickerbocker Ave., duzabn'stvo jo časti kot - malo 'vogaj jefferson St., Brooklyn, N. Y gospodično . Potem so ,iako pri- | Zato, p1 ljubljena imena razirh cvetlic, med vsemi orhideje, ki je simbol največje" nežnosti in vonjavost-i. "Plaha cvetka", "Sladka cvetka" so tudi jako priljubljena ■mena za mlado Kitajko. Druga imena se nanašajo na značaj, 11. pr.: "Cisto srce". "Pokoj in skromnost", "Čednost in lepota". *'Zvestoba", "Resnica" 'td. Drugi dajo deklici zopet ime "Wangpan" t. j. deklica brez brata, katretra si pa želi; ako nato res pride na sve-t tudi kak bratec, ji izberejo pa drugo ime. ker se dobe vedno dobra vina, pravi brinjevec in slivovko. Pa SP nalfai On naredi vsak ra MJ neudj. teden tudi dobre krvave, jetrne in mesene klobase: vse je prav okusno in prav po starokrajski šegi prirejeno. Gospa Štrukelj je priznano dobra kuharica. Na zahtevo pošlje vsakemu tudi na dom. I Hčer je umoril. V vasi lvica v Bosni je imela . 201etna hči kmeta Kalajdžiča raz-J merje z nekim fantom, ki ni ostalo brez posledic. Njen oče se je zaradi tega tako razjezil, da seje zmenil s svojim sinom in oba sta ' dekle napadla, ko je spala ter jo zadavila. Bestialna morilca so prijeli. , Aretirana avstrijska vohunka. ' j? Belgradska policija je aretira-lili la taeko Jeleno Dimitrije vie iz ; lit Zenituia kot vohunko. Dimitrije- rc vičeva se je seznaznila s srbski- B mi častniki z namenom, da bi (§ /.vedela 7.» imena onih bosanskih 1 Srbov, ki so baje v zvezi z bel- i gradsko organizacijo - Narodna! obramba". Dimitrijevičeva je I priznala, da je delala to po ualo- j gn policije v Zemunu, ki jo je podpirala z denarjem in ji dajala razne instrukcije. a Zlato. Iz Londona poročajo: Od zlata, ki je prišlo na londonski trg, sc jo spravilo za 000,000 funtov Ster-lingov zlata za ju£no Afriko, 200,000 funtov za Indijo, ostalo zlato pa pokupijo Francoska Av-stro-Ogrska in Holandska. Letos ie po dveh letih zlato doseglo višje cene kot so bančne cene in letos je tudi po dveh letih zopet kupila Avstrija zlato na londonske m trgu. Mhone J40. fRANK PETKOVSEK, j2*nJ CfOisr - Usisrsf Pu&ilc, 7W-72I Market St., WADkEOAN, ILL, PRODAJA flaii vina, a*iL>olJe tgacja te icvi-stne fro o t Lit — p&teQtov&aa idr« vila. f KUDA.'A voice Ujuxs ntk prekatno* flklh Crt. POŠILJA denat v atay k/*i saaesljiv« !n pofitcnc UPRAVLJA >wt t notarski poant apada« ioCa o Si« razdelili v dve stranki, katerih *saka je trdila obratno. General ga ni v»'<* »poznal. Od slu/ahniitva so ga nekateri spoznali, drugi zopet ne. Njegova soproga pa je obstajala pri trditvi, da iuiH ta moi v rc-sniei veliko podobnost z njenim soprogom, toda nikakor n: pravi Horis pl. Maholski. Kljub temu je jetnik zttiuogfl povedati preiskoval-netnu sodniku o vseh dogmlkili v i.i vlji-nju Borisa pl. Mal.olskrga. Na vsako vprašanje je vedel na-tančen odgovor. Jzvanredno v.-liko so pisali časopisi o 11-j zadevi. Cel Petrograd si* je razdelil v dva dela: prvi je trdil, da je Boris navaden slepar, drugi pa, da je sramota, ker je taka umazana afera Ae mogoča v dvajs -tem stoletju. Cela stvar si1 je obrnila na slabše, ko je bil zaslišan grof Panin, najboljši prijatelj Maholskega. Jetnika so fotografirali. ter predložili sliko grofu, velikemu * legantn^mu možu. ljubljencu pe-trogradske aristokracije. "Ali spoznate v tem možu Va-:/a prijatelja Borisa pl. Mahol-skega?" ga jč vprašal preisko-valir sodnik. Grof jr dolgo opazoval sliko, pot-ni pa mirno rekel: ''Ne, ta mož ni moj prijatelj!" Borisa pl. Maholski-ja so uklonili in ga prepeljali predenj. Komaj je zagledal grofa, je stekel proti njemu, s trudom v? d i gnil roke, ter ga skušal ob Paznik je zaprl za njim težka železna >ffita. "Kaj hočeš najprvo storiti!" ga je vprašal prijatelj. 'Obiskala bova baronico pL Maholsko.' Peljala sta se v palačo barona pl. Maholskega, kjer sta bila ta-Koj sprejeta. Natuška ni bila sama : njen soprog Boris pl. Maholski in grof Panin sta sedela pri njej. 4Jaz sem že dosti slišal o Vas', pričel je takoj Boris pl. Maliol-ki pogovor, 4iter ne vem,.kako bi dal duška veselju, da ste prišli sem z namenom, da bodete vendar temeljito posvetili v to kandalozno afero. .Mislim, da ne dvomite, da sem jaz pravi Boris pl. Maholski." Stagart se je nasmehnil rekoč: 'Zato sem prišel semkaj, da dokažem. Cul sem, da ste bili ves čas v japonskem jetništvu." ''Gotovo'', je polkovnik odvrnil. Po pomoti ruskega vojaškega zdravnika so me proglasili mrtvim." Daljni pogovor se ie sukal samo o navadnih stvareh. Sta ga rtov pogled je obstal na pisalni mizi, kjer je ležalo kratko, komaj pričeto pismo. Naenkrat se sklone k prijatelju, ter mu pošepeta na uho: 4ildi ven in zakliči, da gori!" On se je začudil, pa vseeno sel. Kmalo se je zaslišal na hodniku klic: "Pomagajte! Ogenj! Gori!" Panin in Maholski sta planila iz sobe, detektiv je pa vzel pismo iz mize in ga spravil v žep. Takoj na to je rudi on skočil na hodnik. Pregledali so vs«>. nazadnje so s»; pa vrnili, češ, da si je nekdo dovolil neumestno šalo. Medtem se je vrnil tudi prijatelj tn povedal, da so konji v redu. Stagart je grofu zagotovil, da bode preskrbel vse mogoče gradivo skupaj in tako napravil sleparskega Borisa za vedno neškod-jivega. Za tem se je poslovil. Drugo jutro se je prijavil v njegovem hotelu neki kozak. "Govoril bi rad z gospodom Stagartom", je rekel, ko so ga služabnika vprašali, kaj želi:'Po **e.ite mu. da sem jaz komorni sluga grofa Sergija Panina." Stagart je naročil, da naj gr peljejo v sobo. "Naročil sem te poklieati". je nagovoril slugo, "in če boš pameten. da ne boš svojemu gospodu ničesar omenil, ti dam tisoč rubljev. Seveda, dati mi mora? priliko, da grem za eno uro v palačo grofa Panina. Ne mislim gr oropati ali okrasti, pae bi rad v tvoji prisotnosti pregledal nje govo korespondenco in odvzel par pisem." Sluga je omahoval. "Ako se izve" ,je rekel, "mi je Sibirija zagotovljena. Priseč: mi morate da ne boste nikdar nikomur erhnili o tem niti besedice." "Prisegam ti." Kozak je Še nekoliko pomišljal potem pa jev endarle privolil "Danes popoldne med četrto in šesto uro je grof odsoten. Spustil Vas bodem, ne da bi kdo videl v stanovanje.'' "Dobro", je odvrnil detektiv, ropoldne ob 4. uri je Stagart odšel, ter se šele ob 6. uri zopet vrnil. I speli njegovega podvzetja je moral hiti povoljen, ker bil je zelo dobro rozpoložen, in slabo-voljuost je izginila z njegovega obličja. "Ali imaš pravega Borisa pl. Maholskega?" ga je vprašal prijatelj. | "Se ne", je odvrnil, toda imel ga bodem kmalu. Danes zvečer bom odpotoval v Pinego. Stvar je čisto navadna. V najbolj zamotani zadevi je še vedno ena točka, katere se je treba oprijeti. Gre le zato. to točko najti." 1 Se tisti dan je odpotoval Stagart V Pinego in se vrnil po preteku 14 dni. Isti dan je zopet odpotoval v Moskvo, in preteklo je zopet drugih 14 dni, da se jc vrnil. Prišel je ravno pravočasno, da je zamogel nastopiti v senza-cijonelnem procesu proti Borisu pl. Maholskemn kot ena glavnih prič. Vsi so pomilovali pravega Borisa in njegovo ženo, ki je prestala toliko duševnega trpljenja. Čudno je bilo sicer, da sodišču n tilo mogoče kaj natančnejšega dognati o jetnikovi preteklosti. Obravnava se je pričela, i Vsa petrogradska aristokracija je bila v dvorani. Na strani, kjer so stale priče, so bili Natn-Ska, Boris pl. Maholski in grof Panin. 1 Ko so bile glavne priče enkrat zaslišane, so zaslišali detektiva Stagart a. Vstal je in govoril takole: Visoki senat! Gotovo se je redkokedaj pripetilo, da se je predrzen lopov, radi navidezne podobnosti na tak način drznil priti v posest tuje hiše. tujega imetja in tujih naslovov, ter se pri tem smejal celemu svetu v pest. Tak načrt bi se ne mogel' posrečiti. Če bi ne imel ta slepar v svoji neposredni bližini prijateljev in varuhov, kateri so z vsemi močmi podpirali to sleparstvo. Jaz dolžini, po sodišču pravim pripoznanega, Borisa pl. Maholskega sleparije!" Nepopisno vznemirjenje je nastalo v dvorani. Začuli so se protestni klici in zdelo se je, kot da se hoče pripoznani Boris pl. Maholski vreči na drznega govornika. Predsednik je pozval navzoče k miru. Detektiv je nadaljeval: "Izjavljam da je a* verigah u-kovani jetnik edini in pravi Boris pl. Maholski, ter da se mu je godila nečuvena krivica. Videli ste, da pravi Boris pl. Maholski ni mogel do cilja, ker mu je manjkalo vsake podpore. Nepravega je pa podpiral grof Panin glavna priča, kateri gotovo ne bode te dvorane drugače zapustil ^akor jetnik. Za svoje trditve imam dokaze. Najprej se'mi je posrečilo dognati, da je imela Natuška pl. Ma-aolski z grofom Sergijem ljubav-no razmerje katerega ima še se-( daj. On jo je spravil tako daleč, la je zatajila še celo svojega moža in v svoji zasljepljenosti še elo streljala nanj. Grofa Panina je špekulacija na posestva in na ogromno premoženje navidezni; /dovele baronice pripravilo do tega podvzetja. Načrt teh dveh 'judij, je bil po prihodu pravega Jorisa pl. Maholskega podrt. — sTjegava lastna žena je svojega moža proglasila za zločinca. Tu-vaj slavni senat, je korešpoden-ea grofa Panina in baronice pl. daholske. S silo sem pridobil ta pisma, vo sem posetil novega Borisa pl. Alaholskega, squi ga z zvijačo •pravil iz sobe. ter vzel z, mize napol popisan kos papirja. Posrečilo se mi je nadalje dognati, da sta imela grof Panin in Natuška pl. Maholski največ interesa na em, da pravi Boris izgine, in se raditega nista pomišljala pomagali lopovu do pravic pravega Borisa pl. Maholskega. Danes kot tožitelj in priea nastopajoči Boris pL Maholski je eki obobužani plemič iz Moskve. Na to sled so me pripeljale po-jotniee prejetih zneskov, iz kate-:h se razvidi, da je grof Panin večkrat zaporedoma pošiljal več-e denarno zneske na nekega Ivana pl. Podevski-ja v Moskvi, ter t udi sam večkrat tja potoval. Tudi te pobotnice sem si nasilnim potoni prisvojil. Ta plemič si je pred 20 leti spremenil svoje ime. jil jc pet. let v Sibiriji, deset v Ameriki in zadnji čas je živel v Moskvi v ne posebno poštenih razmerah. Zaradi svoje podobno->ti z zaprtim Borisom pl. Maliol- skiin, je obrnil na-se pozornost -roia Panina, kateri jo iz njega napravil slepo orodje za svoje zločinske namene. Mislim, da je no domenjeno, da bi ta novi Boris pl. Maholski še tisti dau, aii pa radi previdnosti par mescev pozneje, kakor hitro bi poslali pravega Borisa v Sibirijo, zapustil Petrograd. Izpovedi slu-žabništva in prič jasno kažejo, da uiti ena priča ni izpovedala popolnoma po svoji vesti. Vse priče so stale pod vplivom zločinske sugestije dveh oseb, kateri pripadata ruski aristokraciji, ter sta na videz proti vsakemu zločinu zavarovana. Ta dva sta grof Sergij Panin in Natuška pl. Maholska. Prosim, da se moja izpoved it-pošteva, ter da se zaprtemu Borisu pl. Maholskemu zopet podari svoboda in imetje. Pravicam zakonskega moža proti baronici Maholski se bode pa gotovo um odpovedal..." Po štirih tednih so se nahajali grof Panin, Natuška pl. Maholski in sleparski Boris kot navadni zločinci uklenjeni ha poti v Sibi-rijo. Pravi Boris pl. Maholski je zopet zadobil svoje pravice in naslove. Kmalo potem je prosil carja milosti za svojo zločinsko ženo, toda bilo je že prepozno. Na poti v Sibirijo je umrla. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPBAVNI šrvo \rrc -TTPiBnviSmTA Ako torej želite kupiti ene teh ur, potem izrežite z gorenjih slik ono, katera se vam najbolj dopade. To nain pošljite skupno s polnim naslovom ter 50c. depozita v znamkah in mi vam nemudoma pošljemo uro, katero ste si izbrali, v lepi plišasti škatljici na ogled. Kad; r pride ura v vašo hišo, ne plačajte niti cento, dokler niste pregledali ure ter ste prepričani, da je ista, kakršne ste si želeli. Kadar ste preiskah uro ter našli, da je ravno taka, kot smo jo opisali, potem plačajte svoto $5.50 in eks-presne stroške, znašajoče par centov. Ako pa ne boste zadovoljni z uro, ne plačajte ničesar, nakar se nam vrne ura na naše stroške. Na ta način ne riskirate ničesar, kadar kupite od nas uro. Dostaviti moramo, da ne riskirate absolutno ničesar, ako kupite od nas uro, ker \ am pošiljamo svoje ure »«toi« na ogled. Razventega so ure garantirane od tvorničarja z» 20 let in ako bi v celem tem P®1«* nerabna, vam jo popravimo brez atroikov ali pa izmenjamo za drugo, ako naun poiljefo 25 centov, da polcrt|«mo prevozne strnike. OPOMBA: Oni, ki žele kupiti uro od na«, morajo poslati 50c. depo?ita, kajti odslej ne bomo več pošiljali ur br az depozita. To pa z« to, ker naroča od nas ure veliko otrok iz radovednosti, da vidijo uro, ne da bi imeli denar ali namen kaj kupiti. Da se izognemo nepotrebnim stroškom, vas mt ramo prosita, da nam pošljete 50c. depozita. NATIONAL COMMERCIAL CO., SO S E. 5th 8t, New York, N« Y„ Dept. je vzgojil in katerega ljubezen sedaj povraeujes s^ sramoto in lehvaležnostjo!" Boris pl. Maholski se je obrnil, ne da bi starcu odgovoril. Preiskovalni sodnik je poklical takoj iz kmetove rojstne vasi vrsto prič. Stara igra se je zopet ponovila. Nekaj prič je v jetniku spoznalo kmetovega sina, nekaj jih je trdilo nasprotno. Sodniki so bili popolnoma obupani. Zgodilo se je nekaj posebnega. Nekega dne se naznani pri generalu prvega donskega kozaškega polka Boris pl. Maholski, ka-eri se je vrnil ravnokar iz japonskega ujetništva. Ta človek :e bil pravi polkovnik Boris pl. Maholski. General ga je spoznal, istotako večji del častnikov. Ko je novega Borisa pl. Makolikega njegova soproga zagledala v svoji hiši. se je brez glasu zgru-liia na tla. Ko je prišla zopet k ebi, je ga vpričo vsega služabni-štvit objela, poljubila in rekla: To j«' moj soprog! Bog bodi znhvaljen! Boris, o pravem času si se vrnil! Seda j sem prepričana. da je bil mrtvaški list ponarejen. Neki nesramen lopov se je lotil vriniti v tvojo hišo." Novi Boris pl. Maholski je nastopil toraj kot tožnik. Zopet je >il grof Panian zaslišan. 4'Ali spoznate v tem novem Borisu pl. Maholskem Vašega nekdanjega prijatelja in sošolca ?"' je vprašal sodnik. ''Da", je odvrnil grof Panin. 4To je pravi Boris pl. Maholski.' Cela vrsta prič je podpirala to ijegovo izjavo. Pod takimi okolščinami je bi-'a toraj preiskava vstavljena, in začela se je obravnava. Jetnik je >dklonil odvetnika in se obrnil na izurjenega detektiva Fran Sta ga rta kateremu je natančno ->p:sal celo zadevo. Ko je Stagart list prečital, je rekel svojim prijateljem: "Zdi se mi, da je ta jetnik, takozvatr Boris pl. Maholski, slepar, vendar pa mislim, da je stvar dovolj ■nteresantna, da ss izplača rizki-•ati pot v Petrograd." Par dni pozneje je bil že v ruskem glavnem mestu. Najprej si ;e na sprehodu parkrat natančno ogledal Maholskija, nato se je pa peljal v Peter-Pavlovo trdnjavo, 'v'jer je vzdihoval drugi Boris pl. Maholski v verigah. In v resnici, podobnost med tema dvema človekoma je bila čudovita: Še ču-| lovitejša je bila podobnost teh dveh oseb s sliko mrtvim proglašenega Boris pl, Maholskija. Bi-'e so torej tri osebe katere so si ! b le podobne kot krajeer. Eden teh treh ljudi j je bil slepar. Ako | je bil Boris pl. Maholski v resnici mrtev, potem sta bila ta dva polkovnika pustolovca, ako pa je je še živel, tedaj je bil slepar eden od obeh. Toda kateri je bil pravi Boris in kateri nepravi? Stagart si je takoj vtepel v glavo, da reši to 1 uganko. "Kakšne dokaze.lahko nave-i dete", je rekel jetniku, ''da ste j Vi v resnici Boris pl. Maholski?" "Nobenih", je odvrnil jetnik. hi* nimam jiopolnoraa nie. s čemur bi se lahko legitimiral. Sklicujem se lahko samo na moj o-braz. na moje prijatelje, na mojo preteklost." i v*e skupaj ni dosti vred- uo" je odvrnil Stagart. "Zakaj ise pa nič ne sklicujete na svojo I Ženo 1'' "Iz aktov ste vendar razvideli, da me je žena prva zatajila. Nimam torej nobene pravice več, »la bi se nanjo skliceval, iu tudi če bi jo imel, bi se j<- ne hotel po-, služiti." i Stagart ga je pazuo pogledal. "Zakaj ?' pa jc hitro vprašal. On mu ni hotel odgovoriti. | "Tudi Vaš najboljši, prijatelj, grof Panin, Vas ni več spoznal!" je rekel Stagart. "Kako si to razlagate?" - j Jetnik je skomignil z ramami. "Ne vem, zato pa apeliram samo še na pravičnost božjo in na Vašo bistroumnost. Jaz sem se z zaupanjem obrnil na Vas, Vi ste pa a hitrim prihodom vsaj dokazali, da se Vam zdi cela zadeva čudna in zamotana. Premalo sem zveden v Vašej stroki, d i bi Vam mogel kaj pomagati. Moje zadnje upanje ste Vi. Ako stopite pred sodni dvor in rečete: 'Jaz sem prepričan, da je ta jetnik slepar', tedaj se bom udal v svojo tuado, kajti potem mi ničesar več ne preostaja kot pripoznati, da sem v resn*ci znorel." i Stagartov obraz je ob jetniko-vih besedah ostal kot kamen; gledal je nepremično v temni kot celice, ne da bi izgovoril besede. Končno je zapustil celico. jeti. Toda grof Pauin je stopil korak nazaj. Takoj se je postavil orožnik med jetu ka in grofa. "Sergij!" je zaklieal Boris pl. Mu olski. "Dragi prijatelj! Ali je mogoče, da uie tudi ti zatajuješ f Rotim Te, odpri oči in sponi ni se, kako dolgo se poznava! Vprašaj me z« najmanjše podrobnosti iz/a časa najin-ga prijatelj-i btva! Saj je nemogoče, da gori v Tvojem sreu sovraštvo do mene! Pomisli, ter se ne prenagli s svojo izpovedjo! Ne vem, ali me je I oklenil Bog unič ti, ali so skovali samo tuke ttpletke proti meni! S rgij, govori, ali sem jaz Boris pl. Maholski, ali ne?" Grof Panin je stopil še za ko-j rak nazaj ter z faznim očesom motril jetnika. Potem se je počasi obrnil in pogledal preiskovalnega sodnika rekoč: "Ta mož ni Bori«* pl. Mahol . I,: i>> Verig* so zarožljale. Sorj»ij •' je Zaklit»al jetnik. | Je-li mogoče, da se je človek, katerega »etn dva na jut let prište-, val »tvojim najboljšim prijate-j Ijfitt, hipouia spremenit v moj *ga j smrtnega Movražn*ka ! Proklinjem Te, nesramni lopov! Prišel hn dati, ne boj se ko Te bom v dvo-Soju prebodel kot steklega ps«!"i -no pred des"t:mi leti utekei in od onega easa ni dal od sebe nobenega glasu. Videl je bil jet ni-kavo sliko iu na njej natančno ■poznal uvojega Nina. Bori« pl. Maholskija so toraj zopet pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Ko ga je stari, mož zagledal, je obstal kot od »trele zad«»t nato se je pa vrgel na jetnika, ga objel, poljubil ter s pla-kajočim glasom venomer kl:eal; "Moj «in moj nesrečni, izgubljeni lin!" Bona pl. Maholaki jc zagnal starca daleč od sebe. "Jaz nsem tvoj »in!" je kričat kot blazen na kmeta. » "Kaj?" je odvrnil starec, "tako daleč ai ie prišel, da celo avo-je ga lastnega očeta zatajuješ? Svojega starega očeta, kateri te .GLAS »A»QPA. 5. MAHCAV 151«. JggislCTanski ® 33 Kitil. Jiitniti ......... B tnkorporlnin* do« 14. jonauja 1901 ▼ drift vi MlnMot*. ▼ ELY, MINNESOTA* iUVNl OHADM1«! Pr«lf#il(iik' J. A. CCKU. £07 Ch«rrv W«» or bo?: "7 Bnddcwk, P«. ' visiuk m •«. moov«*, r». »odprwlMdolk: ALOIS BALA v T. lit BterUn* atc. Barbertoa. a Qlftrnl tajnik: OHO L BBOZICH. Rox 4X4, Ely, •UeUalk: JOHN GOCT2JB, Bo* 106, Ely. Minn •mmUt IOUU KASTSLIC •Mill tellda. 0*U VRHOVNI ZDRAVNIKI V. liMDI V. (TBQ HI R CklMf* ■«. I NADZORNIKU acuta atTNicB, «1—Tt* at, Caium«t Met. FITTER 8PEHAR, 4» N. 4tk St., Kanca« City. Kjjm. /OHN VOORICH, «44—«th St. La 8aHe. IR tOWTN inmwc Ml* Watt. At«. OloTelaaUL O JOHN ERZISN1K. Boa 1U. Burdm*. Pa RORDTNIKIt VRAJ« /OSTIR. lTtt SI SSth St^ Lorain. O. rORRPH PISHLAR, ICS—ft* St., Rock 8prln«a, WH ORBOOR PORRNTA. Boa 7*1. Black Diamond. Waak. POMOŽNI ODBOR; JOŽEF MERTEL. «1 druitvm JUtr. 1. Ely. Minn. ALOIS CHAMPA, od draitva iter. 2. Ely. Minn. JOHN KOVACH. od druitra iter. 114. Ely, Mima. Val dopim tikajo« a* uradnih tidev kakor tudi denarna poSilJatv« naj ne IRMRX na »lavnega tajnika Jednote, \se pritotbe pa na predsednika porot hi«fa odbora. Na occbna aH neuradna pisma od strani Članov ne nebode oziralo. DraStreno flaaUo: "OLAS NARODA**. fmrtnino ali po Rtarem, plačujejo samo asesment za posmrtnino. in 10 centov za razne stroške. T'pa m, i!s so bo vsi k elan razumel in da bode vedel, koliko .... ima 7.r poslati. A ko pa kateri 110 razume, naj se pa obrne name za nim pojasnilo. Naznanjam vstati članom, da bom šel po seji mogoče za mesec dni od doma. pa prosim, da vsi pošljejo do seje društvene doneske. Lep pozdrav vsem rojakom križem Amerike, posebno pa članom in »obratom nagega društva. FRANK KREK, tajnik. Mazači io zdravila. NAZNANILO IZ TRINIDAD, COLORADO. Iz urada društva sv. Andreja štv. 84. J. S. K. Jednote v Trinidad, Colorado s- uaztiauja vsem članom društva, da se bod? vršila redna trimo-sečna M.ia v nedeljo dne 22. marea. Vsi člani, naj sc te seje koli: kor mogoči* v polnem številu vdolež?. Oni, ki so preveč oddaljeni, so pa proaeni. da s.- gotovo zglasijo do 22. marea. to je do seje. Naše društvo šteje zdaj Ae 93 članov in 13 članice. Ker je tukaj že od V.i. s ptembra j r. 1. štrajk, so veeina članov razšla po deželi, tako da nos je ostalo tukaj Ramo kakih 20. Oni člani, ki so odšli, se morajo zglasiti do 22. marca, čo se pa ne oglasijo, in ako nimajo plaČenotrH. liodo suspendirani. X:rzna njuni tudi, da jo naša .T. S. K. Jodnota sprejela ob No-yc!n letu novi sistem. Kdor izmed članov še ni čital v listu ''Glas Naroda , naj varno iti pazljivo prečita sledečo lestvico, tako da l-ode v*ak znal. koliko bode plačeval po novem sitemu. Pod rubriko stnro.it * s.- smatra ono leto, ko je član pristopil v društvo. LESTVICA PRISPEVKOV ZA J, S. K. JEDN0T0, sestavljena na podlagi "National Fraternal Congress" lestvice z dodatki, ki so bili sorejeti na zadnjem glavnem zborovanju 'Jednote.' Za $600.00 zavarovalnine. Neki lekarnar je priobčil v "Slovenskem Narodu1' zanimivo razpravo o "earodejnih in čudodelnih sredstvih". Njegova izvajanja so izvanredno zanimiva in je dobro" da jih berejo tudi ameriški rojaki, ki le preradi sedajo na lini, takozvanim /'zdravnikom kateri so pa v resnici največji sleparji). V Kodanju, na Ogrskem in na Dunaju vam napravijo čudodelno mast, ki vam v enem tednu spremeni golo kožo na glavi v meter dolg** las?, puščavo pod nosom v košate brke, koze na licu v fino, gladko kožico. Sedaj si pa v duhu predstavljajte mladega starca pred ogledalom, ki neusmiljeno muči goloto na glavi z najslabšim vazelinora, da bi mu pleša pognala. Predstavljajte si sramežljivo devico v srpanu, ki maže ovela svoja prsa s slabo svinjsko mastjo, da bi ji v nedri-jih vzcvetelo novo življenje. Prizori za bogove! Tam na Dunaju na Ogrskem, na Hrvaškem pa st krohota slepar, ki prodaja čarobno mazilo, slab vaselin, žaltovc mast kg po 200 kron in še več Neumnost mase je tako velika, dE se dobe ljudje, ki jih je že Am t-'zilag opeharila s svojimi 2 me tra dolgimi lasmi. Se več! Čudo delnega zdravila sploh nikdone kupi. ako ne stane 8—10 kron. Pa pustimo veselje onim, k' hočejo, da se jih slepari s earob nimi mazili. Stvari so na sebi navadno neškodljive za zdravje. Veliko bolj nevarni so čarodejci, ki kar na veliko mazačijo. Ozdravijo vse znane bolezni, skoraj, da ne vzbnde mrtvih v novo življenje. Ti mazači se rokrutirajo iz vseh slojev Človeške družbe. Med njimi najdemo trgovce, frizerje, lekarniške laborante, -lekarnarje in p ropale zdravnike. Vsa ta čedna družba deluje za hrbtom javnih. oblasti z najbolj umazanimi sredstvi, in ken je neumnosti preveč na svetu, zaslužijo tudi milijon«-. Thverrijevo eentifoli jsko jriazilo in balzam, Diana francosko žganje. Elsa fluid, Vitalito, Visnervin, Kola Dulz. Stomoxi-gen itd. so sredstva, ki so done-sla špekulantom milijone. Fabri-kam francoskega žganja je baje prodal svojo trgovino neki družbi za 8 milijonov. Jasen dokaz, kake kupčije delajo ti moderni čarodejci. Ne obstoji pa zlo v tem. da roma na stotisoče našega narodnega premoženja v žepe špekulantom za ničvredna sredstva, ampak zlo jc hujše, ker marsikatero prezgodnjo smrt imajo na vesti čarodejci za avstrijsko mejo. Od križal i smo se domačih mazačev, konjederk in drugih takih čednih osrečeval-cev, pa so se nam vrinili tuji, ki so še bolj nevarni. Ne bi bilo mogoče uganjati sleparij s čudodelnimi sredstvi en gros, da bi se naše oblasti bolj zanimale za stvar, da bi bili naši zdravniki bolj agil-ni in naši lekarnarji bolj zavedni. Obljubljena dežela earodejeev in čudodelnih zdravilnih redsfev je Ogrska. Za njo se vrste Švica, Angleška, Francoska in Hrvaška. Za primer naj navedem delovanje lekarn Toeroek v Budimpešti iti Vertes v Lugosu. Kar vganja-te te dve lekarni, presega že "vse meje. Lekarna Toeroek straši med našim ljudstvom z neštevil-nimi letaki, reklamnim materija-lom in anoncami. Računajoč na lahkovernost nevarno bolnih, priporoča svoje čudodelno tajno sredstvo zoper pljučne bolezni < rtosan." Steklenica velja samo 5 krou. V reklami najprej o-maja zaupanje v zdravnika, češ saj itak nič ne pomaga, potem pa naštej« neresnične slučaje čudežnega ozdravljenja. Tuberkulozni revež, ki sa kot vtopljenee lovi vaške bilke, pošilja zadaje vinarje v Budimpešto za skrivnostni CertOMR, ki je brez vsake zdravilne vrednosti. Špekulant se ni zmotil. Na stotisoče je še šlo na Ogrsko, na stotine pa 'jih bo šlo pod zemljo ki bi jih zdrav, "'kova pomoe pravočasno še redila. Nekaka Stomoxygen COmpsnv se tadi skriva za lokamo toi-roek. Poftoja 8ttftt**?i«n krt*. ve, je ta čedna Company razpisala 12 tisoč kron nagrade za svoje odjemalec. Lahko, saj prodaja brezpomembne krogljiee brez vrednosti po 2 in 3 K 50 v. Ni mi treba posebej poudarjati, da tudi ta Company računa na ljudsko lahkovernost in slepoto oblasti. Naj osvetlim delovanje gospoda Vertesa v Lugosu. Oarodejec je znašel sredstvo, ki gotovo odvadi pijanca pijančevanja. V par tednih se pijanec prelevi v abstinenta. Čarobna pijača stane 6 kron. Predstavljajte si ubogo delavčevo ženo. Ona in otroci stradajo, oče pa je pijanec. Kaj bi ta-'ta sirota ne žrtvovala, da bi pri-vela moža na pravo pot. V upa a ju na boljšo bodočnost si še v svoji revščini pri trga od ust par rajearjev, da zbere 6 kron za iarobni napoj. Mož je popil kap jice, ki mu jih je žena skriva-nešala med pijačo, pa spreobrnil li. Za 6 kron je bila sirota m ! lajbolj falotski način opeharje-na. Pri nas se še ni pojavil nikdo ci bi svaril ljudstvo pred hijenami, ki jim je vsako človeško čustvo tuje. ki še umirajočega siromaka ociganijo. brambo. Vsak cigan si dovoljuje dandanes delati najneverjetnej-ših eksperimentov z našim narod-premoženjem in zdravjem našega ljudstva. Kje pa stoji zapisano. da bi morali ravno Slovenci veljati za najbolj zabite ljudi na svetu! Aretacija nevarnega hotelskega tatu. V Bologni so aretirali nekega elegantnega neznanca ravno, ko je hotel ukrasti v neki tuji sobi razne dragocenosti. Ker ni hotel povedati imena, so poslali njegove slike raznim policijam. Končno so dognali, da je neznanec nevarni hotelski tat, znani S:ttig z Frankobroda. V Nemčiji išče Sit ti ga 10 državnih pravdništev. Sittig je ukradel lansko leto v Wiesbadenu neki ruski družini za 50,000 mark, neki angleški družini pa za 35,000 mark raznih dragocenosti. Strašen umor. O naravnost zverinskem umo-■u poročajo iz Broda. Nečak lekarnarja Štefana Matijeviča na Brodu Štefan Neubauer je izvalil lekarnarja v neko oddaljeno« 'voriščno sobo. Tam je pobil mo-'a s sekiro. Ko ga je lekarnar že es krvav na tleh prosil, da naj mu pusti življenje, je šel dijak ;n je polil svojo žrtev s petroleum in ga zažgal. Ko so prihiteli lomači, so pogasili ogenj in odpeljali moža nezavestnega v bolnišnico. Tam se je v kratkem zavedel in povedal kaj se je zsrodi-lo. Njegove rane in opekline so Mislim, da ni odveč, ako nave-1 1em kot dokaz ljudske neumno-; - «- - ............... ni sleparstvo s Gudrom Guvot ]:Jsmrtne 111 zdravniki dvomijo, da kerjem. Omenjena tekočina do- 1 "?ož .okreva- Neubauerja so aretirali. Ta zločin kljub jasni izpo- •S # e « 12 spevov zastonj. J Da spravimo naprej svojo veliko | t zalogo finih gramofonov in pložč, i S importiranih iz Ljubljane 't f Transatlantic Co- 2 i 72 Cortlandt St. New York. N. T.f EE ... ^ . 31 roe*, ronoja steWtotyftn krog. I o zgoraj navedeni l**tV:ci platjo vsi enskopraV-Ri člkfli In Ijfee, ki zdravijo vse boleznina . lan«** J. b. K. .lediiote. Clamee pa, ki so zavarovane samo za po-;želodcu. Da, se kalini hitfc^ lo- Perjem. Omenjena tekočina po-naga za vse katarje, jetiko, kole-. , , o sploh za vse bolezni. Ljudstvo ™ lekavnarJa taJ'i in se -e tepe za njo. In kaj je ta ča- dusevno bolnega, robni Gudrom Guvot? — Stara, m rdi ji va katranova voda, ki .fe /redna s steklenico vred jedva 10 vinarjev. Pa ker so jo pripeljali iz Francije, je ljudstvo prav rado plačuje po 2 K 50 v. Moderni Paulini, ki je sleparii s Gudro-nom je zaslužil milijone. Oblasti se cel čas niso ganile! Še nekaj. V zadnjih treh letih l'e zaslužil trgovce Merlier v Be-rolinu 4 milijone svojimi Čarobnimi sredstvi. Vse Človeške nadloge in težave preženejo njegova sredstva. Ker so ga iz Nemčije pregnali, so ga vzele pod gtrebo avstrijske oblasti na Dunaju. Zgodilo se j«- nekaj špecijalno avstrijskega. Trgovcu, ki ni avstrijski državljan, so dali lekarno "Marialulf" vnajera. Mi se Da zmerjamo, da imamo postave. Njegova čarobna sredstva so: Vitalito, Kcnascin, Antipositin, Visnervin, Antineurastin. Assa-nator in Hcrkules Kola. Bolj ponižen je Feller v Stubi-ci. Ozdravi vse bolezni, celo arteriosklerozo z Kisa fluidoin za 42 v. Dobrotnik človeštva! Posebno rubriko tvorijo "fi-lantropi*ki zdravijo 'zastonj'. Rem spadajo najbolj nevarni sleparji. Skrivajo se navadno, pod izmišljenim imenom kakega zdravnika. Ti kujoni operirajo na sledeč način. Pacijent popiše svoje križe in težave ter jih vrže v poštni nabiralnik. Cez nekaj dni dobi pismo. Bolniku se opišejo strašne poslediee njegove bolezni, ako se ne bo pravočasno zdravil. V tolažbo se mu priporoči čudodelno sredstvo, ki se dobi samo pri gotovi tvrdki, (ki je se veda .s sleparjem v zvezi). Ptiček, ki se.je vsedcl na ta lira. zgubi par lepih peres iz r.*pa. Cez nekaj tednov popraša slepar za junaško zdravje. Pacijent, ki se je med tem nazobal neprebavnib pilul, se pritoži, da sc zdravje ni obrnilo, na bolje. Tedaj pa pride velikansko pisanje. Bolniku se napiše zanstvena razprava o biokemičnih reakcijah, obenem pa se mu svetuje vnovič naročiti ea-robnil pilul. T Dre mnogim se ni ti sedaj še m svetilo v glavi. Primer! Nek . ljubljanska go spodiena je potožila svoje križe zdravniku^čarodejcu v Švici. Zahteval je za ozdravljenje 25 fran kov. Za ta denar ji je poslal 20 gramov natrijevega bromida, k: stane v naših lekarnah eeHh 20 vinarjev. PHpofočam eenjenm bralcem ««l>oaa TrUrserja v Londonu, ki spada v to rubriko ždravnikov-earodejeev, v blagohotno nvuže vanje, obenem tudi vse njegov* švicarske in ogrske kolege. Žtovolj primerov! Jasno sen dokazal, da sleparji znajo na vse n&ogoče naSinfe spfaviti v deaat svoja čarobna sfedstva. Žla. k' «0 ga ^ovsnrfiB ti mazači me »ašim ljudstvom j« take veliko ^ *7fo> Citajte kaj pišejo rojaki o zdravilih svetovno znane lekarn« PARTOS v New Yorku. »9eryen! f08^ Partosi! Poaluno mi Partolo sem sprejel, in sem zelo hvaležen, ker sem poprej poskusil že nekatera zdravila in vs.e je bll,° zastonj". Moj želodec ni mogel prebavi jati nobe-ne hrane ze dva leta, a zdaj kakor ste mi odposlali eno Škatuljo v ase partole se počutim kakor novorojenega in kakor hitro to po-rabim se bom vam priporočil še za drugo. Ker sem prepričan, da VaSa zdravila so ta najboljša v Ameriki, zato Vas toplo priporočam vsem blovencem, da se ne dajo zapeljati, in drago plačati druea zdravila, katera niBo sploh nič vredna. To sem prepr&an in pišem resnico, m Vam želim mnogo uspeha. Vaš udani Georga Bizall, 913 Madison St., Butte, Mont. Cenjeni gospod lekarnar 1 Jaz sem Vaše pismo prejel ter Vam odpišem nazaj, da pri meni Vaša zdravila res fajn napredujejo ker tudi ne bom brez njih, Vaših Partola: prosim, da mi naznanite, za koliko mi hočete ceno znižati, da bodem vedel kadar bodem zopet rabil, koliko denarja Vam poslati, ker pri meni res fajn napredujejo. Toraj ostajam Vs« prijatelj __ Marko Nemanič, Clayton. Wash. To sta samo 2 od mnogobrojnih pisem jednake vsebine, katera vsaki dan prejema lastnik omenjene lekarne od hvaležnih naročnikov iz vseh krajev Združenik držav, Kanade in Evrope. Ako torej bolujete na katerejkoli naravni bolezni kakor: glavobol j, kašelj, na prsih, pljučih, želoden, trbu-hn, ledvicah, jetrih, mehurju, ušesih, slabem ■pavanju, nervoznosti, reumatizmu, belem toku, ali kakšni tajni bolezni, srbenju kože, ako Vam lasje izpadajo, ali so prezgodaj osiveli, NIKAR NE OBUPAJTE tudi če »dravi-la, katera ste dosedaj rabili niio imela uspeha temveč pišite takoj na doljni naslov ter pismu priložite $1.00 in z obratno pošto se Vam odpošljejo zdravila ca Vašo bolezen in to poštnine prosto. Slovenski ceniki in navodila s« pošiljajo aastonj. Pisma naslovijajte točno na: the partos pharmacy, 160 - 2nd Ave., New York, N. Y. ^fo ^ (Q^ei c^ ctyz, c^- Naprodaj nove Lubasove harmonike! Model "H" trivrstna, dvoglasna, -......... Model "K" trivrstna, triglasna,........... Model **L" Stirivrstna, dvoglasna,........ Model "M" štiri vrstna, triglasna........... Model "M" štirivrstna, štiriglasna,........ K ir^).oo ali $45.00 K 19(t.00 ali S-xi.00 K 200.00 aH $60.00 K 2f>0.(t0 ali $C5 00 K 320.00 ali $80.00 'KRANJSKI MODEL" trivrstna, dvoglasna,.. K 150.00 ali $45.00 trivrstna, triglasna,... K rOO.OO ali £60 00 VO " " štirivrstna, dvoglasna.. K 200.00 ali $60 00 " " štirivrstna, triglasna,.. K 260.00 ali $70.00 Harmonika s kovčekom vred $5.00 več! Kjer je označena cena v kronah je prišteti še carinsko pristojbino in prevozne stroške! Prodajam tudi nove zelo močne mehove posamezno; delane po naročilu od $6.00 naprej! Za natančnejši popis harmonik pišite na: ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402 New York City, N. Y. i a i f 0 1 > FRANK SAKSER New York, N. Y, 82 Cortlandt Street, » e ■ ■■■ PODRUŽNICA: ■■■■ 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Ofioijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Prodaja parobrodne in železniške listke do izvirnih cenah. H&l V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postrežem. Fti pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite* ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati. Starost As« sin. P<£. in bol. Stroški Skupaj 1 *>— 17 $0.41 *0.7r> $0.10 $1.26 17—1* *0.4? $0.75 $0.10 $ l .27 —$0.75 $(J.10 $1.28 19—20 $0.44 $0.7:> $0.10 $1.29 'JO—21 $0.4 .flj.75 $0.10 $1.30 21—22 $0.47 >0.75 $0.10 $1.32 22—2.1 $0.48 $0.75 $0.10 $1.33 23—24 $0.411 $3.75 $0.10 $1.34 24—25 $0.51 $0.75 $0.10 $1.36 25—26 $0.52 $0.75 $0.10 $1.37 26—27 $0.54 $0.75 $0.10 $1.39 27—28 $0.56 $0.75 $0.10 $1.41 2S—2!» $0.57 $0.75 $0.10 $1.42 20—30 $0.59 $3.75 $0.10 $1.44 30—31 $0.61 $0.75 $0.10 $1,46 31—32 $0.63 $).75 $0.10 $1.48 32—33 $0.66 . $ 1.75 $0.10 $1.51 33—.34 steO 68 $0 75 $0.10 $1.53 34—35 $0.70 $0.75 $0.10 $1.55 35—416 $0.73 $0.75 $0.10 $1.58 36—37 $0.76 $0.75 $0.10 $1.61 ?7—3S $0.79 $0.75 $0.10 $1 64 38—30 $0.82 $0.75 $0.10 $1.67 30—44» $0.85 $0.75 $0.10 $1.70 40—41 $0.88 $0.75 $0.30 $1.73 41—42 $0.92 $0.75 $0.10 $1.77 42—43 $0.96 $0.75 $0.10 $1.81 43—34 $1.00 $175 $0.10 $1.85 44—45 $1.04 $3.75 $0.10 $1.89 Za 91000.0C zavarovalnine. Starost Anesm Po*, in bol. StroAki Skupaj 16—17 $0.82 $0.75 $0.10 $1.67 17—18 $«>.84 $0.75 $0.10 $1.69 18—19 $0.75 $0.10 $1.71 19—20 $0.88 $0.75 $0.10 $1.73 20—21 $0.90 $0.75 $0.10 $1.75 21—22 $0.93 $075 $0.10 $1.78 22—23 $0.96 $0.75 $0.10 $l.M 23—24 $0.98 $0.75 $0.10 $1.63 24—25 $1.01 $0.75 $0.10 $1.86 25—26 $1.04 $0.75 $0.10 $1.89 26—27 $1.07 $0.75 $0.10 $1.92 27 2* $1.11 $0.75 $0.10 $1.96 28—29 $1.14 $1-75 $0.10 $1.99 2?*—30 $1.18 $0.75 $0.10 $2i>3 :*0—.11 $1.22 $0.75 $0.10 $2.07 31—32 $1.26 $0.75 $0.10 $2.11 32—33 $1.31 $9.75 $0.10 $2.16 33—34 ' $1.35 $0.75 $0.10 $2.20 34—35 $1.40 $0.75 $0.10 $2.25 35—W 41.45 ' $0.75 $0.10 $2.30 36—37 $1.51 $0.75 $0.10 $2.36 37—38 $1.57 90.75 $0.10 $2.42 3«—39 $1.63 $0.75 $0.10 $2.48 39—40 $1.69 $0.75 $0.10 $2.54 40—41 $1.76 $0.75 $0.10 $2.61 41—^42 $1.83 $0.75 $0.10 $2.68 42—43 $1.91 $0.75 $0.10 $2.76 43—44 $1.99 $0.75 $0.10 $2 84 44—45 ' $2.07 $0.75 $0.10 $2.9! ........... ' - — GLAS NARODA, 5 MARCA. 1914 novice 17 stare fomovine. Kupila sta Pukšekovo posest v Podgradeu za 27.000 K. Od tega naj bi bilo 13.500 K ostalo kot hraminična hipoteka. 2500 K naj bi plačala v gotovem, 20110 K naj bi dodala Sudmarka. Ostanek naj bi bila poplačevala. sevetla z obrestmi v obrokih po 400 K na leto. Sildmarkia prispevek je pa sleparija . kajti za ta znesek se enostavno zviša nakupna cena. 7 juter najboljše zemlje so že pred prodajo odrezali. Ko sta prišla zakonska Siefert na posest, stil bila bridko razočarana. Gozd je bil skoraj ves posekan, njive izčrpane, travniki zanemarjeni, zgradbe v najslabšem stanju. Niti stranišča ni bilo. Zakonska sla prinesla 0000 K s seboj: ko sta videla položaj. sta takoj razumela, da se tukaj ne more uspešno gospodariti. pa sta se hotela vrniti. Toda funkcionarji Kudmarke so ju pregovorili. plačala aro itd. ter začela gospodariti, medtem ko seje pogajanje zavlačevalo iu za v] a če valo, ker se nista dala meni nie tebi nič ukaniti. Naposled je. bila. dokler ne pride do kupoprodajne r NAZNANILO Tem potom naznanjam siavne oiu občinstvu v IHttsburghn. Pa j ^ in okolici. da sent iidmurkov-ci. naj zapustita posest tekom 14 dni. Temu sta ugovarjala iu zahtevala odškodnino. Izjavila sla, da sta pripravljena oditi Iti. marca. kajti v 14 dneh ne moreta živine in sadežev prodati brez velike škode. Zastopnik Siidmarke pa vztraja na svoji zahtevi in trdi, da dvojica ni bila pridna, da je prijetno živela,, zanemarila zemljo in postavi naseljencev kažeta. da ni bilo tako; ženo so ta očitanja tako razburila, da je zastopniku žlahtne družbe zaklicala v obraz: "Sleparija! Z lažnji-vimi obljubami izvabljate ljudi iz domovine in jih pripravljate ob to, kar so si pridelali in prihranili! Fej! Sram bi vas bilo!"' Tudi sodnik meni, da naj bi se počakalo do 16. marca. Ako vztraja Sudmarka na svoji zahtevi, bode morala tudi povrniti škodo, katero utrpita zakonska Siefert. Zastopnik Siidmark« je pa trd. in I ker ni bil določen odpovedni rok vred 25 centov. Slovenic Publishing Co., *2 Cortlandt Rt N>w York Oit> Za en dolar dobite dnevnik €,Gla« Naroda" SKOZI &TIRI MESECI "Glas Naroda" izhaja ▼ seatil dneh na 30 straneh. V njem naj dete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine ia m , mive povesti Vse osobje lista je organizirano lr spada v strokovne unija. Bfcliaiafc. Skid- mark je narodna obrambna- družba. Varovati hoče nemška tla, da jih ne pogoltne slovenska popla va. Z nemško nacioualnega stališča je to prav lepa naloga; s pametnejšega stališča pa se pač lahko drugače sodi o takih društvih. Ali to, kar je zapisano kot naloga, je pogostoma v takih slučajih le pretveza. Tako se je n. pr. Sud-murki že večkrat očitalo, da skrbi pod krinko narodnosti za kapitalizem. da ustanavlja in podpira žolte organizacije, da vzgaja kru-mirje in da nabira denar, s katerim izkuŠa pri volitvah pripraviti delavce ob mandate. Poleg tega se bavi družba pač tudi z naseljevanjem Nemcev v slovenskih krajih. Človek bi mislil, da izvršuje to na tak način, da sc naseljencem čimbolj olajša nakup posesti ter delo in življenje na njih. Neki proces v Mariboru, o katerem poroča " Arbeiterwille", pa kaže vse drugačno sliko. Sudmark po-šil a agente zlasti v južno Nemčijo. na Bavarsko, Virtemberško in Badensko, da bi odtod privabili mlade kmete, zlasti mlade zakonce, na Spodnje Štajersko, kjer kupuje posesti od kmetov, ki so propadli. Tak agent je prišel pred približno tremi leti v AJmanweier na Badenskem in je pregovoril mlado zakonsko dvojico, kateri je naslikal razmere v najsvetlejših barvah, da se naseli v Avstriji. Zdaj stojita "dajclenderja" pred civilnim sodnikom Torggler-jem kot tožnika in obtoženca, zastopati pa ju mora — slovenski advokat! Imenujeta se Wilhelm in Lana Siefert. Kako se je moral mož mučiti, dokazujejo njegove roke, ki «o trde kakor, podplati morata zakonska 20. februarja zapustiti posest. Za ta dan pado-l loča sodnik tudi razpravo zaradi 1 obojestranskih odškodninskih zahtev. Tako je slavno nemško na-rodno-obrambiio delo! PRIMORSKO. Aretacija. Žandarmerija je aretirala v Devinu nekega postopača. ki se je izdajal za Frana Pet-ko in je imel tudi delavsko knjižico, glasečo se na to ime. Preiskava je dognala, da aretiranee ni Petek, marveč dunajski potnik Fr. Kuss, ki je ponevaril pred kratkim na Dunaju 18.000 K in pobegnil. — Aretirali so v Gorici na zahtevo okrožnega sodišča 401etnega bančnega uradnika L. Kodrilia zaradi poneverjenja. KORO&KO. Zgorela je v Svetnivesi štiriletna ^tarica Alič, hči neke dekle, ki ima veliko otrok. Marica je prišla preblizu vratic štedilnika, vnela se ji je obleka in predno so prišli revici ljudje na pomoč, je umrla. POZIV. Rojak FRANK KEAŠOVEC. bivajoč pod naslovom: P. O. Se gundo. Colo., naj nam naznani se danji naslov, da ga obvestimo o neki zadevi iz starega kraja. Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City delovodjo, ki se razume v izdelovanju. dog in lesa za s od ar je in ki zna proračunati les. Znati mora govoriti angleško ali nemško. Naznanite, k jO ate bili zadnjič u-službeni in kako plačo zahtevate B 1 »na zctlo^a Družinskih in Blaznikoviti PRATIK u leto 1914. 1 ixtia stane • • . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00 Cene Blaznikove pratike bo iste. V zalogi: OPRAVNlSTVA "GLAS NARODA". 82 Cortiasdt St, New Y«rk mM pat fclOtSL G sir Ave., N. E. derebmi, 0 SVET NE POMNI takih katastrof kot so se dogajale zadnja leta posebno na morju. Tehnika izvanredno napreduje, toda strokovnjakom se še ni posrečilo toliko izpopolniti prometnih sredstev, da bi bila popolnoma varna. Kdor hoče vedeti, kakšne grozote se dogajajo pri katastrofah na morju, naj čita knjižico: Katastrofa "Titanica" in "Volturna", ki je opremljena z veliko dobrimi slikami. Rojaki, naročajte jo, ker jo je v zalogi samo še nekaj sto. Cena samo 25 centov. Pišite na: Otto Pezdir, 412 E. 78. St., New York, N. Y. □0 Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejen c v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materi jalom in je največja slov. unijska tiskarna NAJNIŽJE CENE vsem thkovinam za vsako društvo, trpoven nii posameznika racuaajno vedno pri nas. NTIRANG DELO Am ojesnila na tvrdkoi lAElEm, Izšla je knjiga JOHANCA ALI VODIŠKI ČUDEŽI. Knjiga je jako zanimiva in opremljena z mnogimi olikami. V knjigi je natančno popisano kake čudeže je delaia Jo-hanca na Reki in Vodicah, kako je kri "Svicafa" in kako je denar izvabljala iz vernega ljudstva ter kdo ji je Sel naroko pri teh sleparijah. Knjiga je dek ma v prozi, deloma,pa v pesmih; tudi MIKECEGARE ji je posvetil poseben nlavospev. Cena s poštnino vreči je le 25 centov. Pet Johanc za $1.00. Prava rudeSa škofova broSura "2ea«oom In Nevestam potk z« sreCeti zaleta", spisal Ant Bonaventura, škof ljubljanski. Znižana cena 40c. Tri škofove brošure za $1.00. Tri Johance in eno škofovo brošuro skupaj za $1.00. Denar pošljite v rekomaMiranem pismu, po Money Order ali pa v znamkah in takoj od^oSljem, kar bode kdo naročil. Ludwig Benedik, 2302 Catalpa Ave., Brooklyn, New York. S* strAess've** * * ** * * POZOR ROJAKI! iP^af^ .r .-t '4 r' / do daat-s. Po njegovem |KMm)u-van u ituju jt* jtoročil njegov brat. Vef Ti ne morem iu ui- suiem povedati. kor me veže prisega, kater« se mi je izsilila v največji bedi— Skrbel sem za vas. V svoji oporoki sem prosil nagega pleuit-iiitefra cesarja, da milostno Kkrfci za vas ter vam milostno po- i deli vaa delež premoženja. Ako se bi te Kkuaalo ovirati, prosi sama 1 za avdieneo ter izroei našemu do- i brvmu iu plemenitemu cesarju to i pismo. Vse drugo bo storila moja t oporoka, kateri sem pride j al pi- ] smo na eesarja. v katerem ga prosim da skrbi za vas. Tako boste « bogato odškodovanj za vso pre-*tano bol in trpljenje. Najboljši ] dokaz, da Ve nas cesar o vas ubo- , gib otrokih, vam lahko poda poveljnik Dobner, ki je svojeCasuo j o vas govoril s cesarjem iu kateri t vam bo to vsak ea> potrdil. Ta- x krat se je za vsakega od vas de- . pouirala gotova svota, ali žal!... Sreč mi lioee poeiti, jiko pomi- ^ slau na xs»- to in onemoglega ( euiiiu vmuiu temu nasproti. In j rastna b«-x-da, ki me veže... Za- 1 hvalili) Ti za vse to. kar si mi ^ bila in za \so ljubezen, ki si mi jo podarila ter oliraui v ljubem ( spominu Tvojega zvestega stare- ( ga <>«"-fta. Netlvomno je. da so ; to otroci nadvojvode Ernsta z ba- ^ ronii-u Wallburg. rojeno Lavro pl. ^kublitz. A onemogoča se jim j na vs»* načine, doprinesti pof>oln dokaz, da so res tudi legitimni j otrxK-i. Vsi dokumenti, ki se na- ^ naša jo na to zvezo, so ali izginili, -ali so sc pokvarili. Tako manjka na primer v vojaških matrikah ljubl anske posadke list št. 36 na ( katerem je bila vpisana poroka in ki jc iztrgan iz knjige. V mi- j t vaškem listu baronice Wallburg. i ki jc umrla ua Dunaju, je njeno j dekliško ime *'pl. Skublitz*' pravilno zapisano, kakor je tudi pravilno zapisano v zapisniku sodnij- j ske zapuščinske obravnave. V . - , ». ,. -t župnijskem mrtvaškem iistu pa je , bila zapisana kot "pl. Hogouav". ^ Zapuščino jc urejeval nek notar , in v tozadevni listini je bil tudi j zaznamek o denarju, ki pripada ^ otrokom. A ta notarski akt je til- ( di izginil in ni ga več dobiti. Po . smrti nadvojvode se jc otrokom , predložila neka listina, v kateri ' sc nadvojvoda odpoveduje vsemu j posestvu v korist svojemu bratu nadvojvodu Rainerju. Otroci j>a j se sk lieu jejo na avstrijski zakon, po katerem tq>lob ni mogoče se odpovedati vse dedščine, ako o- ; troci še žive. V obče pa je ta izja- j va sploh neveljavna, kc/ se je podala v času, ko je bil nadvojvoda i žc davno pod varustvom in sploh j t nezmožen, da bi lastnovoljno u-j' kivpal v tako dalekosežuih stva-l, reh. Vsi ti boji se vrše že dvajset j let. V si-daujeui procesu toži ličer-1 ka nadvojvode Hrusta. Klotilda , pl. Siniie, p red v s«'m zato. da obsodi sodišče grofa Moriea Strach-uitza, nekdanjega najboljšega prijatelja nadvojvode Ernsta, tla zapriseženo izpove, kolikor mu je znano o piv m oženju nadvojvode. i<»rof Strachwitz. 821ctni staivek. se je najprvo skliceval na dano , svečano obljubo nadvojvodu in na se živeče osebe. Ko ga je pa sodnik poučil, da dana častna beseda nikdar ne odveze dolžnosti spričcvauja. je gcof pod prisego izpovedal, da je v premoženjskih razmerah jako dobro poučen. Nadvojvoda je vplačeval v tako-zvani Leo]»oldinski fond, ki se od časa do časa razdeli med nadvojvode. Vrhtega pa bi bil moral tudi ]iodeunda. Nadvojvoda, ki je itoel okrog 3 mili ione goldinarjev dolga, je sam izjavil: "Moj delež je izredno velik, tako da so moji dolgovi zelo majhni proti njemu, fond je neizmeren." Takrat. to je leta 1873. je posebej še vzel 2 milijona goldinarjev, da lih deponira za svoje otroke. Iu to je bilo še pred smrtjo bratov. Več kot gotovo je torej, -da je nadvojvoda res zapustil večje premoženje, ki je pa izginilo, in da se njegovim otrokom vedoma noč<> priznati niti dedščine niti (leglitimnosti. Iz deija ped kap. Tržaška policija je poslala 441etno Cecilijo Moder iz grosupeljske občine domov po odgonu. Ženska pa ni hotela ostati v domovinski občiui. marveč se je takoj napotila peš proti Trstu, kjer hna prepovedan povratek. Ker je v Zgornjih Le-žečah že pešala, se je vsedla vo-' sebui vlak ter se brez voznega lieika peljala tja V vozu jo je pa ( železniški revizor zasačil ter jo v Trstu izročil policiji, ki jo je prav rada sprejela v varstvo ter OLAIJSKO. Hadvojvoda Krast. "Sava** piše: Na Ihtnaju »e vrši »cdaj zanimiva pravda. Hčerka bivšega nadvojvode Ernsta toži na priznanje dedščine po svojem očetu. Ta boj za svoje pravice ni ae-le no-Vej Šega izvora. Že leta je iz- dal uatlvojvode sin Ernst Wallburg brošuro. k>r pojasnjuje vso zadevo. Za nas je ta stvar tembolj zanimiva, ker m* je poročil nadvojvoda Krnat v Ljubljani ter je ecrkvene opravilo opravljal brat nekdanjega ljubljanskega kanonika Zamejca. Nadvojvoda Erust je bil drugi najstarc. »i izmed petero oročil leta 1 ts»ti z n< ko og!>ko damo. Lvani pl. Skublitz. Poročil ju je garnizij-ski kaplan Josip Za meje in kot priči pa sta bila najmlajši Eru-stov brat Henrik in Krtistov komorni sluga. V poročno knjigo se j«* vpisalo nevesto kot baroniea pl. Wallburg. Iz tega zakona ki naj bi bil ostal tajen, so se porodili štiri otroci. Barouica Wallburg je umrla že leta 1865. S«-kakih let »e je nadvojvoda kar najbolj zanimal za svoje"otroke, Pote in je ptn»tajal otožen, obisku val jc svoje otroke redkeje in vidno trpel pod vprašanjem, kaj j»- vzrok njegove tuge. Otroci so šli iz roke v roko in začela se je zanje doba britkega trpljenj*. Mlajši sin je najprej omagal pod težo bridkosti ter je izvršil samomor. Najstarejša hči je zblaznela ker se jo je prepustile v težki bolezni sami sebi ter je morila o-pravljati najniž a dela kot dekla. Nadvojvoda sam je bil bolehen in slabotf-n. Na predlog svojega brata nadvojvode Itaiuerja so ga leta 1872. postavili pot! varilstvo. Od tega časa nadalje je zopet svoje otroke veekrat videl ter jim tudi pisal. Še 27 let je živel, dokler ga ni osamljenega in telesno docela uničenega rešila usmiljena smrt. Umrl je 4. aprila 1. 1*99. v Arcu na Tirolskem. Od tega čaaa nadalje vodi njegova hčerka boj /.a priznanje svojega legitimnega • rojstva in v izplačilo njej pripadajoče dedščine. Ta boj za priznanje pravice je t**mbolj simpatičen. ker se ne bojuje samo zase. temveč tudi za svojo bolno siistro in /a svojega brata Ernsta. Le-ta jc morHl zapustiti vojaško službo, ker je napravil v mladosti neumnost. Poskusil pa je vse. da pošteno preživi samega sebe in otroke. Bal se ni dela in bil je zaporedoma natakar v neki budimpe-štanski kavarni, potem je p rep i-, »aval note in služil k^>t sprevodnik pri cestui železnici. V tej strašni bedi s«- jim je ponudila svota 200 K. 5. Radovljica—Žirovnica 11.300 K. 6. Žirovnica—Jesenice 11,8000 K. 7. Jesenice—Mojstrana 14,800 K. 9. Mojstrana—Kranjska gora 19.G000 K. 9. Kranjska gora—Bela peč 18.200 K. B) Stranske proge: 1. Ljubljana—Št. Vid 3800 K. 2. Kranj—Tržič 17.400 K. 3. Radovljica.—Lesce 2000 K. 4. Lesce —Bled 4-300 K. 5. Bled—Bohinjska Bistrica 21,000 K. K tem stroškom morajo interesentje prispevati 30%. Nujni predlog se glasi J v tem smislu, da prispeva za j zgradbo telefonske mreže na Gorenjskem po c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu izdelanem projektu k gradbenim ' M roškoiu v proračunskem znesku 201.500 K 20^r deželni prispe-j vek — okroglo 40.000 kron. iTAmSVA -o—e—O — C- e P v ^ ~ jjg jpi jj sorodnikom, pri- i. ^ jl^g hiteliem ali znan- cem v staro domovino in t;> sevetla r.ajrajše \ GOTOVEM DEMARJU, kar pa NAJHITREJE. NA.IYES7NEJE in NAJCENEJK preskrbi FRANK SAKSER 82 Cortlandt St„ :-:-:-:-: New York, N, Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? ■■ I < — ^ . t.flP T .»fcfc lil | ■ I CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovens!.; T .si!.. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio JGLAS NARODA, 5. MARCA, 19 14. ^ « t i 4 Skrivnosti Pariza. Slika iz nižin življenja. tfptul Cagcac S m. — Za MQlu luoda" pnndL Z N. i i (Nadaljevanja.) — 'Pridejo iu uredo. Moja hiša jc kakor golobnjak. Tu stanujejo ljudje s potrebnimi listinami in br-z njih. Ta liip imam tudi dva potovalna slujri. enega pi*monoM>. kapelnika slavnega orkestra v kazini "fc'lepeev" in pa t no gospo. ki živi samo ob svojem kapitalu. Sami pošteni ljudje. Ti drže mojo hišo pokonci. In ne bojim -m . \A jo hotela podiobn-'je ogledati preradovedna povelju. Trm najemnikom v, ui treba skrivati. — Hoees-li še en kozarček 1" — "J»;i to j« /adnji. Naprej moram. Apropos, stanujc-li llo-E>in. de*x'Ji Hrouwe, ^e tn?** — "Zgoraj, poleg moteIV s iiet-rjo. Zapravlja d'-nar, kater, ga je princ i iz je«'C. da j«* kaj. Mislim pa. da bo kmalu suli." — "Bodite opr»'/ni! On n murve ne stanuje v okraju, ki se mu ga j«* otlkaaalo." — "To mi J« /uaiio. Toda nikakor s morem i/ije>»iti. Nekaj groznega mora *nuti v -vnji butiei. Zatlujie je prišel njegov oče RdetiiVk v družbi / Burbillonom zadnjic zvečer ponj. Da le C« htori mojim najemnikom kaj /.nl^ga. Ko poteče njegov rok. mora proč. Nt tiyim \tn ve.'- v sv .ji hiši. Njegova soba jvr namenjena i.a pos'attcu. ali pa /a Uio/a mailaiae St. Ildel'onse — to j'.' tista go-•-pa, ki stanuje |»ri meni ter živi ob svojem kapitalu:". —** Ob svojem kapitalu.*'* — "To tudi mislim! Tri *■»!> ima in eno spalno sobo. Vse nanovo iu»'Movano, iu j-od streho je solii»*u za njeno s^buri«-o. _ *>semd»set frankov mvseeuo. kater«* plačuje njen trie vnaprej. Te-iim odvtopi ta da um • vselej, kadar pride t> kmetov v mesto." — "K. tak stvari po/n;imo predobro. Starec ji daje denar, ona pa —*' — "Jezik za zobmi! Tu prihaja njena strežnica.*! /• precej prib tua n-ka ?. obbdelim predpasnikom stopi ta hip v prodajalno. — "S eeui Vaje -uittn postreei. madama Karoliua? ' — "Oče Mieou. lii-li Vašega uečaka~tu?" "Na pošto je šel. V*ak čas se mora j»ovniitL" — "Gospod Uadinot / li. da takoj odda to pisiiio. Odgovora ni treba čakati. Z«lo nujna zadeva!'* — Tekom č»-trt ure bo že na poti. madama Karoliua'!" — "Da l»i le priael skoraj!" * ' * Ho« lite brez skrbi!" Starka odide. — "To je strezniva enega Vaših najemnikov, oče Mi.-ou"" •- "Strežnica j. vemlar gosp« St. Idelfonse, "ki živi ob svojem kapitalu. Gospod Badinot je njen stric. Včeraj je prišel z dežele fr t rnka i ", de Miuou ogledov h je pismo. Nato pa še pristavi prečitav-ni naslov: "Glej! Glej! Lvj a znanja! Kakor rečeno! Tu piše nekemu baronu —" — "Oil, bana!" — "Tu čilaj: *(r oh podu baronu pi. Saint Reny, Kuc de Chail-lot. Zelo nujno. Lasttioroeuo. t e s«- ima v hiši ženske, ki žive ob »vojem d narju iu imajo take imenitne znanci, se lahko izpregleda nekaterim najemnikom." Tudi ju/ menim tako. — Oče .Mieou. svojega psa privezom / vozičkom vred k Vašim vratom. Kar imam naprodaj, pouesem kar v rokah. Pripravite blago in denar, da h.- mi ne bo treba dalj času muditi potem pri Vas." n — "Nikar n - skrbi /al«j! Štiri ku.>e pločevine po dva čevlja kvadrat, .troje / l- znili «1 rogov po tri čevlje dolgih, dva šarnir- ia iu • ti o zskionuico. Smešno se mi zdi. počeni u zaklopiiico, pa kaj me briga! Je li vse!" — iu moj denar.'" ~ "In 'v«jj denar.'"Pred. n pa še odhajaš, ti moram povedati nekaj : Ve* čas sem te motril natanko —" — "Nof" — "Ne ve-ii »icel. ali dozdeva se mi pa vendar, da ni vse v redu pri tebi —" «— " Pri, meni.'" Menda niste pri zdra\i pameti. Kaj bi / Lačen sem." Lačen sem" No. to je prav lahko mogoče. Ali ti se delaš veselega, \ srcu te pa peee in grize nekaj. Najbrže slaba vest.*' "Se enkrat pravim, da se Vam meša, oče Mieou". ugovarja Nikolaj, katerega je nehote streslo. — "Vidiš, treseš —" — "Ker ine boi' rama." — "N. pozabi torej mojega domačega zdravila, ki ti gotovo pomaga. •"!l\ala. o-e Mieou! Natanko tako naredim ro Vaših be- 1'uudit j' «>dš* I. ■Marin*;* -k *ije bakrene kos - za veliko omaro ter jame potem izbirati v star* m želez ju naročene predmete. In ravno tedaj vstopi s|>* t nekdo. To je bil mož okoli petdesetih let. Na obrazu se mu je čitala pr- ui> tenost. Na oe h >•> bliščala očala. Oblečen je bil še dokaj elegantno, in čevlji bi!« zelo čedno osnaženi. Ta ni«n je bil go^jsnl Badinot. stric one ženske, ki je živela ob obrestih svojega kapitala, stric mudanie St. fldefonse, na katero je bil tako strašno ponovi n oče Mieou. Mogoče se :*e spominjajo čitatelji. da je bil ta Badinot nekdaj advokat, katerega so nj govi tovariši izključili iz svoje korpora-je, in je kot agent za jako dvomljive tvrdke in kot vohun baronu Graunu prinesel na u^esa marsikatere \ odrobnosrti o mnogih osebah te tia^e po\esti. — "Madi. ma Karoliua Vam je ravnokar izročila pismo, katerega naj bi s • takoj dostavilo lastnoročno * *. izpregovori Badinot. — "Da, moj gospod! Moj nečak mora priti \>,ak trenotek in takoj,, ponese —" — "Ne dajtf mi pismo nazaj! Sprtmislil sem se. Sam pojdem k baronu St. Remv", de Badinot nalašč močno jH>vdarjaje to plemenito ime. — 4'Tu je pismo, moj gospod! Dragega ukaza nimate"" — "Ne, oee Mieou , odgovori Badinot jako milostivo. "*Ali ozmerjati Vas moram." — "Mene?" — "Da, po ie prav hudo." — "Zakaj?" — "Gottpa St. Idelfon-e Vam plačuje prvo nadstropje zelo drago. Moja nečakinja je najemnica, katere se ne dobi za vsakim plota«. 8 polnim zaupanjem je prišla v to hišo. Mislila je, da bo živela kakor na deželi." — "Da, da, kakor v kakšni vasici." "Kakor v kakšui vasici? Pa je tak nemir vedno, kakor bi bili sami židie v hiši." — "Popolnoma mirno hišo se prav stežka dobi v mestu. JCad madam o stanuje ravnatelj imenitnega'orkestra in potnik, na<}~tc-ma drugi potnik, nadalje —" - "Teh oseb nimam v mislih. Ti so mirni in spodobni. Moja nečakinja prav rada pripozna to. Ampak tam v četrtem nadstropju stanuje debeluliasti Hromeč, kateri jc srečal gospo pijan na stopnicah kričoje tako grozno in divje, da jo" je popa del krie. Ce mislite, da je Vaša hiša s takimi razbojniki podobna vasici —" — "Zagotavljam Vam. da čakam samo priložnosti, pa pokažem Hromeli vrata. Priznavam, da je pravi škrat za mojo hišo. ^Vli prej ga ne morem zapoditi, dokler ne poteče štirinajst dni. Za to dni je plačal stanarino vnaprej."" -— "Sprejeti Vem ga ni bilo treba pod streho." — "Kazen tega se nima gospa pritožiti Čvz nikogar 1' Še enega pismonošo imam pod streho. Ta je najreirnejši človek pod božjim solncem. Nad njim poleg Hrcmea prebivate mati in hči. kateri se še ne ganete n?." — "Gospa se pritožuje samo čez Hromea. Glejte, da se ga čim liajpreje iznebite. Sicer Vam prežene vse spodobne ljudi iz hiše." — "Lahko ste brez skrbi. Spodim ga — n:e mi ga ni žal." — "Pametno napravite. K.-ijti marsikaterim ljudem ni prav eisto nič za Vašo hišo. " — "To bi mi bilo zelo žal. — Mislite si, da Hromea ui več tu. *aino še št:ri dni ostane v moji hiši." — "To je že preveč. Sploh je pa Vaša stvar. O prvi nerodnosti se izseli moja nečakinja." — "Brez skrbi, brez skrbi!" — "Tu gre za Vaš prid. Ne pozabite, meni je treba lvči samo besedo . de Badinot z milostnim usmevom. Odšel je po stopnicah navzgor. 31. ;id : nam ni treba poseVe povdarjati. da sta b;le mati in hči j-oleg Hromceve »obe ti*ti žrtvi Ferrandove pohlepnosti. (D&lje pnftTrtinj^ Za smeh in kratek čas. "SVETI VOJŠČAK. Sef f videč, tla je vzel njegov pisar iz omare steklenico ter nastavil k ustom : "1'paiu. da je samo tinta, gospod Slivovec!" TO JE PA DR-JGA STVAR. Gospodinja novemu mlekarju-mleko redno po dogovorjeni coni, vselej predpisano tolščo v sel>i." Kmet: "...Potem je pa dr.t ga do v dražje!" NJENA RAZLAGA 41 parnika« 1.417.T10 t«t> H a m b org-Amerik a črta lajre'H. tm ♦•*« d'^btaa im«, ki vzdržuje 74 različnih črt. "VA I ERLAND", SGO CrerJjev dolg, 58,000 tOB "IMPERATOR", 919 čevljer dolg, 62,000 ton. Diraktaa sveža med NEW TOD KOM m HAMBURGOM, PHIl A0E1 PfflO im HAMBURGOM V05T0N0M m HAMBURGOM. Ril TIMOREM m HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM. Najnižje cene za r stari kraj ia nazaj. Poteka« paztrwil fwtaUua I'sTtttke urodaosti Naivečte udobnosti t MKDKROVJU in TRETJEM RAZREDU ki v«*bcje kabine po 2, 4 in o postelj, o bedni ce, kopalnice, pralnice itd Za nadaljne p od robni« ti obrnite se na: Hamborg-Americao Line, 45 Broadway, New York ali nx kraje tu« agente. HARMONIKE bodisi kakortnekoll mM ladeiafam in j popravljam po najmijih cenah, a delo 1 trpežno in zanesljivo. T popravo sane •Ijivo vsakdo polije, ker acm «e nad 16 let talca j vtem potln in seda) v svojem lastnem doma. V popravek t samem kranjske Kakor vee droge harmonike tor rata nam po dela kakoiiae kda sakteva bres nadaljnlh vpraiaaj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. dereland, O. • m. L Josip Seharaboi blizu Union potu taja i 415 West Michigran St., • Duluth, Mirna. : Pošiljam deiar v staro io-■orino in prodajam ptro-brodne in zdeniško listke. / : "Lahko mi torej prinašate seveda pod pogojem, da ima stvar. Kajti potem je pet sol- > * 9 RED STAR LINE PJoritba med New Yorkom in Kedna tedenska zveza potom poštnih parnikov t brzopamiki na dva vijaka. 1A.7M Im HOONLAND. 1B.7M toa YA9E1LAKS 1M1T tan L. \PL,AISD 18,694 ton. Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Odrsko, Slovensko, Hrvatsko tn Gaurijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna d -rektna železniška zveza. Posebro se ie skrbi za odobnost potnikov medkrovja. Treiji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, S in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, ren* in vninp listke nhmtH «« je Qt: RED STAR UNB a* si roas. HlkkkK L BASS. L Lw.bMbtaMiHia. m 131» Vate StML m IJLD EUrUIA.pl. (USmmIAM, tunuid. OM F' SbMt.ll.«. VASaiNCTOWM. 0. t SI* M CWHm Stn*L RVOCUAKS.LA. 11 m um« SkMk. it. loots, ar. i IUGMIIM. IM vajiMctacO. C a JOlkMIlmt ■DnoaroLo. aiN«. n H*»«>lte.«. ■o«ISKAL. CASAUS. UOJAKK NASOOAJTS M Ji »■^JT IN najc*N3J1T »LlUI MABOEU'\ WAS- COMPAQNIH GENERALE TRANSATLANTIOUE. družba. PrancoAkfi parobrodna Direktna trta 4o «AV2A FARHA. t VICE, DTOMOSTA la UH1U1K1 Poitnl Bksprss parnlkl aot' PKuVtNCP XASAVOIE** ' LA LORRAINE" "FRANCE" «• .<** vttsfrs tikarjatm «li«e*Ma aMrtrikb (»oatnl pernlkd aei •CHICAGO* vLft T0U1AHE" "«aCUA«StA0 iltvwi agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, seraer Pear- SI., ikessbreagh Balidlag. Ekipretoi parniki odphqejo večino ob sredah iz pristaaiica it. 57 N. R Poštni parniki odplnjeje ob sobotak. •LA SAVOTE dne H. mar. 1^14 *LA PROVENCE 1. apr. 1914. •T,A LORRAINE 18. mar. 1914 t FRANCE dne 8. apr. 1914. •LA TOURAINE 25. mar. 1914 L A LORAINE 15. aprila 1914. P0S1SNA PL0WXTXA T HITU: •rTTTfAno dn<» 14. mar. 1914 * CHICAGO tROCHAMI5EA t' 26. marca 1914. faralki s svesde lauaaevaal laa)e pa «., u mH lit hue mbH- "■nwMiv * r-! -rt bode m| LbmUL ealrcxi. (r»«t tea* awfkte ft Watt * • --' u jMv.v^« uutds, - akab no**h ie w *