Stev. 31. (Poštno tek. račun.-C. C. con laPosta) i Trstu, petek 31. julija 1925. Leto J*]« likaj« ntk petek opoldne. Naslov: Tr»t-Trie«te C»»*lla Centro 37 ali pa: vit lmbriani 9/111. Izdaja: konsorcij Malega, lista TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. 1 £ C- P°&t" .•ta 3 lire Odg. urednik .•ta 3 lire Ivan Prešel Mali koledar. Petek, 31. julija: Ignacij Lojolski. — Sobota, l, avgusta: Vezi Petra ap. — Ne- delja, 2.: porcijunkula. — Pondeljek, 3.: Lidija. — Torek, 4.: Dominik. — Sreda, 5.: Marija Snežna. — Četrtek, 6.: Gospodova spremeni te v na gori1. — Petek, 7.: Kajetan, Do-nat. MALE NOVICE. Delovanje naših poslancev. Poslanec Besednjak je obiskal videmskega; prefekta v zadevi škode, kiii sta jo Povzročila toča in povodenj. Videmski prefekt je nato razdelil med prizadete Idrijčane 12.000 lir, kar pa je — kakor je dejal g. poslanec — mrvica kruha za sestradanega človeka. Poslanec Besednjak je imel več sestankov v Idrijii Prišlo je odposlanstvo 80 vpokojenih rudarjev, dal se mu zahvalijo, da je dosegel izplačilo pokojnin. Nadalje je g_ poslanec interveniral pri rudniškem vodstvu ter pri gozdarskem oskrbništvu za uslužbence, kii se jim godijo razne krivice. Vojaški pozdravi. Gojenci orožniške šole v Turinu pozdravljajo ljubo domačijo: Hrabar Jožef iz Jelšan, Juriševič Rudolf s Pasjaika, Vrabec Dominik iz Pliskovice, Boštjančič Anton iz Jelšan, Valenčič Rudolf iz Dolenj, Hmeljak Herman iz Dol. Branice, Rogelja Celestin iz Temnice, Čarga. Fran iz Idrije na Bači:, Guštin Ivan iz Krepelj, Bratina Leopold z Otlice, Oblak Rudolf iz Tolmina, Renčelj Stanislav iz Križa pri Tomaju, Baudaž Alojzij z Loma, Jurman Ciril iz Volč, Božič Ivan iz Sluma, Bratoža Avguštin. Novokrajskim fantom in dekletom pošilja pozdrave Fran Kalčič iz Turina, doma iz Novokračin. Na Tirolskem. Iz političnih namenov bodo menda prenesli sedež divizijskega vojaškega poveljstva iz laškega Trenta v nemški, Bočen. Govori, se paJ še več: da bodo prenesli na jesen tudi sedež prefekture. V Furlaniji so bili naredili ravno narobe: iz napol slovenske Gorice so vse prenesli v laški Videm, tudiii iz političnih namenov. Zdaj se res vprašamo: katera politika je boljša? Po kateri poti bodo hitreje dosegli svoje blage namene? Hitro h koritu. V Sloveniji je Ivan Pucelj ediniii poslanec stranke samostojnih kmetov (t. j. pro-tifarških kmetov). Njegovo stranko so pomagali ustanoviti Žerjavovi samostojni demokrat j e. Z njih pomočjo je bil že tu-dii minister nekoč. Dosedaj je bil v Bel-gradu član kluba srbskih kmečkih poslancev,. Todai brž ko je Radie prišel do vladne moči, se je Pucelj zasukal: na peti ter se prepisal v Radičev klub. • « Prerod ». Glasnik za gojitev treznosti in nravno povzdigo naroda. Izhaja (s pniogo «Zdravje») prvo dni vsakega meseca. Sedma številka je ravnokar izšla s sledečo zanimivo vsebino: 1. Priprava ali oprema za ohranitev brezalkoholnih pijač' (J. L.) — Beseda k «javni vzgoji« naroda (Fidelis). — Na žalostno pot. Pesem. (F. Rojec). — Zauži vajino več sadja (V. Štampar). — Pod drobnogledom — Naš pokret — Dopisi — Drobiž — Slovstvo — šaljivo in še kaj. Vsebina priloge («Zdra-vje»): Iligijena in denar (B. Pirc) — Boj proti tifusu (D. Kiissel). — O malariji. (Lutman) — Vročica — O oskrbi umobolnih (Dr. Gosti). — Klic po zdravju (V. Pfeiffor). — Križem po Sloveniji. — Drobiž. — Uprava za Italijo: Prodajalna K. T. D. Gorica-Gorizia, Via Carducci 2. Napad na poslanca Amendola Amendola je odličen prijatelj bivšega ministrskega predsednika Nittija, voditelj Nittijevih liberalcev in hud nasprotnik fašizma. Sedaj je dobil par gorkih, da jih bo pomnil. Dne 20. julija je prišel v slavne toplice Montecatini. Vest o njegovem prihodu se je takoj razširila ter zbudila med fašisti hrup. Nad 1000 fašistov se je zbralo pred hotelom ter zahtevalo, da se opozicijski poslanec odstrani. Takoj so prispeli organi javnega varstva z ojačenimi silami. Policija je preprečila vse poskuse fašistov, da bi vdrli v hotel. On. Scorza, ki je prispel iz Lucce, je sporazumno z oblastvi zastavil vse sile, da bi pomiril duhove in tako preprečil spopade. Amendola je spoznal, da mu ne preostaje drugetja, kakor da se odstrani; s pomočjo policije in poslanca Scorza se mu je posrečilo odpotovati v avtomobilu proti Pistoji. Le nekaj šip hotela in šipe avtomobila so fašisti razbili. Avtomobilu poslanca Amendole je sledil kamion s karabinijerji; kamjon je spremil avtomobil dokler mu je bilo mogoče. Avtomobil so vodili in stražili fašisti iz Mon-tecatinija. Ker je bila že pozna ura — bilo je polnoči —> se je moral kamjon vrniti. Tedaj je skupina kakih 15 oseb pri Šesto Serravalle Pistoiese napadla avtomobil ter ga prisilila, da se je ustavil On. Amendola je bil pretepen in je zado-bil nekaj ran, eno precej nevarno na očesu. Moral je v bolnišnico. Od vseh strani so mu prišle brzojavke sočustvovanja in priznanja, čez tritisoč brzojavk. Iz Bolonje pozdravljajo svoje drage šm vse citat el j e «Malega lista« vojaki: Leban Miroslav, Bazovica; Danev Karel, Opčine; Zadel Rihard, Knežak; Kralj Rudolf, Trebče; Simčič Angel, Kojsko; Pirh Fran, Stopnik; Vovk Valentin, VI. Polje; Pahor Josip, Nova vas; Mozetič Anton, Trampuš Alojzij, Kostanjevica; Kovačič Josip, Sveto; Srebotnjak Ivan, Orehek; Špik Ciril, Bukov vrh; Ušaj Fran, Črniče; Črnigoj Josip, Lokavec; Čar Ivan. Nemška Idrija; Knez Ludvik, Samotorca; Viičič Alojzij. Opatija. Mohamedov potomec. Vodlitelj Maroka,n,cev Abd-el-Kriim si je dal napraviti rodovnik, ki kaže njegov rod noter gor do Mohameda. Kot Mohamedov naslednik blagoslavlja tudi svoje čete, preden gredo v boj. Učitelji. Tovariši matura,nti koprskega učiteljišča; letnika 1900 se bodo sestali za petindvajsetletnico v Gorici v «Centralu» v soboto 1. avgusta zvečer. Kartel. Nedavno tega so Tisti poročali, da imajo železne tovarne češke in avstrijske medseboj trdno zvezo ali «kartel« ter da vabijo tudi jugoslovanske tovarne vanj. Domneva se, da bodo pristopile tudi ma-žarske železne tovarne. Tako se družijo velekapitalisti preko vseh državnih mej po ljubi volji, samo da bolje varujejo svoje profite: ako se pa hočejo družiti delavci', je pa hitro ((izdajstvo domovine«, ((sodelovanje z nasprotniki države« itd. itd. Taka je moderna enakopravnost. Fabrika denarja V Milanu so v tiskarni Piemontesii odkrili veliko ponarejevalnico denarja. Našli so 20 klišejev za ponarejanje 100 lirskih bankovcev Italijanske in Napoljske banke. Našli so tudi cele kovčege izgotovljenih 100 in 1000 lirskih bankovcev. Sodijo, da je bilo v tiskarni tiskanih za o-kroglo 10 miljomov lir bankovcev. « Mladi junak ». To jo naslov novemu mladinskemu mesečniku, ki je glasilo trezne mladine. List vzgaja nov rod, rod mladih junakov; pomaga pri vzgoji in pouku; goji ljubezen do bližnjega, katere tako zelo primanjkuj o današnjemu rodu ter budi veselje do narave, ki nam nudi toliko srčnega veselja. Prinaša obilo slik ter prispevke najboljših slov. pesnikov in pit-sateljev. Slovenskim družinam priporočamo naj naroči «Mladega junaka«. U-prava za Italijo: Zadružna zveza, Gorica-Gorizia1, Corso Verdi 37. Celoletna naročnina znaša 5 lir. Rak. Rak je huda betežen. Ve se, da je nalezljiva, toda njenega povzročitelja niso mogli doslej odkriti. Dvema angleškima zdravnikoma se je sedaj posrečilo po dolgem trudu,' da sta ga našla. Morda bodo kmalu našli tudi kako uspešnio sredstvo za zdravljenje. Bole,zen se vedno bolj širi med ljudi. Leta 1924. je umrlo za rakom 50 tesoč odraisilih ljudi. Za duhovnike. V Trnovem pri Bistrici bodo v slovenskem jeziku duhovne vaje v prostorih on-dotnega samostana od nedelje 30. avgusta. zvečer do četrtka zjutraj 3. septembra. Gospodje, ki se žele te prilike poslužiti, naj se javijo čimprej na naslov: Dr. J. Kržišnik, dekan v Trnovem, p Torrenova di Bisterza. BELEŽKE. Stara trajna. ((Edinost« je priobčila u-vodni članek «Javni tiisk in njegovi izrastki«. Pisala je, dal je ((P.učki Prijatelj« zagrešil zločin, proti: krščanski 'ljubezni do bližnjega s podlim obrekovanjem. Navaja dobesedno tiste stavke iz «Pučkega Prijatelja«. Ogorčenje je bilo ponekod veliko; nekateri! duhovniki istrski so obsodili ((Pučkega Prijatelja«. Ta, ne bodi len, je dal pregledati vse svoje izdaje od Velike noči dalje, pa nikjer ni bilo članka, ki ga je ((Edinost« navedla,. Izkazalo se je, da je'urednik prinesel dotične stavke ne iz «Pučkega*, ampak iz nekega zagrebškega lista in je pomotoma1 napisal, da je tiste grde stavke napisal Pučki. Ta dokaz pa ((Edinosti,« smrdi in seveda noče popravka objaviti. Misli si: «Dosegli smo, kar smo hoteli. ((Edinost« je razširjena po vsej deželiif in blato, ki smo ga vrgli, ostane*. Kaj bodo pa sedaj rekli tisti liberalni duhovniki, ki so peto kolo liberalno-kapitalističnega voza in se sami ne zavedajo, kako škodujejo Cerkvi in — narodu? Slabi računi. «Edinost« z dne 22. 7. piše o novi vladi v Jugoslaviji, da je računati na daljšo dobo vladavine, ki se je sedaj ustanovila. Na ti podla,gi sodi, da bi morali tudi Slovenci, poklekniti in moliti «gre v en go a. Mi se drznemo misliti nasprotno, da| Radič ne bo dolgo sedel skupaj s Pašičem. Bralci naj potrpe, bodo videli, kdo je bolje pogruntal. Žalovanje. ((Edinost« še vedno žaluje, da je Kmetska delavska zveza odklonila skupni nastop pri volitvah v Idriji. ((Edinost« pravi, da je bolje imeti, slovenski zastop z dvema Italijanoma, kakor pa komisarja. Čemu pa se vsajate ! Domenile se z vlado,, postavite edinjaško-fašir stovsko listo. Km e tsk o-delav ska zveza gre m IHEC UfiM JIAKEC MIHEC: Brez naše volje voljena naj bosta dva fašista. JAKEC: Če stvar ne bo dovoljena, volitve razpustista. samostojno, komunisti samostojno. Tako bo vsem ustreženo, zlasti pa vašii stranki, saj je dr. WAlfan slovesno zatrdil, da je vsa Idrija v edinjaškem taborju. Čudno se zdi,, da ste sploh iskali zvez z idrijskimi struj arjii>, ko je vendar Idrija edi-n jaška. Vzgoja za svinjak. — Na goriški gimnaziji je neki gospod dal 10 letnim učencem pismeno nalogo «Kaj sem doživel v kinematografu«. Slovenski fantič z dežele, je rekel, da še ni bil v kinu. Vzgojitelj je tedaj butnil vanj: «Kaj, da še nisi bil nikoli v kinematografu ? Sram te bodi! ». Mi vemo, da je kino pohujševalnica prve vrste. Na gimnaziji pa morajo o tem naloge pisati. To je vzgoja za svinjak. Še velja. — Veliki Krek je napisal v svoji knjigi «Socializem« 1. 1901. te-le besede : Nižji in manjši družabni organizmi: družine, maMi narodi, delavski, stanovi se glasno pritožujejo proti krivicam, ki se jim gode. Z ati raleii se j,im pa smejejo s svojih mehkih sedežev; razkošje, ki jih obdaja, uživanje, v katero so vtoplje-ni, jim brani, da ne čujejo klicev na pomoč. Staro in novo. Pesnika Vilhar in Levstik sta izdajala pred 60 leti list «Naprej». Potegoval se je za slovenske narodne pravice. Avstrijska vlada, ga je hitro zatrla im vtaknila Vilharja (ta je tisti, ki je zložil pesem o ((Zagorskih zvonovih«) za G tednov v zapor. Poginolemu «Napre-ju» pa je zložil Levstik tako-le pesem : Pravde tiskovne te moč je zadela, dvakrat na tožni si klopi sedel; treščila v tč paragrafov je strela, kt.erih premalo si v glavi imel. ZANIMIVOSTI. Pred 107 leti. Predsednik primorskega gubernija grof Chotek je 16. januarja 1818. razpisal v tržaški jetnišnici službo duhovnika. V razpisu je zahteval popolno znanje nemškega, slovenskega in laškega jezika. Takrat ,so bil časi barbarski, tako pravijo. Danes pa, ko živimo v časih velike kulture, svetna gospoda ne vprašuje po znanju slovenskega jezika. Naše mnenje je tole: takrat so bili ljudje res ljudje; kaj so danes, pa ne vemo. Samoumori. Največ samoumorov in največ duševnih obolenj je spomladi in poleti; jeseni število močno pade. V mestu ta razlika ni tako velika kot na deželi, kjer vp-livo\ ne zabrišejo socialne prilike. Majhna umrljivost. Mesto z najmanjšo umrljivostjo je Sy-dney v Avstralij. Na 1000 prebivalcev pride 8.75 slučajev smrti na leto. Tako majhne umrljivosti se ne razveseljuje nobeno nad polmilijonsko mesto. 2 «M ALI L ! 3T» Kako je Novi ministri na delu. Odkar imamo nove ministre za finance in za narodno gospodarstvo, se dozdeva, da bodo vpeljali razne precej občutne izpre-membe. Prva taka je uvozna carina na žito. Ze del j časa take carine ni bilo, Ker mora italijansko ljudstvo jesti kruh iz tuje pšenice; s carino pa se pšenica podraži. Kako velika bo carina. Za pšenico bo na stot 7-50 zlatih lir (t. je papirnatih okroglo 40, ali vsak kg pšenice 40 stot.). Za rž bo carina 4.50 zlatih lir (okroglo 25 papirnatih), za koruzo 1.50 zllatih (okroglo 8 papirnatih), za pšenično moko 11.50 zlatih lir (okroglo GO papirnatih), za testenine iz pšenične moke 16 zlatih lir (okroglo 90 papirnatih), za oves 4 zlate lire (okoli 22 papirnatih), za otrobe, (posevke) 2 zlati liri (okroglo 11 papirnatih.) Čemu carina. Namen carine je, dvigniti ceno domače pšenice, da bi domači poljedelci z večjo vnemo pšenico pridelovali. Ker so zlasti v Južni Italiji grofje .lastniki zemljišč, bo njim nova carina vrgla silne dobičke. Nag kraški kmet, ki mora več pšenice kupovati, kakor je sam pridela, ne bo imel koristi od carine. Pomogla si bo pač nekoliko državna blagajna. Goriško pismo Nov doktor. — Na visoki šoli v Padovi sso proglasili za doktorja pravde našega prijatelja g- Stanka Šuca z Dobrovega v Brdih. Novi doktor je sin narodne in krščansko zavedne družine. Med vojno je morala družina v begunstvo, po vojni je pretrpela neizrecno gorje, ko sta dva. sinova po dokončanih študijah umrla v cvetu mladosti. Gospod Stanko Šuc je Študiral 'latinske šole v Meratah na Laškem, visoko šolo ipa je obiskoval v Ljubljani in Padovi. Iskreno čestitamo novemu doktorju in spoštovani družini. Odlični gostje. — Pred kratkim se je mudil v Gorici slovenski skladatelj prof. Stanko Premrl. Ta teden pa so v Gorici Emiil Adamič, največji sočasni jugoslovanski skladatelj, Neffat I-, kapelnik ljubljanske opere, Šimenc Marij, član zagrebške opere, Marij Kogoj, skladatelj. Vsi so rodoma Primorci, razen g. Adamiča, ki je Gorenjec, a je dolgo učiteljeva! na tržaških šolah družbe sv. Cirila in politiko Odpravljen davek. Ministrski svet je tudi sklenil odprav.i-ti 15% davek na dohodke iz vrednostnih papirjev. Ta davek je bili pred leti vpeljan zlasfcii na pritisk socialnih strank. Vrednostni papirji so delnice tovaren, bank, dalje delnice državnih in deželnih posojil in podobni. Taki papirji so premoženje milijonarjev in nosijo včasih zelo visoko obresti («dividende»). Tako milijonsko premoženje lahko nosiš v kov-čeku im ga lahko skrivaš pred financo ali davkarijo. Kmet pa svoje siromašne hišice iin tistih bornih njivic ne more skrivati'. Da bi se vrednostni papirji ne odtegali obdavčevanju, se je vpeljal 15% davek, plačljiv že v samem uradu dotične delniške družbe. Prosti davka so ostali le papirji, izdani na določeno ime n. pr. kakega delničarja. Kajti imenski papirji se :ie smejo prikriti pred gosposko tako lahko. Vsaka družba je izdajala dvojne papirje: ene na ime določenih oseb, druge pa brez imena. Brezimenski papirji se smatrajo 'last tistega, kateri jih prinese (se glase «na prinositelja«), Zanaprej, ko je davek odpravljen, bodo zopet seveda vsi papirji le «na prinositelja«. Borze in delniške družbe so zelo vesele te prena-redbe na staro. Metoda. Goriški Slovenci si štejemo v veliko čast, da imamo v svoji sredi tako odlične' goste. Zveza narodnih manjšin. — Minuli teden se je mudil v Gorici tajnik političnih organizacij iz Estonije v severni Evropi. Ustanavlja se zveza vseh zatiranih manjšin na svetu, ki zahtevajo enakopravnost z večinskimi narodi. Slovenci l>omo seveda pristopili k tej veleva?,ni organizaciji. Gotovo je, da bo ta mednarodna zveza priborila mirnim potom vsem manjšinam narodne pravice, sicer pride do svetovnih spopadov. Država Estonija je dala kakor Rusija pravi zgled narodne enakopravnosti za manjšine, ki bivajo v državi. Občinske volitve. — Kmetsko delavska zveza nastopa povsod samostojno pri občinskih volitvah, to je, da se ne pogaja z napredno stranko, pač pa postavlja v liste tudi osebe, ki niso strogo na programu Kmetskih zvez. To pa le za prvič. V bodoče bodo morali vsi naši pristaši nastopati z intransigentnimi listami. Na vrstil sta Podgora ter Solkan. Straža in Edinost sta si v laseh zastran občinskih volitev v Idriji. Kar piše «E-dinost» je vse delo tajnika Gaberščeka v Trstu, kii pa je bil le malo v Idriji in je o zadevi le slabo informiran. E d tajaš ki tajnik Rejec v Gorici je vpričo dr.ja Bitežnika, fcii je očital »Edinosti« teži, povedal, da on (Rejec) ne prevzame odgovornosti, za pisanje « Edinosti«; vse tisto pisanje da je le maslo g. Gaberščeka. Nepremišljeno pisanje «Edinosti» bo imelo to posledico, da bo pri občinskih valitvah v Idriji zgubila napredna stranka polovico glasov. Sejem. — V Čedadu se bo vršila od 5. do 13. septembra kmetijska in obrtna razstava. Šole v Italiji V Milanu se je ustanovila nadstrankarska organizacija za šolsko propagando «Gruppo dazione per le Souole del Popolo». Ta organizacija ima namen, da pomaga šolskim oblastvom psnii ustanovitvi novih šol, pri izobraževanju učiteilj-stva itd. To je brez dvoma hvalevredno, zlasti če upoštevamo šolsko razmere v južnem delu naše diižave. Imenovana organizacija izdaja svoje glasilo, v katerem opisujejo šolsko stanje v južnih deželah. Naj posnamemo le nekaj odstavkov. Šola v jami. V provinci Parma je neka šola, vsekana v zemljo. Učiteljica se prikaže pred jamo in trobi v trobento. Kadar malčki pritečejo, zginejo z učiteljico v zemeljski rov. Učenci, osli, ovco in prašički. V provinci! Gosenza je nekje takale šola: nahaja se pod obokanim prostorom, ki je bil prej za kovačnico. Izpod oboka stopaš po podrtem stopnišču globoka do vrat, ki so tako nizka, da težavno gre mož skozi. Deset centimetrov od vrat je svinjak z več prašiči; 1 meter daleč je hlev z osli in ovcami. Odtod se širi smrad živali in njihovih odpadkov. Pa to ni dovolj: prostor je stalno vlažen. Lansko leto je učitelj obolel na bronki-jah in na udnici (revmatizem v členih). Brez okna. Je pa še ena šolska soba, vlažna in zakajena, s polovičnim stropom, ker je gori največ gred. Svetloba prihaja samo skoziii vrata, zakaj okna m. Tik pred vhodom na levi je svinjak, na desni pa podkovski kovač h kateremu venomer prihajajo konjarji za podkovanje. Ni trenutka mina od nabivanja in kovanja 1 Vrata so nizka in ozka ter morajo biti odprta pozimi in poleti, v vročini in v mrazu, da prihaja v sobo vsaj nekaj svetlobe. V dveh glavnih sitenah sta dve veliki luknji, skozi katere je napeljana cev javnega vodovoda. V isti provinci (Coseinza) je neka po-dolgasta soba, ki je siilia nizka in ki ima samo eno majhno okence. V sredi šolske sobe je pritrjen stalen plesni brjar in ob strani v isti sobi pa stopnišče, po katerem hodi hišni gospodar v svoje stanovanje, ki se nahaja nad šolsko sobo-Sredinja greda, ki je podpirala vse druge grede, se je prelomila lin sadlaj podpira vse grede več navpičnih stebričev. Tlak se je pogreznil za več centimetrov. V soseščini šolske sobe je nekaj svinjakov. Tako slove poročilo, ki smo je vestno posneli iiz milanskih listov. Blagor nam, ki imamo lepše šole. Naša šolska poslopja na Krasu, na Notranjskem, pa tudi v Istri (Dolina, Boljunec !), da niti ne govorimo o tržaški okolici, so naravnost palače l Zdravstvo Kjko se zdrav človek Im jetike? (10 zapovedi za zdrave). Jetičen bolnik, ki je čist in se ravna po vseh predpisih, ni nevaren za svojo okolico. Ker pa večina jetičnih bolnikov predpisov ne izpolnjuje, pomni sledeče: 1. ogibaj se jetičnih in pazi v tem oziru zlasti na otroke, 2. ne dovoli nikomur poljubovati svojih otrok, 3. ne jemlji jetičnih služkinj in ne oddajaj sobe podjemniku, ki je jetičen, 4. umivaj si vedno roke pred jedjo, 5. Imej stanovanjc čisto in puščaj vanj zrak (tudi po zimi), svetlobo in solne«, G. ne posedaj v zakajenih, slabo prezračenih prostorih, n. pr. gostilnah, temveč se gibaj mnogo na prostem, v čistem in svežem zraku ter na solncu, to velja zlasti za otroke, 7. privošči si dovolj počitka in tečno hrane, 8. ogibaj se pijanosti in razuzdanosti, 9. ko strežeš jetičnemu bolniku, opusti vse nepotrebno dotikanj pe in se ravnaj točno po predpisih, 10. ne stopi v zakon z jetičnim človekom- Po čem je lira? Dna 29. julija si dal ali dobil: i* 100 dinaij«y — 49.— L. m 100 C. kron — 80.60 L. ■a 100 fr. frank« 106.— L. la 100 Šilingov — 320,— L.. za 1 dolar — 37.20 L. ta 1 funt — 132.75 L. PODLISTEK Kaj pravi stari Brandolin (Nadaljevanje). Osapske orgle in domači moškat. — Kraljevci in Markovci. — Pri Orehu. «Zdaj vam bom povedal, kako smo dobili v Osp orgle. V tistem času je bil župan Anton Slavec. V naši cerkvi smo i-meli stare, slabe orgle. V Trstu je bili neki gospod, ki je bil prijatelj cesarske hiše in kadar se je razglasilo, da se bo Franc Jožef oženil, je hotel poslati cesarju darilo za ženitovanje. Tisti gospod, čigar ime sem pozabil, je imel v svoji palači orgle, ki< jih je dal naši fari. Zato pa smo mu mi naredili en čeber najbolj finega, sušenega moškata, katerega so pili pili na ženitvi cesarja Franca Jožefa. Osapske jame. « Nono, kaj znate od osapske jame ?» — «Slišimo praviti, da so se naši predniki skrivali v grad, tako namreš pravimo mi naši jami. Prod jamo so zgradili velikanski zid, ki' se deloma še vidi, in ko so prišlil sovražniki v deželo, so ljudje spravili v jamo za obzidje blago, živila in vse, karkoli so imeli. Tam so se branili in ni bilo sovražnika, ki bi mogel vdreti v grad. Pred vojsko so mladeniči prirejali veselice v gradu«. «Pogorju nad osapsko dolino-pravimo mi Kras. Na grebenu se vidijo groblje, kupi kamenja, ki so jih postavili za mejo med Avstrijo in Benečijo. Ta stran je bila pod Benetkami. Crnikal je spadal še pod Avstrijo, zato ga je baron Valvazor popisal, našega osapskega. gradu pa ni omenil, ker je bil pod Benetke. Dolinčani, Kastelci in Socerbljanii so bili kraljevci, nam Osapcem pa so rekli za sramoto, da smo pod Markota, da smo Markovci. Oni so so držali. Moj rajni nono, ki je šel v Dolino, je stopil v gostilno in klical vino; pa so pristopili kraljevci in so se norca delali. Oštir pa je rekeili kraljevcem, ki so bili vsi revni: «Kaj se boste šopirili! Pokažite vi denaT, če ga imate; Osapec pa ima cesarskega in beneškega«. «Veste, zakaj pravijo na križpoti med Plavjami, Strunarjem in nami Pri Orehu? Tam ob cesti je rastel strašno velik oreh, ki je bil jako star. Moj oče ga je še videl, ki je bil rojen leta 1822. Tam je krčmaril nekii' Brandolin. Nekoč je stara krčmarica mesila, testo za, v lonec. Pa je vprašala ričeta, ali bo jedel. Vroče je bilo, krčmarica se je potila, da je od nje kar lilo. Pa ji je odgovoril: Če bo, ne bom; če ne bo, pa bom. Ni pa povedal, zakaj je tako govoril. Mislil je: Če bo kapljal pot v testo, ne bam jedel, če pa nič' ne kane, bom jedel. Štrolh, volkodlak in žlahta. «Nono, povejte mi kaj od čarovnic.« «Bom. Pri nas jim pravimo štrolhi in štrolhe. Jaz ne verujem nič vanje, zakaj 83 let sem star, hodil sem ob vseh urah, tudi na grobišče sem šel, pa nisem čul ne strahov, ne videl štrolha. Najhujši, tako pravijo, je volkodlak. To je lahko človek ali blago. Čllovek, ki je volkodlak, vstane ponoči njegov duh in hodi mučit ljudi; pride, kadar sosed najbolj trdno spi in ga ponavadi uje, pa tako močno, da se poznajo znamenja od zob še cel dan; volkodlak uje v roko, na stegno, kakor pač' pride. V našit vasi je več oseb, ki so bile ujedene. To je res. Povejo pa, da se da volkodlak dognati. To pa je malo smešno. Lastno vodo treba vliti v novo, še nerabljeno steklenico, jo zamašiti in jo narobe obesiti ob verigo nad ognjiščem. In sicer mora biti voda tiste noči, ko je volkodlak ujedel. Se tisti dan pride, ker mora priti, dotični volkodlak, človek ali blago, v hišo in te nagovarja. Človek ti reče: Dobro jutro, posodite mi soli aili kaj takega. Ako mu ujedenec sploh ne da odgovora, volkodlak pogine, ker ne more več lastne vode puščati; ako pa spregovori v odgovor, potem gre v tistem hipu in na tistem mestu volkodlak na vodo. Tako se volkodlak spozna. Moj stari oče je poskusil volkodlaka, ko je bil 86 let star. Pa ga je ujel. Prišla je ženska prvi dan, ni odgovoril, prišla drugi dan in milo prosila. Tedaj se je je usmilil. Naenkrat je bila pri vratih cela povodenj. — Mojega starega očeta brat je bil Brte, Talija,ni pravijo Bortolo, je imel ujeden-ca v sebi. So mu rekali da hodi okoli P° noči, da je volkodlak. Neko noč, ko je šel njegov duh, ujedenec, od hiše, ga je žena v postelji obrnila; tako duh ni mogel več vanj in je umrl. Pa jaz povem, da se mi nikdar in ni" koli ni nič' takega pripetilo, nisem videl in čul ne strahov, nisem poznal ne vraže, no kaj podobnega. Nekoč sem pasel ovce, pa so mi ponoči1, ko sem gnal ovce, nekatere zbezljale na grobišče. Šel sem ^ njimi in govoril glasno: Strah, kje si, prikaži se ! pa se ni. Zato tudi ne veruje111 v strahove. Pravijo, da znajo nekateri ljudje raZ' govoriti od gadjega pika. Sv. Šempas d* je proti strupenim, sv. Kozma da je, si človek nogo zvine. V naši vasi je mož. ki razgovori od kačje strupenine, kar s® je že večkrat zgodilo, tako da ozdravijo pri nas brez zdravnika«. Stari Brandolin je prebrisan šaljivec, med svoje pripovedke vpleta rad kaj »a smeh. Ko mi je nekoč ponudil tobakiro, je začel: Nekdaj sta šla dva Osapca v mraku po cesti. Pri Orehu se jima Prl" druži neki tujec- Osapec pomoli Osapc« tobakiro in reče. Dajmo ga ! Mislil je. dajmo njuhati tobak, 'tujec pa se prestraši, misleč, da ga bosta pretepla, zato steče, kar se le da. In če so ni ustavil, še sedaj toče, ali ni res V (Dalje prihodnjič)- . Kaj nam i dežele pišejo Bepa in Tonca* Pepa : I)qber dan, Tomcla. Tone a: Budi, budi, Pepa. Popa: San Buh de si sama, boš me kej paveia kaku si se jemala za, to šagro, lan pr Putpejči. Tonca: Sn se jemala grubo fajn, sn se prov kontnala. Kur so začeli godet, sn šla velej tan, ma tebe te noj blo vidt. Pepa: Jest pej sn prši a, ka so vre drugo prtido godli. Tonca: Kaku tu, de si za medil a vse tu gurše ? Pepa: A samo movči! Muj Ludvik jma samo, tiste brješe, jen sn mo mogla jot opret dokr je šov uon ane dvej uri spat ku sen tela jet kej zvečer plest. Tonca: Tude jest sn se vre bala, da ne bon jih nauka vidla. Pepa: Ka be reč, de ne ? Jest rejši vse jo tnal or a pest in, za drugo leto du zna du bo živ ? Tonca: Samo movči ! Je biv vre potk jn ga nejsn jemela, čntežhma v garžeti; Potlej meje vendr palo v glavo: sn žela to guršo kakuš in sn jo nesla, v Trst. sn taka la zanjo 15 lir. Sn se čpila an fajn p-l-td jn sn vančla še zan liti o; smo spila zvečer z mojen u osmi-ci tan pr Naneta Slčnega. Potle gren, znaš, tan jn nesn mogla več prstajt, k sn čuta godt; zgrabil lan Kato Ferpčvo jn smo talcu rej,sle, dokr je fnilo. 5*epa: Ma znaš, Tonca,. de grubo grajajo ledje od nas ? Tonca: Naj šrajajo ! Pej de bi znali, de sn jmela sposojeno čito, ka bi djali ? Pepa: Jest pej sn zbila ptplat s pstola, bon hodila dva čedna bosa, pej Polonca: Nej bo nej mi' dvej smo se plačic. Tu grajajo, .samo te ke ne znajo plest, k niso obreitne. Tudi živo občutimo jarem kapitalističnega odiranja, ki se je tod razpaslo. Potem pa še noizobrazba im razuzdanost mladine. V Škofijah je šagra vsakih 14 dni, vmes pa še po bližnjih vaseh. Vse to gre v korist oderuhov. Očetje, mame, skrbite za svojo poliujšano deco, ker od tod izvira največ revščine. Zadnji čas je, da rešite svojo zadolženo kmetijo. CETORE. Majhna vas, pa vendar znana. Saj je pred in po vojnem času rasprodal precejšnjo količimo vina širom dežele, kateri pridelek je eden najvažnejših. Ravno zato nas je letos hudo zadelo, ko nam je peronospera posameznim kmetom nad tri četrtine pridelka ugonobila. Posebno na zarod je neusmiljeno delovala, omenjena bolezen; v par dneh so grozdovi repki počrneli tako, da je bilo vsako škropljenje zaman. Težko je delo kmeta, in še težja je njegova skrb za bodočnost, ko pogreša svoj glavni pridelek, pripravljen z velikim trudom in precejšnjimi stroški. Vaščan. ZGONIK. V nedeljski «Edimosti» je priobčil naš g. župan izjavo, katero ponovimo tu dobesedno : ČASTNA IZJAVA. Podpisani Ivan Gruden, župan občine Zgonik, s tem preklicuje razžaljive besede, ki jih je izustil dne 12. marca t. 1. v sežanski davčni izterjevalniei na naslov gospoda Umberto Corazza, kateremu izraža svoje spoštovanje. ZGONIK, dne 15. julija 1925. Ivan Gruden. PODGRAD. Pohvala novograjskih deklet. Najprej to., da v cerkev hodijo samo, kadar gredo pokazat novo. obleko ali lakaste šolne. Lahko bi kaj pomagale pri cerkvenem petju, pa rajo puste, da se par šolskih o-trok muči. Pa ne da bi' bile slabega glasu, ne. cele noči prepevajo po vasi, seveda le bolj «ta pobožne« pesmi. Tudi ni misliti, da bi za ples in harmoniko ne marale. Seveda mora biti vsakokrat nova obleka, v stari ni zdravo. Za. domače-fante ne marajo, ker jim ne diši kmečko delo: No-vograjska je rojena za gospo ali grofico. Mladi: gospodarji si morajo iskati gospodinj po drugih vaseh, kjer niso grofovske krvi. Otroški vrtec dobro napreduje. Če imajo biti kaka darila, naženejo Račičanke do 20 otrok skup. P® tudi iz naše vasi jih nekteri bolj kunštni pošiljajo. TOMAJ. Tomajci pravijo, da je vodovodna pipa pri Kalu tako pritrjena, kakor v kakem ciganskem taboru. Na cesti od Kala do ' ogla leži kamenje, kakor po gmajni. V sredi vasi vendar ne gre, da bi bilo toliko nereda. UBELJSKO. Vtisi popotnika. — V nedeljo, dne 5. julija napravil sem daljši izlet, v podna-noško vasico Ubcljsko, oddaljeno tri četrt ure od Razdrtega. Pri vaškem znamenju, me je pozdravilo ubrano priti kovanje zvonov', kakoršnega nisem slišal se nikoli. Ubeljci so res mojstri v pritrkavanju! Zvonilo je k večernicam. Stopil sem v prijazni hram božji, v katerem je klečalo mnogo iTiobožnega ljudstva. Prijazna cerkvica ima troje oltarjev. Veliki je posvečen sv. Urhu; stranska pa sv. Ani in sv. Jožefu. Vsi olitarji so bili okrašeni s svežim cvetjem. Ker je bila ta dan Urho-va nedelja, imeli so Ubeljci opaši lo; pobožno ljudstvo se mii, je takoj prikupilo, zlasti pa, ubeljska dekleta, katere niso imele, na moje veliko začudenje, kratkih kril in prozornih nogavic. Pač pa so bile oblečene kakor se spodobi dekletom! Nekatere so imele tudi narodno nošo. Pri večernicah je bila ura češčenja. pred Najsvetejšim in pete litanije Srca Jezusovega. Duhovniku so odpevali vsi pričujoči. Povedati tudi moram, da imajo Ubeljci močan pevski zlvor, ki bi delal čast vsaki župni cerkvi. Po večernicah sem si v naglici ogledal vasico, katera šteje nekaj črez sedemdeset hliš. Razdeli se v dva dela: v Veliko in Malo Ubeljsko. Po vasi tečeta izpod sv. Brica, — čigar cerkev se beli visoko v nanoških pečinah, — dva potoka; s pitno vodo priskrbuje Ubelij.ce «Stra,nski vodovod, kateri jo napeljan skoro po vsem Krasu. Ubeljska vasica se vsakomur prikupi takoj na prvi pogled- Med vrtovi in sadnim drevjem postavljene lične hišice te prijazno vabijo, da pridi vsaj za nekaj časa prebivat pod njih gostoljubno streho. Bledi mesec je že sijal po vasi in lepa narodna pesem se je glasila v večerni tihoti, ko sem se odpravljal domov z nado v srcu, da, pridem še obiskat to prijazno mirno vaisliico. MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz ln Izvoz na vsa kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonlo 5. POŠTEN MLADENIČ blagega značaja, sin kmečkih staršev, izveden v vseh kmetijskih rečeh, sedaj v državni službi, želi pristopiti na kako kmetijo s primernimi pogoji kot zet ali posi-novljenec. — Ponudbe naj se pošljejo na naslov «MaJega lista«. IŠČEM FANTA poštenih kmečkih stari-rišev za mesarsko obrt. - Sprejmem ga takoj. — Franc Potočnik, mesar. Zagorje pri Št. Petru na Krasu. KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajco, maslo i t. d. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raiiineria 4. Štab. 'l ip. Silvio .Spazzal - Trieste Zobozdravniški ambulatorij TRST, v. Settefontane Št. 6 od 9. do 12, ure In od 15. do 19 ure IMT Ljudske cene. 'TM Mik Hupali GORICA, VRH PLACUTE, 18. Veže preprosto in najbolj elegantno za zasebnike, občinske, župne in šolske urade, za društva. Medmestni telefon štev. 253. Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRICO TOFFOLETTO TRST, Via del Pesoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. Mehanična pekarna in slaščičarna Žerjal dc Via Ceoilia dl Rlttmayer št. 14 se priporoča cen. občinstvu. Izdeluje v vsaki množini piškote in druge slaščice. Zastopnik mehaničnih peči z znamko „ZVEZDA“ za celo Julijsko Benečijo. riTriTriTri-o* SODA naredi perilo voljno Poglejte, kako zadovoljno gleda ta gospodinja, ki u-porablja pri pranju Tri! ' w*S»r_* - Tri izpere nesnago brez mencanja, naredi lepo belo, pa ne razje. Tri je novost perice Tri se pridobiva iz nafte, ki skupno s sodo in drugimi sestavinami razje v vodi nesnago ter jo • 1 v • izluzi. vf TRI naredi belo In ne razje. Se prodaja povsod. A. FENDERL 8c C. TRIESTE [DAl^ONTg ACM E T*epa: Še znaš, vsaka bi rada: pas k učila, ma treba bet. rojena za tu. Morn jel ! Z Bugn, Tonca, ne pravi nič obenmi ne. Tonca: Z Bugn, z. Bugn, Pepa, ka bon prav la, se znajo vre vsii! °VČJA VAS. Ko se prvič oglašamo v «Malem listu fhoramo povedati odkod da smo. Ovčj leži na nekdanjem Koroškem pra Pod svetovišarsko goro, ki sc strmo vzd ka tik nad vasjo na vzhodni strani. Letos smo o Veliki noči začeli nabira Prostovoljne darove za zvon. Nabralo s Je toliko, da smo mogli kupiti malega, 1 Pam je dne 21. junija prvič zapel z zvi bika. Zvon ima čist in jasen glas, le žu ,(ta ni malo večji. Bridko čutimo krivic vlada nam najubožnejšlm ni dala n enega majhnega zvona, medtem ko j drugim občinam po Kanalski dolini, ltt tere so bile po vojni mnogo manj poški 'devane, dala vse tri in' celo štiri. — Dri ■ka vesela novica je, da je prvo nedelj Julija pri nas vendar enkrat jenjal '‘tiha« nedelja, ki je trajala že od povra La iz begunstva. Le ob kaki posebni pr •ki so prišle prepevat pevenje (pevke) i Sosednih vasi. Ta dan so se pa domač dekleta ojunačile in so začele same pri Pevati: pri službi božji. Spočetka je šl *es bolj težavno, a zdaj se opazi vsako ni pljo napredek v petju, kar nas vse jak eseli. Le naprej po tej poti! SKOPLJE. Foča nam je vničila malone ves pridi e • Najbolj to občutimo pri vinu, kc ° se za jesen nanj zanašali, da bom hjirn poravnali svoje ogromne dolgovi GOSPODARSTVO Kito namili oglas Marsikdo z dežele želi priobčiti v ((Malem listu« svoje osebne, družinske ali trgovinske razmere. Takib reci listi ne priobčujejo zastonj, kakor dopise o splošno zanimivih rečeh.. Treba je plačati. To je «oglas» ali «inserat». Ako kdo kupuje ali prodaja posestvo, ako se peca z lesno trgovino, ali kupuje oglje, ali drži zalogo drv itd.; ako ob določenih časih nakupuje zrelo brinje, maline, gobe itd.: se napiše na upravništvo lista pismo, v katerem se naproša za inserat določene oblike in velikosti. Enako, ge hočeš naznaniti smrt drage osebe ali zahvalo pogrebcem. Isto velja o naznanilu poroke. Osebni prepiri se imenujejo «poslano». Velikost oglasa. Kadar inserat naročaš, moraš velikost in s era ta sam naročiti, ker od tega za visi potem račun. Seveda pri tem vzemi v poštev, koliko besed si napisal. Veliko besedilo se ne more pri najboljši volji zbasati v zelo majhen prostor. Za malo besed pa se lahko zahteva izredno velik prostor, če ima kdo voljo plačati, ker tak o-glas se potem bolje vidi in ga bolj gotovo vsi bero z zanimanjem. Kako se oglasi merijo. Dolžina ene vrstice v časopisju je običajno stalna. To je potem širokost ene kolone (kolona, stebrič ali stolpic). «Mali list ima na vsaki strani 4 kolone, cela številka torej 16 kolon. Ko naročiš oglas, najprej povej, ali naj bo širok eno kolono, ali dve, a.li še več. Potem določiš njega visokost v centimetrih. Potem piši; upravništvu lista tako : »ssj3=-o*---------- je odprta od 9'/2 do 12,5» in od 14'/2 do 16 ura, Če vljarnica FoneEssm odlikovana v tPc nizu In Genovi 1924. z veliko vnemi jo, diplomo in zlato svetinjo Trst via Caprin 5 pri Sv. Jakobu Trst M O) d P V m a o p« cd 5 -o p OJ KJ >x O CA CA >o o ■o 5 > O A •M N O S p O O N O Cm s a d S 0 Pt 'TJ > O ■•H P M U P 0) M P* p CA CD d P p -d M ** o d SP C3 na (3 O h* P» M Eh > ec •P «3 »o d .5 «n o cT np Slovenci l Kupujte samo pri Forcessinu!