Ćtev. 340. Trst, v petek 6. decembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN M cb nadeljah In praznikih «k 5., ab ponedeljkih ik 9. zjatraj. P»faal5ae Ster. ss prodajajo po 3 nvo. (6 stot) v mnogih tebakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-JSiai, Dornbergn itd. Zastarela Iter. po 5 nrč. (10 stot.) 99LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 holona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mM. •Martniče, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« 39 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■fidaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n^-pa atot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava .r^žmoati1*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tailjiva v Trstu. GP1N0ST Glasilo politi*n»ga druMa „Ukoaf z« Mnartki. NAROČNINA ZNAŠA as C«k> lato 24 K, pol leta t2 K, 3 meseca O K; na na- ro£ba bm dopoelane naročnina, se uprava aa ozira. TiiitM aa n*4*lj«k* 1»4*aJ« „ZSIBOfTT1 alta« i M mU leto Krea »-aa, aa pml uu Krem HO. Tai 4ayAai naj sa patino « arednižtvo Usta. Nefranke-vama piaaaa aa m »prejemaja la rakaplal aa aa vračaj a. Naročnico, oglasa in reklamacij eja poMljati aa a pravo bata. UHEDN1ĆTV0 : cHoa 6lar«1a Oalattl 2« (Marcdal itta). IsiajataH in odgovorni urednik &TEFAN GfDIIi. Lastnik fcasiiiirlj Ifeta .Edinost'. - NatisniU Tiskarna .Edinost", vpisana zadrug« a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgie Galatti JUt. JO. PaStae-hranllnllnl rrtun Ha«. »41-632. TELEFON It M-57. Pelegati za London imenovani! Zmaga parlamenta nad vlado! Obsodba jugoslovanskih dijakov na Dunaju. Bolgarski zastopniki za konferenco. SOFIJA 5. (Izv.) Za konferenco v Londonu je imenovala vsaka zavezna država tri zastopnike, med temi enega oficirja. Bol garijo bodo zastopali Danev, Savov in londonski poslanik. Upravitelj Nove Bolgarije. SOFIJA 5. (Izv.) Za upravitelja osvojenega bolgarskega ozemlja s sedežem v v Lozengradu je bil imenovan general Vazov. Grška komedija v zadevi premirja ? LONDON 5. „Times" poročajo iz Aten, da je ravnala Grška v sporazumu s svojimi zavezniki, ko ni podpisala zapisnika o premirju. Grki upajo na dober uspeh. ATENE 5. (Kor.) List „Hestia" obravnava izjavo grškega poslanika Romanosa v Parizu in razpravlja z ozirom na premirje: Poslanikove izjave ni smatrati, kot bi vse bovala misel o kakem nesporazumu med balkanskimi državami. Čisto naravno je namreč, da vsaka zavezna država stavi svoje lastne pogoje za premirje. — L'st pravi, da ima pravico upat), da bodo vedli dogovori o mirovnih pogojih, ki se vrše med zavezniki, do ugodnega zaključka, da se zasigura zaveznikom smoter vojne. Ruska kritika o Grkih. PETROGRAD 5 (Petr. tel. ag.) Ruski listi obžalju{e]o držanje Grške pri sklepanju premiija. „Novoje Vremja" izjavlja, da Je to naravnost zločinsko ravnanje Grčije. Razveo tega pa Je od Grkov zelo neprevidno, če bi hoteli začeti boj s Turčijo. Oni bi se vendar naj spomnili, da bi leta 1897. bili Turki zasedli celo njihovo glavno mesto, če bi tega ne bil preprečil car s svojim telegramom, ki ga je poslal sultanu. Grški ,red" v Solunu. FRANKOBROD ob M. 5. (Izv.) Iz Rima Javljajo, da je tja sporočil ravnatelj neke banke, da je sedaj v Solunu huji nered, nego Je bil predno so prišli tja Grki. Seda) se vrŠe tatvine, repi in poboji celo pred očmi oficirjev, kar dava grškemu prebivalstvu tak pogum, da se še samo udele žuje zlodejstev. Grška izstopa iz zveze. CARIGRAD 5. (Izv.) „Neologos" javlja iz Aten: Nujni vzroki silijo Grško, da iz stopi iz balkanske zveze. Ponašanje carja Ferdinanda je zelo nezadovoljivo. Venizelos bo menda že v prihodnjih urah javil sofij skernu kabinetu, da Grška izstopa iz zveze. Srbi so še v Bitolju. BELGRAD 5. (Srb. tisk. urad.) Vest ino zemskih listov, da bi biie srbske Čete zapustile Bitolj in predale mesto Bolgarom, nI resnična. Srbska armada je še v Bitolju, kjer opravljajo administracijo začasne srbske oblasti. Morje za Srbe — življenska potreba. BAR 5. (Izv.) Ministrski predsednik Martino vic je izjavil pri nekem pogovoru, da je za S;be morje življenska potreba. Karijera srbskega žurnalista. BELGRAD 5. (Izv) List „Štampa" poroča, da Je bil za srbskega okrajnega načelnika v Draču imenovan predsednik društva srbskih žurnalistov, Branislav Nušić. (Nuš.'ć je znan srbski pisatelj ia žurna-list, ki se je udeležil sedajne vojne kot — prostak. — Ured.) Utis proglasitve premirja v Črnigori. ČETI NJE 5. (Kor.) Kraljevo povelje o ustavljenju vojaških operacij bodo danes Javili na vse| bojni črti posameznim poveljnikom čet. Povsod, v stolici in po deželi, so vest o premirju z zadovoljstvom sprejeli. Kralj je ze imenoval tri delegate za londonsko konferenco, ki bodo jutri odpotovali. Prestolonaslednik Aleksander v Skoplju. BELGRAD 5. (Kor.) Prestolonaslednik Aleksander se je vrnil iz Soluna v Skoplje. Prestolonaslednika spremlja ves generalni Štab iz glavnega stara. Število ranjenih v Srbiji. BELGRAD 5. (Srb. tiss. urad.) Po odredbi vojnega ministerstva dobivajo vsi ranjenci, ki zapuščajo bolnišnice, drcela nove obleke. V vseh bolnišnicah po Srbiji in v Skoplju in v Bitolju je po najnovejši statistiki nad 11.000 ranjenih in drugih bolnikov. Novi srbski poslanik na Dunaju. DUNAJ 5. (Izv.) „Zeit" poroča, da se zagotavlja v diplomatskih krogih, da pride novi srbski poslanik, Jovanović, že te dni na Dunaj, da prevzame vse posle legacije. Vsi Srbi so pod zastavami SOFIJA 5. (Izv.) Iz zanesljivega vira se poroča, da je Srbija poklicala k zastavam vse možke, ki so sposobni za orožje. Iz sovražnikov — zavezniki. LONDON 5. (Izv.) V tukajšnjih informiranih krogih se kolportirajo vesti iz Sofije in Carigrada, da |e pričakovati zbližanja med Bolgarijo in Turčijo. Bolgari namreč ne nameravajo Turčije uničiti, ampak si prizadevajo, da zapletejo z njo ožje odnošaje. Turški posveti glede Albanije. CARIGRAD 5. (Kor.) Turški pooblaščenci pri pogajanjih, Rešid paša, polkovnik AU Riza in Damad Ferid paša so se vrniii predsinoči v Carigrad, kjer so se takoj sestali k posvetovanju o albanskem vprašanju. Kurdi so za sveto vojno. TEBRIS 5. (Kor.) Iz Saučbulaka Javljajo, da si med nomadskimi plemeni prizadevajo za sveto vojno mohamedancev proti balkanskim državam. Vsi opomini guvernerjevi so zaman. Oddelek kurdskih do-brovoljcev Je odrinil v Mosul, da propo-veduje sveto vojno proti kristjanom. Obisk rumunskega prestolonaslednika v Berolinu. BEROLIN 5. (Izv.) Dasiravho pravijo, da Je bil obisk rumunskega prestolonaslednika v Berolinu tako rekoč brezpredmeten, mu politični krogi vendar prisojajo poseben pomen, ker se je posvetoval prestolonaslednik s kancelarjt;m Bethmannom - Heilwegom in državnim tajnikom Kiderlenom-Wachterjem. Balkan in Avstrija v berolinskem uradu za zunanje zadeve. BEROLIN 5. (Izv.) Tukajšnji avstro-ogrski poslanik in zastopniki vseh štirih za-veznih držav so se danes mudili dalje časa v berolinskem uradu za zunanje zadeve. Avstro-italijanski protest v Atenah. DUNAJ 5. (Izv.) Italijanski in avstro-ogrski poslanik sta dobila ukaz, da intervenirata v Atenah radi obstreljevanja Valone in izjavita, da Avstrija in Italija ne morete dalje pripustiti bombardiranja albanskih pristanišč. Ravno tako ne morete Grkom prepustiti otoka Saseno. (Saj otočič Saseno Je bil že sedaj grški 1 ? — Ured). Hartwig ni podal demisije. BELGRAD 5. (Srb. tisk. urad.) Vesti nekih tujth listev, da je ruski poslanik Hart-wig podal ostavko, so čisto brez podlage. Hartwig uživa neomajno zaupanje ruske vlade, ker ne dela ničesar brez nje in tudi nima uzroka, biti nezadovoljen. Sazonov pa ne bo govoril. BEROLIN 5. (Izv.) V političnih krogih se glasi, da je opustil Sazonov svoj namen, govoriti o političnem položaju in sicer na izrecno zapoved carjevo. Za Albanijo in Kucovalahijo. DUNAJ 5. (Izv.) Sinoči se je vršilo zborovanje nekaj na Dunaju živečih Ru-munov za pravice Kucovalahov. Zborovanja se je udeležilo tudi nekoliko nemških in italijanskih dijakov, par Albancev in troje Kuco/alahov. Zahtevali so avtonomijo Albanije in Kucovalahije. (Da-li je bilo to omizje pri šampanjcu, ali samo pri vinu, se nam ni poročalo. — Ured.) Rumuni za Kucovalahe. BUKAREŠT 5. (Kor.) „Universu!« Javlja iz Jassyja, da se je tam vršilo veliko zborovanje, ki ga je sklicala kulturna liga in dijaŠtvo, katero Je protestiralo proti postopanju Grkov napram Kucovalahom. Spomenik za trozvezo. DUNAJ 5. (Izv.) „N. W. Tgbl." poroča iz Berolina, da se Je neki tam živeči Dunajčan iznebil te le prepotrebne: Na Dunaju, v Berolinu in Rimu bi bilo treba postaviti spomenik trozvezi ia nabirati že sedaj za to sredstva potom subskribcije. Spomenik bi naj predoče val Bismarcka, Andrassyja in Crispija, ki si podavajo roke. (Ta Dunajčan ima pa res obilo časa; sicer bi pa kazalo, da še počaka kako leto, ker bo čez leto in dan spomenika morda — res treba. — Ured.) Italijani o svojem stališču glede srbskega morja. RIM 5. (Kor.) .Tribuna" piše o stališču Italije k srbskemu vprašanju Avstro-ogrske. Italija je radi svojih srčnih razmer k zaveznikom delovala vedno v spravljivem smislu. Sicer pa srbska zahteva po pristanu ni le vprašanje Avstrije, nego tudi zadeva Italije. List vpraša, zakaj se Srbija ne zadovolji s koncesijami, ki se jej nudilo, če res išče samo trgovinskega pristanišča. Če pa igra tu ulogo samoljubje in čast, pa zasluži avstrijska čast več ozira, že radi zmernega in nesebičnega postopanja Avstrije, ki se je, kar se tiče jadranskega pristana, omejila le na varstvo svojih interesov. (No, radi nesebičnosti še pač nikdo ni grozil z vojno,. — Ured.) Če se torej krijejo interesi Italije večjim delom z interesi Avstro ogrske in če more Italija svojo akcijo koordinirati akciji zaveznikov in ob enem zadostiti zakonitim trgov, interesom Srbije, potem pa lahko vztraja na svojem stališču. Avstro-ogrska Italije ne remorkira, a nikdo ne more zahtevati, da bi morala hoditi sebi tuja pota, samo da bi ugajalo to Srbiji. Spominek za carja Ferdinanda. PARIZ 5. (Izv.) Car Ferdinand si je izprosil za spomin vagon, v katerem je bilo sklenjeno in podpisano premirje. Kiamil paša je zapovedal, da mu ga naj izroče. Pod oknom v vagonu so vsi zastopniki vgrebli v ies svoja imena. Lovci — žrtve sneženega plaza. CELOVEC 5. (Izv.) Včeraj je zasačil občinskega svetovalca Mannharta in sina posestnika Brandstatterja iz Gornjega Dravograda v gorah snežen plaz, ko sta čakala na srnjaka. Oba lovca so našli danes kot trupli. Ruski carjevič ostane hrom. LONDON 5. (Izv.) „Daily Mali« Ima od svojega petrogra|skega dopisnika, da carjevič še ni ozdrave! in da tudi nikoli več ne bode zdrav. Zdravniki so svetovali, da e carjevič naj poda na obrežje Črnega morja in so mu tudi pripravili aparat za levo nogo. Sedaj pa je Jasno, da mu ne more nič več pomagati. Carjevič bode ostal ves svo| živ dan hrom. Car in carica dolgo nista hotela verjeti, da je bolezen tako huda, a sedaj ju je o tem prepričal specijalist Teodorov. _ Državna zbornica. Zmaga parlamenta nad vlado. DUNAJ 5. (Izv.) Nasprotje med vlado in parlamentom radi predloge o vojni službi se je bilo tekom današn|ega dneva tako poostrilo, da so splošno pričakovali zaklju-čitve zbornice in uvedenja § 14. Vlada Je odklonila vse izpreminjevalne predloge, celo one vladnih strank in Je poudarjala, da se mora na Avstrijskem skleniti zakon, enakoglaseč onemu v Budimpešti. (Na Ogrskem so namreč sprejeli vladno predlogo men! nič tebi nič. — Ured) Sicer pa je nepokorni zbornici grozila s § 14. Obstrukcija pa, ki so jo moralno podpirale vse stranke, se je pokazala močnejo nego Je vlada. Nocoj Je grof Sturgkh vendar popustil. Izpremeniii so namreč § 1 tako, da vsebuje sedaj izrecno določilo, da se sme izvajati zakon samo v slučaju, če grozi ali pa izbruhne vojna. Tudi § 4 Je bil nekoliko izpremenjen. Druga določila, ki so tudi še prestroga, pa naj ublažijo posebne odredbe. * * * Poslanci vseh strank so splošno zadovoljni, da se Je nesrečni § 1, radi katerega se je bilo bati politične zlorabe zakona, iz-premenil v smislu slovanskih strank. Smelo rečemo, da je zbornica zmagala nad vlado In to je tem pomenljlveje, ker gre o vojaški predlogi v resnem časa. Stališče parlamenta se je znatno ukre-pilo. Obstrukcija še formalno ni ustavljena, a češki radikalci in socijalisti se bodo jutri sestali k posvetovanju o obstrukciji. Jutrišnja seja zbornice bode kratka, Vršilo se bo prvo čitanje službene pragmatike. Službena pragmatika in vlada. DUNAJ 5. (Izv.) Vlada ni mogla pridobiti zbornice za se samo s popustljivostjo glede predloge o vojni službi, nego je dovolila tudi drugih koncesij. Vlada |e morala obljubiti, da se bode resno potrudila za rešitev službene pragmatike. Početkom bodočega tedna bodo poklicani zastopniki organizacij državnih uradnikov na Dunaj in tam borlo morali izjaviti, da-li so zadovoljni s službeno pragmatiko, Kakor Je bila formulirana in sprejeta v gosposki zbornici. Če bodo uradniki to potrdili, potem se bode parlament podvizal z razpravami in vlada bode ooljubila, da po- stane predloga s 1. Januarjem zakon. Istočasno se ima uravnati tudi vprašanje železničarjev in pisarniških ofidjantov. Izjemni zakon v ogrski zbornici. BUDIMPEŠTA 5. (Izv.) Radi pomislekov, ki so jih v Justičnem in upravnem odseku izrazili člani narodne stranke proti izjemnim zakonom, se Je sestal preteklo noč improviziran ministrski svet, ki Je skleni), da bode modificiral nekatere stavke. Hon-vedski minister Hazai Je odpotoval sinoči ob 10 na Dunaj, kjer je danes predložil cesarju svoje predloge. _ Obsodba jugoslovanskih dijakov na Dunaju. DUNAJ 5. (Izv.) Danes se Je vršila obravnava proti onim 14 Jugoslovanskim dijakom, ki jih je dne 24. nov. napadel na Kartnerstrasse dunajski mob in ki so bili na to Še aretirani. Večjim delom so Dalmatinci in Bosenci. Obtoženi so radi žaljenja veličanstva in prestopka proti javnemu miru In redu v smislu §§ 305. in 283. kaz. zakona. Obtožnica pravi, da so klicali „Živela Srbija 1" in priznava, da Je druhal tepla dijake. Obtožence so zagovarjali Štirje odvetniki in ker so nekateri obtoženci nemščine slabo zmožni, je bil pozvan srbohrvatski tolmač. Ob 11. ponoči Je bila razglašena razsodba. Obsojeni so bili: fil. Bukvić radi žaljenja veličanstva na šest mesecev Ječe, fil. Simlć in Dosen in farm. Karaman na 14 dni, vet. Stoj'ć na 10 dni, a tehnika Piedovlč in GJuklč, veterinarca Karanovič in Flachy, medicinec Marlnovič, filozofa Re-bac in Budimlr in eksp. akad. Perlć na 7 dni, med. Bulježević pa Je bil oproščen. Ker se Je vsem vračunal preiskovalni zapor, so vsi razven Bukvića že prestali svojo kazen. _ Pismo iz Črnegore. Cetlnfe, 3. decembra 1912. Pod Skadrom in Tarobošem. Položaj pred Skadrom In Tarabošem je bil do danes popolnoma nejasen in širile so se najnevrjetnejše novice. Govorilo se Je mnogo o nekem petnajstdnevnem premirju, govorilo o preskrbovanju Skadra od črnogorske strani, toda danes so se izkazale te vesti kot popolnoma neresnične. Vse kaže, da se v najkrajšem Času izvrši napad na Taraboš in ostale utrdbe, po katerih padcu pade tudi Skadar sam. Danes se iz Muričanov poroča sledeče: Na bojišču primorskega oddelka vlada nekoliko dni sem tišina. Vse kaže, da ni nevihta daleč. Razun bombardiranja Skadra, ki |e bilo zelo živahno, ni bilo drugih spopadov. Knez Mirko je obiskal minule dni tudi one bataljone, ki so se povrnili z generalom Martinovićem iz Medue in Lješa. Pri tej priložnosti jim je sporočil tudi pozdrave kralja-gospodarja in prestolonaslednika, pohvalil njihovo junaštvo na Luarzi, Medui in LJešu, govoril jim primerne govore in dajal nasvete, da naj se pametno varujejo. Bataljoni so ga burno pozdravljali. General Martinović Je s komandanti brigad in artilerije dolgo konferiral, In ko Je inspiciral pozicije in čete, Je izdal primerne odredbe. Zdi se, da so dnevi obleganja šteti in da je prišel čas zavzetja Taraboša in utrdeb okoli Skadra, a s tem tudi vdaje mesta. Boj nad Skadrom. Že zjutraj se je raznesla govorica o napadu Turkov na črnogorsko bojno črto. Turki so pričeli napad od Bardanjola sem in so skušali prodreti črnogorsko Unijo, ki se razprostira od reke Kiri do VrLke, toda bili so odbiti z velikimi izgubami. Zisebne vesti pripovedujejo, da je bil boj zelo ljut ia da je trajal pet ur, od sedmih do dvanajstih ponoči. Zavzetje važne pozicije blizu Siročke gore. Kratka uradna brzojavka poroča, da so Črnogorske čete zavzele neko pozicijo pri Širočki gori. Ta pozicija, katere ime pa uradna brzojavka ne omenja, je velike važnosti, ker dominira brezdvomno vsled svoje višine in bližine Taraboša, nad to trdnjavo. Števila turških žrtev se ne navaja, pač pa se naznanjajo črnogorske. — Mrtev Je ; eden oficir in šest prostakov; dva sta I ranjena. Ista brzojavka poroča tudi z nekoliko !besedemi o razmerah, ki vladajo v Skadiu. IV obleganem mestu traja velika draginja, 1 zlasti draginja kruha in drv. Z eno be-I sedo, položaj prebivalstva Je težaven in nevzdržljiv. Pripomba uredništva: Pismo je datirano z dnem 3. t. m., torej z istim Stran II. št. 340 V Tr^tn -in* 6 decembra 1912. dnem, ko je bilo zvečer sklenjeno^ orcmirju med Turčijo, Bolgarijo, Srbijo "in Črnogoro. Zato tudi pismo le omtn;a govorice o premirju, o katerih pa prav}, da so se izkazale popolnoma neresnične. Zato naj se čitatelji ne dajo motiti po tej trditvi. Narod sebi! (Iz Gorice.) Lepo geslo! Sam si mora narod gra diti podlage za svoj obstanek in napredek! Ali avktor tega gesla gotovo ni mislil tedaj tega, kar misli pisec teh vrstic. Hotel je dati le narodu zlatega pouka: če hočeš dosezati riije, po katerih stremiš v zagotovitev svojega obstanka, moraš združevati vse svoje financijelce in duševne moči! V smislu tega nauka moramo postopati sedaj zlasti mi goriški Slovenci, ne da bi se hoteli bližati kakemu zažeijenemu cilju, ampak da nekaj preprečimo — veliko nesrečo, da popravimo, kar so zagrešili voditelji goriške „Trg. obrtne zadruge". Grozi nevarnost, ki bi — ako je ne preprečimo z združenimi močmi — prinesla pogubo ne le za naš gospodarski, ampak tudi za ves nas narodni razvoj. V preprečenje te nesreče ni druge poti, ne^o ta, da ne le vsak posamični zadružnik, ampak tudi vsak rodoljub stori v rešitev, kolikor le more. Zavedati se moramo vsi, da v šaha kronica, ki jo ia bomo žrtvovali v pokritje izgube ia vsak korak, ki ga napravimo v ta namen, donese pozneje neprecenljive koristi našemu revnemu kmetu In ranogokateremu marljivemu slovenskemu trgovcu in obitnlku. Konkurz „T. o. z." bi deloval na naše gospodarsko življenje kakor šrapnel, ki vse raznaš?. Tudi mesto samo bi tak udarec občutilo v toliki meri, kakor si danes mnogi niti od daleč ne predstavljajo. Z malimi izjemami je vsa goriška trgovina in obrta navezana na kredit pri tovarnah in grosistih, in potem je zopet — kakor povsod v manjših provincijalnih mestih — vezaa drug na diuzega. Italijanski trgovec je vezaa na slovenskega odjemalca, pa tudi slovenski trgovec je večkrat vsaj do neke mere vezan na italijanskega, kakor že to zahte?a značaj trgovine v gotovih slučajih. U tega izhaja, da katastrofa, ki je zadela kako veče podjetje, poteza seboj celo vrsto gospodarskih In trgovskih eksistenc. Tako bi bilo tudi z eventualnim konkurzom T. o. z. v Gorici. Da, še več: polom nobenega druzega tukajšnjih denarnih zavodov ne bi bil tako občutljiv za vse naše gospodarsko življenje, kakor bi bil ta T. o. z. Torej ne radi zadruge same, ne morda radi posamičnih oseb, ampak radi splošne blaginje treba, da vsi storimo vse, kolikor le moremo, da odvrnemo ta udarec od našega narodnogospodarskega in splošnega narodnega interesa. Treba torej, da storimo V3i svojo naredao dolžnost — hitro, dokler je še čas! Cela vrsta zadružnikov, ki so enakomerno razdeljeni po vseh slojih prebi zaistva, bi i.uiJii lepega užitka odvetniku^ ki je skoro že v vsakem gnezdu znesel svoje jajce, ali zlegel ni še nobenega. Stroški za dotičnike bi bili tako veliki, da bi mogli biti usodnega pomena za njihovo gospodarstvo. Ko bi zbog posledic konkurza začel trkaći sodni sluga na vrata, bi se jela majati vsa Gorica in žnjo vsa dežela. Z napovedjo konkurza bi bil stoterim trgovcem, obrtnikom in kmetom odpovedan ves kredit in bi to pomenjalo za vso deželo velikansko zgubo. Danes sloni ves svet — posebno pa še trgovina in obrt — na kreditu. Brez tega ne moreta ekslstirati in se razvijati. Ona gospoda, ki — da rabimo prejšnjo primero — noče ležati na jajcu, dokler se ni zleglo pišče, ne misli na to, marveč le na svojo korist, ali pa tudi na — maščevanje. Povsem odobravamo tudi nasvet „Gorice* v izdanju od zadnje sobote, da naj bi med nabiranjem iztožili tudi pri onih gospodi!1, ki so nesrečo zakrivil'. Pričakujemo, da likvidacijski odbor ne zamudi ničesar, kar bi moglo služiti na korist zadružnikom, ki so se nedolžni na tej nesreči. Člani likvidacijskega odbora so nam znani. Zaupamo jim lahko brez pomisleka in sledimo upliv-nim nasvetom. Možje se trudijo, da rešijo zadružnike grozeče nesreče in vso deželo tudi velike — sramote. Ne morejo pa delati čudežev in pokriti zgube — brez denarja. Iskreno želimo, da likvidacijski odbor prepreči konkurz, da rešimo zadružnike, da rešimo „Trgovski dom", da rešimo slovenski značaj dežele. Zahtevamo pa, da ničesar ne ostane prikrito. Ker bi pa bilo v tem trenotku vsako pričkanje brez koristi in le v škodo, in ker smo si svesti, da bo likvidacijski odbor energično zastopal naše koristi, kličemo v tem zadnjem trenotku Še enkrat v imenu mnogih sotrpinov denarnim zavodom in tmovitnikom: pomagajte po svoji moči, dokler Je še čas, da rešimo, kar je — in to |e neizmerno veliko — sedal v nevarnosti ! Več prizadetih. Da![e smo prejeli iz Lokve: Udom „Trgovsko obrtne zadruge" v Gorici (v likvidaciji). Ker je za sedaj zastonj vsak pohkus članov „Trgovsko obrtne zadruge** v Gorici za izbris iz iste ter za oprostitev od do ceskov za prvi slučaj (300 kron) v kiit,e zgube, podpisala je že večina zadružnikov izjave, ki jih je sestavil likvidacijski odbor. Torel, dragi sotrpini, ne odteša-te več in podpišite, kakor je komu najlažje! Aii kol, ali vso svoto ali polovico ali tretiino, ostalo pa na obroke, da ne pridemo še v večjo zgubo. Podpisani smo si dosti prizadevali za rešitev, a je ni druge poti, nego ta. Vrhu tega smo sklenili še naslednjo prošnjo do naših g. dižavnih poslancev: Biagorodni gospodje državni poslanci! Podpisani udje „Trgovsko-obrtae zadruge" v likvidaciji v Gorici prosimo: Ker smo po nesreči, nevednosti in vsled svoje in neprevidnosti tačasnega odbora zašli v kritičen položaj, iz katerega si sami ne moremo pomagati, ker nas je velika večina revnih delavcev In malih ubožnih in večinoma zadolženih kmetičev, in ker se vziic temu obrezujemo, kolikor možno, prispevati za rešitev te zadruge pred padcem potom konkurza, ki bi nas spravil v še večo bedo: Prosimo gospode poslance brez razlike strank (ker prizadeti smo pripadniki različnih strank), da nam na podlagi tega s skupnim prizadevanjem izposlujejo večjo podporo od strani visoke c. kr. vlade. — S cer bi ronogokateri vilic vsej svoji dobri volji in obljubi ne mogel zadostiti kritju zgube, ue da bi sam s svojo družinico ostal popolnoma na cesti. Nadalje prosimo tudi, naj bi se pospešila preiskava glede krivcev, da bi se tudi iz njih imetja pomagalo kriti zgubo, k} nas tako krvavo tepe. Priporočamo se gospodom poslancem, na] bi nam uslišali to milo prošnjo in naj bi brez odloga potrkali za nas na vrata na pristojnem mestu. Več prizadetih. Darovi za jugoslovanske rdeče križe. Nadalje so darovali za Jugoslovanske „Rdeče križe" sledeči gg.: Ang. ud. Ra-dimiri K 100, V nedelio 1. decembra v gostilni Mrlič pri Brišč'kih med prav malo vesetimi pivci nabral je Frano B'išč& št. 3, K 12, Gostilničar dodal K 4, Olga Slavec nabrala v Ospu K 51 60, Fran S»!a, Broj-nica K 5, Tolminski fantje K 111 70, Franjo BratuŠa nabral v Poljubiaju K 17, Marija Kniš K 5f K Trampus n?bral v Kostanjevici na Krasu K 2072. Skupaj_K_237 02 včeraj izkazano K 48-385.49 skupaj K 48-71225 Pripomba uredništva: Na ponovno iz aženo žeijo, naj bi list objavljal mena vseh darovalcev, izjavljamo prav tako ponovno, da nam je to absolutno nemo goče, ker bi nam ta smeta zavzela toliko prostora, da bi morali izouščati vsled tego najvažnejše stvari. Naj so darovalci le prepričani, da visoko cenimo njihovo požrtvovalnost, a prav tako naj nam tudi verjamejo, da je ta požrtvovalnost še lepša in večja, če dajo tako, da ne ve ievica, kaj daje desnica. Ia pri celi stvari vendar ne gre za to, da izve svet, kdo je daroval kaj za brate na Bil kanu, temveč le za to, da ubogi ranjenci ua Balkanu dobe podporo. Upamo torej, da nam zato nabiralci in darovalci ne zamerijo, da ne priobču.emo imenikov posameznih darovalcev. Domače vesti. Odlikovanje. Ce-ar je odlikoval svetnika tržaške policiie Maksimiljana Zenija z vitežkfm križcem Fran Josipovega reda. .Krščansko" - socijalni klevetnikl. Socijalno - demokratična „Arbeiter Zeitung" je neusmiljeno, ali po zaslugi okrcala glavno glasilo nemških „krščansko"-socijalnih kle-vetnikov „Reich*post". Radi do neba smrdečih laži tega lista na škodo balkanskih narodov. Vse te vesti — pravi „Arbeiter-Zeitung* —, s katerimi je „Reichspost* za kratek čas zasopla vso Evropo, niso bile nič drugega, nego najnesramneje izmišljotine. Kako se Je brezsramna predrznost falsifikatorjev zgrudila pod železnimi ugotovitvami angleških in nemških listov iz rajha, je razvidno iz jecljanja, s katerim bi se klevetnik! hoteli sedaj prati. V svoje opravičevanje, oziroma v dokaz, da so bile njene trditve resnične, ne ve „Reichspost" povedati nič druzega, nego to, da so tudi drugi listi prinašali taka poročila. Kako boren, kako mizeren izgovoril „Arbeiter-Zeitung" ga označa za — oslovskega 11 Trda beseda, ali povsem opravičena. Je že res, da tudi najpošteneji list nI zavarovan pred tem, da prinaša tudi kriva in neresnična poročila. Vse kaj druzega pa je, ako kak list — In tako Je delala „Reicbspost* — naprej zatrjuje, da poroča po lastnem opazovanju, da pišejo očividci 11 Vse kaj drugega je, če nalašč poslani poročevalec slovesno zatrja, da je to in to videl na lastne oči, ker s tem to n so več tfsta kriva poročila, ki se Jih ne more ubraniti noben list, ker ne more kontrolirati njihove resničnosti, ampak je to zavestna, nesramna laž, ki jo pošilja v svet brezvesten človekll Falzifikator je pisal tako, di je vzbujal mnenje, kakor da se je sam vrtel v vihri boja; v resnici pa je pisal svoja krvava poročila v — kaki kavarni 1! In tam je pisal, lagal, klevetal in nemškega Mlhelna vodil za nos, da je siromaka sprelevtela groza I! In tz Je delala „Reichsoost" deloma iz golega plemenskega sovraštva, deloma iz strankarske požrešnosti — nikakor pa ne v avstrijskem navdušenju. Kajti, toliko soii v glavi morajo imeti tudi pri „Reichsposti", da vedo, da se dobri in pošteni stvari ne služI z — lumparljami. „Arbeiter-Zeitung je prav pogodila: gnusne stvari nI možno braniti drugače, nego z — oslovskimi izgovori 1 j Pritisnjen Jim je na čelo žig klevetništva. Fallimento ?____ Ne vemo, kaj je iosenčilo ali omamilo našega „Piccola", da j Je prinesel v svojem večernem izdanju sle-i dečo vest pod gornjim naslovom: Fallimento 1 To je značilna beseda, ki karakterizira in popisuje prejasno delovanje slavnih garibaldincev, ki so se kot boriteiji za svobodo balkanskih narodov dali .....kinematografirati, ko so povsod topovi najmočneje zagrmeli I .... Priprost človek, ki je prisostvoval takim kinematogrčfiČnim predstavam in imel tako pril ko, seznaniti se takim potom s to junaško četo, je že takrat zapečatil svoje mnenje z besedami: iz te moke — ne bo kruha! In danes smo lahko uverjeni mirnim srcem, da se ni motil. Fallimento I Tako zveni debelo tiskani j naslov članka, ki sicer v nekako____lokajoči I. . .. obliki .... In z lepšimi besedami j opisuje, knko je slavna garlbaldin-I s k a četa opustila vsako na-! daljno delovanje predno bi počil ■ iz njih pušk le en sam strel. „Piccolo della sera" hoče sicer nekoliko razlagati o „garibaldizmu", ki da Je oborožena legija, ki se bori za svobodo narodov, ki pa noče korakati proti njim (tu misli | Albance), ki se borijo za svojo svobodo 1 Tako oinačuje naše laško g'asilo ideal garibaldinstva. Kdor pozna politične razmere, bo pa takoj razumel, da se je grška vlada, za katero so „ramo ob rami* — seveda, ne da bi se res spuščali v kak boj — lepo zahvalila za tako pomoč. Ha, ha, dragi.....P,ccolo" l... Po junaštvu tvojih garibaldincev in o njih potrebi na balkanskem bojišču govori prav jasno italijanska ilustrovana revija iz Milana j „Domenlca del Corriere" v svoji 48 štev. ! stran 3, kjer pravi: „.....Grki ne bodo j mogli pozabiti dobrosrčnega dejanja, četudi {nepotrebnega, te male skupine, ki je ;šla in ponujala svoje življenje za grško t stvar!" ... »Četudi nepotrebno J!" To je gotovo za „Piccolo* grenka krogij!ca iz središča | italijanskega ti.ka, In od lista, ki gotovo ne (nasprotuje pravi garibaldinski ideji. Atnpsk, j zloraba vzvišenih Idealov za navadne p a-; j a c a d e, to je, česar ne dopušča noben poštenjak. Iskali so in našli, in ako pojde tako naprej, se bo njihova himna kmaiu morala glasiti nekoliko drugače: i „Si scopron' ie tombe, e piangon' i raort!...." Fallimento I Oj drago priznanje o iuna-| štvih, ki Jih je proslavljal „Piccolo" I Falii-j mento! To Je značilna oeseda, ki nam ; označuje pretvezno junaštvo in dobrosrčnost j družbe tistih dvomljivih elementov, ki bi 'nam jih hoteli ob vsak! priliki postavljati ; na pot kakor nekako — strašilo! " Aii balkanski jusaški rod le spoznal, ! da tega strašila se ni treba bati —, ne Sj, ne nikdar ! Spoznal je, da tej kričavi bandl, — pa ne makedonskega kova — j ni do nič drugega, nego do osebnih korist?, ' in da Je tem Junakom boj za pravo svobodo „Narodna delavska organizacija" sklicuje za nedeljo, dne 8. decembra t. I. ob 10 dopoldne jrvem shod ki se bo vršil v veliki društven! dvorani, v ulici sv. Frančiška št. 2, I. nad. DNEVNI RED: Volitve v „Delavsko zavarovalnico proti nezgodam" in slovansko delavstvo. Slovansko delavstvo! Dne 20. decembra 1.1. bodo volitve v „Delavsko zavarovalnico proti nezgodam". Do danes so se nahajali v vodstvu tega zavoda italijanski kamoristi in socijalni demokratje, torej naši nasprotniki. Zatiralo in zapostavljalo se je slovansko delavstvo v tem zavodu, a zanaprej ne sme biti več tako. Pridite vsi na shod! Centralni odbor N. D. O. I tako malo v mislih, kakor nam — lanski j sneg. To so pogodili prefrigani Grki in so kar brez pardona odslovili take--goste. Fallimento I To ni vse, — je tudi i Fiasco completo! — S — Kakor v obsednem stanju! Zader-skerau „Narodnemu Listu" pišejo iz Splitu: Nekega dne se Je tu raznesla vest, da so ; se na namestništvu posvetovali o eventual-; nem proglašenju obsednega stanja v Splitu. ; Do tega formalnega proglašenja nI prišlo, j ali faktično živimo kakor v obsednem stanju. Neprestano krožijo po ulicah bodala. Na obalo ne puščajo nikogar brez legitimacije. Zaustavili so celo državnega poslanca mesta splitskega, dr. Smodlako, ko je hotel iti na parobrod, da bi odpotoval na Dunaj I Moral je pokazati orožnikom legitimacijo in potni Ust!" Dalje priobčuje gori navedeni list poziv, v katerem pravi, kako je naravno vzhičenje Jugoslovanov v monarhiji povodom vspehov balkanskih narodov došlo do izraza tudi 'na Dunaju v dijaških manifestacijah. Več akademikov Ječi v dunajskih ječah. Zato je rodoljubna in humanitarna dolžnost rodoljubov, ia pomorejo obrambi do zmage in v pokritje eventuelnih g!ob, posebno siromašnim dijakom. Slovansko delavstvo vseh strok je vabljeno na shod, ki ga sklicuje „Narodna delavska organizacija" za nedtljo 8. t. m. ob 10 predpoldne v društveni dvorani. Zlasti so vabljeni delavci v raznih zavod:h: Lloyd, Sv. Andrej, Sv. Marko, potem prosta luka, tramvajski uslužbenci, torej prometa! delavci i.i delavc?, ki spadajo h kovinarski obrti; r.zdalje lesni težaki, zasebni težaki, mizarji parketni stavci, tesarji, delavci v rižarnah itd. Shcd je velikanskega pomena. Pridite vsi 11 Sckolov „Miklavžev večer" je bil vedno prired-tev, ki je veljala za najprijet-nejše in najzabavnejše, kakor jih je pač imel slovenski Trst vsako leto pred Božičem. Tržaški Sokol pripravlja tudi letos svojim velikim malčkom in majhnim velikanom obojega spola „Miklavžev večer", ki po sporedu, kolikor ga je mogoče doznati, obeta res nekaj prav izrednega. Nstančnejše 0 celi stvari ni mogoče govoriti, kajti vese-!ični odsek Sokolov se je za >11 v neko posebno tejlnsivenost, is katere se razvije šele jutri večer v vsej časti In slavi izbernega aranžerj Od Miklavža, kajti ta menda v^edir nI nikaka skrivnost, pričakujemo, da nam pri-neie obilo, obilo dobrih, boijŠ'h in celo najboljših stvari, vsem tistim pa, ki zaslužijo, pa velikansko šibo, tako, da se ovije okoli in okcll. S car pa, kakor rečeno, pridite sami pogledat, kak bo letošnji Miklavžev večer, toda — bodite pridni, s'cer zia tudi po va> zapeti — šiba 1 Miklavževa dirila za jutralšnji sokolski družinski večer sprejme gospa Biček v „Narodnen domu". Ciril Metodova podružnica na Vr-delci vabi na „Miklavžev večer-, ki bo v j nedeljo, dne 8. decembra 1912. ob 4 30 ! popoldne v probtorih „Gospodarskega društva" na Vrdelci. Spored: 1.) Laharnar: „Pozdrav", moški zbor; 2.) VdarlČ: „Slovenske mladenke", ženski d.ospev; 3) S. Gregorčič: „N. š čolnič otmimo", deklamacija, Marija Vouk; 4.) B Mirk: „O, sijaj, ženski dvospev; 5.) Dr. Razlag: „Dorao-?vini", mešani zbor; 6.) „Nič otrok", igra 'v enem dejanju. — Vstopnina 40 vinarjev, 1 sedeži 20 vinarjev. — Darovi naj se prioa-jša|o v otroški vrtec. — K obilal udeležbi uljudno vabi odbor. Svetoivanska Ciril - Metodova po-1 druŽnica priredi v nedeljo, dne*8 dicembra j ob 4 popoldne „Miklavžev večer" v „Narodnem domu" v Sv. Ivanu. — Spored: ! 1. Godba. Salonski orkester Vrdeljskega ; Sokola. 2. „Sesterska ljubezen-, priz^rČek. 3. „Turki na Slevici", deklamacija. 4 Gidba. ; Salonski orkester Vrd. Sokola. 5. „Očetovo i pismo", prizorček. 6 „Jagode , igrica. l7. Godba. Salonski orkester Vrd. Sokol3. 8. Miklavžev nastop — Vstopnina 40 vin., sedeži po 20 vin. — Oocmba: Darovi naj se pošiljajo lepo zaviti in zavezani ter kol-kovanl z narodnim kolkcm v ctroški vrtec. Odbor. Pjevačke probe za Svetosavsku Besjedu pečimaju danas. U.nol|avaju se go-j spodjlce, koje su obećale sudjelovanje u koru,' da lzvo!e doći večeras u 8 sati na pjevanje. Srpska škola (Via Bellini br. 7, 1. nadstrp.) Ciril Metodovi nabiralniki. Kavarni „Commercio" ii „Balkan* sta zopet dobili diplom za nabranih 200 K. Čujemo, da so letos dohodki tržaških nabiralnikov zelo zaostali za enimi leta 1911. Treba torej ta mesec to popraviti Stalna delegacija stavbeni n mojstrov Avstrije je razposlala na vse stavbene mojstre, korporacije In odposlance nastopno pismo: „Na podlagi skoro enoglasno Izraženega nazora spoštovanih društev in gg. odposlancev, ni želeti, da bi se shcd stavbenih mojstrov vršil cb prvotno določtnem terminu in splošno predlagajo, naj se dan shoda Hočete imeti dobro obleko in po ceni? Amrondo Levi, V Trstu, dne 6: decembra 1912. • BT»IN08T» št. 340. Stran V. določi za pozneje. Podpisana stalna delegacija stavben h mojstrov Avstrije se čuti torej primoramo v odločitev shoda stav. mojstrov, k! naj se b? vršil v mesecu februarju 1913. Zborovanje odposlancev es bo vršilo v mesecu januarju 1913. Menimo, da bo spoštovanim društvom s tem omogočeno skrbeti za čim mnogo-števllnejo udeležbo. Doslej došle prijave veljajo — ako dotični gospodje pritrde temu — tudi za dosedaj določeni termin". Slovensko gledališče. Sinoči smo imeli na našem odru popolnoma na novo zaseden in prav tako nanovo insceniran »Valčkov čar" z g lllčićem v ulogi Nikija, gce Thalerjeve v ulogi Franci, g ce Lepuševe v ulogf Helene g.e Toplakove v ulogi Friderike. Mončija |e pel g. Unterveger. V splošnem moramo reči, da je opereta ob tej, lahko rečemo, izredno dobri razdelitvi ulog, uspela kar najbolje. Niki in Franci izborna, a Helena in Friderika tudi prav dobri. G. Unterveger Je podal Mončij? res hvalevredno. Ostale uloge so bile zasedene enako, kakor ob prejšnjih uprizoritvah, izvzemši g. Toplaka, ki Je kot Sigismund imel izborno masko in gosp. Berdona kot Wendolina, ki Je tudi storil v polni meri svojo dolžnost. Le zaključni, res težavni zbor drugega dejanja se je ponesrečil temel| to Vsekakor pa Je bila opereta res izborno prirejena in smo prepričani, da doseže nedeljska večerna repriza najpopolnejši uspeh. O reprizi morda izpregovorimo obširneje. Inscenacija Je bila za naše razmere prav čedna. * * * V NEDELJO popoldne se ponovi veseloigra „ČRNI MADEŽ*, ki Je na svoji premijeri dosegla krasen U3peh. Zvečer se — poslednjikrat zvečer — ponovi Straussova opereta .VALČKOV ČAR-. Tržaška mala kronika. TUST, 5. decembra. Utopljenca so našli. Nocoj ob pol ednajstih so potegnili iz morja biizu svetilnika nekega 35—40 let starega možkega, ki ni imel pri sebi mkakih izkazil. Moral je biti še le oar minut mnev. Spravili so ga v mrtvašdco k S*. Ju>iu. „Ne podajajte ženskam rok!" — Tako vam bo gotovo svetoval uradnik javnih skladišč Rado f Lack, ki je snoči — po njegovih zatrdilih — precej drago plsčal stojo neprevidnost, da je stisnil neki ženski roko. B I je namreč v neki gostilni v ul. Pauliana in |e prišedši iz nje srečal neko 46letno Marijo Cukovo, stanujočo v Skorklji št. 871, s katero je izpregovonl par besed in jej je, pošlovivši se od nje stisnil roko. Tedaj ni opazil nič, pač pa nekoliko pozneje, da mu je izginil s prsta na roki zlat prstan z dragimi kameni Bs.l Je prepričan, da mu ga je odnesla Ćukova ki jej je stisnil roko. Dal jo Je aretirati. Ćukova pa tatvino taji. Nezvest vratar. Lastnik hotela Vanoli fe dal včeraj aretirati hotelskega vratarja Tomaža Pirki, ker inu je prišel na sled, da ^e poneveril razne sneske, tako da je znašala skupna svota 819 K. Pirki Je bil areti ran pred par dnevi, pa so ga izpustili; aretiran pa je bil, ker je nosil vojaško obleko, dasiravno ni bil upravičen v to. Telesna noškodba. Predvčerajšnjim je bil 17 letni Just Terčak, sodar, stanujoč v ul. Felice Venezian št. 24, v Sv. Križu, kjer se je spri z nekim Človesom. Prišlo je do prepira in pretepu, v katerem je bil Terčak težko ranjen z nož^m. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Poškodba je težka. — Napadalec je pa po begnil. — Včera| ponoči je bil aretiran v neki gostilni v Starem mestu 21 letni Josip Umek iz Sežane, ker je včeraj zjutraj na krovu neke grške laeje pretepal mornarja Angela Điamantopu'a. HudČožot. Brata Zennaro in Oreste Salvino, Č žota, sta se nekaj sprla sredi ul. de!le Poste in si nato celo skočila v lase. Končno je Zennaro celo zagrozil Orestu, da ga ubije. Prišla sta dva stražnika, ki sta komaj ukrotila Zennars, ki je tolkel kakor besen okrog sebe, in odpeljala v zapor. Zmešalo se jima je. S Trevesovo pomočjo sta bila včeraj prepeljana v opazovalnico neka kmetica in neki delavec, katerima se je zmedla pamet. Ker ji je možki ušel. Judita Ciapo-Iardi, stara 27 let in stanujoča v ulici Boschetto št. 18 le izpila včeraj s samomorilnim namenom fenilne kiseline. Zdravnik, ki Jej je nudil prvo pomoč, jo |e odpravil v mestno bolnišnico. Usmrtiti se je hotela, ker Jo Je zapustil mož, s katerim je živela. V morje je zdrknil Neki Štefan Mar-tlnčič, 45 leten možak, ki je stanoval v Kjadlnu št. 278, je padel pri prosti luki v morje. Reveža pa so rešili in spravili v bolnišnico. Poizkušen samomor blaznika. Nikola Panatis, star 18 let, rodom Dalmatin, je hotel na poti iz Dalmacije skočiti s parnika „PannoniJe* v morje. Ko |e prispel parnik v Trst, niso mogli sprejeti Panatlsa v mestno bolnišiico, češ ker ni imel potrebnih listin, vsled česar ga Je Treves sprejel v svojo bolnišnico Danes pa so nesrečnika zopet odvedli na ladjo, da ga prepeljejo v njegovo domovino. Pa Je res imenitna ta : bolnika ce sprej -mejo v bolnišnico, ker nima potnega lista, aH česa li Še Potni list Je vse, človeško zdravje pa nič. Da ne rabimo hujšega izraza, je to škandal vseh Škandalov in |e silno potrebno, da mestni zastopniki nekoliko posvetijo v to človekoljubnost uprave mestne bolnišnice. Porotno sodišče, Šturm oproščen. Po tridnevni razpravi proti Josipu Šturmu so porotniki zanikal: vprašanje na težko telesno poškodbo z 12 „ne", nakar Je sodišče izreklo oprostilno razsodbo. Žaljenje časti potom tiska. Včeraj se fe vršila razprava proti ured niku Usta „Coda del diavolo", Viktorij u C u 11 i n, zaradi žalenja časti potom tiska. Razpravi Je predsedoval viš. sod. svet. Clarici, prisednika sta bila dež. sod. svet. baron Fa^glia in sodnik dr. Spongia. — Tožiteljico, „banko frMano" v Gorico fe zastopal dr. Fiego, tožeaca pa dr Laneve. Obtožencu očita tožlteljica* da Jo je žalil na časti, ker je priobčil v svo|em listu „Coda del diavolo" spise, v katerih ie bilo ocrtano omenjeni tanki, da Je sprejemala od raznih strank večje svote denarja na dolgoročne menice, ki jih z ozirom na slabo gmotno stanje banke potem noben denarni zavod ni hotel eskomptirati, banka sama pa jih, ker {e bila prisiljena likvidirati, tudi ni mogla plačati in da je tako znatno odško-dovala svoje upnike. Razprava bi se morala vršiti že v prošlem porotnem zasedanju, pa Je bila tedaj odgodena, ker je obtoženče* zastopnik predlagal, naj se delegira za razpravo drugo porotno sodeče izven Prlrrorske. Najvišje sodišče pa |e odklonilo ta predlog in tako se ie vršila razprava včeraj. Po p^eč-tanju cbtožn.'ce Je poskusil predsednik spravili obe stranki, kar se mu ni posrečilo, nakar le obtoženec ugovarjal, da „Banca friulana* sploh nima pravice, da bi tožila, češ ker taka banka sploh ne obstoji več, temveč Je banka v likvidaciji. Sodišče pa ni ugodilo obtoženčevemu ugovoru. Nato je izjavil obtoženec, da se ne čuti kriv, da pa prevzema odgovornost za one članke, s katerimi Je baje razžalil toži-teljico, zatrjujoč, da fe resnica, da je izgu bila neka gospa 10.000 K vsled dolgoročne menica in da je prav tako resnično, da Je izgubil neki Barba Beppo 17.000 K na enak način; |e tu edino le pogreška, da v tem, drugem slučaju ni blia to „Banca friualana", temveč „Banca cattoiica" v Gradežu. Nato se Je začelo zasliševanje prič. — Razsodbo priobčimo jutri. Me jemljite nobenega zabojČka, nobenega zavitka kot „pravi : Franck.ov :a pridatek za kavo, — bodi si samo da nosi to-le tvorniško znamko. Tovarna v Zagrebu. Čevljarska zadruga v Mirnu eca nr* Jugosio- Zadruga ima lastne prodajalne: izdelale vsakovrstna nska tovarna v Trato. Barriera vecchia 38 in ne devlje, ki v lič- _ * |; _ via dei Rettori 1; v Gorici, trg noati in trpemnoati J . sv. Antona 1; v Splitu, ul. Sta- prekoae v«e prois v DrodijalHk redio svele Dlaso roga suda. - CENE ZMERNE, vode tujih tvrdk. Mnenje gospoda dr.a ZaKvorlana u JoHJl Gosp. J. SBRRAVALLO Trst. Vsled večkratne uporabe Vašega Serravallovega Kina-vina z železom sem se prepričal, da e ono dragocen prloomočtk proti temle boleznim: kloroanemljU živčni šibkosti in oslabljenju vsled malirlčne mrzlice Povrh tega deluje izvrstno kot povzročitelj teka v različnih nezmožnostih zauživanja hrane. SOFIJA, dne 22. novembra 1908. Dr. TAKVORIAN. lir. Feeuik ; Dr. **ETSCHNIGG £rst m 5. Šaterm* itev, t Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) boiezni: 11%—1 in 7—7".. F- AV ~ I*5*' • Gualtiero Cozzio Pasto San Gtovannl t In Torreate 1» (nasproti Cl iozzi) Tr«t PRVA brusarska :: DELAVNICA :: lj% električni utotoi. Bogat izbor škarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. UMETNI ZOBJii, Plombiranj* zobov Izdiranje zobov hm = vsake bolečine ~ Dr. i. Čerm&k V. Tuschar soboxdr*vnik konce«. zobni Ubiii ulloa dtlls Csterma štev. 13, II. i>, STIPAN MIMIOA trgovina dalmatinskih vin laatnega proizvoda iz Rogaznice pri Omiia GOSTILNA v ulici sette Fontane It. 2 (vogal Plazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v uL dell'Istria St, 14. Vl»o aa tebelo ln sa družino t vseh | gostllaah. - f^ mi ^ SOUSrid: in : ELEGANTNO 1 I lil a 3ST PO ZMIRNIH CENAH I V U RAFAELE ITALIA 9 W TVtar - VIA MALCANTON - TH81 \\ Cesiii ca žeijoza to«]! Ne kupujte naših svetiljk, dokler se niste sami prepričali v tu navedenih naših dunajskih in provincijalnih zalogah o sijajnem učinka tsa DtTiktorinovih. Inči. G5S9 Brezštevilna priznavalna pisma Vam potrjujejo, da je luč, ki je edina svoje vrste, neodvisna od vsake napeljave, ki olaoiava pozimi Vaše stanovanje, poleti pa Vaše letovišče, edina sposobna, da nadomešča vsako obstoječo razsvetljavo na najpopolnejši način, pri čemer pa prihranite več nego polovioo svojih sedanjih najnižjih stroškov za razsvetljavo. Če nimate priložnosti, da bi videli našo luč v uporabi, blagovolite pisati dopisnico nakar dobite takoj naš krasni prospekt „U" zastonj in franko. Naš prospekt Vam nudi gotoro tudi dobrodošlih pobud za božične praznike. Wlktorlnova luč pa ni božično darilo navadne vrsto. Ž njo daste vsakomur daiilo, ki je dober kup in vendar velike vrednosti, za katero Vam bo obdarovanec vedno hvaležen. WiktOrin&CO., Centrala: Dunaj V, Margarethengtr. 120 Tovarne: Dunaj, Svatobofice, StavSšiče. — Zaloge : TRST, ulica Acquedotto 2; Dunaj I. Graben 29; Dunaj II. Taborstrasae 17; Dunaj V. Margarethenstra se 120 ; Dunaj \ I Linke Wienzeile 4; Dnnaj VIII Alserstresse 2! ; Brno Lichtensteingasse 2 ; Budimpešta V TI T Baros utca 1 ; Praga Ze tnerjeva ulica, vogal Ovočneg* Srj?a. agrsr Maj bolj še dunajske in kranjske KIiOSASIi se prodaja V prekajevalnici - bifeju KLRMClC ulica Torre bianca št. 32 in podružnici v Largo Santorio po najugodnejši cea\ - 12 parov majhnih ali 6 velikih po 1 X. Osem: gospodinjam toplo priporočamo CIKORIJO edino pristni, po kakovosti neusahljivi siovenski izdelek. r< v korist družbi sv. Cirila in Metoda I >_ »3 ■Bi ——————— Stran VL „EDINOST*4 št. 340, V Trstu, dne 6 decembra 1JJI2. Društvene vesti. Slov. akad. fer. druStvo „Balkan". Drevi točno ob 7 pevska va]a. Tržaška podružnica „S. P. D." vabi vse odbornike k nujni in vafni seji, ki se vrši jutri v soboto ob 8*30 zvečer v kavarni „Balkan". Občni zbor „Slovanske Čitalnice" se ne vrši kakor včeraj pomotoma |av!jeno, v petek, ampak v torek, dne 10. t. m. ob 81/« zvečer. Potrebno Je, da članstvo ob tej priliki dokaže, da se zanima za usodo društva. Ker se bode na občnem zboru obravnavalo zelo važne zadeve, Je nada gotovo upravičena, da bo ta občni zbor kar najbolje obiskan. Trž. sokolska župa. Skupna redna telovadba župnih vaditeljskih zborov: V soboto ob šestih zvečer: Članice. Pridite polnošte-vilno ! Na zdar! Načelnik. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer pevska vaja za moški zbor. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. V ponedeljek pa je skupna vaja za mešani zbor. Pevovodja. i arodni pipčarski klub vabi slavno šentjakobsko občinstvo na „Miklavžev večer" v Šolskem vrtcu pri Sv. Jakobu, ki se bo vršil v soboto dne 7. t. m. Darove opremljene s CM kolekom sprejema postrežnica v Šol. vrtcu. Začetek točno ob 8. Miklavž pride v soboto popoldan ob 2 v otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Pridite ga čakat posebno vi, slovenski stariš!, ki imate svoje otroke v vrtcu! Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu bo imelo v soboto redno mesečno sejo v „Jadranu". Mar. del. organizacija* Shod lesnih delavcev. Ob veliki udeležbi se je vršil v nedeljo predpoldne v dvorani NDO shod lesnih delavcev. Shoda so se udeležili: tesarji, mizarji, parketni stavci in lesni težaki. Shod Je otvcril predsednik tesarske skupine tovariš F a b j a n in podal po kratkem nagovoru besedo strokovnemu tajniku B r a d n e r J u, ki se Je najpoprej bavil z razmerami lesnih delavcev raznih kategorij. Nato Je poročal, da treba z ozirom na prihodnje leto, ko poteče marsikatera pogodba med lesnimi delavci in podjetniki, ustvariti močno in trdno zvezo lesnih delavcev. Ker |e ena stroka prešibka, treba združiti vse stroke v nepremagljivo moč. Govornik Je predlagal, da se z ozirom na to združijo v zvezo vse skupine lesnih delavcev in sicer: skupina tesarjev, mizarjev, parketnih stavcev in težakov. Predlog poročevalca so zborovale! vzeli na znanje in je v ta namen izvoljen pripravljalni odbor zveze. Izvoljeni so bili: Od tesarske skupine tov. F a b J a n, od skupine parketnih stavcev tov. Zor za, cd skupine mizarjev tov. Gruden, od snujoče se skupine lesnih težakov V e r ž a n. Tov. Brandner Je nato še govoril o pomenu strokovne drganlzaclje in okoristi, ki jo ima delavstvo od organizacije, nakar je predsednik zaključil shod, poživljajoč zbrane lesne delavce, da se oklepajo svoje organizacije, ki jim bo pomagala iz sedanjega položaja. Predavanje pri Sv. Jakobu. Danes ob 7*30 zvečer predavanje v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Predavatelj: učitelj Karel Širok. Predmet: „Kmetski pun ti na Slovenskem". „Narodna delavska organizacija" in Zveza Jugoslovanskih Železničarjev priredita v nedeljo, 8. t m. „Miklavžev večer" v diuštveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2 Začetek ob 4 popoldne. Spored zanimiv. Darila sprejema centralni urad NDO, oziroma Z. J. Ž. Zasebni težaki in vozniki I Vabljeni ste na sestanek, ki bo danes ob 6 30 zvečer v društveni dvorani NDO, ui. sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: Položaj zasebnih težakov in voznikov. Sestanek ogljarjev se bo vršil danes ob 8 zvečer v društvih prostorih NDO, ul. Sv Frančiška št. 2. Skupina parkernih stavcev NDO. Danes točno ob 7 zveč. javen shod v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. — Dnevni red : 1. Položaj parketnih stavcev v Trstu in organizacija. 2. Naše zahteve. Delavci tovarne „Linoleum" 111 Jutri ob 5 popoldne društven shod v društvenih prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu (blizu „Jadrana"). _ Skupina NDO „Plavži" v Skednju! JUTRI ob 7 zvečer društven shod v pro štorih „Gospodarskega društva" v Skednju. Dnevni red: „Volitve v delavsko zavarovalnico proti nezgodam". Delavci 1 Vsi na shod! Vesti iz Goriške. Pevsko in glasbeno društvo v Go rici, (podružnica Glasbene Matice v Ljub Ijani) priredi v soboto 7. t. m. zvečer v dvorani Trg. Doma koncert s sledečim sporedom : 1. Oskar De v: Zaljubilo se |e solnce; moški zbor. 2. A. L^jovlc: a) Na-pltnica, b) Vodica čista; mešana zbora. 3. Dr. A. Dve rak: A-dur kvintet op. 81 za dve vijolini, vijolo vijolončelo in klavir i. Allegro moderato. II. Dumka UI. Furiant. IV. Finale. Prvo vijollno igra Kari Sancln, drugo Silven Pečenko, vijolo Josip Michl, vijolončelo Avgust Pertot in klavir Ciril Eržen. 4. E. Adamič: Ecce dolor; mešan zbor. — Dirigent: Josip Michl. Znamenje novih časov ? Nad vhodom glavne pošte so pritrdili nov samonem-Iki napis: „K. k. Post- und Telegraphen-amt." Prej so navadno dodajali oba deželna Jezika ; seveda Je igrala pri vseh državnih uradih nemščina glavno ulogo, čeravno ne bi smela igrati nobene od Predila Pule. Da so k samonemškemu napisu c. kr. gozdnega ravnateljstva v Gorici dodali oba deželna Jezika, zato Je bilo treba dolgih prepirov, predno se Je prikazala letos trojezična tabla, katero so seveda smatrali Nemci za — koncesijo! Na naši zemlji nam ni treba n'kaklh koncesiji Mi zahtevamo, da izgine samonemški napis na glavni pošti in da ga nadomeste s trojezičnim 1 Iz Dutovelj: Mesto venca na grob prerano umrli hčerki Ukmar-Jevi |e daroval Leo Sirca za CM podružnico v Dutovljah 6 K. Iskrena kvalaj_ Vesti iz Istre. Iz Herpelj nam pišejo: Pred več tedni ste bili razpisani v uradnem listu „Osserva-torju" dve cestarski službi v našem okraju. V razglasu Je bilo rečeno, da ste te dve službi namenjeni bivšim podčastnikom. In res se je oglasilo za te službi nič manj nego 26 prosilcev. Toda, glejte, kdo je dobil službo pri nas? — Uovek, ki mu sicer prav radi privoščimo vsak zaslužek in celo boljšega, kakor Je cestarski, ki pa vendar ni zmožen za to delo in ki nikakor ni tak, kakor Je zahteval razpis službe. Mož, ki Je star kakih 35 let, namreč ni mogel biti nikdar vojak, saj Je kruljav od svojega rojstva 1 Kako vendar morejo potem razpisovati službe z gotovimi pogoji, če se pa potem prav nič ne ozirajo na te pogoje ! V tej stvari bi pač res bilo treba nekoliko pojasnila I Anarhija v Kanfanaru. Iz Kanfanara: V rokah imamo dokument, ki Je preznaČPen za razmere, ki vladajo na naši občini. Zupan Basilisco — zvest pristaš puljske ka more — Je umrl. A veste, kdo podpisuje spise, kakor spričuje gori omenjena listina?! Njegov sin! S kako pravico ? 1 Pa ne le to: dečku Je sedaj komaj 21 let!! AU smo res v deželi brezpravja, anarhije ? 1 Kako Je to možno? Prvi svetovalec imenom Cerin Je mameluk kamere, a vrhu tega — analfabet. Pač pa sta drugi in tretji svetovalec pismena. Ali — Hrvata sta. Zato ju glasoviti tajnik Cossara prezira in daja spise podpisati človeku, ki je še nedoleten in tudi ni član občinskega zastopa. Tako obstoji nezaslišano dejstvo, da od smrti žu pana sem podpisuje vse spise ta dečko: tudi one na c. k. okrajno glavarstvo I Nu, ta poslednja oblast se je radi te nepristoj nosti obrnila na deželni odbor. Da vidimo: s kakim vspehom!! Ali mora naša Istra res za vse čase ostati dežela brezpravja, nezakonitosti In samovolje objestnih nasllnikov in krivičnikov ? I Koliko časa hoče naša vlada tolerirati take sramotne razmere, naperjene proti večini prebivalstva v deželi ? ! Ali še ne misli vzeti v roke metle, ki naj napravi red In snago, kakoršnja mora vladati v moderni in pravni državi ?!! Iz Podgrada: O priliki odhodnice g. dra. Maksa Abrama notarskega kandidata v Podgradu, so nabrali za podružnico CMD v Podgradu znesek K36 40. Druge slovenske dežele. Čudež se je dogodil na Koroškem. Proslula Siidmarka Je izdala oklic za nabiranje prispevkov za takozvano Schillerjevo zbirko. Ta oklic je koroška deželna vlada zaplenila ~aradl hujskanja proti Slovencem l Ali ni to pravi čudež ?! Je že moral biti to grozno hud nemški tobak, ker doslej se gospodje na koroški deželni vladi niso kazali posebno občutljivi in — vestni radi surovosti in brutalnosti, če so letele na glavo sirote koroškega Slovenca. Ali pa je morda Heinov naslednik vendar mož, ki spoštuje zakone in skrbi za ravnopravnost ? Po vladnih tradicijah na Koroškem bi bil tudi to — čudež. Ali težko je verjeti v naši Avstriji v taka Čuda. Zenitna ponudba. dobHJ0^uLmIpo;o«i bi civilno lepo, mlado, ubogo, neodvisno žensko. Nmiov: „Penzijoniatr Trat, glavna pošta, restante^ jiJXn b 6 prostori, hlevom za prašiče in zemlji-nlSa Sčem je na prodaj. — 8v. Marija Ma«d. št 673. 2723 l/nnn^nnnrlnn4 hrvatski in nemški jezik Korespunueiu ifiče trajnega nameščenja. Cenjene ponudbe pod šifro „Marljiv" na inseratni oddelek EdlnoBti 2256 Obešala iz medi - E!od$ Oaserma 14. Umberto Cesca, trgovina z Železnino. tfuniiiom železo, stare kovine : Anton Cemeca, lUipUJClIl Trat, ul. Olmo št. 12. 1733 Stari časopisi (papir) ZglaBiti se je v upravi „Edinosti". se prodajo po zelo nizki ceni. 1142 Nnuđ lrnlQ^nip9 Priporoča se slavnema RUVet ivrujablliua. občinstvu IVAN GO-RUČAN v Trstu, ulica del Rivo št. 17, H, vrata 9. Konj i in kobila ~epo re^ena' Bred°ie vei*~ kosti, močna, za vožnjo, na prodaj v Zagradcu pri Prošeku. Oddasta se tudi na poizkušnjo. 2712 Brivska dvorana. Rojana in okolice, se priporoča brivska dvorana, v ulici Montoraino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukoma novič, brivec. Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Kruh večkrat na dan avež, različne moke, vio vrsti bUkotov ter prodaja raznih vin in likerjev v steklenicah. Salon™ gospe Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje In veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospera A. ŠEBEK, lasuljar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9. Franc Štrancar gostilničar v Trstu, u!. Giuliani 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO v kateri toči pristno vipavsko domače vino lastnega pridelka, ter istrsko in druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk. Avgust vla Stadion 35. Velik izbor PIacquk-verižic garantiranih in priveskov. Napratniki in zapestnice. Zlate, srebrne, nikebiste in jeklene ure. Regolatoiji iz prvih tvornic „Zenit" in „Ornega". Poprave z garancijo enega leta. Gramofoni in plošče vseh nst. Stev. 3411 -12, 0. š. 87. Oglas. Dela za zgradbo novega šolskega poslopja in obzidanje šolskega vrta v Kostanjevici proračunjena na 42.907*57 kron se od(la -7 -V f O 0 <> ❖ 1 ♦ O ♦ O ♦ o * o ❖ e * e * ♦ „ o 3 -> i ♦ t $ 0 '■> 3 o g ; i A E V novem bazarju v ulici Belvedere št. 7 se dobi blago po konkurenčnih cenah. Posebno železne kuhinjske posode, poroelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač. Za obilen obisk se pi i poroča emilma novellip GCmIS 2 C Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da S£5" se Je preselil v ulico Belvedere 57 ter se priporoča za obilen obisk. ftnfon Novak, brivec prej v ul. Sette Fontane 13. Svoji k svojim 1 Svoji k svojim 1 Alojzij Boik Trst - ulic« Belvedere St 3 - Trst Trgovina dellkates, kolonialnega blaga in jestvin vseh vrst. Blago vedno sveže in prve vrste. Razpošilja se tudi no pošti in dostavlja na dom ——— Novo bonsumno društvo Trst, ul. Lazzaretto veccMo št. 31 priporoča svojo gostilno g Umetni: fotoaraflčn! atelje B Uct. 4S (prttllty*> n nOMnai vmnlki M. M. M. Poeebiost: Povečanje mkatare fotografije. Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba. SLOVANI DOBRODOŠLI! Zaloga oglja in drva i. Ki Trst - ul. Valdirlvo št. U - Trst Bukovo oglje I. vrste, zdrobljeno oglje, koks, premog, drva. | TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI druiba z o. z. — Trat — ulloa Tlzlano Veoelllo »tcv. 3. — Telefon fttev. 260. — 1 j • 1 • * avtomobilskimi žardinijerami z ■ ZINITI T1JI VSft KrftlG 12 prostori, avtomoDiiske kočije AMUtl lia Vt5U odprte in zaprte, elegantne, solidne in varne. — Cene zmerne po dogovoru. □naEO^TnnEaSGOZH Novo pogrebno podjetje, Ti st (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14 02.) Prevoz mrliče* na vse kraje Zastopstvo B prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZE K, Opftine *t. I70"; T. VITEZ v NabreZInl na tr^u pri cerkvi] A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIU v Skednju. Zaloga pristnih voščenih sveč,lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato oprepo in od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega ovetja, biserov, kovine in porcelana, krite \z kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in drage svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veš&enih in »barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežbi t. točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja nI. Tesa St. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj H. 6 T I B I L J. TTTSS Ea ■■__■ ~ Aristide Gualco - Trst vla S. Servolo Z — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana torama ( svetinjo ) ceul In cementnih ploSč, teracoo In umetnem kamna. • i • t • i • t Sprejema vsakovrstno delo v eementa. Cene zmerne, delo totao. •kmK ara Najboljše 1912. NOVO ! NOVO N. d. p. štev. 526081. kakor je Xe ni bilo. Vsaka dopisnica najboljša, nedosegljiva, humoristična, senzacionalna. Vsaka, tad najmanjSa poBiljfctev je dobro sortirana in vsaka dopisnica v zaviUu. Ml Imamo edlnl razprodajo. Iščejo se zastopniki povsod. 10 orig. vzorcev proti vpoiiljki 0*75 S. 25 komadov K 1-— 50 1-75 100 n „ 3-— Poštni predal 149. Povzetje 40 vinarjev več. — 8prejema se za plačilo znamke vseh dežel sveta. III II JU I WH 11■! I JIM IHll - I — IH—mT Novoletna šaljiva dopisnica Habighorst & Co., Bochum i. W N Na obroke! 3 Velika salona isdelanik oblek Vdllu Izbtra vsakovrstnih oblek ca gospode In dett«, jukenJ, povrlnlkoo v»«tr kakovosti. — Specijalitet* v vcznjl. Velika Izbera Toiaeiiega blaga. NaJzmerneJSe oeae. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Gtovannl itev, 16, L nadstropje; ca?« „Bufte* Automatico*. Telefon fl. 251, Rim. II. Specijalitetni predmeti iz gumija + ?riderik Steindler Trst, ul. Acquedotto št. 12. B U Irigatorji, vata, toplomeri za mrzlico, ci-& lindri za plin, povoji, napetniki iz gumija, — parfumi. - Prodaja in popravila galoš ^ —-h-— in črevljev za telovadce. i ■ z Velika zaloga higijenićniii predmetov S orig. franc. iz gumija in ribjega mehurja. m Mehanična kleparska delavnica za kov.nske izdelke Gtusto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-35. Riva Pe^catori štev. 14 Specijaliteta: ladijske avetilikc Posoda in škatlle i« bele in fcamno-burvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). 3EEEJE I katere želijo imeti H ff lil P eIe^antne angleške ftJUllltJf kostume, površnike, športne trese, kakor tudi razne francoske toilete in bluze naročijo iste po meri v prvem Tr ž. Atelierju „OLD ENGLAND" (Narodno podjetje) ulica sv. Nikolaja St. 34, mezzanln. Bogomil Fino = = urar in z'atar = = ) i Tr3t, ulica Vlncenzo| Bellini St 13 unroij HIPE IT, U181I 10Ttll| Bosrat izbor ur vrste, kakor tuđi nhhsov, prttamov k dlja-Ka&tl In brei 41jam%B-tov, lecake 7eiiilce, slatr ?n srebrn« za molke.I vte po ion' urentnjh ceni h I V vsaki šoli, bodi v mestu ali okolici, je že pričela telovadba. Zato priporočamo vsem onim učencem, ki potrebujejo telovadno obuvalo, naj se obrnejo v debroznano trgovino JOSIP STRNTIC, Trst, Piazza Rosario Lfi FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION (Filijalka Banke Onion) u Trsta se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi opera- iJamL Tekoči računi In računi na bančni žiro v kroaah ali T inozemskih vrednortlh Uložne knjižice mm (lkaaea tandi ali dogoTOijaaa aaz&anil* po jako ugodnimi pogoji po dogovoru. Inkasi afektov, dokumentov, odrezkov Is Izžrebanih areftk. Kapo - prodaja l- ia Inozemskih vredne*, vala! Ia divta. Izdaja hranilne knJISIce ter obrestnjt vloge p« 31 10 |4 0 fteatml davek od hranilnik vlef plaenje zavod sam. Daje predujme || Prejema in hrani čeposite aa vrednoto in karate parnikov L t i jj tor jih to£no opravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vsakorinih strolkov) menjrčne vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d'Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme jI Odpira carinske kredite, aa blago, police, warranto L t i |j Knpnje in prodaja blago ▼ k o misij L ODDELEK ZA SLADKOR.