9. številka
V Ljubljani, dne 2. marca 1918
V. leto.
< Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5‘20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1*30 Posamezna Številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. PoSiljatve na uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Šelenburgova nUca St. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inseratiz enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dne kratni po 16 vin., pri sti- e kratni po 14 vin., pri cvoa letnih objavah po 12 viza vsakokr. — Za razne •-» jave itd. stane petit vrstica 24 vin. —Reklam, so poštni ne proste. —Nefranldrana. pisma ae ne sprejemajo.
Strokovne organizacije avstrijske 1917.
V	letnem poročilu za 1917 piše strokovna komisija avstrijska:
Že poročilo za 1. 1916 jasno kaže, da je zmanjševanje števila strokovno organiziranih delavcev v letu 1916 doseglo vrhunec ter da je sedaj kljub nadaljnemu trajanju vojne in vsem strokovne organizacije spremljajočim okolščinam, pričelo število članov napredovati. V koliko, bodo pokazali šele statistični podatki za leto 1917 popolnoma jasno. Vsekakor pa moremo že sedaj poročati, da je cela vrsta centralnih zvez pridobila zlasti v drugi polovici poročilnega leta znaten prirastek članov, tako da utegnemo že iz teh sklepati, da so se strokovne organizacije v celoti okrepile.
Tudi iz prispevkov, ki jih prejema strokovna komisija, moremo to sklepati. Dočim je namreč leta 1914, in še bolj v naslednjem letu jako znatno padal prispevek, pokazuje že leto 1916 očividno manjše nazadovanje, a v tem letu pa so začeli prispevki naraščati prvič v štirih letih vojne. Kako se izraža po prispevkih naraščanje števila članov, nam ptedočujejo naslednje številke:
Po plačanih prispevkih (računano po 52 tedenskih prispevkov) je znašalo število članov v letu 1917 v primeri s prejšnjim letom:
plačujočih
leta	število	odpad	prirastek
1913	331.816	—	—
1914	292 103	39.713	—
1915	154 281	137	822	—
1916	130 677	23.584	—
1917	142.295	_	11.598
Če razvrstimo gorenja števila po mesecih, dobimo ta-le pregled:
leta	odpad	prirastek
1914
1915
1916
1917
7.943 (5 mesecev) 11.485 1.965
—	966
Že ta pregled nam podaja tako razveseli ivo sliko, ki jo bomo natančneje obrazložili v poročilu, ki nam bo izkazalo še bolj zadovoljiv uspeh; ker se je število članov povečalo zlasti v drugi polovici leta 1917., in pač smemo sklepati, da se bo ta ugodni razvoj v tej smeri nadaljeval.
Največ gre zasluga za ta lepi napredek strokovnih organizacij v letu 1917 strokovnim organizacijam samim, ki so izvedle prav mnogo mezdnih gibanj, To gibanje se je vršilo po drugih potih in je imelo druge smotre, kakor v normalnih razmerah. Glede na vedno naraščajočo draginjo vseh življen-skih potrebščin so morale strokovne organizacije napeti vse sile, da so mezde spravile vsaj nekoliko v sklad z draginjo in se res niso pri tem mogle toliko ozizati na delovne razmere kakor sicer in kakor bi to delavci želeli. Delovni čas, plačevanje čez-urnega in nedeljskega dela, dopusti in še marsikaj drugega, kar zbuja v mirnem času mteres delavcev prav močno, in je tudi potrebno, da jim strokovne organizacije posvetijo karnajveč pažnje, a so strokovne organizacije sedaj, ko preveva vse mišljenje delavčevo zaradi neznosne draginje vprašanje
vsakdanjega kruha, posvetile svoje moči, da pomagajo priboriti delavcem najpotrebneji košček kruha. Vsi drugi problemi delovnega razmerja, ki se nanje ozirajo strokovne organizacije navadno v kar največji meri, so spričo tega najnujnejšega vprašanja ostala v ozadju.
Ta sprememba tendence vplivanja na mezdne razmere, ki je počela s početkom draginje je zbudila začetkoma nekaj začudenja med delavstvom. Čimprej so pa trpeli radi draginje, tem bolj so spoznavali primernost te taktike strokovnih organizacij, ki jo je usilila sila in beda sedanjih dni in prav tako hitro je naraščalo tudi zaupanje delavcev do svojih organizacij, ker so to stremljenje skoro po vseh poklicih spremljali precej vpoštevanja vredni uspehi. Da so mogli delavci vsaj deloma vztrajati ob grozoviti draginji, je zahvaliti izključno strokovnim organizacijam, ki so dosegle vobče znatna zvišanja mezd. Primernost tega naziranja je bolj in bolj prodirala v zavest delavcev in prepričali so se, da je absolutno potrebna okrepitev strokovnih organizacij, tako, da je iskati pač v prvi vrsti vzroke zadovoljivemu napredku strokovnih organizacij v poročilnem letu v tem vprašanju . . .
Razvoj delavskih organizacij v Nemčiji 1.1917.
Proste strokovne organizacije beležijo v Nemčiji v letu 1917. lep napredek. Število članov se je zvišalo od tretjega četrtletja
1916	do tretjega četrtletja 1917 od 947.564 na 1 201.770. Prirastek znaša torej 254.206 članov ali 26-8 odstotkov. Najbolj se je pomnožilo z ozirom na vojno gospodarstvo žensko članstvo. Njih število se je zvišalo od 185.496 na 364.391, to je več 118.895 članic ali 641 odstotkov. Pri moških članih je naravno prirastek manjši; znaša namreč 135.311 članov ali 177 odstotkov. Ta napredek obeta, da bodo nemške strokovne organizacije po vojni zopet dosegle in prekoračile svojo prejšnjo veličino ter omogočile boj delavcev in nastavljenem za boljše življenske razmere.
Prav znatno je napredovalo med vojno tudi konsumno zadružništvo, tudi tu je drugače, nego smo se prej bali, da utegne nastati Vseh	konsumnih	društev je bilo
leta 1917 v Nemčiji 2376. Ta so imela:
1914	1917
članov	2,300.000	2,750.000
lastnega
prometa mk 657,000.000 mk 773,000.000 lastne pro
dukcije	,	123,000.000	„	195,000.000
gotovina in
vloge	„	76,000 000	„	125,500.000
inventar	„	20 200.000	„	14,800.000
posestvo	„	116800000	„	141,200.000
blago	„	43.400.000	„	52,400.000
rezerve	.	32,000.000	„	43,000.000
hranilne
vloge	„	82 900.000	,	126,500000
prihranki	B	57 300.000	,	54,700.000
Od 2376 konsumnih društev jih je pripadalo sicer le 1110 central-zvezi nemških konsumnih društev, vendar tvorijo ta najboljši del nemškega konsumnega gibanja glede na število članov, promet in notranjo
silo. Obseg in razvoj društev med vojno nam pojasnijo vilke:
centralne zveze naslednje šte-
	1913		1916
članov	1,621.000		2,052.000
lastni			
promet mk	472,000.000	mk	577,000.000
lastni iz-			
delki , „	99,800 000	»	145,000.000
gotovina itd. mk 55,500.000		n	93,600.000
inventar	„ 15,700.000	rt	11,000.000
posestvo	* 90,000.000	n	105 300000
blago	„ 31,000000	n	39 100.000
rezerve	„ 22 500.000	n	132,700 000
hianil. vloge	„ 67,900.000	n	91,300 000
prihranki	„ 38,800.000	n	40,400.000
Pogled na te številke pokazuje, da centralna zveza nemških kosumnih društev ni štela le tri četrtine do štiri petine vseh članov konsumnih društev, a je imela tudi temu primeren promet, ter da je tudi med vojno ta zveza najbolj napredovala. Zlasti izboljšanje glavnične moči pripada izključno društvom centralne zveze.
Naročajte in širite
„NAPREJ!“
Vojna vodenica (oedem).
Žrtve vojne ne le na bojiščih nego tudi v zaledju postajajo vedno večje. Velike so žrtve nezadostne prehrane, ker ta vpliva jako neugodno na zdravstvo in odkar je vojna, se pojavljajo posledice.
Med najgrozoviteje bolezni te vrste spada vojna vodenica, ki se pojavlja po večjih krajih zlasti pa med zahodnočeškim industrijskim delavstvom, ki je posebno tare pomanjkanje živil. Bolezen nastopa skoro epidemično. Zdravniki imenujejo to bolezen „oedem«.
Na konferenci v tem okolišu se je izrazil poročevalec o tej bolezni takole:
»... Oedem (vojna vodenica) ni orga-nična bolezen, marveč le posledica preslabega hranjenja. Ne povzroča nikakršnih bolečin, marveč le oslabelost. Ob racionel-nem zdravljenju potek bolezni ni nevaren; če to ni mogoče, se razširi oedem tudi na notranje organe in povzroči smrt bolnika. Zdravljenje se jo vršilo na klinikah vedno z dobrim uspehom, in sicer prav zaraditega, ker je tam možnost, da se bolnika primerno prehrani. Vzrok oedemu je povodenelost krvi zaradi pomanjkanja hrane. Tudi prenaporno delo in mraz, če človek nima zadostne hrane, lahko povzročita to obolenje. Ne zaraditega, ker nam nekaterih živil manjka (n. pr. masti), marveč zato, ker ljudje sploh dobe premalo hrane, je povod tej bolezni. Zdrav, dorasel mož mora vzeti vase s hrano 2000 kalorij (toplotnih enot). Ker imamo danes v zaledju le slabotne ljudi, kf znatno manj tehtajo nego normalno razvit in zdrav človek, bi utegnilo zadosto vati na dan 1700 do 1800 kalorij. Naše prebivalstvo je pa dobivalo od pričetka poletja do krompirjeve žetve le 600 do 800 kalorij na dan — tudi celo samo 300 kalorij — imeli smo tc/rej čistega primanjkljaja na živilih okolo 1000 kalofij na dan in od tod je moral nastati tudi oedem (vojna vodenica).
V	posvetovanjih, ki so se nato vršila, so bili vplivi bolezni le potrjevani. Posebno so pomembna izvajanja vladnega zastopnika, ki je povedal v svojem poročilu, da nastopa bolezen le v industrijskih ozemljili med delavstvom, dočim se med agrarnim prebivalstvom (ki malo ali le deloma občuti pomanjkanje živil) ne pojavlja. To je dokaz več, da je bolezen res le posledica glada.
Domači pregled,
Minister za prehrano Hčfer je odstopil. Prehranjevalni urad pa so spremenili v poseben oddelek notranjega ministrskega predsedstva, ki mu bo načeloval dvorni svetnik Ljudovik Paul. Prehranjevalni urad torej ne postane samostojen marveč ga podrede ministrskemu predsedniku. Ali bo to dobro ali ne, to je uganka. Po našem mnenju bi moral imeti prehranjevalni urad proste roke in izvršilno oblast.
Javen shod v Idriji. V nedeljo dne 24. mm, smo imeli pri nas javen rudarski shod. D/orana pri „Črnem orlu“ kier se je shod vršil je bila natlačeno polna. Predsedovala sta shodu sodr. Brus in Vidmar. Zborovalci so takoj po otvoritvi shoda sklenili izvoliti deputacijo treh mož, ki naj gre takoj in potem poroča, k rudniškemu predstojniku ter zahteva v imenu delavstva definitiven odgovor na delavske zahteve v resolucijah z dne 30. septembra 1917, 6. januarja in 27. januarja 1918, osobito glede 125o/° povišanja temelnih delavskih plač in 100°/o poviška draginjskih doklad. V deputacijo so bili izvoljeni sodr. Botagol, Jurman in Treven. Nato je povzel kot glavni poročevalec k dnevnemu redu „Političen položaj in delavske razmere” besedo sodr. Jos. Petejan, urednik lista »Naprej “ iz Ljubljane. Nato je podal sodr. Štraus kratko pojasnilo, da je mesarjem v Idriji zaukazano, da morajo ves loj goveje živine in ovac izvažati mestnemu magistratu v Ljubljani. Ker je to za Idiijo, ki sama nima nič maščobe, posebno pa za siromašne sloje velik udarec, je predlagal resolucijo, v kateri se c. kr. dež. vlada naproša, da ta svoji ukaz prekliče ter Idriji izjemno pusti loj. Resolucija je bila enoglasno sprejeta. Potem pa so govorili še o delavskih razmerah': Bajt, Botagol, Tratnik, Klemenčič in drugi ter sklenili več za delavstvo važnih reči. Član deputacije Treven je poročal, da se je razprava z rudniškim predstojnikom g. Billekom vršila nad eno uro. Uspeh je bil ta, da je obljubil dati odgovor na stavljene zahteve* v teku osmih dni. Delavstvo je sklenilo, da se bo vršil javen shod v ta namen dne 10. marca t. 1. Po zaključni besedi poročevalca s. Petejana je občinstvo glasno zaklicalo proč z vojno, živela soc. demokracija, na kar se je mirno razšlo.
Shod kemičnih delavcev na Dovjem, se je vršil v nedeljo dne 24. tm. Poročal je sodrug Zore, ter navzočim pojasnil namen in pomen strokovne organizacije. Vsa znamenja kažejo, da bo treba, da se delavci v cementni tovarni še tesneje oklenejo svoje organizacije. Izvolili so se tudi trije zaupniki, ki se naznanijo tovarniškemu vodstvu. Na razne pritožbe članov glede aprovizacije in delovnih ter mezdnih razmer, se je sklenilo napraviti takoj potrebne korake. Tovariši kemični delavci! Od vas samih je odvisno, koliko se bodo na vaše pritožbe na merodajnih mestih ozirali. Zato je treba, da se oklenete edino primernega sredstva v obrambo svojih pravic — svoje strokovne organizacije 1
Občni zbor podružnice kovinarjev na Jesenicah. V nedeljo dne 24. februarja se je vršil tu letni občni zbor podružnice kovinarjev. Predsednik sodr. Gabriel se je ob otvoritvi zborovanja na kratko dotaknil delovanja podružnice ter izvajal: Preteklo leto se je pri naši podružnici društveno življenje živahno razvilo. Organizacija je rastla od dne do dne, ker je jeseniško delavstvo moralo izprevideti, da je spričo
nastalih razmer, edina rešitev v organizaciji. Danes šteje naša organizacija okrog 1.100 članov, vsi znaki pa kažejo, da se bo število članov še pomnožilo. Imeli smo v preteklem letu mezdno gibanje, ki se je zaključilo ugodno za delavstvo. Od nas samih pa zavisi, če bomo pridobljeno izboljšanje znali ne samo obdržati, ampak tudi doseči še kaj več. Zato je naša prva naloga, da organizacijo še bolj utrdimo. Sodr. Maršič prečita nato zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobruje vzame na znanje. O blagajniškem stanju podružnice za preteklo leto poroča sodr. Moretti sledeče:
Centralna blagajna. Dohodki:	
22066 prisp. po 70 v	15446 K 20 v
2757 „ „ 44 „	1.213 „ 08 „
912 pristopnin „ 1 K	912 „ - „
9 „ „ 60 v	5 „ 40 „
skupaj	17.576 K 68 v
Izdatki:	
brezposelna podpora	287 K — v
bolniška podpora	110 „ 85 ,
časopisje	1494 „ 40 v
inkaso	351 „ 71 „
shodi	289 „ — v
prispevek skupini	1448 „ 67 „
na zvezo se je odposlalo	13595 „ 05 .
skupaj	17.576 K 68 v.
Lokalna blagajna. Dohodki:	
saldo iz 1. 1916,	140 K 20 v
prispevek skupini	1081 „ 71 „
dohodek knjižnice	165 . - ,
Izdatki:
pisarniške potrebščine časopis
izredna podpora delegacije nabava novih knjig tajništvu v Trst razni izdatki
skupaj 1386 K 91 v
126 K 49			v
88	n	74	»
237	n	45	
732	n	70	»
97	n	26	■n
366	n	63	n
154	n	79	n
skupaj 1804 K 06 v
V imenu nadzorstva poroča sodr. Marčič, da se je račune in potrdila vsak mesec pregledalo, ter našlo v redu, zato predlaga, da se podeli blagajniku in odboru odvezo. Sprejeto. Knjižničar sodr. Cegnar poroča, da se člani pridno poslužujejo društvene knjižnice ter je v preteklem letu izposodil do 2000 knjig. Za zbirko za „člane invalide* se je dosedaj nabralo 265-87 K. Denar je naložen v Kons. društvu. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Gabriel Franc, predsednik; Zugvvitz Anton, namestnik; Moretti Jožef, blagajnik; Lapuš Jožef, namestnik ; zapisnik: Marčič Martin; Ravnik Janko, namestnik; v ostali odbor pa: Ambrožič Vinko, Gmajnar Franc, Povše Marko, Rozman Janez.
V nadzorstvo sta bila izvoljena: Rotar Filip in Vovk Jožef. Za knjižničarja pa: Cegnar Franc in Brtoncelj Anton. V širši odbor so bili izvoljeni: Zupančič Franc,Morreti Ivan, Svetina Marija in Malenšek Marija. V za-upniški odbor, ki se naznani tovarni, so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Burnik Franc, Rozman Ivan, Ureš Teodor, Legat Simon, Strugar Matija, Gabriel Franc, Toff Mihael, Krušič Valentin, Faletič Simon, Krušič Ivan, Zablatnik Tomaž, Fčrtner Karl, Kenda Ivan, Kelih Pavel, Zupančič Franc, Jagodič Jakob, Jagič Maks, Slabe Luka in Artl Marija. Sodrug Zore je nato obrozložil naloge novega odbora in zaupnikov, opozarjal na boje, ki nas v bodoče čakajo, ter pozival navzoče na složno in skupno delo. Sodrug Gabrijel je opozarjal zaupnike, da imajo paziti po oddelkih, da se ne bodo delale kake nepravilnosti od katere koli strani, ter jim priporočal, da naj vsikdar in povsod gredo ostalim tovarišem na roko s pametnimi nasveti, ter zaključil lepo zborovanje.
Prehrana slabotnih otrok. Z Dunaja poročajo: Prožetglobokega srčnega čuvstva je cesar predsedniku skupnega urada za prehrano generalmajorju Landwehru ukazal, |
naj nemudoma prične velikopotezno akcijo v svrho olajšanja prehrane slabotnih otrok v Avstriji in na Ogrskem. Po cesarjevem naročilu je generalmajor Landvvehr stopil v stik z avstrijsko in ogrsko vlado, da se cesarjeva volja čim prej izvrši. Visoki fiaan-čni krogi so dali v ta namen izdatne svo-te na razpolago. Priprave za to akcijo so se že pričela.
Sestanek sekcije rokodelcev 2n strojnikov v Trbovljah bo v soboto dne 2. marca po 6. uri zvečer v „Delavskarn domu".
Nezgoda pri trboveljskem premogovniku. Rudar Matevž Strnak je peljal dne 24. t. m. voz za premog k „šali“. Ni pa opazil, da *šala“ odhaja, zato je voz porinil, ki je padel v globočino in z njim rudar. Ko so ga prinesli na svetlo je že umrl. Lep pogreb je bil dne 26. t. m. ob 4. popoldne. Udeležili so se ga tovariši in društvena delavska godba.
Članom Unije rudarjev v Trbovljah vljudno naznanjamo, da se novopri stopi v-šim članom Unije takoj dostavijo članske knjižice na dom, ko jih pošlje Unija.
Meso po 22 in 28 K za kg. Tržaški „Lavarotore“ poroča, da se prodaja od petka naprej v Trstu meso brez kosti po 28 K in s kostmi (ali bolje rečeno kosti) po 22 K za kg. Konjsko meso pa po 18 K. Srečno ljudstvo!
29.600 cigaret je ukradel. Iz Trsta poročajo: Na južni kolodvor v Trstu sta prišla pred nekaj dnevi dva vagona tobaka.
V	Mariboru sta bila vagona še nedotaknjena. Pri reviziji v Trstu je pa bilo ugotovljeno, da manjka velika množina tobaka. Prihodnji dan je peljal nek vojak na vozičku dva velika zavoja. Stražnik ga je ustavil. Ko je vprašal vojaka, kje da je dobil zavoje, je vojak pobegnil. V obeh zavojih je bilo 29.600 šport cigaret. Domnevajo, da so bile ukradene iz vagonov# na južnem kolodvoru.
General Kusmanek pred sodiščem-General Kusmanek, ki je te dni iz ruslreg« ujetništva dospel na Dunaj, se je moral prC(* komisijo generalov zagovarjati radi izročitve trdnjave ruski oblegovalni armadi. Postopanje proti Kusmaneku je imelo le formalen pomen. Kakor se sliši, bo general Kusmanek odlikovan z visokim vojaškim redom.
Nlkake ozkosrčnosti pri dovoljevanju dopustov moštvu. »Streffleur« poroča: Brzojavni odlok vojnega ministrstva odrejuje, da se imajo dati iz nujnih gospodarskih, zlasti kmetijskih vzrokov najdalekosežnejši dopusti vsem za frontno službo nesposobnim, kateri se lahko pogrešajo nekaj časa. Pri dovoljevanju dopustov ne sme biti nikake protekcije. V prvi vrsti imajo dobiti dopuste : samostojni kmetovalci, vrtnarji, vinogradniki ali sinovi, zeti in bratje takih kmetovalcev, kmečki hlapci, za kmetijstvo važni obrtniki, mlinarji in njihovi sorodniki.
Za poljedelce. Vojno ministrstvo namerava oddajati poljedelcem vozno živino z voznikom vred za dobo nujne potrebe v svrho obdelovanja pjlja. Za hrano moštva in živine mora skrbeti dotični gospodar sam. Poljedelci v ljubljanskem mestne« okrožju, ki reflektujejo na to vojaško pomoč, se poživljajo, da se tekom treh dni zglase v mestnem gospodarskem uradu na magistratu.
Vojna doklada. Finančni odsek poslanske zbornice se je pretečeno soboto bavil z vojno doklado k direktnim davkom. Sprejet je bil kompromis, ki določa za dohoduinski davek naslednjo skalo vojne doklade: Pri dohodkih od 3000 do 5200 kron 15 odstotkov, 5200 do 7200 kron 20 odstotkov, od 7200 do 10.000 kron 25 odstotkov, od 10.000 do 14.000 kron 30 odstotkov, od
14.000 do 20.000 kron 35 odstotkov, od
20.000 do 26.000 kron 40 odstotkov, od
26.000 do 32.000 kron 45 odstotkov, ou
32.000 do 40.000 kron 50 odstotkov.
Visok: mezde! Kakšno vrednost imajo
ogromne mezde, kakor pravijo podjetni -nam prav jasno pokazujejo podatki, ki J
je priobčilo nedavno glasilo Unije avstrijskih rudarjev „Gltick Auf“. List piše: „ ... Rudar je prejemal pred vojno tedenske plače 20 K. Prihranil si je dve tedenski plači, da si kupi obleko. To je bilo 40 K. Za ta znesek si je mogel kupiti eno obleko. Mon-tura ga je veljala 24 K, par čevljev 8 K, srajca in spodnje hlače 2'60 K, klobuk 3T0, ovratnik in zavratnica 1 40 K, skupaj 3910 K. Četudi kupljena obleka ni bila posebno fina, je vendar zadoščala. Če hoče te stvari danes kupiti, pa veljajo: montura 350 K, čevlji 110 K, srajca in spodnje hlače 30 K klobuk 18 K. -ovratnik in zavratnica 6 K, skupaj 514 K. Če zasluži na teden 60 K, je tc več	nego	osem tednov	plače,	ki	jo
potrebuje	za te	potrebščine.	Razentega	je
kljub ogromnim cenan trpežnost sedanjih izdelkov vredna komaj tretjino prejšnje. Pri delovnih oblekah je razlika še večja. Par delovnih čevljev smo prej dobili v trgovinah s čevlji za 7 do 8 K, danes veljajo 120 do 140 K, delovne hlače smo kupili za 3	do 3 60 K, danes	60 do	80	K,
perilo od	2 do	2'40 K, danes 30 do	40	K,
itd“. Če pomislimo, da rii velike razl ke v cenah živil v primeri s prej in zdaj kakor pri obleki, bomo tudi uvideli, kako velike bi morale pravzaprav biti plače, da bi imeli za delavca tisto vrednost kakor v miru.
Denarne pošiljatve v Rusijo. Občinstvo se s tem opozarja, da se more denar pošiljati v Rusijo edinole potom skupne centralne pisarne „Auskunftsstelle tur Kriegs-gefangene, Abteilung „E*, Dunaj, I., Graben 17. To mesto pošilja nakaznice po nevtralnih kurirjih danskemu poslaništvu v Petrogradu, ki oddajo denar na dotično mesto zopet po danskih ali švedskih kurirjih. Pošiljanje denarja potom bank ne doseže svojega namena, ker banke v Rusiji ne morejo izplačevati. Brzojavno pošiljanje popolnoma izidjučeno.
Varstvo odjemalcev zoper prevare v blagovnem prometu. Te dni izide ministrska naredba, ki vsebuje odredbe, ki naj °djemalca ščitijo pred prevarami o kako-v’°sb in načinu izdelave blaga. Okolnost, 5° ss v zadnjem času večkrat ničvredni predmeti, zlasti na polju nadomestkov pod vaiijsvim naziranjem ali označbo spravili v promet, je dalo občinstvu češče povod do upravičenih pritožb. Vlada je vsled tega na eni str.; m prepovedala taka nazivanja in označbe blaga, ki so sposobne, da varajo odjemalca o kakovosti ali načinu izdelave, nn drugi strani je stavila to prepoved ob namenoma ali lahkomiselno izvršenem nasprotovanju pod kazen. Določbe te narodne se porabljajo na vse vrste blaga.
Odprava temeljnih taks pri zaraču-.nJ“ brzojavnih pristojbin. Od 1. februarja 1918 pričenši se ne bodo temeljne
i	se 2a brzojavke nič več zaračunale. Od ega časa naprej se zvišajo v vseh smereh, v katerih je bilo predpisano v smislu brzojavnega tarifa vplačevanje temeljnih taks, dosedanje pristojbine za besede za 4 vin.
.Pr,noynJe k° znašala na primer besedna pristojbina na Nizozemsko 20 vin. (doslej t6 vin); pristoj'bina za brzojavke 8 besedi s jei SlPen. * ^ vm. (doslej 60 vin. in
ho ^ o6 il • vin-); za brzojavke 12 besedi 2 K 40 vm. (doslej 60 in 12 krat
^ vin.). Zvišane besedne pristojbine se bodo pobirale samo ob sebi umevuo samo v toliko, v kolikor je promet v posamezne dežele v smislu tozadevno eljavnih predpisov sploh pripuščen. Prodne omejitve, ki obstoje sedaj, ostanejo
spremenjene!80 larifno teh”ii"i	ne'
sl °8rskega parlamenta. Ogrska po-rfou £ zbornica je v soboto po večdnevni debati odobrila proračunski provizorii ter
skoeneh?v rPre(il0g0 0 P°daG?un,0gr! sito - hrvatske finančne nagodbe.
dai	cene! Naznanjamo tu nove, še-
nih »PicVne- Sene’ 23 nekai zel° Pr*ljublje-dobiti naVz<!elkov' kateri se morejo še bici Elzatr ** FelIer‘iu> lekarnar v Stu-g štev. 334. (Hrvatsko), dokler
je še zaloga in dokler se morejo preparati še izdelovati in sicer stane: Fellerjev bol-olajšajoci fluid z znamko »Elsafluid*, 6 dvojnatih ali 2 špecijalni steklenici K14 32 franko, 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice K 27 32 franko, nadalje Fellerjeve odvajalne rabarbara krogljice z znamko »Elsakrogljice*, 1 zavitek K 7'37 franko ali
2	zavitka K 13’47 franko. Eisa pomada za obraz in varstvo kože (močnejše vrste) K 4 50, tanochina pomada za povspešenje rast las (močnejše vrste) K 4'50, usipalni prašek kot dodatek K 1’—, Fellerjevo lilij-no milo in še drugi Elsa izdelki se radi prilože in računajo po sedanji ceni, dokler je še zaloga. Cene, katere so navedene v raznih tiskovinah še od preje, sedaj niso več veljavne.
Svetovni pregieci.
Vojna in mir. Na italijanskem bojišču trajajo še vedno boji. Italijani vedo celo poročati, da prično avstrijske čete v kratkem ofenzivo. Isto velja o francosko-angleški bojni črti. Sama ugibanja. Sporazum se pri pravlja. Nemčija se pripravlja in bojišče na zahodu utegne postati letos najbolj krvavo, ker bo šlo res za veliko odločitev. Na obeh straneh delajo sigurno velike priprave, o katerih 'vemo, da bodo stale o-gromnih žrtev, kakšen bo pa uspeh, tega ne vemo in nam bodo to pokazali šele dogodki. — Kakor nam je znano, je ruska delavska vlada razglasila konec vojne. In mislili smo, da je vsaj na tem bojišču mir. Ni pa bilo tako. Nemčija je pričela prodirati dalje v Rusijo, ne da bi se Rusija mogla braniti. Prodiranje je bilo izvedeno z namenom ustrahovati veliko Rusijo, ker ni hotela priznati miru z Ukrajino, ki so ga sklenile centralne države preko ruske vlade in z izgovorom, da se odpro ruske žitnice ter zagotovi raznim pokrajinam, da odločajo njih gospodujoče kaste o ureditvi Estske, Finske, Litevske. V tej nevzdržni situaciji je ruska vlada ponudila mir, in sicer v zmislu dogovorov v Brestu Litovskem. Cenrtralne države so se začele med tem pogajati tudi z Rumunijo. V Rusijo se prodiranje nadaljuje, Nemci so stavili težke pogoje: podpisati se mora mir tekom treh dni in potrditi v 14 dneh; dokler ni mir sklenjen prodirajo nemške čete dalje. Zahteve dajo prednosti plovbi, trgovini centralnih in omejujejo pravice sporazuma. Pogodba naj velja do konca leta 1925. V nemškem državnem zboru je govoril kancler grof Hertling, ki je odgovarjal na Wilsonov govor. Izjavljal se je bolj spravljivo, vendar pa njegov govor, ki ga je zlasti prevevala kapitulacija Rusije, še ni tak, da bi mogli trditi o njem, da je spravljiv. Očividno je, da je grof Hertling govoril še vedno v imenu Vsenemcev. Listi vendar prisojajo njegovemu govoru več pomena nego vsem dosedanjim govorom in nekateri hočejo celo sklepati, da je ta Hertlingcv govor v marsikaterem pogledu ugladil pot splošnim mirovnim pogajanjem. O tem nam danes še ni mogoče soditi končno, ker smo mnenja, da je bil govor „diplomatičen“, a dejanja so tako realna, da iz njih ni posneti prav nobene volje za mir po tistih načelih, ki jih zahteva vesoljni svet. Nemčija si hoče ohraniti in priboriti prvenstvo, popolno svobodo, dočim zahtevajo druge, nasprotne države mir sporazumljenja, s katerim bi bila svoboda Nemčije omejena vsaj
toliko kolikor svoboda drugih držav. In v miru sporazumljenja bi v nadaljnem razvoju odločevala kapitalistična sila, ki Nemčiji po vojni ne bo na razpolago. Tega se boje nemški imperialisti in so zaradi te nevarnosti še prav malo spravljivi.
Tam in pri nas! Pri nas v Avstriji bi morali dobiti na teden in osebo 1 in pol kg krompirja; seveda dobimo ga ne; v Nemčiji pa dobe 7 funtov na teden in osebo, to je 3 in pol kilogramov. Generalna komisija strokovnih organizacij v Nemčiji je pa nedavno napravila vlogo na vojni prehranjevalni urad, v kateri zahteva 10 funtov krompirja za osebo, ker je 7 funtov premalo. Če prehranjevalni urad ustreže zahtevi, potem bo imel delavec v Nemčiji 10 funtov krompirja na teden, v Avstriji pa le 3 funte. Mnogo pa imamo pri nas delavcev, ki dobe komaj tri funte krompirja na mesec. — To je tudi razmerje, ki nehote da misliti...
Nova vlada na Poljskem. Kakor poroča „Kuryer Warszawski“ je odredil re-gentski svet, da se naj ustanovi provizorična vlada. N3 čelu posameznih državnih agend bodo stali sekcijski šefi, ki bodo tvorili pod predsedstvom dosedanjih ministrov svoj posebni svet. Kot predsednik tega sveta je določen od regentskega sveta Pomikowski, Še med tem provirorijem bo regentski svet imenoval bodočega ministrskega predsednika ter mu poveril sestavo kabineta.
Nemška ofenziva na zapadu. Iz Berna se brzojavno poroča:	Francosko
časopisje opozarja, da je v najkrajšem času pričakovati ofenzive centralnih držav na za-padni fronti, časopisje opominja prebivalstvo, naj ohrani hladno kri in naj se ne razburja, če bi Nemci tudi dosegli kak pričetni uspeh.
Poslanca Dittmanna ne Izpuste iz zapora. Nemški državni zbor se je dne 22. m.m. pečal z nujnim predlogom neodvisnih socialistov, da izpuste iz zapora med-zasedanjem državnega zbora poslanca Ditt manna, ki ga je obsodilo ob stavki voja' ško sodišče. Podpredsednik Pasche je pred ■ lagal, da naj se pri obravnavi predloga popolnoma opusti politično razmotrivanje in naj se predlog reši • v zmislu poslovnika zgolj v tej smeri, ali je državni zbor upravičen na podlagi ustave, zahtevati, da se more pravomočno obsojeni poslanec, ki sedi v ječi, udeležiti razprav državnega zbora.
Društveni funkcijonarji in člani, pozor!
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 9. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 51. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 3. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
Ranjeni udje so za bolečine in prehlajenje posebno občutljivi. Potrebno je tedaj, da se ima vedno pri roki kako zanesljivo bol lajšajoče sredstvo. To je kaj lahko, ker se za 14 K 32 h poštnine prosto na vse kraje dobi 12 steklenic Fellerjevega fluida iz rastlinskih esenc z zn. „Elza — fluid". To je jako izvrstno zdravilo in dobro služi proti vsakojakim bolečinam in za nego telesa. Več kot 100.000 zahvalnih pisem priča o njega učinku. Edino pristen se naroča »Elza— fluid“ pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, El-zatrg št. 334 (Hrvatska). Kdor trpi na zaprtju, naj naroči istočasno tudi prebavo pospešujoče, lagodno odvajajoče rabarbare-krogljice z zn. „Elza - krogljice0. 6 škatljic stane poštnine prosto samo 7 K 37 h., 12 škatljic 13 K 47 h. Tudi drugi Fellerjevi Elza izdelki zelo slove in naj bo tu omenjen le Fellerjev obliž za hribolazce z zn. »Elza“, v kartonih po 1 K in 2 K. — Mentolov črtnik zoper migreno z zn. »Elza", 1 komad 1 K.
(- b -)
500 KRON
Vrni placsm, ce ne odpravimoj uničevalec korenin »Ria-Balsam* vaša kurja očesa, bradavice in oroženelo kožo v treh dneh brez bolečin. Cena lončku s poroštvenim listom K 2*75, trije lončki K 5.50, 6 lončkov K 8.50. Stotine za hvalnih in priznalnih pj8em. Kemeni, Košiče (Kaschau, j(afisa) 1. pošt. predal 12/639, Ogr.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. | popol.	Stanovanje
Dr. Roftnina Peter splošno zdravljenje	'/sil-'/«*	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Ivan Zajec splošno zdravljenje	Vaio—V211	i Tnrjaški trg fl. ♦.
	2-3	FranJiškanskaalZ.
Dr. Franc Minar kirurg in spl- zdr.	'/2l.-'/23	Turjaški trg št 4 v okr. bol. blag.
Dr. Aloiz Kraigher splošno zdravljenje	1—3	Poljanca I cesta 18- 1
		
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, so morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim i*" stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zg lasnico) 5 brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpol' njeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj * niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treb* nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina so izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj d® 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do n»' eelnika okrajne boinifike blagajne.
Načelstvo.
O tem se je vnela daljša, mestoma jako živahna razprava o poslovniku, v kateri so se izjavili neodvisni socialni demokrati proti Paschejevemu predlogu, vse druge stranke so mu pa pritrdile. Predlog za izpustitev Dittmanna je bil odklonjen proti glasovom socialnih demokratov in Poljakov.
—	Paschejev nazor se pa ne vjema z ustavo. Ustava (§ 31) določa: »Na zahtevo državnega zbora se vsako kazensko postopanje proti njega članu in vsak preiskovalni ali civilni zapor dvigne za dobo zasedanja". Večina si torej na zvit način razlaga stvar, češ, da je Dittmann obsojen in ne obstoja proti njemu kazensko postopanje. Da je kazen del kazenskega postopanja, tega pač ni mogoče tajiti. Državni zbor se je pač bal konflikta z vojaškim sodiščem.
Obramba Petrograda. Petrograška a-gentura poroča: Vsled ukaza vojnega komisariata glede obrambe revolucije se je ustanovil izreden genčralni štab za petro-graški vojaški okraj, ki je na podlagi oblegovalnega stanja odredil vse potrebno, da se zatre vsak poskus protirevolucionarnih elementov, da se uprizori nered in nemir. Obenem se odreja konfiskacija vseh v privatni posesti se nahajajočih eksplozivnih snovi. Vse prebivalstvo se mobilira za obrambna dela. Zasežejo se vse nepremičnine, ki so potrebne za obrambo Petrograda.
Konferenca ententnlh socialistov. Iz Londona poročajo z dne 20. februarja: Danes je bila otvorjena konferenca ententnih socialistov. Konferenca je tajna. Na prvi seji konference so bili navzoči razen članov parlamentarnega odbora strokovnega kongresa in izvršilnega sveta delavske stranke, ki sta bila sklicala konferenco, tudi zastopniki Belgije in Rumunije in tajnik mednarodnega socialističnega biroja Huysmans. Delegacije francoskih, italijanskih, srbskih in grških socialistov pridejo tekom dneva. Predsednik parlamentarnega odbora strokovnega kongresa je pozdravil navzoče v imenu organiziranega angleškega delavstva.
Rezultat Iondonake socialistične konference. Henderson je podal rezultat londonske socialistične konference nastopno: Zveza narodov za razoroženje in preprečenje bodočih vojen, popolna svoboda in nedotakljivost Belgije, Srbije, Romunije in Črne gore, druge teritorijalne izpremembe, ki zadevajo Angleško, na temelju pravičnosti v svrho trainega svetovnega miru. To so najmanjše zahteve, pri katerih izpolnitvi se ima odkloniti gospodarski bojkot Nemčije. Ta vojna mora končati spravo. Obe stranki morata opustiti militarizem.
Vojni vjetnlkl odhajajo iz Rusije. V nedeljo je prišlo v Debrečir. iz ruskega vjetništva okoli 2000 vjetnikov. Pravijo, da so ceste v Rusiji polne vjetnikov, katerih nikjer ne zadržujejo.
Pogajanja z Rumunljo. Oficiozna „Wiener allgemeine Zeitung" poroča o mirovnih pogajanjih zRumunijo: Stališče centralnih držav je naslednje : Nemčija nima po-
Miši, podgane,^7stenice 'ščurki!
* ’ Izdelovanje in razpošiljanje "Izkušenih radikalno učinkujočih uničevalnih poinočkov, za katere dobivamo vsak dan zahvalna pisma! — Proti podganam in mišim 5 K, proti Ščurkom in rusom 4 50 K, tinktura proti ušem 1 ‘50 K in 3 K, razprševalec zanjo 1-20 K, tinktura proti človeškim ušem 1-20 K, mazilo proti ušem za živino 1-50 K, prašek proti otroškim in perilnim ušem 2 K, tinktura proti pasjim bolham 1 K, tinktura proti sadnemu in zelenjavnemu mrčesju (škodlivcem rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju.
Zavod za nnifevanje mrfesja M.
Zagreb 6 Petrinjska ul. 3 (Hrvaško).
sebnih aspiracij; pač pa imata Bolgarila in Avstro - Ogrska deloma nacionalne, deloma strategične želje. Srbija in Črnagora sta se obrnili do ententnih vlad z vprašanjem, je-li smeta pričeti mirovna pogajanja s centralnimi državami. Ententa tej želji ne bo ugodila, vendar prevladuje v političnih krogih mnenje, da bosta, če se doseže mir z Rumunijo, tudi ti dve deželi sprevideli brezupnost nadaljnjega odpora ter proti volji entente prosili za mir. — Bulgarsko odposlanstvo se je podalo danes v Bukarešt k mirovnim pogajanjem z Rumunijo. Voditelj odposlanstva minister Tončev, je v sobranju opozarjal na amputacijo severne bulgarske meje leta 1913. ter izjavil, da Bulgarija osredotočuje vso svojo pozornost na vprašanje Dobrudže, katero ves bulgarski narod smatra za integrujoč del svoje domovine.
Vpoklic angleških municljsklh delavcev. Minister za narodno pomožno službo Sir Audand Geddes je izjavil na nekem zborovanju vojakov in mornarjev, odpuščenih iz vojaške službe, da bo vlada izvedla sedaj svoje načelo, da se imajo vsi za vojno službo sposobni možje v municijskih tovarnah, ki še niso služili, odpoklicati in nadomestiti z drugimi. Okoli 85.000 mož je že določenih, hoče pa se jih odpoklicati 130 000.
Volilna preosnova na Kitajskem.
AgenceHavas poroča iz Pekinga: Objava novega volilnega zakona na Kitajskem je povzročila ministrsko krizo in nasprotstvo med severno in južno Kitajsko. Ministrski predsednik je šel na dopust, kar najbrže pomeni njegov odstop. Njegove posle opravlja minister za notranje stvari.
Dolga pot k našim zvezdam. Zrako-plovec, ki preleti v sekundi skoro 28 metrov, torej v eni uri do 90 kilometrov ali 18 ur pota, bi prišel, če bj pet mesecev neprestano plul, na mesec Če bi pa hotel pozdraviti večernico, bi potreboval za pot 5800 let, do solnca bi potreboval 17.000 let, a solnčni žarek, ki preleti vsako sekundo nad 300.000 kilometrov, pride na zemljo v 8‘/2 minutah. Solnčni žarek pa, ki bi hotel prodreti do najbolj oddaljene zvezde v rimski cesti, bi potreboval skoraj 10.000 let; Granata izstreljena z zemlje, pa bi potrebovala tja tri do štiri milijarde let. Na solnce bi priletela granata v petih letih na mesec pa v štirih in pol dnevih. Ali niso to ogromni prostori, ki jih naš razum komaj pojmi ?
Za tiskovni sklad .DELAVCA" je darovalj^sodr. Erloh Ivan in Javornika 5 K. Hvala!
Upravništvo.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska liskama* v Ljubljani.
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
UMI, MMa ulica iv. S.
Tiskovine za šole, županstva In uradle. Najmodernejše plakate In vabila za .*. shode In veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-šur, muzikalij Itd.
Stereotipija. Litografija,
Okrajna bolniška blagajna
v Ljubljani =
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih Je blagajna zaprta
Ivaa J3x in sin.
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
snnii snmev
is stroje za pletenje (Mnastlea) za rodbino io
lili stroji Air.!
Vozna kolesa*
Ceniki se dobe za.' stonj in franko.
Vsaka žena
ni j bere moje velezanimivo navodilo o
modemi negi prs.
Preizkušen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: Ida Krauie, Pressburg
(Ogrsko), Schanzbtruase 2. Abt. 97
Ne stane nit!