J-L
Naivecji slovenski tednik v Zedinjenih državah
I&haja vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1551 W. 22nd Place CMcag*, DL
J--L
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE: 1951 W. 22* Place
Chicagt, DL
r1
Entered m 8*eoad-CUM HatUr January 1«, 1916, at th» Port Ofcee at Chicago, Illinois, under tke let of Augurt 84 1911.
No. 11. Štev. 11.
Chicago, 111., 22. marca (March) 1916
Leto IL Volume n.
Lokalne vesti.
— Dne 17. marca jc umrla na .r»23 N. Union Ave stanujoča rojakinja Marija Henigman stara približno 50 let: bolehala je že več mesecev. Pokojnica je bila doma iz topliške fare blizo Novega mesta na Dolenjskem, tukaj zapušča svojega moža Valentina in nekaj drugih sorodnikov. Pogreb se je vršil minulo nedeljo ob 9 uri z naše slovenske cerkve; pri društvu pokojnica ni bila nobenemu. N. v m. p.!
—	Kakor se nam poroča, se je ustanovilo minulo soboto v prostorih Martin Nemaniča na 22. St. novo slovensko Tauiburaško društvo, ki bode pričelo z rednimi vajami takoj ko dobi svoje 1 amburice. Izvršujoeih članov bode 12. I-deja za vstanovitev tega kluba se je sprožila med člani Slov. Kadil-liega kluba ki ima svoj lokal pri rojaku M. Xemanicu. — Mnogo uspeha!
• — Naše mesto Chicago se sme ponašati, da ima menda na svoji volilni listi največ volilcev na celem svetu. Pri registraciji, ki se jc vršila dne 14. t. m. se je zgla-slo 60.650 novih volilcev in sicer 41,502 moških in 19,148 ženskih tako da znaša sedaj skupno število volilcev našega mesta 763.139; 492.743 moških in 270.396 žensk. V našem XI. wardu ima pravico voliti 8562 moških in 4414 žensk. Prihodnje mestne volitve se vršijo dne 4. aprila t I.
—	Znana Armour & Co. mesarska velet vrdka je f>lizu svojih klavnic minuli tedeif'otvorila novo, $75.000 vredno telovadnico za svoje uslužbence. Telovadnica bode uslužbencem na razpolago dvakrat na teden, ostale dni pa za druga zborovanja.
—	Med Zvezo mlekarjev mlekarskim t rust oni in farmer ji iz o-koliee našega mesta so nastale spletke, ker zahtevajo farmer j i 10c več pri vsakih 100 funtov mleka. Zveza mlekarjev je določila ceno mleka za poletno dobo in sicer za april $1.65 pri KM) lb. za maj $1.45, junij $1.25. julij $1.55, avgust $1.70 sHpt. $1.70, ali pov-prečno na mesec $1.55 Bordenova in Bowuianova mlekarska družba jc pa te cene ovrgla. — Za naše mesto dajejo sledeče sosedne far-merske naselbine sleherni dan 1,500,000 kvartov mleka: Woodstock, Marengo, Dundee, Huntley, Algonquin, Alden, Hebron, Genoa, J unc iti on in McHenry. Tu živi 13,000 farmer je v ki se izključno pečajo z mlekarstvom. Ti farmerji dobijo vsaki dan za mleko $45.000, mlekarski trust in trgovci z mlekom na debelo pa dobijo za to mleko sleherni dan skoro trikrat toliko ali $130.000.
Novice iz slovenskih naselbin.
Smrtna kosa.
Dne 19. marca t. 1. jc umrl po daljšem bolehanju v Clevelandu, O. občeznani rojak Josip Jarc, svo-ječasni urednik "Nove Domovine," bivši II. tajnik K. S. K. J. javni notar in bivši pomožni u-radnik pri mestnem knjigovodstvu. Drugim tajnikom naše Je-dnote jc bil izvoljen na VIII. konvenciji v Jolietu 1. 1904 ter je o-pravljal ta urad do X. konvencije v Pittsburghu. Pokojnik je bil tudi več let član društva fev. Vida, štev. 25 K. S. K. J. v Clevelandu, na kar je prostovoljno odstopil. Ob času smrti je spatial le k društvu Slov. veteranov. Podlegel jc bolezni na želodcu, ki ga je trla že več let. Bodi mu ohranjen blag spomin. R. I. P.!
Narodni Dom v Clevelandu, O. zagotovljen.
Iz Clevelanda, Ohio prihaja ve selo poročilo, da je točka glede gradbe Slovenskega Narodnega Doma v tein mestu gotova stvar. Dne 15. t. m. se je vršilo skupno zborovanje zastopnikov cleveland-skih društev, kjer se je podpisalo nad 600 delnic za Narodni Dom po 41 slovenskih društvih tega mesta. Ker je zanimanje za grad-bo Narodnega Doma v Cleveland-du veliko, je upati, da bo stala ta stavba morda že leto« pod streho. V direktorski odbor so bili na teui zborovanju izvoljeni sledeči* Josip Žele, Dr. F. J. Kern, M. Petrovič, Josip Kalan, Frank Hudo-vernik, gospa Zofija Birk, Ignac Smuk, Frank Jakšič, Primož Kogoj, Mihael Setnikar, Anton Ko-lar, Rudolf Perdan, gospa Frances Lausche. To so osebe vseh slojev, trgovci in delavci, skupaj združeni z eno samo zavestjo — za napredek elevelandske naselbine. — Posnemanja vredno!
K HOMATIJAM V MEHIKI
Ameriške vesti.
100 letnica mesta Pittsburgh, Pa.
Dne 18. marca je minulo ravno 100 let, odkar je bilo mesto Pittsburgh, Pa. inkorporirauo. Tem povodom se je vršila ta dan velika patriotična slavnost, koje se je u-deležil tudi državni guverner in več drugih višjih državnih in mestnih uradnikov. Ta dan se je položilo tudi vogelni kamen za grad-bo nove krasne mestne hiše in sodnije.
Novi dreadnought "Tennessee."
Washington, D. C. 20. marca. Mornarični tajnik Daniels je naznanil, da se bode imenoval novi dreadnought št. 43 katerega gradijo v Brooklynu, — "Tennessee"; sedanjo oboroženo križarko "Tennessee" se bo pa prekrstilo "Memphis".
—	Tovorni promet na našem iiiichiKuiiskem jezeru «, je zopet	^^ podanika, otvoril dne 18. marca ko je odplul
prvi parnik "Puritan." last Ura-j Washington, D. C. 20. marca. V ham & Morton črte proti Holland, j diplom at ičmh krogrti se govori, 2vi i<>|i	! da bosta ameriški poslanik za Ber-
lin in poslanik za Turčijo v krat-
—	Dne 18. t. ni. zjutraj je blizu ;keni odpoklicana. Poslanikom za
Nemčijo bode najbrže imenovan milijonar Cyrus H. McCormiek,
Slika 1.) nam kaže ameriški vojaški letalni stroj dvigajoč se nad taboriščem Slika 2.) vojaško taborišče na mehiški meji. Slika 3.) General John J. Pershing, ki Vodi ameriško ekspedicijo, da bi ujel gen. Villa; na levi je slika mehiškega predsednika gen. Carranza, zraven je pa zemljevid, ki znači kraje ob ameriško-mehiški meji.
po mestih države To\va, kjer naj bi se brezplačno podučevalo nemški jezik.
Samomor častnika.
San Antonio, Texas. 17. marca. Včeraj se je v Columbus, N. M. u-strelil prvi poročnik 11. kavalerij-skega polka K. L. Zeli. Povod samomora se. pripisuje njegovo melanholično bolezen. Poročnik Zeli
na iztočni strani je ameriška vo-jje zanj pripravljenih v tem mestu jaška ekspedicija že blizu mesta tudi pol milijona nabojev ali pa-S. Bonaventure, ki vodi na drugi j tron za Mauserjeve puške strani gorovja naravnost do Na-j
kmalu
ženo in dva otroka.
Nadškof S. Messemer v kee oproščen.
Lastniki poljskega
miquipe.
Carranzove čete se bodo pridružile našim.
El Paso, Tex. 20. marca. Iz zanesljivega vira se semkaj poroča,
^ ,	.da se nahajajo številne čete gen.
zapušča v Fort Og etborne, (»a '<«	i r i
t-	v v^icui	,tt- Carranza blizu Juareza. na nas-
protni strani KI Paso. Te čete so Milwau-1 bile prej v Casas Grande in se bodo v kratkem času pridružile časnika armadi ameriškega generala Per-Kuryer Poljski" v Milwaukee; shinga.
so tožili kat. nadškofa S. Mess-;Visoka nagTada za ujetje Ville. iner-ja, ker je javno in uradno	.
prepovedal vsem vernikom v nad- D°ufflas, Arizona. 20. marca, škofiji naročevati in citati časo- 'Poveljnik nekega kavalerijskega pis "Poljski Kuryer" ker se je t>olka, ki je generalu Villi za pe-list vmešaval v notranje cerkve-i Umi ^ določil *50000 »agrade
ne zadeve in blatil ime nadškofo-jv gotovini onemu, ki mu dovede	vodnjake in stu-
V pravdi, ki je med nadško- ™ a Villa živega ah fom in časnikom trajala precej Vsled te*a se sklepa* da sc dolgo čaša, je nadškof zmagal na 1)0(ie morda kak pnsta* Vllle T>0" celi črti. Višji sodni dvor je izja-l,astl1 denarja in bo svojega
Carranzov sel na potu v Washington.
Douglas, Ariz. 20. marca Predsednik mehikanske republike ge neral Venustiano Carranza je od poslal v Washington, D. C. sv©-* jega posebnega zaupnika, v svrho važnega posvetovanja s predsednikom Wilsonom. Sodi se, da bc Carranza dovolil Američanom rabiti mehiške železnice pri zasledovanju gen. Vilic.
Villa zastrupil vodnjake.
El Paso, Texas., 20. marca. Semkaj iz Mehike je pribežal neki Charles Doli, bivši stotnik in pristaš gen. Villa ki zatrjuje, da preti ameriški vojaški ekspediciji velika nevarnost, ker je Villa skle
po-
vil, da škofje ali duhovniki imajo
veljnika zavratno umoril.
Ballou Str. postaje Metropolitan uadulične železnice ustrelil Litvi-nee \Vm. Gustidas svojo rojakinjo Cecilijo Szesaukas, stanujoča na 3562 Wabansia Ave. Omenjena se je vračala ravno od peka, kjer je kupila nekaj kruha za svoje 4 male otroke. Morilec si je pognal konečno še sam kroglo v glavo. Gustidas je nekaj časa stanovala pri nji, med tem ko je njen mož ležal bolan v okrajni bolnišnici, tako sta si postala oba dobra prijatelja; zadnje dni je pa Ceci-lijin mož zopet okreval k^r je povzročilo, da se je moral "boarder" preseliti; to je pa dalo Gustidasu povod, da se je maščeval nad svojo bivšo ljubljenko in domačo gospodinjo. —
lastnik velikih tovarn poljskega orodja iz Chicaga, poslanikom za Turčijo bode pa imenovan vele-tovarnar R. T. Crane, tudi i« Chicaga, III.
Nemci nasprotujejo Wilsonu.
Davenport, Iowa. 18. marca. Na
tu se vršečem glavnem zborovanju Zveze Nemcev iz države Iowa se je sprejelo resolucijo, de naj nje člani ne podpirajo zopetne kandidature predsednika Wilsona, in pa tudi ne Theodore Roosevel-ta, ker sta oba navedcnca premalo Nemcem naklonjena. Na tem zborovanju se je odobrilo predlog za ustanovitev posebnih večernih šol
popolno pravico razsojevati, pri- Ojačenje vojaških čet za Mehiko, poročevati ali odsvetovati ali pre- n i v n/r on	r r« i
Dovedovati. Ion .ni /.St«^	De* N- 20' marCa' Iz i
povedovati, kaj naj čitajo ali na ročajo njihovi verniki.
NEMIRI V MEHIKI.
General Villa obkoljen. El Paso, Texas. 20. marca. Vsled naglega prodiranja ameriških čet v Mehiki pod vodstvom
lumbusa, N. M. se je napotil danes proti Mehiki 24. in 26. pešpolk,, sestoječ iz samfti zamorcev. Ta pešpolka se bosta pridružila gene-
I do došle ameriške čete. To vest se je naznanilo vsem poveljnikom te ekspedicije, da naj bodo vsled tega zelo previdni.
Inozemske vesti.
Ofenziva pred Verdunom.
London, Anglija, 20. marca. —
raJ Pershiugovi skupni armadi, ki \a severni strani Verduna so sku-
natnerava zajeti gen. Villo.	šali včeraj Francozi iztrgati iz
„	. ~__„„„„	nemških rok znamenito višino Le
Spopadi pn Torreonu. ^^ Homm^ kar se jim pa ni
, O U-	,,,	I Torreon, Mehika. 20. marca. Dosre&i0. pri tem napadu je de-
generala l ersliinga se lahko sodi,jMed (Jarranzovimi četami iu ban-jjanski 8odclovalo 27 francoskih
dolgo časa in diti Vilie je prišlo včeraj do | divizijt ali 540.000 mož.
da ne bo minulo
zloglasni bandit Francisco Villa bode padel v naše roke. Kakor se euje so mu naše in Carranzove čete že blizu za petami. General Villa tabori sedaj 11a planjavah blizu Namiquipe, ali jiedaleč od jezera Babicora in Sin Miguel a to je kakih 100 milj oddaljeno od a-meriške meje. Bandita Villo nameravajo naši zajeti od iztočne in zapadne strani; nekaj ameriškega vojaštva je dospelo že do mesta Cumbre na potu iz Casas Grandes,
manjših spopadov na petih krajih blizu Torrcona in sicer v Vi-lesei, Matamorosu, Coyote, San Ignacioin Canon Cohorritos.
.Istotako so Nemci tudi odbili francoske napade pri trdnjavi Vaiix severoiztočno od Verduna. Pri tem je padlo 11a tisoče bojev-Uvoz municije za Carranzo. nikov na obeh straneh. Douglas, Ariz. 20. marca. Vsled j Nemci obstreljujejo zadnje dni
izredne določbe washingtonske vlade se bode poslalo od tukaj te dni s posebnim vlakom večjo količino smodnika vin dinamita "de facto" predsedniku Carranzi za njegovo vojaštvo. Poleg tega
utrdbe okoli Verduna le s svojimi najnovejšimi topovi, pehote se za ofenzivo ne uporablja dosti vsled prevelikih pretečih izgub. Dasi-ravno skušajo Francozi sovražne napade z združenimi močmi odbi-
jati, ne morejo pri tem doseči ni-
kakega vspeha.
Velike ruske izgube.
Berlin, Nemčija, 20. marca. —
Uradno se poroča, da so se vršili zadnje dni v bližini Naroez jezera 90 milj južno odaljeno od mesta Dvinsk hudi boji, v katerih so bili Rusi na celi fronti poraženi. Dasi-ravno so se Rusi tekom zime za ta spopad marljivo pripravljali, niso dosegli pri tem nikakega vspeha. K11 sam dan jc obležalo na bojnem polju blizu Narosz jezera 9270 Rusov.
Nemci želijo mir.
London ,Anglija, 20. marca. —
Dr. K. J. Dillon je priobčil včeraj v listu "Sunday Pictorial" senza-cionelen članek, posnet iz verodostojnega vira, da so Nemci pripravljeni skleniti premirje vsled pritiska socialističnih državnih poslancev in vsled splošne želje ljudst va. Za sklenitev miru ima baje Nemčija že izdelane svoje pogoje in sicer: razun kolonije Kiau-ehau na Japonskem zahteva Nemčija vse svoje izgubljene kolonije v Afriki nazaj brez kake vojne odškodnine. Nemčija je pripravljena tudi evakuirati Belgijo in ji dati vse prisvojeno ozemlje zopet nazaj brez kakih zahtev.
Rumunska mobilizira.
London, Anglija, 20. marca. —
Rumunska vlada je odpoklicaia pod orožje vse, za vojaščino sposobne mladeniče in može. V obče se sodi, da se je Rumunska že odločila stopiti Rusiji 11a pomoč, ker ji niso hoteli centralni zavezniki dovoliti gotovih zahtev vsled njene nevtralitete. Vlada je zaplenila že vse žito in druge potrebščine za vojno. Značilno je tudi dejstvo, da se je M. Fillepescu, znani vodja rumunskih unionistov, pridružil že ruski armadi v dokaz velike simpatije do te države.
Srbski princ na potovanju. Rim, Italija, 17. marca. — Včeraj je dospel semkaj srbski princ Aleksander, kjer ostane za nekaj ' dni gost vojvode iz Genove; dne 20. t. 111. se bode pa napotil v spremstvu ministrskega predsednika Pasiča v Pariz k zelo važnemu vojnemu posvetovanju, ki se
;rši dne 21. t. 111. Tega posvetovanja se bo vdeležil tudi*vrhovni laški vojskovodja, general Cadorna, angleški ministrski predsednik Asquith, belgijski ministrski pred-iednik in ruski general Gilinski. Tej konferenci se pripisuje zelo važen pomen.
Odpoklic novincev v Avstriji. Dunaj, Avstrija, 20. marca. —
Vojno ministrstvo je izdalo ukaz, da morajo iti pod orožje vsi za vojaščine sposobni 18 let stari mladeniči iz Avstro-Ogrske. Te se )odc pridelilo deželni brambi.
Avstrijci blizu Avlone. London, Anglija, 20. marca. —
ukajšnji "Kxchange Telegraph Co." se iz Aten poroča, da se avstrijske čete vedno bolj in bolj pomikajo proti Avloni, kjer je zbranega še nekaj italijanskega vojaštva. Avstrijci nameravajo dreti v to mesto šele čez nekaj dni, ko bodo svoje čete popolnoma con centrirali skupaj.
Hudi boji za Gorico in Tolmin. London, Anglija, 20. marca. —
Minuli teden so skušali zopet Ita-ijani s silo prodreti preko Soče c o goriške strani; osobito hudi jo ji so se vršili blizu hriba sv. Mihaela in Podgore, kjer so Avstrijci odbili vse sovražne napade.
Dunaj, Avstrija, 19. marca. —
Naše čete so včeraj pri toimin-keni obmostju odbile ljut sovražni napad s sijajnim vspehom. Pri tem je nam padlo v roke 449 mož ojnih ujetnikov, 16 častnikov, 3 strojne puške in več munieijskega materijala.
Iz urada društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. Joliet, 111.
S tem se naznanja članom navedenega društva, da je bilo na zadnji seji, dne 5. marca sklenjeno, da bodemo imeli skupno velikonočno spoved dne 25. marca in skupno sv. obhajilo dne 26. marca pri prvi sv. maši ob 8 uri.
Vsled tega so člani naprošeni, da se udeleže v polnem številu, ker se bo zahtevalo po pravilih društva in K. S. K. J. od vsacega člana spovedni listek; torej naj vsakdo vpraša za listek, da ne bo potem kakega izgovora. To velja tudi za člane na potnih listih, da vsak gotovo opravi velikonočno spoved in prejme sv. obhajilo. Izkaz, ali listek naj pa dopošlje meni, da bodem ob zahtevanem času vse listke skupaj poslal duhovnemu vodji K. S. K. J. Kavno te določbe veljajo tudi za članice, spadajoče k našemu društvu.
Dalje se opozarja člane, da naj se udeleže prihodnje prve četrtletne, ali trimesečne seje, vršeče se dne 2. aprila t. 1. Na tej seji se bo prečitalo finančno poročilo na^-ga društva za prve tri mesece tega leta; imamo poleg tega še več drugih važnih točk za razmotriva-ti in rešiti.
Tudi se uljudno vabijo oni rojaki, ki še ne spadajo k nobenemu podp. društvu K. S. K. J., da naj pristopijo k društvu sv. Frančiška Sal. štev. 29, ker je pristopnina za sedaj znižana samo na $1.00 S tem je dana lepa prilika vsem o-nim, ki želijo stopiti pod zastavo lepo napredujočega društva in v zavetje najbolj močne slovenske podp. organizacije naše slavne K. S. K. J.
Pozdrav do vseh članov in članic dr. sv. Frančiška Sal. štev. 29 in celega članstva K. S. K. J.
John Lekan, tajnik.
te dosti dela pri uradovanju društv. odbornice.
Ako katera članica morda ne dobiva točno našega Glasila in se preseli, — naj meni naznani svoj stari in novi naslov.
Sosesterski pozdrava Antonija Rataj, tajnica.
513 First St. Barberton, Ohio.
NAZNANILO.
S tem se naznanja, da bode i-melo naše Žensko podp. društvo sv. Barbare št. 92 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa. skupno velikonočno snoved na tiho soboto zvečer ob 7 uri, to je dne 8. aprila t. 1., naslednji dan, ali v nedeljo dne 9. aprila pa pristopimo pri 8 sv. maši k mizi Gospodovi.
Članice tega društva so napro-šenc, da se odzovejo temu pozivu polnoštevilno; koje ne bo, — bode kaznovana s 50c globe; izjema je le bolezen. Toliko v blagohotno naznanilo in ravnanje!
Za odbor: Marija Novogradac, tajnica.
skupnega 6v. obhajila z regalija-
mi. Špovedoval bode slovenski župnik Rev. J. Judnič iz Leadvil-le, Colo., že v sobot%, dne 1. aprila zvečer od 7 ure naprej. Enako se bode tudi spovedovalo v nedelje zjutraj pred prvo sv. mašo od 6 ure naprej, članice naj zahtevajo spovedne*listke od spovednika.
Cenjeno sosestre! Potrudimo se, da se udeležimo polnoštevilno omenjeni dan in pokažimo, da smo si edine tudi v tej točki pravil društva in Jednote.
Članice, katere imajo potne liste in živijo oddaljene od društvenega sedeža, naj tudi opravijo svojo velikonočno versko dolžnost kjer je to mogoče, kakor je to tudi naš duhovni vodja zahteval v svojem uradnerh poročilu z dne 8. marca t. 1. Vse članice s potnim istom naj se zglasijo, ozir. dopoš-jčjo meni spovedne listke, potrjene od spovednika, — najkasneje do 15. junija 1.1.
Ako morda katera članica ne dobiva redno Jednotinega Glasi-a, naj meni to sporoči, ter mi dopošlje natančen naslov.
Pozdrav do vsega članstva naše K. S. K. Jednote.
Apolonija Mrak, tajnica, 420—6th St., Rock Springs, Wyo.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Genoveie št. 108 K. S. K. J., Joliet, 111.
Cenjene mi sosestre!
S tem Vam naznan jam, da bode imelo naše društvo sv. Genovefe dne 2. aprila pri osmi sv. maši sv. obhajilo; torej pridite vse do 94 na 8. uro v navadne prostore stare šole sv. Jožefa, od koder skupno odkorakamo v cerkev. Želeti bi bilo, da bi se prav vse brez izjeme udeležile in tako spolni le svojo versko dolžnost. Vsaka naj prinese s saboj tudi društveni znak, ali regalijo.
Ob enem vabim k pristopu v naše društvo vsa dekleta in žene od 16 let do 50 let stare, ki še morda niste pri nobenem društvu, če ste pa članice kakega društva, pristopite torej še v naše društvo, kajti kolikor bolj ste zavarovane, toliko bolje bo za vas v slučaju bolezni ali nesreče, ker nobena ne ve ne dneva ne ure kdaj jo dohiti nesreča? Ker je omenjeno društvo edino žensko društvo tu v Jolietu, ki daje podporo v bolezni, pripadajoči k naši slavni K. S. K. J. zato se nadejam, da se bodo Slovenke iz Jolieta in okolice v obilnem številu zglasile za pristop dokler je še čas, kajti nesreča nikdar ne počiva kakor sem že omenila..
Pozdravljam vse cenj. člane in članice naše slavne K. S. K. J. posebno pa članice društva sv. Genovefe.
Marija Šetina, predsednica.
Iz urada društva Vit. sv. Flori-jana št. 44 K. S. K. J. So. Chicago, HI.
Tem potom naznanjam vsem članom gori navedenega društva, da so se pričele društvene vaje v petek večer dne 17. t. m. in se bodo te vaje za naprej vršile vsak petek, zvečer ob pol 8ih. Prosim Vas, da bi se teh vaj udeležili v obilnem številu, ker društvene vežbalne vaje so velikega pomena in koristne pri našem društvu.
Dalje Vam naznanjam, da bomo imeli skupno velikonočno sv obhajilo na tiho nedeljo pri 8 sv maši, to je dne 9. aprila t. 1.; sp<* ved bode pa dan preje, v soboto 8 aprila od 4. ure naprej in v nedeljo zjutraj pred 8. sv. mašo.
Pri tej priliki Vas opozarjani in prosim, da vsi člani našega društva opravite svojo velikonoč no dolžnost, kajti na to se bo stro go pazilo. Kdor ne bode izvršil te svoje dolžnosti kakor pravila za h te vajo, se bo ž njim tudi po pra vilih ravnalo. Tudi opozarjam vse oddaljene člane na potnih listih da mi o pravem času dopošljete spovedne listke ker jih boni mora poslati duh. vodji K. S. K. J.
Toraj prosim še enkrat vse čla ne in-članice našega društva, da naredite vse tako, da bo prav ker pri tem ne želim jaz nikomur kaj slabega. Držite se društvenih pravil in bodite ponosni, ker ste člani tako lepega društva kakor je naše in ker ste člani K. S. K J. Dr. Vit. sv. Florijana šteje se daj 244 članov in članic. Upam da to število ne bo zadnje.
S sobratskim pozdravom Jakob Smrekar, tajnik.
IZJAVA.
Naše društvo sv. Antona Padov. štev. 137 K. S. K. J. Aurora, Minn, je na svoji redni mesečni seji o-dobrilo ali sprejelo znani novi predlog za ustanovitev otroškega oddelka pri naši K. S. K. Jedno-ti. Ta oddelek naj se uvede, ker bo v korist društvom in Jednoti.
Bratski pozdrav Za odbor:
Anton Zaletel, tajnik.
NAZNANILO.
Podpisana naznanjam vsem članicam društva Sv. Srca Marijinega št. 111 K. S. K. J. v Barberton, Ohio, da sem sedaj jaz prevzela tajniško mesto vsled odpotovali j a bivše tajnice Marije Vidergar.
Prosim Vas, da se za naprej o-bračate na zdolaj podpisano v vseh zadevah tikajočih se tega posla.
Nadalje prosim članice omenjenega društva, da bi redno prihajali k mesečnim sejam in točno plačevale svoje prispevke za društvo in Jednoto, ker s tem olajša-
Iz urada društva Vit. sv. Mihaela št. 61 K. S. K. Jednote v Youngstown, Ohio.
Tem potom se naznanja vsem članom našega društva, da l>ode mo imeli skupno velikonočno spo ved v soboto večer dne 25. marca in skupno sv. obhajilo v nedelj dne 26. marca pri prvi sv. maši.
Vsi člani naj se snidejo v eer kveni dvorani ob 7:30 zjutraj velikimi druvtvenimi znaki na pr sili in potem bodeino skupaj od korakali iz dvorane v cerkev.
Želeti je, da se člani polnošte vilno udeleže skupne spovedi, da nas tem več skupaj pristopi mizi Gospodovi in da tako poka žemo, da je naše društvo v resnici katoliško, ne pa samo po imenu
Člani, kateri se ne bodo udele žili skupaj z nami, bodo mora prinesti društvenemu tajniku iz pričevalo od g. župnika, da so v resnici opravili svoje velikonočne dolžnosti.
Istotako člani, kateri so izven mesta, naj si prizadevajo, da bodo pravočasno poslali izpričevala na društvenega tajnika, da so opra vili svoje verske dolžnosti.
Kateri član bode to zanemaril, si bode sam kriv posledic.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
John Jerman, tajnik.
Iz urada društva sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J., Rock Springs Wyoming.
S tem se naznanja, da je naše društvo na svoji zadnji redni mesečni seji dne 12. marca t. 1. sklenilo ter določilo, da bomo imele skupno sv. obhajilo dne 2. aprila pri prvi sv. maši ob 9 uri. Omenjeni dan naj se "članice vdeležijo
Gilbert, Minn.
Cenjeni mi sobrat urednik: — Za malo prostora bodem pa tudi jaz prosil v Jed. Glasilu, če bode dopis prav bolj podomače pisan, kajti odkar list izhaja se še no-benkrat ni nič čitalo od naše naselbine.
Nas Slovencev je tukaj precej in imamo kakih pet vrst društev in pri vsakem teh društev je bolniška podpora večja, kakor pa naša. Pri zadnji seji smo imeli nekoliko pomenkov o tem, da bi tudi mi to storili in plačevali namesto 20.000 dolarjev na mesec, da bi povišali na en dolar podpore na dan; zatorej opozarjam in prosim vse sobrate spadajoče v dru št v o Sv. Cirila in Metoda št. 135 K. S. K. J. v Gilbert, Minn., da bodete bolj v večjem številu nav zoči ob taki priliki, ker eden ni kakor nemore napraviti vse, vsi pa lahko za eden drugega. Zato raj glejmo za napredek društva in tudi tisti, ki so namenjeni pri stopiti v kako društvo, se Vam u-godi to z veseljem; mi sprejmemo vsacega radostno pod našo zastavo. Nikar ne odlašajte dtfagi rojaki! Pristopite v društvo brez vsakega zadržka, ker nam je vedno na tehtnici življenje in bolezen. Prosim torej še enkrat da ne pozabite se udeležiti te posebno zanimive seje ki bode 4. nedeljo tega meseca, kakor po navadi. Novic ni pa nič kaj zanimivih tukaj v Gilbertu. Izgubili smo zadnji čas kar dva sobrata: in sicer A-lojzija Dolenc, ta je zapustil vdovo in 3 nedorasle otroke drugi je pa umrl Frank Ferkul, samec in to kar v enem tednu, da snio ju spremili k večnemu počitku. Že šest let nismo imeli take nezgode, odkar društvo obstoji. Bog nam daj še zanaprej sreče in napredka našim društvom in slavni Jednoti!
Zimo imamo pa dokaj nestanovitno, sneži skoro vsaki dan in precej je mraza, tako da je nam kar neljubo to vreme. Veliko potrpežljivosti je treba za tega sovražnika, dokler ga gospa spomlad ne prežene in spravi od tu.
.S pozdravom	. v
F. K., tajnik
South Norwalk, Conn.
Cenjeno uredništvo: —
Blagovolite priobčiti sledeči borni dopis prekmurskih Slovencev fare sv. Križa v ^ridgeportu, Conn.
V	nedeljo, dne 27. svečana t. 1. priredili so cerkveni pevci fare sv. Križa pod vodstvom č. g. župnika Rev. M. Goloba prvo predstavo v prid nove cerkve, katera je ena najlepših v okolici. Obisk je bil izvanredno dober in kdor je bil pri igri mu gotovo ni žal za pot in stroške, kajti zabave in smeha je bilo dosti. Vsa čast i-gralcem, kateri so pogodili svoje vloge tako izvrstno, dasiravno so prvič v svojem življenju nastopili javno. Dokaz tega je bilo burno odobravanje vsakemu posebej ko so odhajali z odra.
V	prizori li so pred vsem burko "Ne kliči vraga!", katera je res smešna, a vendar ob jednem po-dučljiva, posebno onim možem, ka teri tako radi kličejo ta "robatega" na pomoč pri vsaki jezi in želijo dati svoje hčere bogatim mladeničem neozirajoe se na vsestransko nagnjenje, ako tudi bi morale imeti žalostne posledice in se poročiti z največjim občin-
skim "buteljnom," samo da ima dotičnik dovolj denarja.
Burki je sledila deklamacija "Vino in voda!" Prepir med tema tekočinama je zopet jako pod-ucljiv, posebno tistim, ki se Vode boje, pač pa ne vina. Deklanii-rali so otroci pristno slovenski, tukaj rojeni a vendar v tako milo doneči slovenščini. Res lep prizor vreden vse hvale starišem, ker vzgajajo deco v materinem jeziku. Dal Bog mnogo posnemalcev in tako se nam ni treba bati, da izgine ali oslabi slovenščina tu v našem svetu. Čast gre pri tem dalje voditelju g. župniku, da vzgaja mladini cvet in seme mi-e nam Slovenije v srca že v nežni spomladi, mladosti.
Deklamaciji je sledil komičen prizor "Kmet in fotograf." Tudi ta kratki prizor je privabil občinstvu mnogo zabave, igralcema pa burno ploskanje.
Konečno pa se je vprizorila še igra "Mutasti muzikant!" Tudi to so naši novinci vprizorili izvanredno dobro. Vsakdo navzočih je lahko spoznal, da je stalo mnogo truda in požrtvovalnosti vse one, ki so nastopili, kajti težko je iz-vežbati posebno novince za javni nastop; a vendar je bil ves trud poplačan vsem s krono zmage med težavami pri prireditvi. Gotovo bode ta krasna zabava in vspehSr spodbudo mnogim navzočim, da se priklopijo diletantom dramatike in pospešujejo na dra matičnem odru napredek v pouku in izobrazbi. Le vrlo naprej, ker dobra volja in potrpljenje pripeljeta do cilja vselej in povsod. Med presledki svirala je domača godba na lok prav domače koma de tako lepo, da se je človek nehote v duhu prestavil v ljubo do mačo grudo. Kratka je zgodovina A Slovencev v Bridgeportu, vendar jako bogata in polna blagoslova božjega. Pred dobrimi tremi leti se je malo vedelo o njih in šele ko je šel č. g. Golob iskat zgubljenih sinov Slovenije, naše je veliko neobdelano polje in du hovno čredo brez voditelja. Loti se je dela ter delal neprenehoma v pomanjkanju in s težavami pri pravljajoč dati podlago ljubin Slovencem pravi kažipot do sreče in zadovol jnosti. In po teh letih kinča danes to marljivost krasna cerkev katera je središče in opora objednem pa tudi pribežališče in dom vsem, kateri niso preje spoznali, da je le v Bogu in veri pravi napredek in sreča. Tudi podporno društvo sv. Jožefa štev. 148 priklopljcno slavni K. S. K. J. je lep dokaz naprednosti in se mora prištevati napredku prve vrste. Nadalje diči "Marijina Družba" in "Cerkveni pevski zbor" naprednost bridgeportskih Slovencev v vsakem oziru. Jasen do kaz napredka in blagoslova od Boga pričajo vse te stvari ne samo koloniji, temveč vsem Slovencem v širni Ameriki. Le ena je prava pot do napredka in zmage in to je pot po veri. Fara in cerkev sta mati vseh dobrot in kdor hodi po poti sv. vere, ter se ravna po naukih svečenikov, ne bode zgrešil prave poti, poti ki vodi v srečno prihodnost in sv. nebesa.
Vsem bridgeportskim Slovencem pa kličem: "Le tako vrlo naprej Pod zastavo sv. Križa kateremu ste posvetili svojo kolonijo da bo Vaše delovanje kronano z zmago in zadoščenjem!
A. J.
New York, N. .
Cenjeni sobrat urednik: —
Doba raznih zabav in veselic je mmula za nekaj časa. Tukaj v Great New Yorku so razna slovenska društva v zadnji sezoni priredila več veselic, o katerih se je v javnosti že poročalo. Naj torej s temi vrsticami omenim 19. letno r^dno veselico našega podp. društva* sv. Frančiška Seraf. št. 46 K. S. K. J., B se je vršila dne 4. marca t. 1. v D. A. Sokolovni na iztočni 72. cesti. Čeravno se je to prireditev določilo v tako oddaljenem, oziroma skritem kotu mesta blizu Riverja, se je ta dan vse je-dno pokazalo, da ima naše društvo dosti prijateljev in liaklon-jencev v greaternewyorški našel nini, kajti veselica je bila nad vse oričakovanje dobro obiskana. Hvala vsem cenj. članom (icam) in drugim gostom za to, bodisi iz New Yorka, ali pa iz Broklyna
Na tej veselici nas je iznenadil ter razveselil znani newyorski "Slavček," kajti člani tega pev skega društva so korporativno ta večer na odru nastopili. O krasnem petju in vspehu mi menda ni treba dosti govoriti kajti, kjer zapoje naš "Slavec" tam je vse vedelo in zadovoljno. V imenu celega društva se mu torej na tem me stu lepo zahvaljujem in ga zago tavljam, da nam bo ostal vsem ta večer v prijetnem spominu. Upam da nas bode prihodnje leto povodom 20. letne veselice to pevsko društvo zopet počastilo.
Pri žrebanju dveh krasnih do bitkov je imel rojak Pavel Zalaz nik in H. Derganc srečo, prvi je imel izžrebano št. 198, drugi pa 332. Oba sta bila gotovo dobitkov vesela.
Veselica se je vršila po star kran jski šegi, — do ranega jutra Vsakdo se je vrnil zadovoljen do niov in mu gotovo ni bilo žal za one cente, koje je ta večer v ko rist naše društv. blagajne potro šil.
K sklepu se še enkrat zahvaljujem vsem vdeležnikom za obilen poset, osobito pa pevsk. društvu "Slavec" za njegov nastop, ter pozdravljam vse čitatelje tega lista.
Anton Pauli, tajnik.
glasujte dne 4. aprila t. 1. vsi oni,
ki ste državljani "proti" tej točki. —
Mislili smo, da bode treba letošnji zadnji predpustni dan vleči "ploh" našim samcem in samicam. Tega jih je pa rešil rojak
Frank Balantič, ker se je poročil dne 5. marca t. 1. z gdč. M. Cibole (Cigale?). Poroka se je vršila v naši slovenski cerkvi sv. Roka, že-nitovanska gostija pa pri znanem rojaku Fr. Brtrderju, trgovcu na 3. cesti. Na to gostovanje je bilo jovabljcno tudi naše Dramat. in 3evsko društvo "Slovenija" po Mr. Frank in Mrs. Ivani Bruder.
rav lepo zahvalo izrekam tem potom za preprijazen sprejem iu gostoljubno postrežbo v domu, ali iiši Brudcrjeve družine, ki ima vse tako lično in okusno urejeno. Ta dan bodemo ohraniti dlogo časa v prijetnem spominu, saj nam je čas hitro potekal v veseli družbi pri bogato obloženi mizi in ob pevanju naših milodonečih narodnih pesmi. —
Vnaši naselbini pa tudi bolezen in nesreča ne počiva. Te dni je nevarno zbolel naš rojak in sobrat Josip Anžlovar, da je moral iti v St. Marys bolnišnico. Želimo mu, da bi kmalu okreval. Ravnotako je bolan taaš rojak Jernej Jesen-šek v bližnji bolnišnici na Peresu (Peru, 111.), ker si je zlomil nogo v premogorovu. Tudi temu rojaku želimo, da bi se kmalu zdrav povrnil v našo rodino. V tej bolnišnici se je zdravila tudi uekaj časa naša rojakinja gdč. Marija Kupšek; sedaj je že zopet doma. Tebe draga nam Mary osobito naše Dramat. in pevsko društvo "Slovenija" jako pogreša. Dal Bog, da bi kmalu do cela ozdravila in se zopet povrnila čila in vesela med naše pevce in pevke.
Dalje omenjam, da se bo tu v La Salle vršila kot običajno vsako leto lepa cerkvena 40urna pobož-uost pri naši fari. Pobožnost sc prične dne 2. aprila, to je 4. nedeljo v postu in bode trajala 3 dni. Tu se Vam nudi sedaj lepa prilika cenj. rojaki in rojakinje, da opravite svoje velikonočne dolžnosti, vsaj nam to veleva tudi naša vera, da ob tem času vedno prejmemo sv. zakramente, ali da čisto na duši in telesu pričakujemo vesele Velike noči.
S pozdravom do vseh cenj. či-t atelje v tega lista!
A. S.
La Salle, m.
Cenjeni g. urednik:—
Kaj se vse ne prigodi v sedanjem prestopnem letu?--Tukaj v La Salle se "suhači" na vse kriplje prizadevajo, da bi postalo tudi naše mesto tempereiično ali suho, pa ne vem kako se jim bo ta načrt izvršil? Kar je nas delavcev, nočemo nikakor držati s suhimi tetkami, kajti mi ne bomo pili po napornem delu vode, ker pravijo, da ta še za v čevlje ni dobra. Vodo naj pijejo le suhe tet-ke, ali pa "kofe." Dragi rojaki, (inje)! Da se nam ne bo vzelo te osebne svobode, ali pravice, zato

Kardinal Gotti umrl.
Rim, Italija, 19. marca. — Danes je umrl tukaj po daljši bolezni prefekt Propagande kardinal Jerome Gotti v 82. letu svoje starosti. Kardinal Gotti je bil rojen v Genovi kot sin preprostega delavca; ko je dovršil svoje študije je stopil v red Karmeličanov, ter ga je 1. 1881 papež Pij IX. imenoval vrhovnim načelnikom tega reda. L. 1892 je to častno službo opustil, ker je bil poslan v Brazilijo kot posebni papežev delegat, pri tem je službenim potom tudi obiskal Zedinjene države. Na svojem povratku v Italijo 1. 1895 mu ie bil pa podeljen kardinalski klobuk.
W The Price is L ow Terms dte Eesv
The Clover/artdof Amenta
Ta dobro znana nova kmetijska naselbina je postala S^ffiaf znana vsled tega, ker je bila i - 5 V-»-».T-•» odprta za naseljevanje šele pred dvemi leti, in že prvi naseljenci so se prepričali, da jim je napredek v tem kraju zagotovljen, v kraju ki je imeniten in najboljši kraj za deteljo v Ameriki. Pridite in si oglejte lepe in rodovitne kmetije, s kterimi bo dete obkoljeni kadar se tukaj naselite. Videli bodete vesele, zadovoljne in bogate vaše sosede, in vi bodete gotovo prese- , nečeni z napredkom njih kmetij. Vi imate lahko ravno tako kmetijo, ako le hočete.
Naj jo plačajo pridelki.
Vam je morda znana država Wisconsin, ktera je znana kot ona naj bogatejših kmetijskih držav. Ta zemlja je znana kot sama od sebe gnojna leto za letom, in zemlja, ktera se vam )>oiiuja je popolnoma nova, vi lahko pridelate tu ravno take pridelke, kakor ste jih doma in še obilnejše in boljše ter se Vam ne bode potreba na novo učiti. Podnebje je tu zdravo., Tu je družabno posvetno in tudi versko življenje, in socialne priložnosti so zelo ugodne za vas, za vaše ženo in ©trokr.
Dobavite si vse podatke
Ne pozabite jih pregledati. Zahtevajte vse podatke, poučite se o vseh vam neznanih priložnostih, ktere se vam nudijo ravno sedaj v zgornjem delu Wisconsina, poučite se tudi o železniških ugodnostih, ktere so označene natančno v naših spisih, ktere se dobi zastonj. 4'Kmetijski domi •v zgornjem Wisconsinu " in '' Vesela domovja in pa vesel svet' Pišite po spise danes, kteri obsegajo popis in lego farm, zemljevide, slike od kmetijskih poslopij, itd. Vi bodete iznenadeni s cenami, po kterih se ta zemlja prodaje, in z lahkimi odplačili po kt«rih ai lahko kupite en kos sem 1 je, ktera se bode lahko sama izplačala s pridelki.
kteri se dobijo na nji. Poizvedite in piftite .takoj na: ' A , . MATH CESAR, zastopnik.
Edward Hines Farm Land Co, Otto Bid«, Chicago, IU.
i
• Tudi je poslal svojemu prijatelju knjigo "Zgodovina Indijancev," v kteri je opiral navade, še ge itd., iz ktere je posnet tudi opis Minnesote. — Kakor je bilo v listu že omenjeno, dobil je dobri starček, ki pa je imel se v moči in navdušenost mladeniča in srčnost moža, vnetega pomočnika g. Lavreneija Lavtižarja, doma s Kranjske Gore. Dosidob je oskrboval misijone v L'Arbre Qroche, v Baragovi škofiji, kjer pa ni bilo več divjakov, temveč so bili že o-mikani Indijanci, kakor smo videli iz delovanja Pirčevega po teh krajih.
> Njegova gorečnost ga žene le med divjake ledino orat, češ, za te postaje bodo dobili lože namestniki.. V to svrho se ponudi g. Pir-eu za pomočnika med Očipwe-In-dijanci. Kdo je bil bolj vesel te ponudbe nego naš 731etni starček, oče Pire! S pomočjo svojega novega pomočnika ustanovi misijonsko postajo ob Rutfečem jezeru (Red Lake) proti severozahodu, kjer je bivalo mnogo divjakov. Božja previdnost mu vendar ni odločila dolge dobe delovanja po teh krajih; poklicala ga je že 3. decembra 1858. leta po zasluženo plačilo. V hudi zimi je zmrznil grede iz misijona. Toda slušajrao raje našega starčka, kako mikalno opisuje ta žalostni dogodek v listu do g. S. Vilfana, takratnega župnika na Kranjski gori in poznejšega prosta v Novem mestu.
"V najbolj otožnem stanu in s prežaljenim srcem Vam moram naznaniti nesrečno dogodbo, da našega ljubljenca, pobožnega Lav-reneija Lavtižarja ni več med živimi. Sel je v boljše življenje ker svet ga ni bil vreden. Sv. Štefana dan sefn ga v Orowingu slovesno pokopal in benediktinski prednik je bil z menoj. Zmrznil je 3. grudna t. 1. (1$58), z misijonskega obiskovanja domu grede Zanesljivo se sveti med svetniki v nebesih. Daroval je Bogu veliki dar zatajevanja samega sebe, da je potoval za prečast. škofom Ba rago za pol sveta daleč v Indijo, zapustil svojo mater, sorodnike in toliko prijateljev v svoji dobri domovini, da bi si pridobil več za-služenja za nebesa.
V	L'Arbre Oroche, kjer sem veliko let s pridom delal, storil je v treh letih veliko dobrega in tam si je pridobil najlepše hvale vredno spričevalo velike pobožnosti in mnogih zaslug v čednostih. Bilo je pa tamkaj premajhno delo za njegovo apostolsko gorečnost, s ktero je koprnel po dušah Indijancev, ker tamkaj ni bilo več divjih nejevernikov za spreobrača-nje. Torej je meni pisal in se mi ponudil za misijonskega pomočnika, da bi z menoj vred delal in »preobračal divje Očip\vane.
Z dovoljenjem njegovega prečast. škofa sem v to ponudbo prav rad privolil; sprejel sem ga prav prisrčno, kakor poseben dar božji in ravnal z njim prav ljubeznivo in bratovsko. S tem je storil pobožni služabnik božji Bogu še večji dar zatajevanja samega sebe kot prvikrat. Zapustil je za vselej •dobre indijanske občine Otawan-skih kristjanov v Michiganu, kjer ga ljubili kakor otroci svojega očeta, da bi hodil po najtežavnejših potih iskat, zgubljenih ovčic divjakov po severnih indijanskih pokrajinah.'
V	srcu in duhu jednih mislij, močna in srčna, sva 1. velikega srpana pretečeno poletje odrinila med petjem indijanskih pesmij, v apostolski ubožnosti, peš iz Cro-•\vinga in se podala v gorenje dežele reke Mississippija Indijance spreohračat. Po tridnevnem tru-dapolnem, pa veselem potovanju sva prišla do Leach Lake, Pijave-jega jezera, "Gasaskvačineka," kjer je nad 1400 divjakov še čakalo na klic k sv. veri. Ostala sva osem dnij pri teli Indijancih ; •pridigovala sva jim zaporedoma in ozdravljala bolnike z mojimi homeopatiškimi zdravili. Radi so naji poslušali in veliko jih je nama podalo roko, da hočejo sprejeti sv. vero. Njih divjaški glavarji so nama obetali pomagati, karkoli se bode dalo, ako bi hotela ostati pri njih in ustanoviti katoliški misijon. Obljubila sva jim t® na poznejši čas. Šla sva skozi več indijanskih občin z ravno istimi nasprotnimi pritrdbami in obljubami. Popotovala sva še štiri dni dalje in dospela do poslednje občine divjakov moje duhovske okrajine, to je k Red Laku (Rude-
ci v Severni AmoriH
čemu jezeru). Tukaj sva dobila deset družin pol Indijancev; ne-ktere izmed njih je krstil ob Superior jezeru g. Baraga, ker pa niso imeli duhovnika, vedeli so 20 let pozneje komaj še kaj o krščanstvu. , Učila sva jih šest tednov in jih spravila v nekaki red sv. vere. Tudi veliko divjakov jih je na sledovalo; tako sva napravila lepo krščansko občino ter postavila temelj misijonu polnemu lepega u-panja. Naš ljubi Lavrencij je precej dobro umel moje učilo in ravnanje z divjimi Indijanci je tako pohlevno, ljubeznivo in lepo pri-digoval, da sem imel nad njim veliko dopadenje. Vseh srca si je pridobil in prav radi so ga Indijanci imeli.
Na to pride čas sv. leta. Dolž nost moje službe me je klicala v misijon belih, da bi jih udeležil dobrote svetih odpustkov. Dal sem bil svojemu pomočniku na voljo, če hoče ostati pri Rudecern jezeru, ali si drug misijon iz voliti za prezimovanje, ali pa z menoj iti v Crowing in ostati pri meni. Izbral si je bil prvo, da bi storil več dobrega. Nisem mu hotel nasprotovati; vendar pa sem mu dal dobro vol j ni svet, naj o zimskem, premrzlem času ostane le v svoji misijonski hiši in uči mladino, odraščenim pa naj pridi-guje, kedar se snidejo k jutranji ali večerni molitvi. Vsa zunanja pota pa naj odlo/i na spomlad, ko se jaz povrnem.
• Poslednjič sva se ganljivo, pa tudi prav pomenljivo poslovila in podal sem se jaz v Crowing in druge misijonske postaje. Bil sem ravno v Belleprairie pri Franco zih pri opravilih svetega leta, kar mi prinese sel žalostno naznanilo, da je zmrznil moj ljubi pomočnik | ob 'Rudečem jezeru' (Red Lake). Precej sem dal prenesti njegovo truplo v Crowing, da bi se stanu primerno pokopalo. Njegova smrt me je potopila v najglobokejše žalovanje in prelil sem velik solz Hladila je mojo bridkost le samo misel, da njegova blaga duša med izvoljeno trumo apostolov pred božjim tronom prosi za nas slabe misijonarje in za spreobrnjenje divjakov. Neizvedljivi so sklepi božji; moliti in hvaliti se mora njegova sveta volja. Veliko upa nje sem si delal od njegove velike apostolske gorečnosti za indijanski misijon; toda Gospod ga je na šel zadosti zrelega in zasluženega za veliko plačilo v nebesih, zakaj dobri pastir je dal po najlepših delih ljubezni življenje za svoje ovčiee.
Bilo mu je naznanjeno, da ,ie onkraj zamrznjenega jezera, kakih 12 angleških milj, več divjakov bolnih, ki ga silno žele videti. Vzdigne se tedaj goreči misijonar dan sv. Frančiška in po zgledu tega velikega misijonarja očaka potuje peš pray sam in srčen med molitvijo in postom k divjakom v njih telesjii in dušni blagor. Pre-moten po jiovoljnem vremenu lepega jutra rajni ni mislil, da bi bila kaka nevarnost za njegovo življenje. Ko pa je šel nazaj, jel je na večer brit i Viharni sever in ob njegovem steklenem mrazu je onemogel in v Gospodu zaspal. Tako je šla njegova čista duša med molitvijo in trpljenjem v nebeško veselje. Ne le v njegovem misijonu ob Rudečem jezeru so žalovali kristjani in divjaki več dnij za svojim ljubim pastirjem, tudi v Crowingu je njegov pokop napravil veliko žalovanje med kristjani, ki so še dobro pomnili njegovih lepih pridig pretečenega poletja.
Meni je njegova nepričakovana zguba nepovracljiva in mi dela najsiInejšo žalost, dasiravno je srečno umrl; vedno mi bode ostal v živem spominu. Na grob svojega nepozabljivega ljubljenca sem postavil bel križ, ki je sicer lesen, pa lepo izrezan, blagoslovljen in z mojimi solzami škropljen, dokler ne bodeni mogel napraviti njegovi časti primernega nagrobnega kamena v vedni spomin svojemu misijonskemu tovarišu." —
Slovencem pa je zapustil čast-Ijivi starček ta-le spomenik na blagega rojaka:
Spomenik Lovrencu Lavtižarju,
bivšemu misijonarju v severni
Ameriki. V srednjem vrhu Kranjske gore Rojen bil je otročic, Rožca z vrta, žark od zore Bil med dečki je fantič.
Želja
Prav lepo se je učil,. Dobra glava je slovela,
V	uku je 'zmed prvih bil.
Večje hvale še je vredno, Da je gorel za modrost,
Ljubil je življenje čedno In se trudil za svetost.
Od mladosti pa do smrti Bil je čistega srca, Na krščanske cerkve vrti Bil je foela lilija.
Že je zdelal vel'ke šole,
V	učenostih dobro znan, Zdaj v poklicu božje volje Zvoli si duhovski stan. .
i * ■ i-t t.i .. :. Mašnikovo posvečenje D& Anton Alojzij mu, Kmal' ga žene hrepenenje Past ovčiee Jezusu.
Vestno kaže pot svetosti Ljubim Kranjcem skoz več let, In zvesto deli skrivnosti, Dušno jed za boljši svet.
Misel blaga pa ga obhaja Na Indijansko se podat, Vse lepote svet'ga raja Nejevereem oznanovat.
Tam v deželi Michigani Mis'jonar postavljen je, Med Ind'janci Otawani Oez tri leta trudi se.
Storil je dobrot čez mero, Ljubljen, čislan bil močno, ZTo razširjal sveto vero.. Živel sam je prav svet6.
Pa gorečnost se mu vname Daljnih ajdov še iskat: Pri Ot'wanrh slovo vzame, Pride meni pomagat.
Sva lepo se pomenila, K delu se posvet'vala, Za misijon se zgovorila, B'la na pot pripravljena.
Bogu vdana-in vesela Greva hitro od ondot, Sva indijanske pesmi pela, Po obrazu teče pot.
Sedem dnij čez zgolj puščave, Gozde brodiva i vode; Vidiva jezero z daljave, Ki "Rudeče" kliče se.
Osem sto b'Jo tam paganov, Lepo naju sprejmejo, Nekaj b'lo je že kristjanov, K sebi naju vzamejo.
Tam sva vero oznan'vala, Božjih milost bil je čas, Kvangeljsko pot ktzala; Drag je divjim vere glas.
Sva prijazno jih učila Drug za drugim dan na dan, In molitve jim molila, Ki jih moli vsak kristjan.
Ajdom luč je b'la prižgana, Raj odprt zveličanja:
V	šestih tednih že je zbrana Tam krščanska čedica.
Mene pa dolžnost zdaj sveta,
V	Crowing vabi še nazaj, Da k odpustku svet'ga leta Vse misijone kličem naj.
Novo čedo sera izročil Ljub'mu gospod Lovrencu, Da
z neverstva vse bi izločil, »lih pridobil Jezusu.
Silno vnet pa hitro sklene Še bolj dalje ajde učit': Tje čez jezero ga žene Žar za vero silovit.
Radi so ga poslušali lika prav veseli vsi; Bolni so se ozdravljali*), Vsi so mu hvaležni b'li.
Zvečer gre domu po sledu, Silni mraz ga je prevzel, Moč omaga mu na ledu, Revež zmrzne, umre vesel.
Vsi Indijani so žal'vali, Vzela je pastirja smrt! Po vseh kočah so jokali -r-Up najlepši je potrt!
Kmal' ga pripeljajo k meni Več milj kakor dvakrat sto Da pokop ,prav lep, pošteni* Dragi ljubček moj dobo.
Prvo noč koj na mrtvišču Se je vid'la lučica Lepo svetla na grobišču Pokopan'ga Lovrenca.
Ja Indijanskem zdaj počivaš, Kranjske zemlje zali cvet! Z dušo v nebu krono vživaš. Ki se bolj ko solnce
svet'
Kaj postavil za spominček, Tebi verski bom junak! Te vrstice, moj edinček, Vsaj naj bere tvoj rojak!
Naj uči se, kaj je slava? Kaj človeku prva reč t
Kak' se išče očetnjava, Ki zgubi se nam ne več.
Naj uči se, kol'ko duša Pri nje Stvarniku velja, Da jo vsak rešiti skuša, Z grehom peklu ne izda.
Naj uči se, kaj je zmožna Dobra glava, učenost, Kedar misel prav pobožna Jo navdaja in srčnost.
Kranjci imamo zdaj svetnika,
Lepih zgledov »T«tIo luč;
Indijani zavetnika,
Misjonarji pa pomoč.
(Dalje pnhotojUL)
Lenuhi dajejo kaj radi cele kopice ničvrednih nasvetov. • • •
Kdor ti posojeni svilnat dežnik kmalu nazaj vrne, — temu lahko tudi denar posodiš.
SLOVENCI IN
-..Ifcsjii 'Ti* i	1	.C , ;
Ali hočete osrečiti sebe
HRVATI!
in svoje otroke?
za prodati, ktera Je oddaljena samo sedem ur mesta Chicago. Zemlja je malo valovita zelo za splošno kmetijstvo. Na tej zemlji ni
*) S homeopatijo, ktere se je od Pirea naučil. ,
Sedaj se vam nudi najlepša priložnost za kupiti si kmetijo (farmo) sredini svetovnoznane države Wisconsin, ktera Je pripoznana kot ijboljša država za splošno kmetijstvo. West Side Realty Co. ima ▼eč tisoč akrov zemlje železnicne vožnje od rodovitna ter pripravna
štorov (stumps) za puliti in ne kamenja za pobirati, ampak greste lahko takoj orati, kakor hitro Je vreme ugodno za to, in lahko prec prvo leto pridelate najmanj eno polovico vrednosti kar ste plačali za zemljo. Tukaj rastejo in dobro obrodijo vsakovrstni pridelki Drez izjeme. Takšna zemlja, kakor Je ta, se prodaje danes v državah Illinois, Indiana in Iowa od $200.00 do $350.00 aker, in če primerjate to ceno, s ceno po kteri mi prodajemo našo zemljo smo prepričani, da ga ni Slovenca ali Hrvata, da bi si ne kupil vsaj 40 akrov te zemlje, čeravno ne misli že sedaj na svojo lastno kmetijo, ker prišel bode čas ko bi marsikteri z veseljem kupil košček take zemlje če bi jo le mogel dobiti po tako nizki ceni, ali to je zadnja priložnost za kupiti po nizki ceni te vrste zeml-o, ktere ni potreba čistiti in denar, izdajati za različne predpriprave, kakor za štore krčiti, ali kamenje pobirati, ker namesto ega si lahko za isti denar kupite konje, ali govejo živino, ali i lahko hišo postavite, kar marsikdo dobro zna, da zemljo čistiti ali snažiti stane od |25.00 do ?75.00 vsaki aker, in vzame še več let, predno si morete očistiti samo 10 ali 20 akrov, in koliko zgubite samo pri tem ker ne dobite nobenih pridelkov, več let in pa še denar plačati za čiščenje, in če si naše zemlje kupite, si lahko prec prvo leto pridelate toliko, da s pridelki polovico zemlje plačete, In to brez zgoraj omenjenih stroškov in truda. Za nadaljna In natančna pojasnila lahko pišite v kteremkoli jeziku hočete na:
West Side "Realty Co.,
2028 XV. 22. T!.. Chicago. IU.
STUD DO JEDIL.
V LEKARNAH

BlTTCR-WlHE
rami novo
flOfafe VINO
■J^^rJoswH rniHtR a-mni.«*** »
CENA $1.00
Kaj j« Tzrok izgube slasti do jedilf Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da ae nam celo studi. Zdi ee kot bi narava sama zahtevala, da amanjiamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebariti. OslaMa-ni prebavni žiroi ne morejo več prebavljati kot navadno in zate se upreje ▼zeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško Prebavno Grenko Vino
Ta veleznana sme« bode najprvo izčiatila notranje prebavne dele, ji k ejačila in dala jim devolj moči. Zguba zlasti in stud do jedil ae bode pelafoma zgubil in vi boste sopet imeli
SLAST DO JEDI,
OJAČBN ŽIVOT IX
MOČ ZA MTST.TTL	'
Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino in spoznali boste aačmdeni, da je salo koristne. Babite ga tudi proti:
NEBEDNOSTI PO JEDL ZAPBTJU,	v-
KISLO ALI OBEKKO KOLO AN JE, r	BIG AN JE,
PLIN — TJ JED.
*
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavne grenko viae vam bode dalo pomoč.
Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kaliju pri rokah Morali bi najraje imeti Trlnar'a Oough Sedative, katero ne vsebuje strvpealh snovi, kot morfin in kloroform. Babite proti kailju, bronkitam, sagrljanja, bolečinam ▼ grla i i d. Cena 26e in 60a. Po polti S5c in 60e.
ij
!i
i
i
C
Izdetevatel* 1333-39 & ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS

.....■ pg -' .- -m ur

g:
Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih
_______ državah ameriških.__
Uredništvo in upravništvo: 1961 West 22nd Plač«, Chicago, I1L Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za dane, na leto.............$0.60
Za nečlane.................S1.00
Za inozemstvo..............$1.60
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slo-venion Catholic Union of the United States of America.
OFFICE*
1951 We.t 22nd Place, Chicago, IU.
Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year........$0.CJ
For Nonmembers............$1.00
For Foreign Countries........$1.60
31
Pripravljenost na vojno.
n.
V zadnji številki smo na tem mestu priobčili članek, v katerem smo bolj od daleč razložili splošno stališče, kakoršnega zavzemajo Ze-dinjene države glede pripravljenosti na vojno. Za danes pa navajamo nekaj točk, kako se Zedinje-ne države v resnici zadnji čas pripravljajo za povečanje svoje o-brambne sile in kako ima naša vlada vse urejeno, da lahko za o-boroževanje nadkriljuje vsako drugo državo na svetu.
Odkar se je po iniciativi prrd-sednika Wilsona ustanovil v \Va-shingtonu, D. C. posebni Mornari-čni svetovalni odsek, (Naval Advisory Board) se je ukrenilo že marsikaj v prilog pripravljenosti.
Predsednik tega odseka je največji izumitelj in mojster elektrotehnike Thomas Edison. Sele nedavno je ta mož pojasnil javnosti, da je vlada Zedinjenih držav u-krenila že vse potrebno glede mobilizacije vseh, sirom domovine se nahajajočih. tovarn in raznih podjetij. Vlada lahko v trenotku vojne vzame v svojo roko vse številne, sedaj privatne tvornice muni-ci je, veletrgovine z živežem, oblekami itd.
Znano je nam, da se nahajajo poleg znane Kruppove tovarne na Nemškem in Skodove na Češkem, — tudi tu v Zedinjenih državah so sloveče tvornice orožja, n. pr. Rein ingtonova, Edystonova, Bald-winova i. dr. V teh orožarnah se izdeluje puške najboljšega sistema in najbolj po ceni. Znane so tudi Du Pontove tvornice za dina-niit in smodnik.
Da ne bode postala naša vlada v zadregi z orožjem je dne 12. t. ni. naročila pri Remingtonovi družbi 2,000.000 najnovejših pušk, pri Kdystone municijski tvornici pa 2,500.000 krogel za topove. Da bode to naročilo kmalu izvršeno, se dela v teh tovarnah s polno paro noč in dan.
Thom Edison zatrjuje dalje, da se v gotovih ameriških tvornicah izdeluje dandanes lahko že take torpede, ki nadkriljujejo vsako drugo velesilo na svetu. Vlada i-ma na razpolago ponudnike, ali može, ki izgotovijo že v 6 dneh najboljše stroje za podvodne čolne ali submarine. Pri tem je vojaška oblast gledala na to, da je odobrila in sprejela le take načrte teh strojev, ki prekašajo v kvaliteti in gonilni sili vse podvodne čolne drugih držav.
Gorinavedeni odsek je nujno priporočal vladi, da naj zgradi 23 novih državnih laboratorijev, kjer bi se lahko v manjšem obsegu izdelovalo podmorske čolne, ne pa po velikih ladjedelnicah, ali arzenalih. Znanost ameriških strokovnjakov inženirjev je dospela že tako daleč, da bi se v teh novih laboratorijih do cela izgotovilo podmorski čoln v 60 dneh. Samo za gradbo stroja tega čolna se je dosedaj rabilo 5 mesecev. Thomas Edison pa priporoča, da naj bi se rabilo sedaj v sili zato samo 6 dni; vzeti bi bilo treba pač 300 strojnih delavcev po 70 do 80 ur dela za vsaeega; vsakdo izmed teh naj bi naredil 1 del stroja tako, da bi bila stvar v 6 dneh dogotovljena. Skupni stroški za zgradbo državnih laboratorijev bi znašali okoli 4 miljone dolarjev. V teh laboratorijih naj bi bili vedno nastavljeni tudi najboljši risarji in mojstri za izdelovanje risb in načrtov.
Mr. Edison je dalje priporočal
vladi, da naj po načinu Howard Coffina zahteva, že sedaj od vseh tovarnarjev v Zedinjenih državah načrte in podrobnosti pri izdelovanju orožja in municije. Pri tem se je Edison tudi izrazil: "Mi poznamo že skoro vsako posamezno orodje s katerim se izdeluje pri nas munieijo, torej ne bomo v slučaju sile pri tem v nobeni zadregi."-
Kakor smo čitali minuli mesec je dovolila zvezna vlada že pol milijona dolarjev za povečanje Mare Island ladjedelnice v San Franci-scu ter $100.000 za ono v Brookly-nu. V svrho povečanja mornarič-nih častnikov se je tudi določilo, da se sme sprejeti v državno mor-narično akademijo v Annapolis vsako leto 300 kadetov. Za zgradbo najnovejših oboroženih vojaških aeroplanov je naša vlada tudi nedavno dovolila $100.000.000.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da so Zedinjene države izvrstno pripravljene v slučaju vojne kar se tiče orožja in streliva. Ker se nahaja tukaj dovolj vsakovrstnega materijala, železa, jekla, bakra, mesinga itd. bi lahko Zedi njene države vodile vojno več de setletij , ne da bi jim pošlo strelivo. Culi smo, kako je Nemčija in Avstrija sedaj v zadregi, ker ne more dobiti kovin (bakra in medenine) za izdelovanje topov Vsled te^a ima že železne novce v prometu, vsled tega se nabira med ljudstvom vse kovinske izdelke, pobira se zvonove in bakrena-sto pločevino raz streh; tukaj v Zedinjenih državah imamo pa železa, bakra in jekla še za sto in sto letja. — Imamo ga celo odveč, ker ga ne moremo sami vporabljati in se ga razpošilja vsako leto na milijone ton v inozemstvo.
V prihodnjem članku hočemo pa navesti kako so Zedinjene države v resnici pripravljene na vojno. Pri tem bodemo opisali našo obrambno silo na suhem in na morju.
Obnovitev ofenzive na Balkann.
Zadnje tedne je vojni šunder na Balkanu skoro do cela utihnil. Prav malo se čuje, kako se godi sovražnim zaveznikom na mace-donski meji, osobi,to pa onim v Solunu. Solunski dopisnik nekega večjega chicaškega lista je šele pred kratkim semkaj bolj obširno sporočil o tozadevnem položaju.
Na Balkanu je sedaj vsled tega vse tako tiho in mirno, ker se pripravljajo ententni zavezniki ali četvenosporazum: Anglija, Francija, Belgija in Rusija za spomladansko obnovitev ofenzive. Ponovni napad ali bojevanje je določeno za prvi teden meseca maja, ako bode pa vreme dopuščalo, se bo vojno obnovilo še nekaj preje. —
Ker mora priti ravno blizu Soluna do konečne in odločilne bal kanske bitke, lahko sklepamo, da se tudi centralni zavezniki za to marljivo pripravljajo. Nihče še ne ve, kdo bode vrgel v tej vojni igri prvi kocko; morda bomo culi, da so Avstrijci, Nemci in Bolgari posadki v Solunu račun prekrižali, ali da bodo to mesto še preje napadli, kakor imajo pa ententni zavezniki določeno.
O predpripravah Anglije in Francije za zopetno ofenzivo na Balkanu poroča navedeni vojni dopisnik to, kar je na lastne oči videl in sam slišal. V Solun se dovaža dan za dnem velikansko množino municije. Vsled prizadevanja neumornega generala Sar-rail in njegovega štaba se je med Francosko in Angleško vojaštvo v Solunu zanetilo ponovno navdušenje za vojno; istotako se skuša pridobiti še preostalo srbsko armado za to, da se naj Solun krvavo maščuje v doglednem času nad svojimi klevetniki.
Sedaj se nahaja v Solunu okoli 85,000 francoskih in 120,000 angleških vojakov vseh branž; poleg teh tabori v Solunu in na gr ški meji tudi približno 16,000 Srbov. Kakor se čuje, je na potu semkaj iz Marzelja na Franco skem še drugih 15,000 pešcev — vojakov, tako da bo znašalo skupno število v Solunu koncentriranega vojaštva 236,000 mož. Pomniti je pa, da pri tem številu niso upošteti številni mornarji bojnih ladij, ki so usidrane blizu Soluna. Ako bi se danes vse to vojaštvo uvrstilo v bojno fronto, bi lahko stal pred Solunom na vsak korak in pol po en bojevnik; vojaški kritik dalje zatrjuje, da število solunske posadke nikakor ni pretirano.
K. 8. g. JEDN
.......■TpW^W"*1 mm^nm^^F!
22.------

K tej armadi se bode priklopilo še francoske in angleške čete, ki so še na Galipoliju raztresene, i-stotako tudi one z otokov Mu-dros, Lemnos, Tenedos, Imbro« in Mythilene. Skupho število tega vojaštva se računa najmanj 100,-000 mož. Ako prištejemo to armado k solunski, dobimo 336,000 mož skupaj. Govori so dalje, da bode došlo tja na spomlad tudi 25,000 rezervnikov iz Amerike, katere je vlada že odpoklieala za spomladansko ofenzivo; na ta način bode branilo Solun lahko 361,-000 mož. Ta številna armada pa še ni vsa. — Na otoku Krf je zbranih danes še 134.000 Srbov, v Bi-zerti pa 25,000, torej 159,000 skupaj, ki so določeni za vojne operacije v Albaniji. Te čete se ho priklopilo italijanski armadi, da bodo nastopile v nujnem slučaju skupno z onimi v Solunu. Ako se vsa ta vojna sila združi, bode štela 520.000 mož.
Glavno vprašanje nastane sedaj še glede Grške, če se bo v tem slučaju resnično pridružila tudi ententnim zaveznikom, ali ne? Grški kralj jim je ponudil svojo dejansko pomoč, če spravijo do pomladi pol milijona vojaštva za o-fenzivo skupaj, — in to se bo v resnici zgodilo. Grška razpolaga z 200,000 možmi. Ako se priklopi glavni armadi ententnih zaveznikov še Grška, bode štela ta armada 720,000 mož skupaj; Nemčija, Avstrija, Bolgarija in Turčija za-more pa postaviti v Macedonijo k večjem 600,000 mož. K temu moramo še prištevati velike priprave francoske, angleške in ruske mornarice, ter francoske zračne floti-le, ki se bo v nekaj tednih napotila proti Solunu glavni armadi v o-jačenjc.
Med tem časom se je na južnem Balkanu popravilo vse glavne ceste in železniške proge, izboljšalo se je zemljevide v strategične svr-he. Z eno besedo, ententni zavezniki so se kar najbolj mogoče pripravili na veliko spomladansko o-fenzivo in vpad proti Srbiji, da iztrgajo izgubljeno ozemlje iz sovražnikovih rok.
Začetkom meseca januarja si je ogledal francoski general Castle-nan vse važne pozicije na Balkanu; pri tem se je zelo povoljno izrazil trdeč, da bodo zavezniki s tako oboroženo silo dosegli tako sijajen vspeh, kakoršnega mn^du nikdo ne pričakuje. — Pravi rezultat. bomo videli po tem vojnem plesu. --
Pomenljiv govor.
Med tem, ko se številna nemška vojaška masa bije in kolje, so se zbrali zadnje dni ljudski zastopniki v državnem parlamentu, da ukrepajo o perečih in važnih vprašanjih za dobrobit ljudstva in nemške vlade. Ni so govorilo pri tem zasedanju o morebitni sklenitvi miru ali koncu vojne, — debatiralo se je le o ojačenju vojne sile, novem vojnem davku i. t. d. Nemci ne odnehajo preje, prodno si ne bodo podjarmili celega sveta. — — To je namreč vodilna misel celokupne Nemčije in njih geslo. Dasiravno so si pridobili s svojim pogumnim zaveznikom, Avstrijo že lepo zmage, — so jih pa te zmage veljale tudi že ogromne žrtve; višje krogi in nemška vlada se za milijonske žrtve prav malo briga; mar ji je pač veliko bolj načelo, da bi se njena znana pesem: "Nemčija, Nemčija nad vse," — glasila j)o vsej Evropi.
Dne 16. marca t. 1. so imeli v nemškem državnem parlamentu burno sejo. To pot je prišel do besede zopet enkrat znani vodja socialistov, Dr. Liebknecht, o katerem misli svet, da je že davno ustreljen vsled njegove antimili-taristične gonje. Dasiravno ne odobravamo v obče socialističnih idej, — moramo pa to pot dati kredit Dr. Liebknechtu, ki je dne 16. t. m. v Berlinu v državni zbornici jasno povedal, da vojna ni nič druzega, kakor demoralizacija kake države.
Ko je bila omenjeni dan na dnevnem redu v nemškem parlamentu budgetna točka glede na-obrazbe, je Dr. Liebknecht vstal in govoril v državnem zboru sledeče: "Današnja naobrazba mladine le podpira in utrjuje militarizem ter kapitalizem. Vi delujete sicer na to, da bi otvorili l judstvu širno in odprto pot do naobrazbe, to pa delate le vsled tega in po navodilu kapitalizma, ker militarizem potrebuje vojaštvo. Današnje učenje zgodovine nam sistematično meče v slabi luči gotova poli-
tična prepričanja, ki netijo in vnemajo sovraštvo do Anglije. Vi
hočete uvesti duh militarizma že v vaše sole, — s tem pa izpreminja-te šolske zavode v pripravljalne hleve za vojno. Vi hočete zana-prej učiti Šolsko deco samo to, da se izobrazi za umestno vojno orožje. Povem Vam naravnost, da se lahko smatra te Vase ideale vtelesnjenim zastrupljenim plino-vim bombapa.— Tovariši poslanci! Jaz Vam samo to povdarjam, da naj se v naših ljudskih in drugih šolah tudi ne uči in naglaša, da je bil umor avstrijskega prestolonaslednika Franc Ferdinanda le slučajen umor, zvezan z groznimi posledicami, — treba je mladini tudi to povedati, — da je bil morda ta umor popolnoma na svojem
mestu, ali opravičen.--Da, —
Dr. Liebknecht je pri tej točki omenil, da je bil ta umor celo popolnoma umesten?
Ko so poslanci državnega parlamenta v Berlinu čuli te besede so ga pričeli vsestransko zbadati. Predsednik nemške državne zbornice ga je nato poklical k redu. Dr. Liebknecht je pa nadaljeval: "Resnica, gola resnica!" Na ostale poslance nemškega parlamenta so govoru i kove besede tako hudo vplivale, da so se pripravljali s svojih sedežev za odhod.
Govornik je pa pri tem nadaljeval rekoč:
Kakor je bilo že v davno minuli 30 letni vojni, tako ima tudi sedanja vojna naravnost demorali-zacijske posledice pri vzgoji mladine. Dokler se našo mladež po Vašem načinu uči le o smrtni borbi, se ne more pričakovati nikake rešitve in izboljšanja .razmer za delavsko ljudstvo.
Predsednik parlamenta je poklical pri teh besedah opetovano govornika k redu, — a on je še vseeno nadaljeval sledeče: "Delavci sami, naj bi v vsaki državi vzeli v svoje roke glavne točke p».i na-
obrazbi mladine. --Vsled tega
naj bi čete v strelskih jarkih vrgle proč svoje morilno orožje, kajti te čete sestoji jo večinoma le iz delavskega stanu."
Te besede Dr. Liebknechta so uprizorile v parlamentu tako razburjenje, da je moral predsednik nemške držav, zbornice poklicati vse navzoče k redu.
Dasiravno je Dr. Liebknecht povedal svojim tovarišem precej lepih v brk, ni žel za to nikakega priznanja. Prvi zbornični predsednik se je konečno naveličal Liebkneehtovih ostrih izvajanj, ter je k sklepu debate pozval vse navzoče poslance državne zbornice, da naj se izrazijo, če so zadovoljni še naprej poslušati Lieb-kneehtov govor? Pri tem so vstali samo socialisti; ostali poslanci so pa dalje sedeli na svojih mestih, na ta način j< bilo Liebknechtu prepovedano nadaljevati svoj govor, ker ga poslanci niso hoteli poslušati.
Ko je vodja nemških socialistov Dr. Liebknecht zaključil v državni zbornici pri tej priliki svoj fulminanten govor, se mu je večina poslancev rogala ; čuli so se celo glasni klici: "Ven ž njim!" Kaj tacega dandanes lahko do-včaka vsak poslanec v nemški ali v avstrijski državni zbornici, ki prekorači gotovo mejo, — ali če obsoja vlado, vojno in militarizem.
leza, ne premoga, ne bakra, in morajo vse to uvažati od drugod. Posledica tega je, da ima Nizozemska malo industrije. To je pač vzrok, da Nizozemci sploh ne ljubijo posvečati se industrijalni ka-rijeri, ampak dajo prednost kup-čijstvu. Pripoveduje se, da je prvi bankir v Amsterdamu, katere
Celo sorodniki Nemcev nočejo biti. Ko se je svoj čas nemški kance-lar Caprivi razgovarjal inter po-cula z nizozemskim poslanikom, mu je med drugim tudi rekel, da jezik, ki ga govore Nizozemci, ni nič drugega, kakor pokvarjeno narečje.
Prav pravite, ekscelenca, je od-je bil predložen obširen pro- govoril nizozemski poslanik. Do-jekt* za napravo jako lukrativne volite samo, da Vašim izvajanjem tovarne, potisnil projekt od sebe, nekaj pristavim: da je namreč pone da bi ga bil le pogledal, češ: kvarjeno nizozemsko nare.-je ime-
mu
Se mar nam ni, da bi se bavili z industrijalnimi problemi." Kar je na nizozemskem industrije, so jo skoro vso ustanovili tuji ljudje s tujim kapitalom, največ Nemci.
Pač pa se Nizozemci radi po-
lo že svojo literaturo, ko mati-nemščina še prve slovnice ni imela.
To odločno voljo, ohraniti samostojnost, so pokazali Nizozemci tudi tedaj, ko so odklonili vsako gospodarsko in politično zbli-
svečajo trgovini, bančni stroki, špediciji in posebno radi se bavijo žanje z Belgijo in posebno so to s špekulacijami ria borzi. Skoro pokazali z zgradbo trdnjave Vlis-vsak tretji Nizozemec je v stikih z borzo. Deloma je temu vzrok tudi to, da Nizozemska nima nika-kih carin. Vsled tega procvitata gleške armade. Kdo ve, če bi ne
singen. Ta trdnjava ima namen, braniti Nizozemsko proti Belgiji in preprečiti izkrcanj« kake an-
trgovina in brodarstvo.
Nizozemska torej izvaža živila in sploh agrikulturne produkte, uvaža pa industrijalne izdelke. Njena sosedinja, Nemčija, pa kupuje nizozemske kmetijske produkte in jih plačuje z industrijalnimi izdelki. Vzlic temu so Nizo
bili Angleži že poslali čez Nizozemsko ozemlje kake armade proti Nemcem v Belgijo, da jim ne zapira poti trdnjava Vlissingen.
V razvoju razmerja med Nemčijo in med Anglijo bo Nizozemska igrala še veliko vlogo. To pokaže vsak pogled na zemljevid.
zemci doslej odločno branili vsa-1 Nemčija je velika pomorska in trke tesnejše gospodarske zveze z! govska sila, a nima ne obrežja, ne Nemčijo.	i pristanov. Baltiško morje je za-
Nemški nacijonalni ekonom in
prto morje in ima vrh tega nizko
politik Friderik List je leta 1881. in varn0 obrežje. Ob izlivu La-v svojem energičnem slogu pisal: I be in Wesre stoJ,tn Hamburg in 'Nizozemska je po svojem zemlje- Bremen, ki morata braniti svojo pisnem značaju, po svoji trgovski trgovino z milijonskimi žrtvami ter industrijalni situvaciji, po je- za premaganje m odstranjenje ziku in po plemenu svojega prebi-! "»ravnih ovir brodarstvu. Koj po-valstva nemška provinca, ki je bi- Hamburga pa se začenja N.zo-la v časih domačih nasprotij odtr- črnska in vlada na več kakor 2Q0 gana od Nemčije, te se Nizozem-I kilometrov dolgem obrežju. Nizo-ska ne inkorporira Nemčiji, osta- zemska je naravni most iz Nemči-ne ta podobna poslopju, čigar hišna vrata so last kakega tujca. Nizozemska pripada Nemčiji, kakor pripada Bretagna in Normandija Franciji."
List torej ni mislil samo na ca- . .. . , . _ ... . . ...
. ,	, ...... , strijalna hipertrofija, kjer kriee
rinsko zvezo med Nemčijo in med L. '. . . ..	v .
v..	i T.11 -v i- . ljudje in stroji po zivezu m suro-
' Nizozemsko. Ekonomično edmstvo . . . , , ,	. .
• ,,	, , ,...v ivinah, in od koder razpošiljajo
mu jc bilo le prvi korak do politic-	' . , ... .
j. . . • i • 1 P« svetu tako velikanske množine nega edmstva, m popisal je po- . ,
' i j i .v * industrijalnih izdelkov, vse pro-liticno edinstvo kot dobiček po- . ; „ . .
.	XT. t vince ob Rem, polne premoga in
sebnega pomena za Nizozemsko, v ,	... . „ .. ,
'zeleza, gravitirajo na Rotterdam,
je na Angleško, tod se križajo komunikacijske zveze med tema velikima državama, na Nizozemskem se izliva v morje Rena. der I deutsche Rhein, ob katerem je tekom stoletij nastala prava indu-
češ, da postane na ta način Nizozemska voditeljica in nositeljica ; vse nemške pomorske sile.
ravno tako WestfaLska, Badenska
in celo AVuerttemberška. Rotter-
„ .	. .	.dam in Anversa (Antwerpen) sta
Kar je začel Friderik List to so |V miniih dneh gprjemaia in raz.
j nadaljevali potem se drugi. Od Li- vorila po svetu več nemskih izde,_ | sta do Rohrbacha in do Friden-1 koVf kakor 1IamburR in Brenien ; ka Naumana, je literatura, doka- skupaj Zlasti RotterflaTTT; ta di_ j zujoea potrebno zdmzenje Nemci- j roktnj pot iz Nomčije na širno je in Nizozemske velikanska a morj^ je bn C011traja za uvf)z in Nizozemci si niso dali ničesar do- hy07 Nem^e in je vsled te?a ta_ povedati m skrbno čuvajo svojo 1:Q brezprimeni0 zabogatel. •politično in trgovsko neodvisnost.1
Situvacija Nizozemske je v sedanji vojni jako težavna. Želi o-stati neodvisna in samostojna, a ker ni nevtralna država, to se
zozemska kraljica Viljemrna po- pravi'.kjor nj°n\ nevt1ralnost 71/ ločila z vojvodo Mekleburškem. fajam<'en? ^ mednar0(lm P0;^"
Nemška diplomacija se je mnogo trudila, tla bi pridobila simpatije Nizozemske za Nemčijo. Po-j srečilo se ji je doseči, da se je ni-
Nizozemska.
Ko je mlada Nizozemska kraljica
j bi, je pač bila primorana mobili-
obiskala cesarski dvor v Borol'inu,,zira,i sv"jo armfK'0 za ?><*»"
Že kmalu po začetku sedanje vojne je bila mobilizirana nizozemska armada in pred nekaj meseci se je v nizozemskem parlamentu mnogo govorilo tudi o razširjenju vojne dolžnosti in o preskrbi vojnega materijala, vse za slučaj, da bi bila ogrožena nizozemska nevtralnost, bodisi od strani Nemčije, bodisi od strani Anglije. Nizozemska je majhna in tiha država, a po svoji zemljepisni legi znamenitega pomena za evropsko politiko.
Nizozemsko so poetični potopis-ci časih primerjali velikanskemu posestvu, kajti v prvi vrsti se bavi prebivalstvo te dežele z živinorejo in z vrtnarstvom. Značilno je, da^e v tej deželi 1,204.000 hektarjev travnikov in pašnikov in 862,-000 njiv in vrtov. Za tako površino ima Nizozemska mnogo živine, nad dva milijona govedi in 300.000 konj. Izvoz mesa in sira je glavni dohodek nizozemskih kmetovalcev, a zaslužek je velik, kajti živinoreja, mlekarstvo in sirarstvo je na tako visoki stopinji, da si n. pr. slovenski ljudje tega še predstavljati ne morejo. Na Nizozemskem nimajo ne že-
je cesar Viljem Omenjal skupne spomine rodovin Hohenzollern in Orange ter v svojem pozdravnem ogovoril poudarjal: "Vaše Veličanstvo ne prihaja kot tujka; sprejmemo Vas na pruskih tleh kakor članico rodbine." To prizadevanje nemške diplomacije so podprli še razni veliki dogodki: Anglija je zavojevala v Južni Afriki obe burski republiki, Združene države so vzele španski otok Kubo in vse velike države so si poiskale novih kolonij. Francija se jc polastila Maroka. Nizozemsko je kot posestnico velikih in bogatih kolonij začelo skrbeti, kako o-lirani svojo posest, ki jo z lastnimi močmi ne more ubraniti v slučaju kakega napada. To je ustvarilo pred nekaj leti na Nizozemskem precej močno gibanje za čim ožjo gospodarsko, zvezo z Nemčijo, češ, samo ta zveza je v stanu ohraniti Nizozemski njene kolonije, vir velikih bogastev. Toda to prizadevanje je naletelo na jako močan odpor, kajti vsako približanje Nizozemske in Nemčije je pomenilo obenem največje nasprotje med Nizozemsko in med Anglijo, da, celo direkten konflikt, ki bi ne mogel drugače končati, kakor da pripade Nizozemska ali Nemčiji ali pa Angleški in da pridejo r.jene kolonije v tuje roke.
Nizozemska hoče biti neodvisna tako od Nemčije, kakor od Anglije. Najbolje se je to pokazalo pred več leti, ko je cesar Viljem na potu iz Londona v Berolin prišel obiskat nizozemsko .kraljico. Prebivalstvo ga je jako hladno sprejelo in vse časopisje je soglasno poudarjalo, da hočejo Nizozemci ohraniti svojo popolno narodno, državno in gospodarsko sa-mostalnost, popolno na vse strani.
je, zavedajoč se, da zna biti njena neodvisnost nevarno ogrožena ali sploh onemogočena, če bi se ta vojna končala s popolno zmago ene ali druge vojskujočih so državnih skupin.	P. S.
Molitev sirote za mir.
(Zložil Ivan Z.)
Čnj me Stvarnik Ti dobrotni, Glej siroto, ki kleči Pred oltarjem tu v strahotni Uri tužni in grozotni, Tebe prosi pomoči.

Vstvaril Ti si rod človeški, Da bi molil Te, Častil; Zlati nauk dal mu težki: "Ljubi rod se ves človeški!" — Ti Gospod si svet učil.
Kje IjuJ^ezni pa dobrote, Naj jaz iščem danes .le? Li pri onih, ki sirote, Tudi žrtve so vsled zmote Kraljev tu postale vse?
Kočo našo, domačijo, Polja, cerkve in vasi, Nam sovražniki plenijo; Brate streljajo, morijo, Da v potokih teče kri.	•
Oče moj v gomili gnije, Padel je na tujih tleh. — Brat je ranjen, — ura bije Zadnja mu že, — mater krije Tudi grob vsled vdarcev teh.
Glad mori me, ker sem reva Sama zdaj ostala tu; — Upanje le v Te odseva, Srce mi blaži, ogreva, Ker si Ti naš Kralj miru.
Oj dodeli torej Večni Stvarnik zemlje in neba: Mir ljudem spet nam presrečni!. V hvali Te častili večni Bodemo vsi iz srca!
r

I-
i K. S. K.
Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
* GLAVNI URADTJOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 20. februarja 1916. skupna izplačana podpora
$1,136.269.77.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.» Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič> box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, III. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Ceo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd Pl., Chicago, 111.
Srce naše ima namreč drugačno govorico kakor usta naša. Govor človeškega srca je ostal ves čas neizpremenjen, ni sa predru-gačila babilonska zmešnjava in meje raznih narodnosti njemu niso gradile pota. Srce "ovori vsa stoletja, pri vseh narodih enako — s solzami! Solze znajo povedati sleherno čuvstvo srca: človek joka od veselja, joka od žalosti; joka iz sočutja, joka iz novošljivo-sti, joka, kadar upa; joka, kadar se kesa in kadar hrepeneč pričakuje; še celo laže in -hinavščino uganja včasih s solzami, jezi se in pregrešuje se z ničemurnimi solzami.
(Je odštejemo grešne in niče-murne solze — kajti vsaka, tudi najboljša reč se da napak obračati, — moramo biti ros Bogu hvaležni za ta neprecenljivi dar. Solze so dar nebeški, so nekak skrivnostni glas z onega sveta, — glas, ki ga ne more povedati nobena 1 beseda. In zdi se mi, da nobena j druga reč ni v tako tesni zvezi z ' neskončno večnostjo kakor naše I solze. "Resnično vam povem," je rekel Jezus učencem za slovo, "vi boste jokali in žalovali, svet pa se bode veselil. Vaša žalost se bode izpremenila v veselje." Ravno to hrepenenje po večni neomejeni sreči nam največkrat privabi solze, četudi se tega ne zavemo vselej. Kadar v trpljenju jokamo, nam pravijo te solze: kdaj bode prišel dan, da nas odnese iz te solzne doline v kraj ne iz kal jene sreče! Ce jokamo po rajnih, nam solze kličejo: o, da bi že skoro bili tam, kjer ni več ločitve! Če jokamo od veselja, nam govorijo ve selo-tužno: zakaj je naše veselje tako kratko in izpremenljivo; za-| kaj ni zmeraj tako; o, da bi že skoro bili nad zvezdami v deželi
pustilo z milo svetlobo; voda mu je popolnoma izginila iz ust in grla, da trpi grozno žejo; zrak in sapa mu strjujetp presveto kri in vžigata trpko pekoče rane; gozd je dal strašno drevo trdega križa; grmovje je poslalo bodeče trnje! črnilo mu je preskrbelo napis kri' vične obsodbe; žolč in jesih mu grenita že itak pregrenko trpljenje. In kaj delajo ljudje? Farizeji, pismarji in nehvaležno ljudstvo — levi razbojnik tudi — mu prebadajo trpeče Srce z žalečimi psovkami. Oni pa, ki bi mu radi pomagali, mu ne morejo pomagati: Marija, sv. Janez, pobožne žene; vse, kar morejo, je, da jokajo. In oni, ki bi lahko pomagal, — noče pomagati: celo nebeški Oče ga je zapustil! Torej zapuščen od vseh strani
kaj je vendar toliko nesrečnih, in neutolaženih src, ko je -omoč tako blizu! Dokler je še duša v telesu, lahko še postane največji zlobnež — spoštovanja vreden poštenjak. Križani Jezus kliče vsem: " Pridite k meni vsi trpeči, in jaz vam bom olajšal!"
Pogovor z brezvercem.
Brezverec: Verujem samo-to kar vidim in slišim . . .
Odgovor: Saj ni res! Ti praviš, da si rojen leta 1881. Odkod to veš? Ti ne moreš tega dokazati. Ti veruješ starišem, ki so ti povedali, dan in leto rojstva, v e-r u j e š tistemu, ki je napisal krstni list. Če bi ne hotel verjeti vseh strani v nepopisljivih bole-!ne starišem, da so povedali pravo činah medli in trpi Kristus na kri- letnico tvojega rojstva, če bi ne žu!
Tako velike bridkosti ne bodo nikdar prišle nadte, to ti lahko prerokujem, četudi nisem prerok. A bridkosti, ki so le-tem oddaleč nekoliko podobne, bi utegnile priti. Kaj se bomo torej učili od Jezusa v najbridkejši zapuščenostif Kristus se je sieer pritožil, — a šele nazadn je, ko je bolest in za-puščenost že prikipela do vrha.
On ni tožil, ko so mu farizeji podtikali slabe namene; ni se pritožil, ko so ga krivo tožili; molčal je, ko so ga neusmiljeno tepli; molčal je, ko mu je grozovite
hotel verjeti duhovniku, da je prav napisal krstno spričevalo, bi ti še danes ne vedel, koliko si star.
Ti praviš, da si učen in izobražen. Vprašam te, odkod si ti dobil izobrazbo? Učitelj ti je, ko si bil mali dečko, napisal na tablo "a" in je rekel: Poglejte otroci, to je črka "a". In vsi smo učite-
lju verjeli, da je res to črka:
"a". Kar je učitelj rekel, vse smo ker se je hotel delati nasproti svo-
ga slavnega moža ne vidim, kje je — pokažite mi ga! ^e bi vprašal govornika, kje je oni duh, ki
živi še med nami, bi mi povedal, da so to dela njegovega duha, njegove poezije ali pesmi, v katerih pesnik opeva ljubezen do domovine in te njegove domoljubne pesmi so tudi v naših srcih užigale ljubezen do domovine; tako duh pesnikov živi v njegovih lepih nesmrtnih pesmjj^. Njegov duh ali genij je ustvaril pesmi. Duha ali genija pesnikovega ne vidimo nikjer, vidimo pa dela njegovega duha, čitamo pesmi, ki jih je ustvaril ta veliki genij. Iz pesnikovih del sklepamo, da je imel velikega duha. Prav tako sklepamo, da je Bog Stvarnik. Mi Boga-Stvarnika ne vidimo, vidimo pa njegova dela in ta dela v stvarstvo, na nebu in na zemlji, pričajo in nam glasno kličejo: Bog je.
Če pogledam uro, mi pamet sama pravi, da uro je napravil človek urar, čeprav, tega urarja ali pa sploh nobenega urarja še nikdar nisem videl.
Neka mati je imela sina v visokih šolah; ker je slučajno prišel v roke brezvernim profesorjem in
ji materi zelo izobraženega, je začel nekoč materi pripovedovati, da Bog ni ustvaril sveta, ampak da se je svet sam naredil. Mati,
mu verjeli. In zato znaš brati in pisati in računati, ker si učitelju verjel, za njim ponavl jal, kar je rekel in se tako naučil. .	.	. , Ti praviš, da znaš zgodovino I P"prosta ženica, pa je svojega si
trnje prebadalo glavo in senc.; Slovanov, da znaš, kako so živeli in ,ia	na sledeči način: "Po
molče je nesel težki križ na goro; molčal je, ko so mu roke in noge
pribili z debelimi žeblji; eno uro|toga nisi no (loživ(1, ali videl in no|je
slišal. Ti
, ...--------, —..—» . >.•.... %
H se vojskovali narodi v starih časih. jV0J> n0; ' — vprašala ga je--
Kako moreš ti to znati? Ti vsega "ker si tako učen: Kdo je bil pre-
Blagor
jim, kateri zavoljo pravice preganjani!
j neizpremenljive sreče! Ce jokamo SO ffre 0(1 mene ta kelih; pa vendar zaradi lastnih grehov ali zaradi
ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti." Tudi mi smemo prositi, da bi nam ljubi Bog odvrnil trpljenje, ki se ga bojimo ali ki nas že stiska. Da je tako moliti prav, nas je učil tudi s tem, da je v oce-naš postavil prošnjo: "Reši nas
hudega." In da taka molitev ni ali pri kateri drugi pobožnosti 3. Kristus nas je naučil trpeti, prazna, nam ne kaže le sv. pismo,' solzice priigraio v oči, nam tako Res je, da se Kristusovo trpljc- kii nam pripoveduje, kako je vsled' skrivnostno šepečejo: Glej, kr-
tiste
(Spisal A. K.)
II.
že trpi, pa — ne toži, prične se in mine druga - neizmerno dolga | hVM Aleksandri ura, tudi ta ura skrajnega trpljenja ; začne se tretja ura, tudi tj: se bliža že koncu: — zdaj šele Zveličar zakliče: M Moj. Bog. moj Bog, zakaj si me zapustil!"
jajce ali kokoš?" "Jajce od-nisi nikdar ne videl ne I *ovpri sin." — "Odkod pride pa a Velikega, ne Ha-1 jajce?M vpraša mati nadalje. — "Od kokoši," — odgovori sin. "Kaj pa je bilo najpreje, ali jajce ali kokoš?" vpraša še enkrat mati. Sin je na to umolknil. Takoj
nibala, ne George Washingtona, ne Napoleona, pa vendar trdiš, da so res živeli in se res vojskovali. Od-1 kod to veš? Drugi so ti povedali,
Pomnite pa, da tudi v tej svoji splošne izprijenosti in nevarnih iz- največji stiski še zmeraj moii, še I j 0 | (]a tvorijo kušnjav, nam te solze hočejo reči:j zmeraj upa v Gospoda in se v mo- j (.0 kdaj bode boja konec, kdaj poj- litvi milo pritožuje, zakaj mu ne-
bral si v knjigah, in ker so ti toiJ0 spoznal, da mil je priprosta ma povedali in ker si bral, si jim v e r-in pišejo resni-
demo v presrečno kraljestvo več- j beški Oče ne pošlje tolažbe. V tej nega miru! Če nam pri veličastnih skrajni bridkosti
cerkvenih slovesnostih, ob misijo-nu, pri izpovedi, po sv. obhajilu
nje ne more z našim primerjati ne po velikosti in ne po namenu. On je trpel in čutil trpljenje kot Bog-človek, torej toliko, kolikrš-nega nobena stvar ne more čutiti; 1 rpel je čisto ponedolžnem, vse za druge; izmed nas pa ne more nihče reči, da trpi ponedolžnem. On jo hotel do dna izpiti kelih trpljenja, nam tega ni treba. Vendar s«1 lahko učimo iz Jezusovega trp ljonja, kako se je tudi nam obna-
re pobožne molitve nebo č.»z ščanska duša, to je iskrica tri leta in šest mesecev spet dalo| ra jske sreče, ki jo otroci dež in je zemlja spet rodila svoj
ne omipuje, ampak nadaljuje svoje trpljenje, govori o svoji hudi žeji, premišljuje delo svojega rešenja, rekoč: "Dopolnjeno je," do zadnjega upa in slednjič mirno izroči dušo svojemu Očetu.
Omeniti mi je še, da je te bese-
Kar človek na svetu sam vidi ali sliši ali izkusi, to je jako malo. Skoraj vso učenost in izobrazbo dobiva človek od drugih in sicer potom vere Kak mož presodi polovico svojega življenja pri knjigah in pravimo mu: ta je li-
ti nastavila zanjko in da ga je s par vprašanji tako daleč prignala, da je moral vsaj na tihem pripo-znati, da začetek vseh živih iu neživih bitij na svetu je — Bog, ker nobena stvar na svetu se ni začela sama od sebe, ampak ima svoj postanek, ali začetek od Stvarnika nebes in zemlje.
Sicer pa: Kako bi mogel ti s
i-__• i t/ i •. " • j^Fi	! svojimi telesnimi očmi videti Ve-
cenjak. Zakaj? moz je cital, v e r-L.x J , .. ,	. ..
i n i	,lQ	hcan8tvo bozJe' ko ne mores niti
sad, marveč uči nas še zdaj vsakdanja izkušnja. Katoliški časniki raznih dežel in narodov leto za letom razglašajo na tisoče zahval hvaležnih src, ki so bila po molitvi rešena v takih stiskah, v katerih nobena človeška pomoč ni mogla pomagati. Mi take zahvale hladnokrvno prebiramo ali pa še
brez prestanka uživajo v hiši svo-|ie „lasno izf?0voril, ker ie ves svet
jega Očeta!	; moral slišati, da trpi ponedolž
Neko sveto častljivost pa ima- nem: «<Moj nioj Bog, zakaj
jo naše prave solze odtakrat, ko si me zapustil?" Tako more klicaje Jezus sam jokal. Ce so se solze ti lc Najnedolžnejši. Ko bi od nas lesketale v najsvetejšem očesu inLešnikov kdo zaklical: zakaj si naznanjale najnežnejša čuvstva
Ijel jo pisateljem, da prav pišejo in od tod njegova izobrazba. 1 n k a ko r v navadnih s t v a-; r e h vsak človek, rad verjame p oš t e n e m u e 1 o-veku, pošteni zanesljivi priči vse, kar m u
pove
sati v trpljenju. To se ve, da sejmrzlo preziramo kot nepotrebne,
dokler nam ni nič hudega in nam je še iz lastne izkušnje neznano, kako vroče solze srčne hvaležnosti pretakajo večkrat oni, ki so bili uslišani v svoji skrajni bridkosti. Tudi čudeži se še godijo v naših
moram tukaj obkratkem ozirati le na najimenitnejše reči.
1. Jezus Kristus je premnogo trpel vos čas svojega življenja. Menim, da ni mogoče dobiti takega trpljenja ali take zoprnosti v človeškem življenju, da bi njega
božjega Srca: kdo naj bi nam zameril, ako si mi ubogi grešniki zdaj pa zdaj s solzami lajšamo bridkost i trpečega srca ?!
Ce se pa v hudih in velikih težavah res poslužimo tega dvojne-
k o n i h
me zapustil? bi se precej oglasilo od vseh strani sto glasov: "zato!" Zato sem te zapustil, bi se og'asil;] () v e k nebeški Oče, ker si ti mene zapustil, — koliko let. se že ne zmeniš zame! Zato te je Bog zapustil, bi klical angel varili, ker nisi maral
ga pomoeka, da potožimo svojeiza njegova pota, katera sem ti ka-bolecine ali pa se prepustimo tudi zai. Zato te je zapustil nebeški se solzam; bi vendar ne bilo ju j Kralj, bi klicali svetniki, ker si bil
naško in krščansko, ko bi vedno časih v prid trpečim in zaupno jn za vsako malenko«t mehkuž- „ ne bilo zadelo. Pa kaj vidimo? To-jProsečim, kakor med drugimi zla-jno vzdihovali in jokali. Tako pri- 's
da se za vsakdanje trpljenje, ki ga ima trpeti človeštvo sploh, še zmenil ni kaj, n. pr. za revščino, trud-
sti pričajo pretresljive Lurdu.
te pa ni božja volja, da bi biii
njegov sovražnik toliko časa in še nočeš biti njegov prijatelj, kakor smo mi. Zato te je zapustil nebeš-
nost, neprijetnost hudega vreme-'uslišani, ko prosimo za odvrnje-na, vročine ali mraza itd. Ros, da nje ali polajšanje svojega trpi jejo nekikrat rekel: "Lisice imajo nja, nam bo pa gotovo goreča mo-svoje jame in ptice svoja gnezda, litev prinesla toliko tolažbe in mo-Sin človekov pa nima, kamor bi či, da ga bomo mogli vdano pre-glavo naslonil"; a s tem ni hotel našati. Nas angel varih ponese na-milovafi samega sebe, marveč le še vroče molitve pred sedež božji, onemu farizeju, ki se mu je vsilje-' odondod pa nam bo prinesel, če val z naučen ca, jo hotel dopoveda- ne uslišanja, vsaj sladko tolažbo, ti, da Mesija no gleda na boga- kakor jo je prinesel Zveličariu na stvo, ampak da ljubi preprosto Oljski gori.
revščino in da na 4em svetu naj 3. Tudi potožiti smemo svojo sr-nikar ne pričakuje nobene imenit-; čno žalost in gorje, ki nas teži. nos t i, kdor so hoče njemu pndru- ; Ni nam zapovedano, da bi morali žiti kot apostol j ali kot učenec. tiho in molče prenašati, kakor bi Po Jezusovem zgledu sprejemal- bili iz lesa, ali kamena in bi ne ču-mo tudi mi vsakdanje težave svo-jtili bolečin. Kar je trpljenje, o joga poklica, svojega stanu z do-j stane trpljen je, se ne more irne-bro voljo in brez godrnjanja kotjnovati veselje. Jezus je večkrat
zgodbe v siljeno - ostentativno žalost, ki ki Oče, bi se vzdignila truma neseni jo sibal že pri tretjem blag- j srečnih na zemlji, ker si s pohuj-
ru, nam prav lepo pojasni tale pri- šanjeni oropal našo nedolžnost, lika:
Ako se mali otrok, ki je toliko odrastel, da doseže z glavo do mize, udari ob mizini rob ter ga čelo malo zaboli, — o, kako se ude-ro solze iz njegovih malih oči in tečejo v toliki obilici na tla, da se je čuditi, kje se jemljejo v tako majhnih očeh. Pa ne le to, ampak vpitje, javkanje in ihtenjc se razlega tako glasno, da je vsa hiša pokoneu: vse mora prihiteti in po gledati rano na čelu ( katere nikjer ni!), vsak posebej mora ve
ker si goljufal, delal krivico, ker si zatiral in preganjal revne in slabotne, ker si . . .
Ne da se utajiti, da obupnost in samomor jo več j idol, ako izvzamemo bolezen na možganih, nasledek zlobnega in razuzdanega življenja — nečistosti, potratne zapravljivosti, krivice, tatvine, brezverstvo itd. Poštenjak, ki ima nedolžno pot za seboj, zna tudi junaško trpeti, naj pride nadenj.
ali n a p i š e, t a-t u d J v n a d n a r a v stvareh mora
verjeti t n, kar m u p o v e »1 o a 1 i na p i-š e j o pošteni m o ž j e i n z a n e s 1 j i v e p r i č e. Ti pošteni možje in zanesljive priče v verskih stvareh so apostoli in licenci Kristusovi, kateri so učili in napisali to, kar so sami videli in slišali in so kot poštene priče za resničnost svojih naukov tudi u-mrli mučeniške smrti. Za laž bi a-postoli no šli v smrt; za resnico so pa žrtvovali vse: dom, premoženje, čast, zdravje in nazadnje svoje življenje. Zato jim moramo verovati.
B r e z v e r ec: Res je, da m n o g o stvari j j a z ver u-
videti teh stvarij, ki so na zemlji ali nad zemljo? Kadar bi ti znal i vse jezike vseh narodov na zemlji, kadar bi ti natanko znal zgodovino celega človeštva, kadar hi ti videl in poznal vse ljudi na zemlji, kadar bi premeril zemljo in morje in preiskal zemeljske in ^ morske globočine in kadar bi pre-štel vse milijone in milijone zvezd in preštudiral njihova pota, s kratka: kadar bi vse videl in slišal in znal, kar se na tem svetu da videti in slišati in znati, potem bi se ne bilo čuditi, če bi si zaželel in rekel : Vse vem in vse znam, sedaj bi pa še rad tistega videl in spoznal, od kogar vse to pride; rad bi poznal — Stvarnika. Toda ti veš, kako omejeno je znanje človekovo! Znanje največjega učenjaka na svetu je samo kaplja v morju znanosti. In kakor telesno oko ne more prenašati solnčne svetlobe in lahko oslepi, tako tudi človek s svojim malim, v človeško telo vkljenjenim razumom ne more ob. seči veličanstvo božjega bitja. Na
jem, ki jih sam nisem ne; svetu samo to moremo spoznati, videl ali slišal, ali so jih da Hog je. Kakor spoznamo iz pa vsaj drugi videli in stopinj v pesku, da jo tu stopala slišali. Toda: Boga še n i j človeška noga, kakor iz lepega n i h č c vide 1, kako na j p o- glasbenega dela sklepamo na na-t e m veruje m v a n j ? Odgovor: Bog je duh.
darjenega glasbenika, iz lepe sli-Duha ke na duhovitega umetnika sline moremo videti s telesnimi očmi. karja, tako sklepamo iz del v ve-
kar če, ker je mirno njegovo srce Xo|)pn	ge ni yidol ali tehtal isoljnem stvarstvu na vse mogočne-
in se more s čistim očesom ozira-
neločljiv pridevek našega živi je-govoril o svojem trpljenju; zlasti nja. Jezus si je čisto prostovol »no takrat, ko je šel zadnjikrat v Je-izvolil vse neprijetne okoliščine j ruzalem, je učencem našteval naj-zemeljskega življenja, da naj bi bridkejše reči, ki so ga imele za7 mi po njegovem zgledu radovo\j- deti: "Glejte, gremo gor v Jeru-no prenašali vsaj to malo, česar zalem in vse se bo dopolnilo, kar ne moremo odstraniti, da bi se no- Je pisano o Sinu človekovem po bon trpin na svetu ne mogel pri- prerokih. Izdan bo namreč ne-toževati in reči, da se mu slabše j vernikom in bo zasramovan in bi-godi, kakor se je godilo Sinu bož- čan in opljuvan; in potem, ko ga
bodo bičali, ga bodo umorili." E-Nad vse pouči j i vi za one,ki v j nako je na Oljski gori svojim bridkostih iščejo tolažbe, so pa o- trem najljubšim prijateljem potoni dnevi, ki se posebej imenujejo žil bridkosti svojega užaljenega dnevi Jezusovega trpljenja, tiste- srca, rekoč: "Moja duša je žalo-ga prebridkega trpljenja ob kon- stna do smrti:" in še na križu je cu njegovega življenja, ki ga je glasno tožil, tako da so ga lahko sam večkrat napovedoval in ime- slišali vsi okrog stoječi: "Moj
noval "svojo uro1
Bog, moj Bog, zakaj si me zapu-
2. Preden je začel to svoje pre-	stil?"
bridko trpljenje, je najpoprej	Zlasti pa so solze tisto tiho in
prosil nebeškega Očeta, naj mu ga	milo potoženje, ki nam večkrat
odvzame, če je njegova sveta vo-	takoj olajša in zjasni stiskano sr-
lja: "Moj Oče, ako je mogoče, naj	ec.
deti, kaj se je zgodilo. In šele po- ^ ti na križ Jezusov. Pa če si si, dra-tlej, ko so vsi povrsti pogladiii,!^ prijatelj, z nepremišljeno zlob-popiha i, pobožali prostor "grozo- nostjo svojih neumnih let nako-rane . . . šele tedaj je spet pal mnrsikako gorje, nikar no o-mir v elezeli.	bupaj in nikar ne pozabi, da ne za-
Smemo torej semtertja potoži-j se, marveč za grešnike je toliko ti : otročji pa nikar ne bodimo, da j trpel Nejnedolžnejši. Kar je na gobi si v ogledalu domišlije žalost o- i ri Kalvariji pritekel iz Jezusove-gledovali in vekšali in se mučili ga Srca neusahljiv vir božjih mi-
atoma ali etra in vendar vsa grad- ga Stvarnika. Na svetu ga mi sa-
brez potrebe. Od odraslega človeka, če joka, že smemo zahtevati
ha znanosti naravoslovja je dan-j danes zidana na nevidnih atomih. Če nočeš verovati v atom in eter,; potem ti postanejo elektrika, ma-i gnetizem, svetloba, akustika itd. največje uganjke. Največji učenjaki morajo danes verovati v a-j tome, ki jih sajni na noben način ne morejo ne videti, ne slišati, ne; tipati, ne meriti, ne vohati, ne o-j
mo spoznavamo, spoznali in uživali ga homo pa v večnosti.
(Dalje sledi.)
losti, je ni na svetu tako črne hu-
vsaj toliko d« «„ } ZTieVaU ?0bije' da bi se nf ?fla rrbC- kušati, pa vendar pravijo in trdi-, ^saj toliko, da sam ve, zakaj. lo oprati v tej nebeški studencu,-	'ostio. da a t 0 m j s 0.:
\ ^rav posebno pa se v naj-. ci. Vsakemu izgubljenemu sinu in JU 6 hujšem trpljenju, v skrajni zapu-; sleherni izgubljeni hčeri so vrata seenosti, ko se nam zdi, da nas je v hišo najboljšega Očeta vedno vse zapustilo, v takih res zelo te- j nastežaj odprta: naj gre vase, naj zavnih položajih, v katerih brez- se ustavi na svoji grešni poti, mi-
obu-1 lo naj obžaluje svoje dosedanje
Pi
verni ali slaboverni človek
puje, v takih prebridkih trenut- j stopinje, nasprotno pot naj nasto-kih, za katere si je zlobnost izprijenih časov izmislila samomor — zlasti v takih trenutkih se oziraj-mo na Jezusa, svojega nedosegljivega Učenika v trpljenju.
Od vseh je bil zapuščen! Vse se je takorekoč zapriseglo zoner nje-ffa. Zapustila ga je zemlja, ker njegove na križ pribite noge ne dosežejo več tal; solnce ga je za-
nazaj naj se povrne k Jezusu, v zakramentu sv. pokore in re-šnjega Telesa bode zadobil izgubljeni mir. Vsak drug poizkus pa je zastonj: za izgubljenca, dokler je na tujem, je lakota okrogin-krog v celi deželi; ni je hrane, ki bi mu utolažila lačno in prazno srce, razen one, katera se ponuja v hiši Očetovi — v cerkvi. O, za-
jo
Človek ima razum, pamet. Pameti tudi ne moreš ne videti, ne okušati ali duhati, in ne meriti ali tipati. Pamet ni siva ali sladka, (včasih pravijo v šali: pamet se mu kisa), ne dolga na metre ali težka na kilograme, ali vendar trdimo: Človek ima pamet.
Včasih stojimo ob grobu kakega slavnega moža. Pri odprti jami čujejo pogrebci slavnostni govor, ki se konča s temi besedami: . . . umrl je, a duh njegov živi še med nami in bo živel stoletja in stoletja." Vprašanje je: kakšen duh? Kje je? Jaz duha te-
Kdo to ve?
J. Bukovinski, Pittsburgh, Pa.
I.
Šel med grom, bojni bom, za očetov sladki dom!
II.
Trombe glas, kliče nas ■
vse junake zadnji čas!
III.
Z Bogom zdaj, rojstni kraj,
vse mi srečno bode naj!
IV.
Morda ne, morda še?
se povrnem — Kdo to ve?
Mrak s svojimi žoltimi, puščavsko rdečimi, stekleno zelenimi šali se je počasi dvigal iz morja, večer s svojim hladom je legel nad pokrajino, ko smo se bližali porušenemu gradu. Obiskati se more le ponoči.
S ceste se vidi njegovo težko, temno zidovje, v katerem navidezno ni razpoke, nobene vrzeli. Dobro znani obrisi, zarezani nazidki, zobovi. Stopimo v mogočno pred-zidje vrat, skozi katero vodi pot kakor po globeli. V krogu naokrog leže kakor majhni gradovi gospodarska poslopja, vse najtežje zidovje, velikokrat zadeto, pa vendar polno odpora. Korak nas vodi po lepem grajskem vzvožu, temni eipresni stožci se dvigajo v zrak, sprejme nas obsežen vežni lok — še nekaj korakov in ustavimo se pod starimi arkadami in gledamo ven na dvorišče. Na levi
po svoji arhitekturi in opravi malo pomembna, toda znamenita po
spominih, kajti umetniki in učenjaki skoraj vseh dežela so se mudili v njej kot gostje kneginje. Sedaj vidiš na steni postavljenih nekaj bomb, ki se v mesečini motno svetlikajo, slepiče, med njimi orjaki človeške velikosti...
Se enkrat stopimo pod arkade. Se enkrat molče zastrinimo na grajsko dvorišče. Ondi manjka kapela ... gledaš v praznino. En sam zadetek je odbil ta kapelni trakt. To se tako lahko napiše, tako lahko izgovori. Toda kdor ni videl, ne ve, kaj je vojska. Groza me nenadoma objame, ko vidim to temno gomilo ruševin in zadaj za hišo široko vrzel. Marsikaj sem že videl v tej vojni: pa nič ne dosega tega porazujočega vtisa ...
Upravitelj, gospod Peter, še vedno ne more jasno pripovedovati o tem. Glas mu pohaja, mi-silhueta mračno strmečega Dio- s'i mu drve vse navskriž, končati klecianovega stolpa, na desni ne- ne more nobenega stavka. Iz nje-poznana zidna grmada — vmes govih hlastnih besed posnemam praznina in jasnina... morje. Od j približno to-le: Bil je v kleti, ko tod se preje ni videlo morja. Tu J« udarila tretja granata. Ni ga je stala kapela. Sedaj odbita ka- držal o spodaj — grad je zaupan kor par zob iz zobovja ... Nič ... njemu, videti mora, kaj se je zgo-in v slabem siju polu mesec a vidi- dilo. Teče gor, gre preko dvorimo romantično dvorišče, po kate- šča in stopi v kapelo. Tu je bilo rega zidovih se ovija večstoletni spraviti na varno še nekaj stvari, bršljin, napolnen s podrtinami, Sredi kapele visi slika sv. Ane. t ramo v jem ,kamenjem, črepinja- Zdelo se mu je, kakor da ga Svetini, kosi železa, temen vrvež reči, j niča gleda, kakor da bi mu hotela ki napravljajo tem grozijivejši! nekaj reci... V svoji notranjosti vtis, ker ni mogočo spoznati po- sliši glas: Pojdi proč od tu, pojdi sameznosti.	proč!... Ni strahopetnež. Pre-
Podamo so v prvo nadstropje: jc že dvojo obstreljevanj, vajen upravitelj mi poda roko — 011 se je udarjanju, treskanju in vrša-spozna tudi v temi — ter me vleče "j" razletelih granat. Ampak ta za s»-boj. Noga stopa neprestano glas... Skoči nazaj čez dvorišče, na črepinje, neprenehoma škriplje po stopnicah navzdol. Ravno je
pod podplati', in če pade tu in tam »a tretji stopnici--, ko nasta-
skozi razpoko v zidu mesečna luč, ne tak udar in tresk, kakor bi sc vidi strahoten rnetcž. Komaj j razklalo grajsko skalovje. Vse
sc zagrene v noč, črni ognjeni oblaki se vale v klet, smrad po pli-
se
so prerineš skozi ruševine, večkrat moramo ustaviti, kajti vodnik
Sf
sam ne najde več poti, ali pa* si je nili ga zbada v grlu — opoteče se porezal roko (vsepovsod strci raz-;— ne more dihati — lovi sapo. bito steklo). Tako greš dalje po Ko nastane mir, zleze tresoč so blodišcu podrtij--tedaj stopi- ven — kapele ni več. Dobro znamo na piano in si oddihnemo: ozki j no lice grajskega dvorišča je iz-mesec in z njegovega krajca visi ginilo. Vidijo se rdeče kleči ses-kakor na nevidni niti zlat pajek ljanske, vidi morjo, odkoder se ni — večernica. Nični mir nad v da- preje nikdar videlo. I11 zvesti mož, Ijo molčečim morjem .. ., srebrno- ki ni poznal joku, je zaplakal. Se blesteč trak, ki nalahkno trepeče cele dneve hodi zmeden okrog, ne na površini — odsev mesecev, e- more jesti, ne spati. Samo delati dini živ pojav. Kako lepo! Tem- more. V treh nočeh spravil vse, na skalna grmada s črno grbino kar je še bilo oprave in vrednosti, moli v morje; tu si jo bila zgradila j s pomočjo nekaj drugih ljudi na svojo hišo Livija, Avgustova že- j vozove ter pošlje zaupano mu i-na, tu v miru kleči, 11a blagoslov- \ metje na varno. Šele potem more I jeni vinorodni in z lovorjera ob- zopet med ljudi, šele potem se zo-raščeni obali. Sedaj jc hiša dav- pet spomni nase. Napisati hoče
no razpadla razvalina. Druga pismo---toda stene se trese-
manjša kleč sc temno potiska na- jo. In vedno zopet .se mu rose prej: na tej skali je baje sedel oči: da ni mogel obraniti gradu s pesnik in sanjal v deželo, ki ga je svojim lastnim telesom... Junak! pregnala, zavrgla ...	Molče se vračava skozi noč. Ozi-
ram se k temnemu, zvezdnemu
je za to
je ljudstvo lažje razumeli." V tem slučaju je bila to resnica. Toda je nestev'lno drugih slučajev, ko prav nič ne pazimo na lepoto svojega jezika, temuč brez pomisleka vlačimo od vseh vetrov po-kvečene in }>omečkane tujke v svojo materinščino. Tako je na primer "andaht" zelo dolgo "du-rala," čeprav imamo za vse drugo vedno bolj "cajta." Nemci si ravno'zdaj v vojskujočem času po časopisju prav vztrajno prizadevajo temeljito očistiti svoj jezik tujk in spakedrank. Posnemaj 100 jih.
Te dni mi je nek poročnik po* vedal, da je Sv. Goro zopet zadela težka sovražna granata. Idoč v nedeljo, dne 9. jan., iz Žrgarja domov, stopim mimogrede gori. Vzel sem s seboj tudi svečke in jih prižgal na grobeh, ker ni i jc na vernih duš dan to spodletelo. Pa vse je pri starem, samo ona gora skal, tramovja in opeke pred obhajilno mizo se je vsled vednega deževja za polovico znižala. Podpora na kardinalovem grobu je bila zopet odstranjena. Ne vem, komu je tako na potu. Kar je pa še več, je to, da sem našel zdaj vlomljena tudi vratica v tabernakelj. Do-tični je gotovo mislil, da smo spravili tiste "milijone" notri, o katerih verski nasprotniki vedno trdijo, da jih imajo samostani. Zlobneži in bedaki korakajo skupaj. Mali križ jemekdo že davno odtrgal od vratic; da se bo pa kdo tudi vratic samih lotil, ne bi bi! mislil.
Ob stopnjicah proti vrhu sem našel žo dve trobentici razcvet e-ni. Slike razvalin, ki jih je prinesel zadnji "Illustrirani.Glasnik,'' hiti iz zadnjega
svojega eesfirja in domovino. Vi ste Hrvati, pa tudi mene je rodila hrvatska mati. Hvaltt vam še enkrat I Živeli, moji sokoli!"
Nato so bratska hrvatska grla urnebesno zaorila Živio l Njegovemu Veličanstvu cesarju in kralju ter nesmrtnemu vodju. Potem pa stopi pred Nj. predvzvišenost proslavljeni major .Turudija ter ga pokorno prosi za nadaljna povelja. Nj. prevzvišenost general Boroevič mu zakliče hrvatsko: "Živio, Turudija 1" Tisti, ki mu bije v srcih hrvatsko srce, kakor našim junakom, je mogel občutiti čar, milino, pomen in moč tega pozdrava.
Sedaj so čete ob zvokih koračnice: "Junak sam iz Like" defili-rale pred našo diko in ponosom. Ko smo njim na čelu ugledali našega Turudijo, go mimo naših dušnih oči hitela vsa njegova junaška dela —; bili smo do solz ganjeni. Naši sokoli so stopali junaško iz-prseni. Iz oči jim je sijal ponos, na ustnicah drhtel smehljaj zadovoljstva, kakor bi vsak svojemu Borojeviču liotet reči:44II u vatru, il' u boj: dušoni — tijelom svak je tvoj! Krv i život sve za Čara, sve za Doni!"
Na razstanku nam je rekel Nj. pr< vzvišenost: 44V svojih skrbeh, ki jili" imam kot vodja, mi je današnji dan praznik." Nato je drugipot z daljšim nagovorom počastil tudi mojo malenkost in zaključil: "Veseli me in posebna čast mi je, da sem Vas mogel tudi osebno spozntrti." Ne, slavni vodju, ako si se udostojil, da tudi v meni počastiš svoje Dalmatinee, Ti tudi jaz, kakor vsak, gromko kličem v imenu vseh sinov obale časa,j sinjega nam morja: "Mi sc ponos-
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
1T80-S2 E. 28tti St., Lorain, O lilo
CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel
DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel
Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146 50 Blue Island Ave., Chicago, IU.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane iu članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da so ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po Bkladih, ali razredih.
rr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
^\V\\\\V SXXXXX\XX\.XXX\XXVNXXXXXXN?
ne morejo
ker zdaj je še vse žalost nejso v j no ponašamo, nam je prevelika samostanu in po cerkvi, ki j«* vsa v , <'.ast, da imamo Tebe /a vodjo 1" razvalinah.	P. Frančišek.
General Boroevič med Dalmatinci.
K Tebi!
J. Bukovinski, Pittsburgh, Pa.
Ko se je pred tremi dnevi začelo obstreljevanje, je prvi zadetek
nebu, kjer miglja in trepeče mili-
Da-
razbil pesnikov medajlon, ki je bili j°ne srebrnih ^ zlatih,pik. pritrjen nad velikimi vrati, y joes ne morem Pojiti... Tako ne;
erepinjah je padel na tla. Graj-1 umliivo ski upravitelj je prišel ven, in
ta čudoviti kozmični j red nad zemeljsko dramo ... U
. , , - • • 1 • ^ , .	pravitelja v njegovem tankem je videl erepmje, jih je pobral, da *	J . J B . . .v
1 ■ -i 1 1 11 1; :: 1, „	jopiču mrazi: od svojega 111 nice-
hi jih docela razbil ali j.li v jez.	J i	. V*. ^ u:i
iu
ogorčenju treščil ob zid. Pa ne — položil jih je zopet na tla. Premislil se je. Priprosti,
mož si je rekel v tej težki uri: ne,|P I . ■ I. I nikar poteptati! Dante ni njihov, vstal>	ne*° Je ]nl
sar rešil, oblečen je, kakor je bil pred tremi dnevi popoldne, ko je ^'rjj: prišel iz kleti. Ozreva se nazaj. ... Horda bo grad nekoč zopet
Govoriva
o feniksu Ilohenlohov ... Saj je najlepše 11a devinskem gradu 0-stalo — njegov obris, zobčaste črto njegovih stolpov in bastij. Ne, zgodovina Devina ni minula. Za seboj ima le herojsko poglavje, novo, kadeče se, gromeče poglavje, polno strahot in čudes.,.
("Tagespost.")
Kako je sedaj na Sv. Gori pri Gorici.
(fzvirno poročilo 'Slovencu.)
ni njihov! Dante je last sveta! I11 če bi doživel Italijo, kakršna je danes — zgrozil bi se, ji obrnil lir-; bet in bežal, reven in zapuščen v prostovoljno pregnanstvo, da bi jedel bridki kruh tujine ... Tako je ravnal upravitelj. Ta prvi zadetek se mu jc zdel kakor simbol. In streljali so dalje in dalje in vendar niso mogli več razbiti, nego I so že: Podobo moža, ki je ustvaril Commedia divina. In k tej zname nitosti pride druga: ko je obstre ! Ijevanje minilo, se je pokazal nepoškodovan in nedotaknjen drug medajlon: grb Holenlohov, Fe-niks!...
Vračamo se: plazimo se med podrtijami lesa, stekla in železa, ki leže za moža visoko; včasih se tipajoča noga obotavlja: tal manjka ... Potem greš zopet previdno dalje, kakor čez polje razbitih steklenic. T11 je bila nekoč obedniea. sedaj je videti, kakor klet, po kateri so norci metali pohištvo in zidne ruševine; potem Rdeči salon, knjižnica, ki je bila včasih čudo starih rokopisov, pergamentov, dragoceni komadi iz 14., iz 15. stoletja, ko so bili Tybeini in Torreji j spodov bi ne bil pričakoval niko-še gospodarji Ogleja; k sreči soili takega vprašanja. Zato je bila bili rokopise že preje spravili na moja zadrega dvakrat tolika. Da varno, kakor tudi dragocena pi-jne bi ostali naši ljudje pred tujci sma (Marije Terezije, Napoleono- osramočeni, je bilo treba stvar po-va itd) ter Rubense in Tintorettc jasniti. Pa kaj naj rečem v opra-iz galerije slik. Tudi v jamski dvorani je videti kakor bi bili v
Dne 17. avgusta lanskega leta me je prišel nek nadporočnik v i-menu podpolkovnika in njegovega bataljona povabit za drugi dan, 18. avgust, k cesarski maši in častniškemu obedu. Po končani sveti maši »ia cesarjev rojstni dan je bil skupen'obed. Gospodje častniki so bili Ogri in Rumuni. Med obedom me vprašajo, zakaj drl čete tukajšnji kmetje imenujejo Sv. Goro: Monte Santo, ko so vendar sami Slovenci in po slovensko se pravi: Sv. Gora. Ravno od teh go-
Profesor Lovrič poroča v ''Našem Jedinstvu
4. januarja. To je dan blaženega zadovoljstva in slave za sinove junaške Dalmacije. Danes je v priznanju nesmrtnega nam voditelja zažarelo celo bitje Dalmatinea v silnem ponosu, ki izvira iz neču-venega junaštva. Da; silni lev Karpatov in orel hladne Soče 011, — dika in ponos pre jasnega Prestola, 011 — slava naroda hrvatskega, naš Boroevič je prišel, da vidi, čestita in se divi svojim Dal-matineem.
S ponosom zmagovalea-voditc-lja stopa pred svoje hrvatske junake. Videti je kakor mladenič; rekel bi: v junaštvu svojih sokolov se je pomladil. Izpod čela 11111 sijejo lepe, bistre, velike oči; v njih čitaš energijo, vero in ljubezen do vladarja in domovine. Razumeš, samoposebi se ti vsiljuje zavest, da jc 011 v tej svetovni katastrofi največji in najboljši predata vitel j vsikdar zvestega našega naroda pred vzvišenim prestolom. Samo da ga ugledaš, se ti sam po sebi izvije vzklik: Kakor bo 011, tako bodo vsi!
Slavi\i vodja je najprej pozdravil z lovorom ovenčane častnike dalmatinskega polka št. —: "Prišel sem, da vidim, da čestitam, da se divim junaškim, nečuvenim delom, ki jih jc izvršil polk tu ob Soči, vrhu onih na Balkanu. Hvala vam, gospoda moja, v prvi vrsti vam junakom polka št. — Kadarkoli je sovražnik napadel dalmatinske polke ali v obče moje Dalmatinee, s^m mogel vselej pokojno spati, bil sem prepričan, da bodete z znanim junaštvom sovražnika popolnoma potolkli. Jaz sera vsako in poedino vaše junaško delo javil Njegovemu Veličanstvu. Naj se zgodi karkoli, gotov sem, da sc boste tudi v naprej junaško borili kakor doslej."
Nato je v maternem jeziku nagovoril moštvo, naše sokole:
"Dragi vojaki, sokoli moji! Prišel sem, da vas pozdravim, vas slavno deco junaškega polka št. —. Kjerkoli stoji Dalmatinee, sem gotov, da taui sovražnik ne bo pro-Prcko Dalmatinea niti sani vrag ne- pride. Vi ste v /vsakem času veličastno vršili svojo dolžnost, prelivajoč svojo plemenito kri za cesarja in domovino. Pokazali ste Italijanom, kaj so Dalmatinci. Vaša junaška dela niso znana samo po celi monarhiji, marveč ves svet pozna junake ob Soči, med katerimi ste vi v prvi vrsti. Hvala vsem, ker je vsak izmed vas junak! ! Gotov sem, da
I.
K Tebi, ki bivaš od večnosti,
k Tebi, ki vladaš svetove, k Tebi, ki meriš neskončnost, k Tebi, ki sodiš pravično, moja molitev naj plove.
H.
Ti, ki si moj Bog in Gospod, Ti, ki si velik v modrosti; Ti, ki si sama ljubezen, Ti mi boš vdano odpustil vse zmote moje mladosti!
zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
I.....
katero izdeluje
Citizens
1 I
Brewing Co., \
Joliet, IU.	I
North Collins Street.
Ž
POZOR! Kadar se nahajale v gostilni,
3 pristne pijače, 2 zdravilne.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
vičenje, da bodo izobraženi .ljudje tudi verjeti mogli. K sreči mi j boste sovražniku zopet pokazali, nji mlatili norci...: dvorana je je prišla prava misel v glavo. "To kako Dalmatinee junaško preliva
Sorodnikom, znancem m prijateljem naznanjam s tem tužno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga in mati 9 otrok, gospa
Marija Zupančič dne 21. januarja t. 1. v Gospodu za vedno zaspala.
Raj niča je bila doma iz Borovnice pri Ljubljani. Zapustila mi je 6 sinov in 3 hčere; najmlajši je star 2 leti, a najstarejša hči pa 21; let. Pokojuiea je bila članica dru-| št v a sv. Vida št. 25 K. S. K. J. in i Samost. podp. društva "Srca Je zusovega."
Začno se tem potom iskreno zahvaljujem vsem za izkazano so-1 čut je, tolažbo in pomoč, kakor tudi za darovane vence, kateri so bili pokojniei položeni na krsto. Lepo se nadalje zahvaljujem g. M. Setnikarju, preds. društva sv. Vida št, 25 K. S. K. J. ker je preskr-bel tako številno pogrebcev, ki so izkazali svoji sosestri s tem zadnjo čast; hvala g. Anton Grdina-tw, pogrebniku, ker je imel pogreb tako točno in vestno v oskrbi. Lepa hvala pa tudi Rev. Anton Berku za tako krasen govor pri pogrebu. Besede govornika so bile tako lepe, da so ganile marsikoga navzočega do.solz. Iskrena zahvala cen j. odboru društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J., odboru društva "Srca Jezusovega" in odboru si. K. S. K. J. ker tako hitro skrbijo, da se je posmrtnina točno in naglo izplačala.
Ti pa ljuba, ter nepozabna mi žena in dobra naša mati vživajte večni mir in pokoj v sv. raju! Blag naj Vam bo ohranjen spomin! Na zopetno svidenje nad zvezdami!
Žalujoči soprog z zapuščenimi otroci:
Alojz Zupančič.
Cleveland, Ohio, dne 10. marca 1016.
zahtevajte vedno dobre, zdrave i« pristae fijafc«, i» U so A. Herniate ve: ImporUrani Brlnjevec, Borovec, T*o-plnovec, Grenko Vino la Kranjski Oreatoc. Moja t mika
je prva i ediaa samostojna, ki inportir* igaae pijaie in zelifiča naravnost is Kranjskega. Boj&ki, zapomnit« si, da je A. Horwatovo Grenko Vino napravljeso is najboljšega califomijakega rudeiega vina in is najadrarej&ih «•■ liič ter aadkriljuje vse druge pija£e te vnto za 4loveSk» sdravje. Ravno tako Kranjski Grenfee. Posebno afca pijete slabo žganje, ne bo nikdar ikedmfo, 6« deMftt polovico tega gren&eca vmes.
A. Horwat, 1827 W. 22. St., Chicago, III.
ŠE NIKDAR
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužit« se torej te ugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčerie.
Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $13.40
Tudi iai«Iujem vsakovrstne pravo veljavne listin« im izvršujem vse, v notarske stroko spadajoče zadeve xa Bdroftene države in staro damovino.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZAT.AR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111.


Z $1.00
se otvori lahko pri
hranilno vlogo
.' . . ■ .L . ' —J__I ___I_ilJIŽ—g
396
katera se obrestuje po • • • •
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
pod državnim nacbaorataoin*



KRANJSKO.
—	Umrli so v Ljubljani: Jožef Troha, posestnik-hiralee, 42 let. — Gregor Jesenko, tovarniški dela-
vee-hiralee, 43 let. — Marija Mu-nih, posestnica-hiralka, 71 let. — Ignacij Železnik, čevljar-hiralec. 51 let. — Mihael Skok, železniški delavec-hiralec, 35 let. — Martin Nučie, posestnik, 68 let. — Matija Katern, železniški čuvaj v pok., 93 let. — Simon Moravec, bivši dninar-hiralec, 77 let. — Josip Stnrokar, odgonski sprevodnik, 54 let. — Jera Šušteršič, delavčeva žena, 70 let. — Katarina Kos, občinska uboga, 73 let. —
Ivan Josip Fabčič f. Dne 13 febr. je umrl v Ljubljani, Rimska cesta št. 6., Ivan Josip Fabčič iz Gorice, bivši poslovodja "Goriške tiskarne," v kateri je deloval več let kot tiskar in pozneje kot poslovodja. Pokojnik je bil priden in vesten človek in dober naroden delavec na eksponiranih goriških tleli; deloval je s posebno unemo kot odbornik Slovenskega bralne-. ga in podpornega društva in podružnice družbe sv. Cirila in Metoda; pomagal je rad pri vseh raznih naših prireditvah v goriškem mestu. Štel je obilo prijateljev in znancev in bil v vseh krogih, kjer se je gibal, priljubljen. Doživel je starost 37 let. Pobrala ga je sušica.
—	Umrla je dne 15. febr. v Pi-javigoriei pri Škofljici gospa Frančiška Jamnik, soproga ondot-nega župana in gostilničarja v starosti 58 let. Pogreb se je vršil na pokopališče na Igu.
—	Umrla je v Kranju vdova dvornega svetnika gospa Viljemi-na Merk.
—	Umrl je v Zagrebu v starosti 77 let znani veleindustrijalec gospod Ivan Šntelj st. Pokojnik je imel tudi na Kranjskem veliko podjetje in bil znan iu spoštovan v vseh krogih.
—	Umrl je na Robu pri Domžalah ondotni trgovec, posestnik in gostilničar gospod Anton Peterim ml. v starosti 52 let.
—	Smrtno ponesrečil je dne 14. febr. ob 6. uri zjutraj Jožef Jen-kovec, 64 let stari ključavničar juž. žel., stanujoč na Sv. Petra nasipu št. 21. Ko je pred kurilnico na juž. kolodvoru opravljal službo, je zašel med tolkače žel. voza, ki so ga stisnili čez spodnji život. Prepeljali so ga takoj v deželno bolnišnico, kjer pa je drugi dan težkim poškodbam podlegel.
—	Obesil se je 271etni Ignacij Čič na Razdrtem. Vzrok neznan.
—	Obesil se je v Ribnem pri Bledu 38 let stari posestnik Ivan Mužan.
—	Odlikovanje. Ob priliki poslednjih uradniških imenovanj je I>i 1 odlikovan tudi dunajski naš rojak g. dr. Karel Hinterlechner, c. kr. geolog državnega geološkega zavoda. Podeljen mu jc bil naslov rudarstvenega svetnika.— Imenovani raziskuje že skoro ves čas vojne razna rudniška podjetja, ki so v stiku z vojnim ministrstvom.
—	Povratek ranjenega oficirja.
Kar smo svoječasno poročali, je bil Postojnčan stotnik Matko Ste-fin avgusta 1914 v bitki pri Pre-mislanih od treh krogel zadet in bil teško ranjen in je vsled tega padel v ruske roke. Kakor sedaj poroča svojemu bratu, postajena-čclniku v Št. Petru na Krasu, jc ušel lansko poletje iz Sibirije in po polletnem, trpljenja polnem potovanju skozi Azijo, Perzijo, itd., dospel te dni na Dunaj.
—	Pod orožje poklicani občinski predstojniki in svetovalci. Kakor smo že objavili, so morali nastopiti svojo vojaško slu/,bo dne 21. februarja. V smislu posebne naredbe c. kr. domobranskega ministrstva, bodo oproščeni le oni občinski predstojniki, ki so občinske posle dosedaj sami vodili in katerih ne more nadomeščati za čas vojne kak član občinskega odbora, ki ni vojaški obvezanec. — Naknadna prebiranja se bodo vršila tudi za pisarniško pomožno <»sobje pri političnih okrajnih o-blastijah.
—	Lekarna na Bledu. Na prizadevanje zdraviške in okoliških občin, je c. in kr. armadno poveljstvo odredilo, da ostane lekarna na Bledu, ki posluje običajno le v zdraviški dobi, do poteka vojne zdržema odprta. Ta ukrep bo gotovo razveselil posebno hudo prizadeto prebivalstvo od Bleda do Gorice, kateremu so izredne raz-
mere odvzele prav vse lekarne.
Na Bledu, v Bohinju in na Tolminskem poslujejo sedaj sloviti zdravniki iz cele monarhije. Tudi sobozdravniški atelje je otvoren v hotelu Toplice, kateri hotel je prišel na javni dražbi v last notarja Loosa z Dunaja.
—	Poraba primorskih begun cev za poljedelska dela. Z neke strani se je sprožilo, naj bi se begunci s Primorskega porabili za poljedelska dela. Pri tem pridejo v poštev begunci, ki so nastanjeni izven Kranjske v skupnih barakah in ki pripadajo poljedelske mu stanu. Primorski befcunci bodo pa itak lahko dobili med nami primernega dela in posla. Poli tičnim oblastem je naročeno, naj doženo, ali bi se nameravana poraba teh beguncev izplačala, oziroma če so posamezni posestniki pripravljeni in v stanu prevzeti moške in ženske delavne moči morda tudi z njih otroci v popolno oskrbo, odnosno, če se jim morejo preskrbeti posebna bivališča.
—	Spomladansko obdelanje polja. 5. armadno poveljstvo je sporazumno z deželno vlado odredilo sledeče: V posameznih okr. glavarstvih — izvzemši Kranj in Radovljice, ki sta v območju sosed ne armade — se spomladanska po-setev. kolikor mogoče pospeši s sodelovanjem županov, žetvenih komisij in sličnih činiteljev. Vsakemu glavarstvu se dodeli posetveni častnik, ki posredjije pri dodelitvi vojaštva za obdelovanje polja ter obvešča vojaško poveljstvo (odd. Q.) o poteku teh del. Delovanje posetvenega častnika mora biti v vednem stiku z županstvi ter žetvenimi komisijami ter mora biti o vseh stvareh vsestransko obveščen in poučen. Dobava vojaških delavskih moči kakor tudi potrebnih voz se izvrši brezplačno; za njih prehranitev skrbi armada. Upoštevajoč okoliščine se bodo tudi vojni ujetniki porabili za taka dela. Za Ljubljano in okolico je določenih 400 konj, da se opravijo spomladanska posetvena in druga dela. Če bi se prebivalstvo branilo delati, ga je lahko z orožniš-tvom k temu prisiliti, oziroma naj vas pomaga pri poljskem delu sosednji vasi. Posebno je skrbeti za to, da se pridelki po nepotrebnem ne poškodujejo; vsaka kvar se naznani armadnemu poveljstvu (odd. Q.), ki bo proti krivcu z vso strogostjo nastopilo. Kar manjka še semenskega žita, se ga bo dobilo pri zavodu za promet z žitom ob času vojske ali pa pri poljedelskem ministrstvu. Potrebno množino semenskega žita naj doženc posetveni častnik, ki naj predloži tozadevni izkaz 5. armadnemu poveljstvu (odd. Q.) Ker se bliža pomlad, je treba vse priprave pospešiti, da bo imel tudi svoj uspeh.
—	Škoda vsled vojne. Gališko namestništvo je sestavilo natančen seznam škode, povzročene vsled vojne v 59 galiških okrajih s 1267 vasmi in 110 mesti. Razdejanih je 64,000 stanovanjskih hiš iu 113.324 gospodarskih poslopij; brez strehe je 58,225 rodbin. Za te je bilo treba 458 barak in 2500 stanivanj po eno sobo. Popraviti je bilo treba 12,921 poškodovanih stanovanj. Do 15. novembra 1915 je bilo dograjenih 82 barak in 1809 malih stanovanj ter popravljenih 7131 stanovanj.
—	Vrednost avstrijskega denarja se je, odkar je bil nemški finančni minister na Dunaju, glede inozemstva nekoliko dvignila. Kurz, ki ga ima denar, se zrcali najbolje v tem, koliko blaga je za naš denar dobiti v inozemstvu. Če bi mogli iz naše države mnogo izvažati v inozemstvo, iz inozemstva pa bi uvažali le malo, bi se kurz denarja seveda izdatno izboljšal. Ker pa to zdaj ni mogoče, sta avstrijska in ogrska vlada segli po drugem sredstvu, da omejita odtok našega denarja v inozemstvo. Prepovedali sta uvoz in izvoz luk-sus-blaga. Pri nas, kjer imamo skrbi za vsakdanje, najnavadnej-še potrebščine, za kruh iu obleko, je ta prepoved glede hiksuH-hlaga vzbudila nekoliko začudenja. To je naravno, saj si pri nas lc malokdo more predstaviti, koliko bogastva je v drugih deželah. To bogastvo se spozna iz tega, kako luksus-blago je vlada zdaj prepo* vedala uvažati, da bi naš denar preveč ne trpel. Prepovedano jc uvažati: oštigre, morske rake, konjak, likerje, peneča vina, kavi-jar, čipkarske zaveze, čipke, pol-svileue in čistosvilene tkanine,
Svilene trake, umetne cvetlice, peresa za ženske klobuke, kožuho-vino, izdelke iz morske pene in jantarja, iz bisernika, iz slonove kosti, iz srebra in iz zlata, granate, drage karane, fonografe, gramofone, klavirje, harmonije, zlate ure, parfumerijo in kozmetična sredstva in končno francoski šampanjec.
' — Zvišanje oficirskih plač po vojni. Iz Budimpešte poročajo, da piše "A Nap:" Po vojni bo ena glavnih nalog parlamenta, zvišati plače oficirjev in, kakor ču jemo. sta se obe vladi že domenili., da bodo sedanje oficirske plače zvišali za 20 odstotkov. Dogovorjeno je dalje, da bodo do izvedbe tega zvišanja dobivali oficirji mobilizacijske pristojbine.
—	Junaški slovenski letalec. — Ogrski Slovenec Štefan Ilozjan iz Dolenje Lendave je postal zavoljo svojega junaštva štabni narednik (toržormešter). Ta mladenič jc star šele komaj 22 let. Ima že srebrno, bronasto iu zlato svetinjo ter zahvalno pismo od generala Pflanzcr-Baltina. Sedaj jc iznova odlikovan s pohvalnih pismom, ker je 'neustrašen letalec.'
—	Iz tukajšnje prisilne delavnice so pobegnili Ivan Lunder iz Malih Lipljenj, Matevž Kis iz Cerknice in Fran Mazi iz Bločic. Na Kočevskem so v Sloki gori u kradli Jos. Okornu nekaj mesa. Lunder pa se je kmalu naveličal svojih. tovarišev in se sam javil pri orožnikih v Grosupljem.
Pomanjkanje cigaret. Z mero-dajne strani se razglaša: Tobačna režija je nakazala meseca februarja letos prometu 494 milijonov cigaret in 523,000 kg. tobaka. Meseca februarja 1913 so prodali 405 milijonov cigaret in 391,000 kg. tobaka. Cigaret jc torej izročenih prometu 89 milijonov več, tobaka pa 132,000 kg več kakor v zadnjih treh letih. Če kljub temu povsod manjka cigaret in tobaka, se morajo upoštevati izredne sedanje razmere. Armada potrebuje veliko več cigaret kakor v mirnih časih, dalje pošiljajo nekadilci cigarete bolnišnicam in vojakom na bojišče, tudi sc nakupuje tobak v večjih množinah. Zadostiti se zato ne more niti n. pr. potrebi na Dunaju, kjer je padlo število kadilcev. Ne more se pomnožiti delo v tvor-nicali, ker se mora varčevati s surovinami in ker sc mora omejiti nadurno delo s stroji in z ljudmi. Upoštevati se mora tudi, da počiva delo v šestih tvornicah.
. .... . MARCA 1<)1fi
dva tedna le 1 kilogram moke, medtem ko se morajo ostali od-rezki porabiti za nakup kruha, so bile vpeljane tudi v nekaterih večjih občinah na Spodnjem Štajerskem. Pokazalo pa se je skoro, da je ta uvedba popolnoma neumestna, kajti prebivalstvo si peče v teh krajih kruh doma in če bi moralo kruh pri peku kupovati, bi s tem ne bilo ničesar doseženo, kakor večji izdatki za vsakega posameznika, ne glede na to, da peki v teh krajih niti nimajo dovolj obsežnih obratov in zadostnih delavnih moči, da bi naenkrat preskrbovali vse prebivalstvo s kruhom. Mariborsko okrajno glavarstvo je vse to že uvidelo in jc pri cesarski namestniji v Gradcu izposlo-valo, da so bile te nove krušne nakaznico v mariborskem okraju odpravljene, tako da veljajo tam zopet stare nakaznice, na katere se more kupiti moka ali pa kruh. Želeti bi bilo, da bi mariborskemu okrajnemu glavarstvu sledilo tudi celjsko in ptujsko.
' ' «* ž*1 f ^
PRIMORSKO.
—	Umrla je v Trstu gospa Uršula vdova Živec.
—	Pred lastnim domom padel.
Nad izlivom v SoČo se vzdiguje že neštetokrat imenovani hrib sv. Mihaela, gori na hribu ravno nad izlivom Vipave v Sočo sameva par hiš, ki so krog in krog obdane s šumnim drevjem. Ta kraj se imenuje "Boškin"- ali po domače "Uje." Dva dobra posestnika sta se tu naselila in si uredila lastna domova. Posestnika sta vrla Slovenca. Ta mala naselbina spada pod furlansko županstvo Zagraj; (Sagrad.) Ta dva posestnika sta torej bila zadnja slovenska straža na slovensko-furlanski zemlji. I "Boškini" so vsled vojne trpeli, a naši že nad osem mesecev drže ta kraj, ki je pravi ključ hriba sv. Mihaela ali Vrha. Že na tisoče sovražnikov je bilo ravno pri "Bo-škinih" pokončanih. Boškini so res poguba Italijanov. Slučaj, ki
Zabaven skozi in skozi je bil ka-
Jtoliškega prepričanja. Pooivaj v miru, dragi Pepe! Padel si pred lastnim domov in za lastni dom.
Tvoja pevska družba v Sovodnjah in Rubijah te bo pogrešala in tvoji prijatelji ti kličejo: Na svidenje, hrabri branilec lastnega doma! Spomin na tebe ostane pri nas neizbrisen!
ni slučaj, je nanesel, da je bil po--- Modra galica za Spodnje stavljen pri Boškinih oddelek na-Stajersko. Iz Celja pišejo: Kakor šili strojnih pušk, kjer je služil se z Dunuaja poroea, so pogaja-1 tudi Jožef Tomšič, in Valentina nja poljedelskega ministrstva s Tomšiča, posestnika pri Boškinih. pristojnimi mesti za galico konča- T -" m * A ' ' na in sicer tako, da bodo vinorodni kraji za največjo potrebo preskrbljeni z modro galico. Poljedelsko ministrstvo je poverilo Splošni zvezi avstrijskih kmetij-
Jožef Tomšič je torej branil s
Ako bode priznal zaljubljenec dekletu kako svojo napako, ga ta ne bo tako odkritosrčno ljubila, kakor pa tedaj, če bi bil o napaki molčal.
• • •
21. letni mladenič ima več idealov nego idej.
• • •
Popolna tajnost ženske lepote je, da je ženska že z lepoto rojena.
Slabo hranjeni otroci.
Nekteri otroci bolehajo in hirajo kar pred očmi svojih starišev, in to vkljub temu, da jim stariši dajejo najboljša jedila, ker nobena jed in tudi ne slaščice jim ne dajejo okusa. V takih slučajih je hitra pomoč potrebna? Najprvo jc potrebno, da jim daste zobe pre-
strojno puško lastno hišo. Dolgo gledati in očistiti, ter da pazite
časa je ta vrli mož junaško branil pred sovražnikom lastni dom in odbil že veliko število hudih italijanskih napadov na Boškine. Iz
skih zadrug na Dunaju razdelitev ljubezni do rodne hiše se je mno-
onili množin galice, katere je preskrbelo za vinorejee poljedelsko
gokrat postavljal največjim nevarnostim, da je tako junaško od-
muustrstvo. Splošna zveza bo po- bijal Italijane, ki so mu hoteli za razdelila galilco naprej gospodar- sesti njegov doirij v katerem mu sknn korporacijam, v prvi vrsti je tekla zibelka. Nesreča, ki po-seveda zadružnim zvezam, ki se z sebno v bojui črti niti trenutek blagovnim prometom ukvarjajo. Za spodnještajerske vinorejee je
prevzela del dobave celjska Za-|lastnim domom za lastni dom. družna Zveza. Onim činiteljem v Krogla ga je zadela in ga smrtno
ne počiva, pa je hotela, da je ta vrli slovenski junak padel pred
poljedelskem ministrstvu in pri Splošni zvezi avstr. kmet. zadrug
ranila. Na pol živega so tovariši prenesli v Renče, kjer jc po dveh
na Dunaju, ki so se odločno za-; dneh podlegel smrtnim ranam. Po-
vzeli za dobavo modre galice interesu vinorejskih krajev, gre za njihov trud javno priznanje.
Žrtev vojne. Iz Maribora se poroča: Tukajšnji davčni izterjevalec se je začetkom febr. ponesrečil na stopnicah, ki vodijo z dr
kopali so ga na renškem vojaškem pokopališču v soboto, dne 24. januarja. Pokojni Jožef Tomšič, po domače "Pepe z Ušji", je bil rojen leta 1880. in sedaj že ože-
da imajo otroci lahko prebavo. Dajte jim Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, in bodete videli kako hitro sq jim bode na boljše obrnilo. Isto velja tudi za odrasle. Če hočete imeti dober tek, jc potrebno da se vaša jedila dobro prebavijo v želodcu. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vam vzdržuje prebavne organe v dobrem redu. Dobiva se v lekarnah. Cena $1.00 Jos. Triner, izdelovalec. 1333—1339
So. Ashland Ave. Chicago, 111. * • •
Trinerjcv Liniment je zanesljivo zdravilo za bolezen v mišicah in udih.
Ne čakajte toliko časa, da se vam bolezen preveč razširi, ampak imejte to dobro zdravilo vedno pripravljeno ter ga uporabite kakor hitro spoznate, da bolezen
njen. Bil je izvrsten pevec in gle- prihaja, dališki igralec. Na odrih je že Cena 25 in 50 centov s poštnino
žavnega mostu v Dravsko ulico in velikokrat nastopil in občudovali 35 in 60 centov.
ŠTAJERSKO.
—	Umrl jc v Lebringu pri Gradcu narednik 26. domobranskega peš^polka Ferdinand Pemič, dama iz Št. Jurja ob južni želez. Bil je zaveden Slovenec in priljubljen doma in pri vojakih. Prišedši po zimi iz Galicije je bolehal do zdaj. Zapušča ženo in otroke. N. v m. p!
—	Odlikovanja pri 87. pešpol-ku. Zlato hrabrostno kolajno so dobili: rezervni častniški namestnik Avgust Dolinšek, četo vodja Ivan Jelenko in desetnik Franc Ba rbej ; veliko srebrno hrabrostno sveinjo so dobili : poročnik Fridc rik Ileller, rezervni praporščak Jože Grilz, Leon Heller in Jurij IJrich, črnovojniški praporščak Iv vers, štabni narednik Ivan Rož man, četovodje Anton Čobal, Ignacij Kune, Martin Lang, Anton Petelinšek, Roman Urnaut, Josip Zgank, rezervni četovodja Ivan Urep, enoletni prostovoljec Feliks Trstenjak, desetniki: Jurij Sekir-nik, Anton Fohn, Anton Kokol, Vincencij Marn, Franc Matko, 1-van Požin, Franc Žibert, pešci: Ivan Cvetko, Ivan Glažar, Jakob Gabrijan, Franc Lesnik ar, Josip Pukl, Jaroslav Tunočsky. Malo srebrno hrabrostno svetinjo j<- dobilo znova 48 mož 87. pešpolka.
—	Denar v kašči. Posestnik Franc Hornik stanujoč blizu Vranskega, je imel v kašči med žitom spravljenega denarja 3600 K. Ta denar je nekega dne izginil. Zdaj so na Vranskem zaprli nekega Petra Kavčiča iz Tolmina, ki jo osumljen, da je ukradel Hor-nikov denar. Našli so pri njem 672 K 80 v.
—- Obsojen slepar. Nedavno je bil v ptujski okolici aretiran na Ogrskem rojenj, a v Celje pristojni pleskar Anton Florjanz. Slepa-ril je ženske, češ da je uradnik o-krajnega glavarstva in poizveduje če so podpore rodbinam vpoklicanih vojakov primerne. Tudi je obetal zvišanje podpor in za to jemal od ljudi denar. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe.
—	Nove krušne karte. S Štajerskega pišejo: Nove krušne karte, na katere se more kupiti vsaka
sicer je vsled napada omotice padel in obležal na mestu mrtev. Je-rent, kateri je moral preživljati ženo in petero otrok, jc živel vsled majhnih dohodkov v pomanjkanju in ga je vsled nezadostne hrane že večkrat napadla omotica, katere žrtev je sedaj postal.
Umrl je v Mariboru dne 12. februarja na zastrupi jen ju krvi splošno znana osel>^ višji natakar v hotelu "Meran", Sikora, kateri se je poročil šele 20. janurja t. 1.
44- do 511etni zdravniki za črno-vojniško službo. Na podlagi raz-j širjene črnovojniške dolžnosti lah-1 ko v Avstriji po potrebi vpokliče-jo v letih 1872 do 1865 rojene j zdravnike, in sicer najprvo za j službo v armadi na bojišču pa šele tedaj, če bi primanjkalo mlajših j za frontno službo sposobnih j zdravnikov. (Strefflerjev "Mili-j tacrblatt".)
Zgodnja matura. Kakor poročajo graški listi, premišljuje nauč-na uprava letošnje zrelostne izpite določiti v maju, da celo že v aprilu, in to zato, ker je pričakovati, i da bodo vsi srednješolci najvišje-1 ga razreda šli še letos k vojakom, j Zato se bo dijakom še v času brez | formalnosti ohranila pravica eno ! letnikov.
smo njegovo neprisiljeno igranje.
(Advertisement.)
VAŽNO ZA AVSTRIJCE!
Avstrijske krone, ki so bile pred vojno 20% centa, so sedaj vsled majhnega izvoza avstrijskih izdelkov v Združene države prccej ceneje. V Avstriji imajo pa še vedno isto vrednost!
NAŠA TVRDKA PONUJA VAM PRILOŽNOST, DA KUPITE SEDAJ ZA SAMO
$125.00 za 1000 Kron
OD 51/2% AVSTRIJSKEGA VOJNEGA POSOJILA, ALI PA V MANJŠIH ZNESKIH PO $13.00 ZA VSAKIH 100 K.
Obresti teko od dneva, ko se denar vplača v New Yorku.
NA VSAKO AVSTRIJSKO VOJNO POSOJILO, KI JE KUPLJENO PRI NAS, POSODIMO VSAKI ČAS
70%
TRŽNE VREDNOSTI.
Natančnejša pojasnila damo rade volje Na vprašanja v slovenskem jeziku bomo slovensko odgovorili.
ZIMMERMANN & FORSHAY
Oddelek K.
člani New York Stock Exchange.
NEW YORK	9-11 Wall St.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljat ve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dm.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino,
K100 velja sedaj samo $13.50, K 1000 samo $132.00
•	s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortland« Street,
New York, IV. V.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
VAŠKI POHAJAČ.
PoTtlti — Splul Pedgoričan.
(Dalje.)
VI.
V nedeljo sta bila Klemen Sro-bot in Kotafjeva Nana oklieana. Sedaj je bila torej svatba trdno sklenjena. To ni sicer nič čudnega, le čuditi se je, da vsaka svatba vzbudi toliko potrebnega in nepotrebnega govorjenja. Celo "vaški pohajač", kateri se ni menil za druge reči, vprašal je tega iu onega, ali se res moži Kotarje-va Nana?
Ljudem se je zdelo čudno, da izprašuje "vaški pohajač" tako stanovitno o tej ženitvi. Popraše-vali so se, kaj to pomeni, in čez nekaj dnij se je skuhala prečud-na novica, da sta 'vaški pohajač' in Kotarjeva Nana imela zmenek. Kakor je bila ta novica očividno zlagana in preueumna za pametne ljudi, nese jo nekdo Klemenu na uho.
Klemen se zavzame in pri prvi priliki vpraša nevesto, kaj je resničnega v tej govorici.
Nana se prestrašena zjoka in ga vpraša, kdo ga je nalagal tako grdo.
"Povsodi govore tako," pravi Klemen nevoljen.
"Klemen, ljudje lažejo!"
Pove mu vse natanko. Klemen ni našel nič slabega, ampak še bolj vesel je bil svoje neveste, ker je bila tako dobrosrčna in usmi- j daljavi doba Ijena. Pohvali jo in obljubi, da Jeroina ne bode zaničeval.
"Vidiš ti, Klemen, kako so vča-
sih ljudje nespametni, pravi mu na koncu svoji izpovedi.
Jeroni ni našel miru. Preganjalo ga ni samo sovraštvo do brata, do ljudi j. odslej ga je mučila še
Vsa znamenja so kazala, da bode svatba. Jerom se je jezil in klel na tihem Klemena, kateri se prav nič ni menil za njegovo prepoved in svarjenje. Kar pove nekdo Jeromu, da bode svatba čez tri dni.
Ta novica ga silno razburi. Uničeni so bili zopet vsi boljši sklepi, ki so silili v poslednjem času na površje. Strašne, grozne in hudobne misli so mu polnile dušo. Maščevanje, škodoželjnost in drugi hudobni naklepi so silili v njegovo srce. Najrajši bi bil stri vs<v ljudi, zakaj potem bi ga nihče ne preganjal in ne oviral njegovih želj.
V mraku gre na mesto, kjer je že preležal nekaj večerov. Leže in neka nenavadna misel se ga polasti, katero pa ni kar nič odganjal, ampak še bolj negoval, ker je dobro služila njegovi škodoželjnosti in maščevalnosti.
In morda je bil sani zlobec, ki mu je šepetal na uho:
"Ubij ga! Ubij Klemena!"
Rad jc poslušal te zdivjane glasove, ker so stregli njegovi strasti. Roke so se mu pestile in obšlo ga je veselje pobijanja. Streti vse tiste, kateri so mu na poti do sreče, to se mu je zdela velika slast. Zibal se je že v razkošnem veselju, ko se mu je pokazala v - brez tekmeca in nasprotnikov. Premišljal jc, ali pride Klemen nocoj h Kotarju ali ne, ali bi poskusil zvršiti svoj namen; premišljal, kje bi ga našel, ako bi ga nocoj ne bilo.
Takrat se začuje hoja. Jerom se potuhne še bolj, napne ušesi, da bi spoznal hojo. Spozna jo, saj jo
bridka zavest, da se Kotaliva je poznal od zadnjih dnij; prodi-Nana oinoži in neče vzeti njega. >'a temo z izkrečimi očmi, da bi se Zanj so minevali dnevi brez miru prepričal še bolj. in pokoja in noči brez spanja, pre-1 Ni se motil. Prišlec zavije v Ko-mišljeval je noč in dan, snoval tarjevo hišo. načrte, kako bi preprečil to svat- "Imam te!" sikne Jerom in bo. Toda izmislil si ni ničesar, sladek občutek ga prešine po vseh
kar bi svatbo razdrlo ali vsaj ovrglo. Jedino upanjo je bilo, da dobi v tem času tožbo, potem pa hišo in posestvo. Sele tedaj hi mogel pred Nano in njene stariše ter reči:
"Pusti Klemena, vzemi mene! Glej, vse, kar imam, je tvoje!"
Nobena rešilna zvezdica mu ni posijala v temno, razburkano dušo, da bi ga umirila in poživila iznova.
Nadlegoval je Ljuoeja, kdaj pride razsodba iz iodišča, katero je pričakoval tako težko, kakor bolnik zdravja. Ljube se jc norčeval iz njega, zakaj Jerom ni imel več denarja, da bi plačeval zanj. Oampelj mu je dal pijače le takrat, kadar mu jc poprej plačal.
Nekega večera sreča Klemena samega na poti iz cerkve. Ustavi ga in reče:
"Stoj, da ti nekaj povem J"
"Povej, kaj te teži, ali pa vprašaj, ako česa ne veš!"
"Slišal sem, da se ženiš, Klemen, da se ženiš pri Kotarjevi Nani. Toda rečem ti, pri Nani sc ne smeš ženiti."
Klemen se zasmeje, ko sliši resne Jeromove besede.
"Ne smejaj se! Svarim te; ženiti se ne smeš pri Nani!"
"Zakaj pa ne, Jeroni? Kaj se misliš ti ženiti pri njej ali kali?"
"To naj te ne skrbi! Še jeden-krat ti pravim: nikar se ne ženi!"
Po teh besedah gre urno svojo pot. Klemen nekaj časa gleda za njim, potem gre s smehom na obrazu povedat Nani, kaj mu jc pripovedal "vaški pohajač".
Čas je potekal hitro; kakor bi mignil, prišel je zadnji teden pred poroko. Mizar je bil, že pobarval opravo, in čevljar zbil novo obutal. Pripravljale so se zadnje reči za skromno svatbo. Čimbolj se je bližalo h koncu, teui huje je bilo Jeromu. Z N«no je govoril šc samo jedenkrat, pa odgovorila mu je, da njega ne more vzeti, in mu zapovedala, naj je ne nadleguje več. Nevoljen je bil nekoliko na njo, toda imel jo je še vedno rad. Udal se je misli, da mora preprečiti svatbo. Bilo mu je obupati, zakaj od nikoder ni prišla ugodna pomoč. Razsodbe iz sodišča ni bilo . Belil ni je glavo noč in dan; po noči ni mogel več ležati na skednju, ampak vsak večer je prilezel v mraku skriva-je v bližino Kotarjeve hiše in se zleknil za bližnji plot. Tukaj se je hotel prepričati, ali pride Klemen k hiši ali ne.
udih. Vleže se in premišlja, kako bi zvršil svoj grozni sklep.
Mahoma se pa Opomni besed Čampljevih: "Ne ubijaj! Ti prideš na visli-
ce

Vzbudi se mu vest in ga žene z
nepremagljivo svojo silo naprej, naprej brez namena. Ne upa se ustaviti, da bi ga ne zajeli preganjalci. Zdi se mu, da čuje njih vpitje, in kadar razsvetli blisek pokrajino, vidi njih postave, ki dero za njim. Včasih zakriči, toda stoteren odmev mu udari na uho, kakor bi se mu rogala nebo iu zemlja. Zdi se mu celo, da so pri-hrule čarovnice vsega sveta skupaj in ga seboj love, da bi ga raztrgale; zemlja mu gori pod nogami, saj niti trenutek ne more stati miren. Le naprej, naprej! Sope kakor obrzdan konj in znoj ga obliva, toda ne more sc odpočiti!
Le naprej, naprej!--Toda ni
bilo nobenih preganjalcev, niti čarovnic, bilo je le gromenje groma, treskanje in vršenje vetra, ki je tulil in divjal po poljanah.
Tako ga je preganjal ostri bič vzbujene vesti.
Ploha, ki se kmalu vlije, vzdra-mi nezavestnega Klemena. Težki udarec mu po sreči ni prebil glave, ampak je le pretres1 nil možgane tako, da se je Klemen zgrudil brez glasu kakor mrtev. Otipi je si bolečo glavo, ni-li kje ranjena, počasi vzdigne — ker glava je silila vedno k tlom — in tava nazaj k -hiši. Kri mu je še curjala po vratu, in treba mu je bilo obve-zila.
(Dalje prihodnjič.)
PIRUHE
za vesel«
Velikoioč.
pošiljalo rofakl najraje v deairfl
Danes
Za $ .85 " 1.50 " 2.15 " 2.80 « 3.50 " 4.15 " 4.85 " 5.50 « C.20 " 6.85 " 7.55 44 8.20 " 8.90 " 9.55 " 10.25 " 10.90 " 11.60 44 12.25 44 12.85 44 13.45
pošljemo
kron
..... 5
.....10
.....15
.....20
.....25
.....30
.....35
.....40
.....45
.....50
.....55
.....60
.....65
.....70
.....75
.....80
.....85
.....90
.....95
____100
v staro
Za $14
44	16
«	17
"	18
44	20
«	21
«	22
"	24
44	2 5
44	26
44	3 3
44	40
44	4 7
44	53
44	60
44	67
44	8 0
44	94
44	107
44	131
domovino .
kron
.80. .15. .50. .85. .20. .55. 90. 25. 60. 90. 65. 40. 10. 75. 50. 25. 50. 00. 25. 00.
. .110 . .120 . .130
. .140 . .150 ..160 ..170 . .180 . .190 . .200 . .250 . .300 . .350 . .400 . .450 . .500 . .600 . .700 . .800 .1000
AMERIKANSK! SLOVENEC
bančni oddale k, 1006 North Chicago St., Joliet, Illinois
Za hip potlači ta spomin vse druge misli, a skoraj se oglasi nekaj v njem:
"Pameten bodi! Ubij ga! Kdo te pa vidi? Glej, sam ii, noč je temna, nihče ne ve, da se jeziš nanj. Ubij ga! Kdo ti pa kaj more za to? Drugače ne dobiš Nane." • "Ne ubijaj!" pravi mu drugi glas.
"Kakor hočeš! Ali ga ubiješ, ali pa ne! Ako ga ne ubiješ, bode on kmalu Nanin mož; ako ga pa potolčeš nocoj, česar še nihče vedel ne bode, bode Nana tvoja."
Tako sta se bojevala v njegovi duši dobri in hudobni duh. In dobri duh, njegov angeli varili, je imel premalo moči do njega, zakaj Jerom je vstal in siknil med zobmi:
"Nana mora biti moja! Ubijem ga!"
Na sosednjem tnalu si poišče močen kol in se vstopi na prežo za debelo tepko ob poti, koder je moral Klemen mimo.
Noč je bila kaj neprijazna. Mesec še ni bil izšel, nobena zvezdica ni migljala, nebo so zakrivali temni oblaki, v vrhovih dreves je šumelo skrivnostno in za gorami jc votlo bobnelo. Bližala se je nevihta.
Jerom ni opazoval narave, stal je za tepko, komaj sopel in z izbuljenimi očmi zrl v temo, da bi zagledal ,od kodi pride Klemen.
Klemen je bil pa takrat dobre volje. Z nevestinimi stariši je razpravljal, kako se bode svato-valo; ugibali so, kako naj gospodari, da bi mu šlo bolje. Nana je pa pridno šivala in kratkočasila vse.
Bližala se je ura duhov, ko vošči Klemen lahko noč in se napoti proti domu. Veselje ga je storilo brezskrbnega in nepazljivega. Nič ni pazil na pot, zakaj prevzele so ga bile prijetnejše misli, in malo da se ni zaletel v tepko, za katero ga je čakala živa smrt.
Ni pa še stopil dveh korakov od tepke, prileti mu namerjeni kolec s tako silo na glavo, da kalnem pade na zobe iu se ne zave. Nato Jerom še jedenkrat udari, da bi tem gotoveje ne vstal več, zažene smrtni kolec proč in zbeži. Nik jer se ni nič ganilo, vendar je obšla hudobneža taka groza, da je bežal na vso moč od tega kraja.
(Adv. No. 11-15)
IZUMITVE
PRINAŠAJO B0GATSTV0!
Za izumitelje
in one, ki hočejo nekaj izumiti hoče moja
slovenska knjižica
in popis
potrebnih Izumitev
pokazati pravo pot. Oboje pošiljam na svoj lastni strošek,
na zahtevo. Brezplačna obvestila in nasveti. — Povpraševanje o možnosti patentiranja kateregakoli izuma
popolna zasloni
in hitro odločeno, ker sc nahaja moj urad v VVashingtonu, središču državne oblasti za iz-d a vanj*; patentov. Pišite daiifcs v slovenskem jeziku na:
A. M. Wilson
službeni odvetnik za patente
311 Victor Bldg.
Washington, I). C.
NAZNANILO.
Ignac Česnik v Willard, Wis. (Clark County) potrebuje hlapca za delo na farmi. Le kdor je hiter pri delu in kdor je zmožen vsega farmerskpga dela naj piše za natančno pojasnilo na gori omenjeni naslov. Plača dobra in stalno delo za več let za pravega moža.
(Advertis No. 9-11)
tel.: canal 6037.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
. F. GRILL'S DAIRY lata W. 22nd St.. Chicago. III.
Pozor pospodinjel Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma nare|eno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno prask ušen o in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart* ment) predno gre iz mlekarne; tore] garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem.
Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem časa.
Za obilna naročila se toplo pripore* čam:
- F-RAJVK. CHILL.
•Iotsiiako-hrvatski afeka«
Frank Petkovšek
waum®AH. njjvom. Zastopnik raaaik parobrotott draft FoHlje dsmarje ▼ staro Aomovixe la o pravga
Be t^ejf^wrdk ffloveaseas v Waa
kegaa
Storaneem in Hrvatom pil* poročam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
8329 Pezrn Avenue, ▼ kateri točim vedno aveie PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu »Us»r ■trn ▼ najobilnejSi obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE! OSO. FLAJNIK, LASTNIK. 8829 Penoa Are. . PttUftmnr, Pa.
MARIJA SLUCA
1828 W. 22id St. Ckieap, III.
C*«*l 4739 izkušena io s d rta v -nim dovoljenj mb potrjena BABICA
M al j ud n« priporoča al*, vanakim in hrralkia
POZOR!
Vsakemu, kteri mi posije naslove svojih prijateljev in znancev živečih v Ameriki, mu pošljem lep spomin.
Henry J. Schnltzer,
BANKIR
141 Washington St., New York.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA.
Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1916:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokselj, 572 Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. R. J. Syber, Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pod zastavo K. S. K. J. se uljudno vabite, da pristopite k močni podporni organizaciji in sicer pristopite k navedenemu društvu.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku in ravno tako zopet ko ozdravi.
Stavbinsko in posojilno društvo
SLOVENSKI DOM'
Chicago, DL
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois.
Sprejema hranilne uloge in pogojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev..
Rojaki! Posluzite se tega izbor-nega načina pri hranjevanju!
Rojaki izven Chicaga! — Pišite za pojasnila!
Louis Duller, predsednik.
Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St.
Frank Banich, blagajnik.
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
•a Stovoneen, da nlagajo denar pd asa koval aH obrestni rmfram in jim aa«otorime vselej
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
IO podpira«« «>vsasa la
m torej tudi |ifcf uiifcwi aJL ko Vi naklonjene*!. Prt aas Imkko nalagate dsaas te flftvftfta
▼ Joliet« ali pa v kstsaw drugem kraja Bdroi. Mit.
Dr* člana K. 6. K. Masla it* uit dolgoletna aalafrsa ea: g. J os. Daada, sredseMk nadzornega odbera flu fk K. Ju in g. Joa. F. Btaftaar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Potiljamo denar v staro domovino zanesljivo ln po najalftjaai koza«. Oddajamo v najem varnostne Ucrlnjlce pe 13.00 na lato sa ehranjeaje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varaš pred ogajssi ia tatvino. Izdajamo menjice na vse kraja.
Poslopja, v katerem so nali uradi je lastnina to tanke. Naia banka je d*positni urad za mesto Joliet, aa okraj Will, sa driavo Illinois in za vlado Zdroienik držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.

Martin. Nemanich
• slovenska gostilna in restavradla
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
t
domačega vina.
Telefon: Canal 80
\ 1900 W. 22nd St.	Chicago, 111. \
S	4
'\\\n\v\\\\\\ww v\\\\\\\\\\\\\\\vv\\\\\\\\\\v %\\\\\\V
<t
CAS
United Undertaking Co.
POCREBNIICI
Podjetje, s katerim aa v avesl
tadi Slovene!.
Na vogalu Union St D. St., Pueblo, Colo.
Se priporoča Slovaas rohotno naklonjeaest.
8.17.1«
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
Telefon Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo.
99
edini slovenski mesečnik, kteri izhaja ' na 86 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar —Posamezne Številke 25c.
Naslov:
"Čil", 2711 S. Millard At,, Chicago, III.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu, v Wauke-gau in North Chicago, s tern uljudno naznanjam, da sem otvoril kro-jačnico na 838—10 cesti v Wau-kegan, 111. Izdelujem obleke po nizki ceni to je od $15.00 naprej! Čistim in popravljam tudi stare obleke. Za lično delo in dobro blago jamčim.
Anton Gorišek,
838—10th St. Waukegan, 111. (Adv. No. 10—13.)
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Pkyslstoa-tHrgaaa Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St Corner Clay St.,
JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve.
Uradne ure: 10—12; 2—4; T—«. Chicago telefon: 4205. Dom 2102 L.
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine.
Prva In nafstareiša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Ctileago, III.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
^tllll«llltl(UlllllllllMIIIIIIIIIIIUIIIIIUIIIUIIII1ll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIU
DOBRODOŠLI j
s mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo
GOSTILNO
H	kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno- =
s	vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino. r: Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače §
5	kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojim!
I	John Zvezich
H 2294 Blue Island Ave. H	Telefon: Canal 2363.
CHICAGO, ILL. =