smBošI* 2 7. XI. 1931-
Poštnina plačana v gotovini.	.
 ------------------------------   -»— ktai,——pfKog
OBRTNI VESTNIK
Strohoivni list za poivzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine.
„OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:
celoletno..................Din	40‘-
polletno...................Din	20*-
posamezna številka . . Din 1'-
Glasilo obrtništva Dravske banovine.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.
V LJUBLJANI, dne 27. novembra 1931.
Štev. 46.
Otvarjamo anketo za ločene
Z ozirom na izdajo novega obrtne* ga zakona, opirajoči se pri tem zlasti na § 393. tega, ki govori o sistemu zbornic in daje pravico obrtništvu, da samo odloča o tem, in z ozirom na številne dopise s strani obrtniških to* varišev, smo poskusili z današnjo šte* vilko našega glasila javno anketo za ločene obrtne ali skupne zbornice. Ta* ko se bo moglo obrtništvo točno in* formirati o koristih skupnih zbornic in o prednosti ločenih obrtnih zbor* nic. Da bode obrtništvo obojestran* sko podučeno, dajemo primernega prostora tako enim kakor tudi drugim zagovornikom. (Uredništvo.)
★
Prejeli smo od uglednega obrtnika:
Kdo zagovarja v Sloveniji skupne zbornice
V	kolikor se je do danes v Sloveniji govorilo in pisalo o sistemu obrtniške zbornice, v toliko nam manjka še doslej jasnega in objektivnega vpogleda v to vprašanje, ki predstavlja na eni strani stremljenje obrtništva po samoodločbi in neodvisnosti, na drugi strani pa principijelno varovanje tradicije, češ, kar je bilo 80 let dobro za slovenskega obrtnika, to bo zanj dobro tudi še za naprej.
Kdo ima torej prav? Kaj je koristnejše za obrtnika — skupna ali samostojna zbornica — o tem se nam zdi neumestno razpravljati z ozirom na dejstva, da ločena zbornica, ki doslej^ v Sloveniji še ni prišla do praktičnega izraza, ni mogla tudi praktično nikjer pokazati svojih koristi za obrtništvo, ki bi bile in je tudi v tem pravcu prikazovanje in poudarjanje koristi skupnih zbornic, ki praktično obstojajo že 80 let, v toliko krivično, v kolikor sploh nismo imeli prilike še videti praktičnih
Vsem cenj. naročnikom in čitateljem lista
Uprava lista opozarja vse cenj. na* ročnike, da bo izdala novoletno šte* vilko v povečani izdaji in se radi tega obrača do vseh tovarišev obrtnikov in ostalih cenj. čitateljev, da pošljejo za novoletno številko svoje oglase. V tej številki naj bo enkrat jasno prikazana in izražena naša stanovska zavednost s tem, da naj ne manjka obrtnika, ki ne bi poslal v lastno stanovsko glasilo vsaj najmanjšega inserata — voščila za ceno Din 20.—.
Obenem prosimo cenjene tovariše obrtnike, da preskrbe tudi inserate in voščila tvrdk, pri katerih nakupujejo surovine. Predvsem se obračamo s to prošnjo na vsa naša obrtna društva, da nam po možnosti priskočijo na po* moč in zberejo v svojem okolišu čim več inseratov * voščil za našo novo* letno številko, ki naj bo glasen in vi* den dokument naše samozavesti in propagande med obrtništvom samim za svojo obrt in strokovni list.
UPRAVA LISTA.
obrtne ali skupne zbornice
koristi samostojnih zbornic v Sloveniji. Pozitivni praktični rezultati z ene kakor druge strani bi bili vsekakor merodajni šele za kakršnokoli primerjavo in kakršnokoli poudarjanje prednosti enih kot drugih zbornic.
Slovenski obrtnik bi moral vsekakor poprej slišati obe plati zvona, potem šele soditi in odločevati. Tako pa smo slišali doslej šele eno plat z referatom g. Založnika o skupnih zbornicah, med tem ko istočasno nismo čuli referata o samostojnih ločenih zbornicah.
O	enem smo pa povsem prepričani in to je gotovost, da če bi obstojala 80 let samostojna obrtna zbornica v Sloveniji kakor obstoji skupna, bi na vprašanje sistema zbornic sploh nikdar ne bi prišli, ker bi obrtništvo v svojem samostojnem in neodvisnem forumu videlo in gledalo tudi svoj cilj in svojo dovršenost.
Kaj so vzroki postanka tega vprašanja, vzroki dolgotrajnih borb in cepljenih obrtniških moči?
Vzrok je samo eden. In ta vzrok je skupna zbornica sama, ki je v principu samem idejna nasprotnica vsake obrtniške samostojnosti in neodvisnosti ter se v bistvu praktično drži pravila-: manjši bodi podrejen in poslušen večjemu in močnejšemu,. čeprav Li bila v., resnic! baš ona po-klicana za to, da vse take diferencijacije in težnje po superiornosti novejših panog izravnava in budno čuva pravice ter dolžnosti, ene kot druge. Torej prav jasno je, da je v principu morda sistem skupnih zbornic enako vreden sistemu ločenih, vendar njegova praktična izvedba običajno nikdar ne dosega praktične vrednosti samostojnih zbornic, ki imajo mesto treh ciljev hkrati le enega, in tega lahko nepristransko z vsemi silami in vsemi sredstvi v skrbi za svoje lastno, puste neovirano in svobodno uspevati.
Če hočemo torej biti objektivni, moramo vsekakor praktičnemu efektu v življenju vselej pustiti prednost in to ne samo delnemu, pač pa vsestranskemu, ki že po svoji teoretični in idejni bazi daje jamstvo za potencirano zastopanje in izvajanje praktičnih uspehov bodisi v življenju posameznika ali stanovsko organiziranih skupin; torej jasno je iz tega, da more biti za obrtništvo koristnejše le to, kar je nedeljeno samo v njegovi službi, ne pa še pri dveh drugih gospodarjih hkrati. V neoviranem in svobodnem ter samostojnem razmahu vsake gospodarske panoge je sele podano jamstvo za uspešno sodelu vanje z drugimi panogami, za uravnavanje splošnih narodnih in državnih dobrin ter za uravnovesenje vseh narodnih gospodarskih sil. Interesi o obrti ne smejo biti nikdar vezani na principijel-ne interese trgovine, ki so že po svojem bistvu pretežno konkurenčnega značaja, še manj pa na interese industrije, katere podzavestna naloga že v njenem bistvu samem je, zatirati obrt in jo z racijonalizacijo in mehanizacijo prisiliti več ali manj h kapitulaciji.
V	Sloveniji pa v vprašanju sistema zbornic stoji v ospredju še drug moment, ki pa ga doslej še nismo imeli Ipriliko poudariti, čeravno je povsem evidenten in v glavnem tvori netilo za ponovne prepire in spore glede tega važnega obrtniškega vprašanja. Je to dejstvo, da vodijo obrtniško politiko na merodajno mesto postavljeni neobrtni-ki, ki so pač s svojimi naslovi znali spraviti del obrtniških voditeljev pod svojo duševno nadvlado in sedaj že leto dni pri zelenih mijah v svojo največjo zabavo uprizarjajo marijonetne predstave. Tako smo čisto enostavno postavljeni pred dejstvo, da uslužbenec gospodari gospodarju in mu milostno
vrže sem in tja pod mizo drobtinico od onega belega kruha, ki si ga je sam privoščil na gospodarjeve stroške. Tendenca je pri tem povsem jasna in končno opravičljiva, ko gre za toliko in toliko, ker ima zbornica oznako TOI in bi bilo seveda drugače, če bi bil O izpuščen.	*
Razlogov, ki za to govore, imamo dovolj in bi jih lahko podrobno navedli. Znano nam je, da so ponavadi v skupni zbornici vsaj obrtniški odborniki vedno pod precejšnjim vplivom ostalih funk-cijonarjev, če pa to niso, potem imamo sumnjo, da bi ne bili njihovi mandati v nevarnosti. Dobro se še spominjamo, ko so se pred kratkim zastopniki, ki danes zavzemajo v obrtnem odseku zbornice za TOI najvažnejša mesta, sami svečano izjavljali za ločeno obrtno zbornico, danes pa so odločno za skupno — morda pač zato, ker sedijo v njej. Vemo, da bi bili danes lahko tudi poborniki ločenih zbornic v zbornici za TOI, če bi bili tako miroljubni, da bi v vsem in z vsem soglašali. Ker so pa dovolj odločni, zato jih ni zastopanih v zbornici; imajo pa zato obrtniško maso za seboj.
. .4 V petek ob 9. uri dopoldne se je na novo imenovana Zbornica za TOI sestala in imela svojo prvo plenarno sejo. Navzoči so bili vsi člani razen dveh, ki sta na poslovnem potovanju v inozemstvu.
Ob navzočnosti g. bana dr. Marušiča je predsednik Zbornice g. Ivan Jelačin ml. otvoril zasedanje točno ob 9. uri.
Po iskrenem pozdravu je predsednik Jelačin prečita! odlok ministrstva trgovine in industrije, ki ga je prejel 9. t. m. od kr. banske uprave, s katerim je bila na podlagi čl. 3. zakona o odgoditvi volitev v trgovske, obrtne in industrijske zbornice z dne 30. aprila 1929 iz-premenjena zbornična sestava z navedbo imen vseh članov in namestnikov, ki tvorijo novo zbornico. Nato je pozdravil g. bana dr. Draga Marušiča, načelnika ministrstva dr. Marna in dopisujočega člana g. dr. Frana Windischer-ja. Nato je gosp. Jelačin imenoval za overovatelje zapisnika g. stavbenika Ivana Briclja in g. ravnatelja Antona Krejčija ter nadaljeval:
Preden preidem na dnevni red, mi je častna dolžnost, da se skušam oddolžiti razrešenim gospodom zborničnim članom, ki so dolgo vrsto let z nami sodelovali v tej zbornici in s svojo iniciativnostjo, strokovnimi nasveti ter opozorili podpirali zbornico v izvrševanju zakonitih dolžnosti ter v njenih prizadevanjih za zaščito domačega dela in pospeševanje gospodarskega napredka. Posebno velja ta moja zahvala bivšemu g. podpredsedniku Ivanu Ogrinu, ki si je tekom svojega devetnajstletnega udejstvovanja v zbornici s svojo marljivostjo in inicijativnostjo pridobil trajnih zaslug. Enako se zahvaljujem tudi ostalim gospodom bivšim zborničnim članom za njihov požrtvovalni trud in moja iskrena želja je, da ostanejo vsi gospodje naši zbornici še nadalje naklonjeni ter da nas podpirajo v vseh stremljenjih in prizadevanjih.
Istočasno pa mi je čast pozdraviti na današnji sej; vse novo imenovane zbornične člane in dati izraza svojemu zadovoljstvu, da so se z novo imenovanimi vrnili v zbornico stari preizkušeni in zaslužni gospodarski delavci in borci, predvsem naša nova zbornična podpredsednika g. Konrad Elsbacher in g. Engelbert Franchetti, nadalje, da imamo čast pozdraviti v naši sredini bivšega predsednika Narodne
V	nedeljskem »Jutru« št. 271 poživlja g. Rebek obrtništvo za skupne zbornice. Dvomimo, da je izšel ta članek izpod peresa podpisanega. Gospod pisec na vse načine zagovarja skupno zbornico, ki jo je še pred nekaj meseci kritiziral. Govori namreč o popolnoma avtonomnem odseku. Mar ni že to samostojna obrtna zbornica? Kako je mogoča trditev, da je odsek popolnoma avtonomen? Nam je prav vse dobro znano in vemo, da sedijo v obrtniških sekcijah itd. tudi trgovci.
Mi nočemo nič drugega kot to, kar določa novi obrtni zakon »zanat — za-natljima«. To je gotovo geslo funkcionarjev ločenih zbornic, katerim se imamo — mislim — v največji meri zahvaliti, da je novi obrtni zakon večji del zelo ugoden za obrtništvo.
Zato pa tudi mi pravimo:	»obrt	—
obrtnikom«, drugi pa roke proč, in videli boste, da bo obrtništvo v Dravski banovini naenkrat edino — in še več — edino bo z obrtništvom v celi Jugosla-| viji. Od tega bosta imela koristi tako ' obrtništvo kakor država sama.
vlade in poslanika g. Josipa Pogačnika ter končno, da smo z novim imenovanjem pridobili za ožje sodelovanje v zbornici odlične obrtniške in trgovske organizatorje, med njimi posebno gg.: Josipa Kavčiča, predsednika Zveze gremijev in podpredsednika Trgovskega društva »Merkur«, nadalje g. Frana B u r e š a , predsednika, in g. Jakoba Zadravca, podpredsednika Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru in celo vrsto načelnikov gremijev in zadrug. S tem imenovanjem so dobili odnošaji med zbornico in stanovskimi organizacijami še tesnejši in intimnejši izraz in vez, ki bo brez dvoma za vzajemno delo prav posebno koristna.
Smatram, da tolmačim razpoloženje vse zbornice, ako Vam predlagam, da
Vsem obrtnim zadrugam, obrtnim društvom in njih članom!
OBRTNO DRUŠTVO V SLOVENJGRADCU
sklicuje na dan 29. novembra 1931
veliko obrtniško zborovanje
ki se bo vršilo v prostorih gostilne Eich-holtzer v Slovenjgradcu ob 3. popoldne.
DNEVNI RED:
1. Vprašanje prisilnega obrtniškega zavarovanja.
2. Vprašanje skupnih ali ločenih zbornic.
3. Raznoterosti.
Ker je zborovanje velikega pomena za ves obrtniški stan, vas vljudno vabimo, da se tega zborovanje v čim večjem številu udeležite.
ODBOR.
Predsednik: Kassel Ivan.
Konstituiranje nove zbornice za TOI
s tega prvega sestanka novo imenovane zbornične uprave odpošljemo predvsem vdanostno brzojavko našemu Presvetlemu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru. (Z burnim odobravanjem sprejeto.)
Nadalje predlagam, da se odpošljejo pozdravni brzojavi tudi ministrskemu predsedniku g. Petru Živkoviču, ministru trgovine in industrije dr. Kosti Kuma-nudiju, novo imenovanemu ministru financ dr. Miloradu Gjorgjevieu ter našima ministroma, ožjima rojakoma, dr. Albertu Kramerju ter g. Ivanu Puclju s prošnjo, da blagovolijo podpirati delo in prizadevanje naše zbornice.
Namen in naloga današnje plenarne seje je v prvi vrsti, da se izvrši konstituiranje nove zbornice. So pa še drugi važni dogodki, ki so se izvršili skoro istočasno z imenovanjem nove zbornice, preko katerih današnja seja ne more molče preiti. Predvsem mislim tu na dejstvo, da je bil dne 9. novembra objavljen v Službenih novinah »Zakon o radnjama« kot enoten obrtni red za vso državo. Ta zakon zasega globoko v našo gospodarsko podjetnost in bo v pretežni meri merodajen za bodočo smer razvoja naše gospodarske aktivnosti. Smatral sem zato za potrebno, da Vam na današnji seji podamo informativne in pregledne referate o odredbah novega obrtnega zakona predvsem s stališča naših zborničnih predlogov za izenačenje obrtne zakonodaje za vso državo, da boste mogli oceniti uspehe naših prizadevanj in razvideti, kje so bili naši predlogi upoštevani in kje ne, nadalje, kje nam prinaša novi obrtni red bistvene izpremembe napram dosedanjemu stanju in v koliko so te izpremembe pridobitev in napredek, odnosno podaljšanje napram dosedanjim prilikam. Jasno je, da na današnji seji o tem obširnem gradivu ne bomo mogli razviti podrobne razprave, marveč bomo imeli za to priliko razmotrivati položaj na odsekovih sejah, ki se bodo vršile v prvi polovici meseca decembra. To bo še dovolj pravočasno, ker stopi novi obrtni red šele 9. marca leta 1932. v veljavo.
Za danes bi želel, da se omejimo samo na en važen moment v okviru zakona o radnjama, to so odredbe glede zbornic. Po besedilu zakona imajo ostati zbornice v dosedanji sestavi bodisi kot združene, ali pa kot posebne. Izpremembe v dosedanjem sestavu se lahko izvršijo glede razdruženja ali spojitve posameznih odsekov potom uredbe ministra trgovine in industrije
v	sporazumu s predsednikom ministrskega sveta, in sicer v roku treh mesecev, ako so bili do dneva objavljenja zakona že sprejeti v zborničnih odsekih zadevni sklepi kakor tudi pri večini obstoječih obveznih ali svobodnih organizacij.
Sklepi za razdvajanje pri nas ne obstojajo, marveč je nasprotno zbornica ponovno enodušno, kakor tudi pretežna večina stanovskih organizacij zavzela odločno stališče za skupne zbornice in ostane vsled tega naša zbornica še naprej skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo ter bo vršila kot slovenski gospodarski parlament svojo vzvišeno nalogo, da pospešuje interesno solidarnost vseh treh glavnih panog gospodarstva, stremi za sintezo v gospodarski politiki in koordinira zahteve in potrebe industrije, trgovine in obrti. Prepričan sem, da bo novo imenovana zbornica, v kateri so v tako odlični meri zastopane naše stanovske organizacije obrtništva, trgovstva, industrije in gostilničarstva, zavzela v tem vprašanju istotako enodušno stališče, kakor ga je zavzemala zbornica v prejšnji sestavi.
Od zadnje plenarne seje, ki se je vršila dne 6. julija, smo preživeli v našem gospodarstvu zelo napeto dobo, ki kulminira v tako zvani bančni krizi. Ta kriza pa je le refleks cele naše gospodarske stiske in v najožji zvezi s krizo svetovnega gospodarstva. Težak položaj našega denarstva je nalagal zbornici dolžnost, da usmeri vsa svoja prizadevanja na to, da se kritični položaj čim prej omili, da se obtok gotovine normalizira, zaupanje vlagateljev do denarnih zavodov zopet dvigne ter da ne pride do potresov v gospodarstvu, ki bi mogli povzročiti trajne, nepopravljive škode.
Danes lahko mirno rečemo, da so rodila naša zbornična prizadevanja mnogo uspehov ter da smo najbolj napeto dobo jesenske sezone že srečno prebrodili. Pri tem pa ne moremo preiti preko velikih dogodkov zadnjih mesecev, ne da bi jih omenili. Mislim predvsem na zgodovinski dogodek, da nam je naš presvetli vladar v smislu svoječasne obljube, dane v manifestu dne 6. januar-
ja, vrnil ustavo ter obnovil parlamentarni režim. Naš bodoči parlament čaka težka in važna naloga, da v prvi vrsti sistematično in dosledno izvede štednjo v celi javni upravi in gospodarstvu, da tako lahko zmanjša v onem sorazmerju, kakor so padli dohodki celokupnega gospodarstva, tudi državne in javne izdatke ter da v zvezi s tem tudi olajša bremena, ki danes pretežko zadevajo vse gospodarske sloje. Mi smo trdno prepričani, da se bo izvršitev te važne naloge posrečila in da bodo pri tem gospodarski interesi Dravske banovine v no-
vi	skupščini uspešno tolmačeni, ker se nahaja v novi parlamentarni delegaciji naše banovine tudi iz krogov našega obrtništva in industrije cela vrsta praktičnih gospodarjev in dobrih poznavalcev prilik.
Ko zaključujem svoj pozdravni nagovor, hočem podčrtati predvsem eno že- | ljo: Kot zbornični predsednik sem do-sedaj stremel v zbornici vedno za tem, da se v vsaki panogi našega gospodarstva varuje čim širša samouprava ter daje čim večja razvojna možnost. Kjer je bilo treba interese sorodnih in raznih panog razmejiti in razporediti, je bila moja tendenca ta, da se varuje solidarnost našega celega gospodarstva, katerega interesi so medsebojno tako prepleteni in povezani, da eden brez drugega ne more uspešno delovati niti napredovati.
Jaz mislim, da sem na tej poti dosegel mnogo vidnih uspehov in vidim, da je ta pot edino pravilna. Zato želim v tej smeri vztrajati tudi v bodoče. Apeliram na vse Vas, ki ste že sodelovali z menoj, posebno pa na one, ki danes prvič stopate v našo gospodarsko zbornico, da me v tem mojem stremljenju podpirate in sodelujete v korist splošnega napredka in zaščite našega gospodarstva. Pri meni boste vedno našli za vse utemeljene težnje in predloge polno razumevanje, o čemer se boste lahko sami najbolje prepričali. Pri naših prizadevanjih nam je v veliko zaslombo in oporo naš odličen zbornični aparat, katerega požrtvovalnemu delu gre polno priznanje. Težki časi, katere preživlja naše gospodarstvo v vseh panogah, zahtevajo, ,da vsakdo izmed nas s svojimi močmi, z vsem svojim znanjem in izkušnjami pripomore k omilje-nju gospodarskih težkoč, da se vsi, ki so dobre volje, najdejo v složnem, stvarnem, konstruktivnem delu, katerega naša država kot celina, pa tudi naša Dravska banovina še v toliki meri potrebuje, da se izgradi do one stopnje kulturnega, socijalnega in gospodarskega napredka, ki ga želimo čim prej doseči. Oni, ki hoče to složno delo razkrajati in nas pri njem ovirati, je škodljivec in sovražnik našega gospodarskega napredka. To je treba, da pojasnite v vrstah Vaših stanovskih kolegov vsem, da ne nasedajo onemu beganju, ki želi, da nastopi zopet izigravanje in izživljanje enega stanu na račun drugega. V teh važnih trenutkih je treba, da se s svojo solidarnostjo, s svojim stvarnim delom oddolžimo mandatu, ki ga imamo na-nram našemu gospodarstvu in na tem delu mi bodite vsi iskreno pozdravljeni! (Živahno odobravanje!)
Po govoru g. Jelačina je pozdravil zbornico g. ban dr. Drago Marušič.
V	svojem govoru je gosp. ban zlasti poudaril :
»Nesporno je, da moramo po 6. januarju 1929 v naši državi povsod in v vseh 'panogah javnega življenja ubrati nova pota, začeti novo življenje. Zato je potrebno, da se vse važne institucije zavedajo novega časa in potrebno je tudi, da delujejo v smislu manifesta od 6. januarja. Ko to poudarjam, obenem opozarjam vse nove člane visoke zbornice, da se zavedajo svojih nalog, ki jih imajo pred seboj. Zbornica za TOI je najvažnejša gospodarska institucija v Drav-| ski banovini, na drugi strani pa je Dravska banovina zaradi svoje gospodarske strukture in po svoji zemljepisni legi ena najvažnejših banovin v državi. Zato so naloge te naše zbornice mnogo večje, mi moramo biti vzor vsem ostalim zbornicam v državi. Nahajamo se v dobi težke gospodarske krize in posebna dolžnost naših narodnih gospodarskih predstavnikov je, da pomagajo prebroditi težke čase krize. Pozivam vse k delu in vam čestitam k izvolitvi, obenem pa izražam željo, da boste v tem velikem zgodovinskem času delovali ne samo v pro-cvit banovine, temveč tudi države v smislu manifesta Nj. Vel. kralja.«
Govor g. bana je izzval živahne aplavze in splošno odobravanje zbornice.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
V pomirjenje obrtništva
Sporočamo, da smo se informirali na merodajnih mestih, kako so zamiš* ljene po novem obrtnem zakonu kos lektivne obrtne zadruge in nam je bilo pojasnjeno, da zakon predvideva usta* novitev teh samo tam, kjer ni obrtni* štvo združeno v strokovnih zadrugah in pa tam, kjer bi se izkazalo, da za malo število obrtništva ene stroke ni dana potreba ustanoviti lastno st ros kovno zadrugo. Vsakršno drugo tab mačenje je smatrati samo kot tolma* čenje nepoučenih in kot nepotrebno izbegavanje obrtniških krogov. Dokaz temu je, da nekateri razpošiljajo okrožnice, s katerimi hočejo omalova* zevati vetliiiko pridobitev zakona, opb rajoč se pri tem na določbo o udruže* njih, dočim na drugi strani javno ma< nifestirajo za zakon z največjim na* vdušenjem.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
Izredni občni zbor
»Obrtniške Samopomoči« Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
!V nedeljo, dne 15. novembra t. 1. ob 9. ttni dopoldne se Se vršil v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani izredni občni izbor »Obrtniške Saimopomoči« Zveze Obrtnih zadrug v Ljubljani, kaite-ireigia so se .udeležili člani v tako . častnem številk, da je ta prekašal po udeležbi vse dosedanje.
Načelnik g. Baraga je otvoinil občini zbor s pozdravom na navzoče, nato pa je podal ndčetetveno poročilo. Iz njega smo povzdi, da je bil ta oibčnl zbor sklican zato, da Odloča o reorganizaciji 'te obrtniške posmrtninste ustanove, po kateri naj se izvedle zavarovanje z razširjenim delokrogom in pravico- zavarovanja tudi na ostale sloje. Izredni občni zbor Zveze obrtnih zadrug, ki se je. vršil v avgustu in ki je končal z izvolitvijo novega načelstva, 'je imel svoj vpliv tudi na upravo »(Obrtniške Samopomoči«. iPioi podani ostavki gg. načelnika iMiiko Krapeža ter poidnaoeilnika Josipa Rebeka iin odbornika Franjo Igliča
je (bito 'treba koopttira-ti v otdjbor druge
člane m -se je odbor potem konstituirat sledeče: načelnik [Baraga Ludvik, pod-načelnik ORogaonik iMatiko, tajnik Hribar Jiosip, blagajnik Baraga Ludvik, odborniki: Križnar Ivan, Radovan Rudolf, Šimenc Hiiiniko, Breskvar Ivan, Vidmar Karol, Vrtačnik tPavell, Češarek Alojzi®, namestniki: Šifrer Matija, Pahne Marija, Miibefčilč Ivah, Petkovšek Anton, pregled, računov.: iSlovuik Drago ih Seliškar Ivan iter 'teh namestnik Delič Kajo. S tega mesta se je načelnik g. Baraga še osebno zahvalili bivšima gg. načalhiku in podnačelniku za njiju vzorno delo v društvu.
llz poročila adrn. 'tajnika g. Banovca povzemamo, da je bil odbor v letošnjem 'poslovnem letu zelo delaven, vkljub temu pa- se obrtništvo še ne zaveda v polni meri koristnosti te ustanove im sili v tuje zavarovalne ustanove. Na no vo so pristopili k društvu štirje člani. iiizistopik> jih je 12, izključenih je bilo 28, umrlo jih (je pa 16. ([Zborovalci so počasitili spomin umrlih s tem, da so se dvignila raz sedeže). Vseh zavarovancev Šteje »(Obrtniška Samopomoč« 551 (moških 333 in ženskih 218) po stalnosti od 25 do 80 let. Največ zavarovancev je 'Onih v dobi od 40 do 50 let.
'Razvila se je daljša in mestoma precej ostra debata, v katero so posegli gg. 'Baraga, IRelbek, 'Perdan in Krapež. Iz blagajniškega poročila povzemamo, da izkazuje Diin 1109.118.03 imovine. V letošnjem poslovnem letu je bilo vseh dohodkov Din 75:156.70, izdatkov pa je bilo 69.187.37. Po poročilu ptregledo- | valcev računov je bil podan celokupnemu odboru absolutorij.
Načelnik g. Baraga je še pred čita-njem nOvlh pravd, po kalteriih se »Obrtniška Samopomoč« razširi na vse sloje in poi novi zavarovalni tarifi obrazložil pomen reorganizacije in predpostavljal koristi in ugodnosti, (ki jih nudijo nova pravila zavarovancem. Bilo je stavljenih s strani (zavarovancev par spremen-ijevalnih predlogov, ki so bili po večini sprejeti. iPo sprejetju pravil je sledilo čiitanje kandidatne liste, ki je bila soglasno sprejeta, inakar se je načelnik g. Baraga v imenu novoizvoljenega upravnega in nadzorstvenega odbora zahvalil 'zborovalcem za zaupanje in izvolitev, 'zagotavljajoč jim, da bo novi odbor posvetil »(Obrtniški Sam >pomoči« vso pažujo, Ida jo dvigne na 'dostojno višino. Po eni uri je zaključil lepo uspeli občni zbor.
'Opozarjamo vse cenjene naročnike in 'čiitatelje našega lista na to poročilo z vljudnim vabilom, da v čim večjem številu pristopijo k svoj. stanovski po-smiltninski ustanovi in da priporočajo naše .zavarovanje tudi vsem svojim 'znancem in prijateljem.
Kongres pekov v Beogradu
V	nedeljo in ponedeljek 15. in 16. t. m. se je vršil v Beogradu kongres pekov iz vse države. Glavna točka tega zelo dobro obiskanega kongresa je bila razprava o težkem položaju, v katerega so prišli z uveljavljenjem žitnega zakona in z določitvijo cen pekovskim proizvodom naši obrtniki-peki. Pri tej priliki je bila na predlog zagrebškega delegata sprejeta na g. ministra trgovine in industrije resolucija. Ta se glasi:
»Delegati pekovskih mojstrov iz vse države, zbrani na tretjem kongresu Sa-veza v Beogradu, si Vam dovoljujejo, gospod minister, v imenu vseh pekovskih mojstrov izročiti sledečo predstav-ko:
Ves popre vratni čas je izpopolnjen z raznimi napadi na pekovske mojstre; enkrat zaradi cen kruhu, drugič zopet zaradi kvalitete in ostalih stvarnih ali pretvorjenih razlogov. Za vse te očitke se pripisuje odgovornost pekovskim mojstrom. Vsi dosedanji napori pekovskih mojstrov, da spravijo vsa ta vprašanja v sklad, da jih rešijo ali dokažejo nemogočnost, da bi stalne nedo-statke in ceno izboljšali ali izravnali, do danes niso uspeli.
Z veseljem so pozdravili pekovski mojstri akcijo kraljevske vlade, ki se je zavzela za rešitev vprašanja pšenice, moke in kruha,, v trdni veri, da se bo nevzdržno stanje raziskalo in poboljšalo. Kraljevska vlada je izdala zakon o pšenici, v katerem je pooblastila ministra trgovine, da odredi ceno moki in kruhu.
Predlogi pekov za ceno kruhu.
Da se doseže stvarna, koristna in pravična cena kruhu, ki bo imela tudi možnost, da se izvede, in ki naj zadovolji tako konzumenta kakor prodajalca, predlagajo pekovski mojstri in prosijo za naslednje:
D" še v vsaki banovini organizira ko-
misija, ki naj po potrebi na temelju stvarnih podatkov, popolnoma dokazanih računov in vseh potrebnih pomočkov ugotovi proizvajalne stroške za predelavo enega kilograma moke v kruh, stvarno količino moke v pekarni in potreben zaslužek pekovskih mojstrov, odnosno podjetja.
Da se omogoči prodaja na drobno, t. j. na današnji način plačevanja, ki se računa z enoto dinar, je potrebno, da se izpremeni dosedanji način izdelave, ki odgovarja enoti plačanja, t. j. da se uvede enotna cena za vso državo in to po 4 Din po komadu. Vsak komad kruha: beli, črni ali katerikoli vrste, mora veljati 400 par. Ker obstojajo dkg in ker se mora tudi po teh tehtati kruh, je to enostavno in praktično, da se izmenja na drobno ono, kar je mogoče izmenjati ali razdeliti na drobno, in to je kilogram. Dinar ni mogoče na drobno menjati, zato je treba, da je stalen in cel. Da to ne bo nobena novost, je temu dokaz cena v inozemstvu, ko so inozemske države že zdavnaj uvedle takšno računanje in kjer se je tak način izkazal iot odličen. V naši državi je uveden tak način računanja v Sloveniji, pa tudi po nekaterih krajih Savske banovine.
Dosedanji način prodaje kruha ni ra-cijonalen in potreba je, da tudi naša država pristopi k racijonalni razdelitvi. To pa bo mogoče doseči samo z gornjim predlogom. Kadar se uvede prodaja kru-&a na komad po štiri dinarje, se bo to udomačilo in konzument ne bo več trošil vselej enake količine kruha, ampak bo to odvisno od uspeha žetve.
Nam ni na tem, da bi navajali vse tegobe, s katerimi se ima boriti pekovski obrt. Tudi nočemo navesti vseh stroškov, ki so zvezani s proizvodnjo kruha. Ali vendar moramo omeniti, da je treba pri tem jemati v obzir uslužben-ske plače, stanarino, davek, ražsvetlja-vo in kurjavo, vloženi kapital, amortizacijo strojev, zavarovanje, potrebne dodatke kot: kvas in sol, dalje odstotek, ki ga prejema preprodajalec, dovoz in odvoz izdelanega blaga, izgubo in ostale male izdatke. Ti vsi skupaj pa predstavljajo veliko vsoto. Vse to je treba, da komisija ugotovi v poedinih banovinah na licu mesta. Naloga komisije je pa tudi, da določi vse ostale detajle proizvodnje in da določi predloge o sanitarnih in higijenskih predpisih in stanju v pekarnih. Uvaževati mora tudi vse
* ŽANAMA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih Telefon štev. 30—20. Centrala: BEOGRAD Glavna podružnica: ZAGREB Daje menične in kredite v tekočem računu obrt- Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi, nikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo Otvorja tekoče to žiro račune. Izdaja kavcije in tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne garancijska pisma.	d. d. podružnica Ljubljana dedičev) Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: SARAJEVO Kupuje in prodaja devize to valute za račun obrtnikov to obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle.
	
ostale pogoje, katerim je podvržen pekovski obrt.
V	tej komisiji morajo biti zastopani predstavniki oblasti, organizacije pekovskih mojstrov in pomočnikov, inšpekcije dela in zbornice.
Prosimo Vas, gospod minister, da hitro skličete anketo v Beograd, ki naj bi imela nalogo, da reši tehnično stran in način dela te komisije. Istočasno Vas prosimo, da pozovete na to anketo tudi predstavnike naše stroke.«
Opozorilo
Zveza čevljarskih zadrug za Dravsko banovino v Ljubljani opozarja tem potom vse čevljarske zadruge v Dravski banovini na to, da strogo pazijo odslej na vsako novo prijavo čevljarske obrti.
Dejstvo, da stopi v štirih mesecih novi obrtni zakon v veljavo, kateri kategorično zabranjuje obratovanje osebam, ki ne morejo dokazati strokovnega znanja in strokovne usposobljenosti, je iznenadilo mnogo ljudi, kateri so si dosedaj dovoljevali na podlagi § 38a obrtnega reda izvrševati raznovrstne obrti, sprejemati popravila itd., ter so na to neunravičeno in protizakonito povečavali svoje premoženje na škodo malega obrtnika-čevljar-ja in drugih obrti. Sedaj pa se ti ljudje zbegavajo in preudarjajo, na kakšen način bi si še pravočasno in še pod zaščito dosedanjega obrtnega reda pridobili obrtno pravico za izdelovanje čevljev, vedoč, da pozneie to ne bode šlo. Poskušajo si pridobiti družabnike (kompanjone) z obrtno pravico, pod katerih imenom bi si pridobili pravico otvoriti zadrugo z omejeno zavezo, ali pa družbo z omejeno zavezo.
V	prvi vrsti so to trgovine s čevlji, katere so bile doslej vajene sprejemati popravila na starih čevljih in si hočejo to pravico — bodisi na katerikoli način — pridobiti tudi za v bodoče. So pa to tudi razni drugi ljudje, ki stremijo le za tem, kako oškodovati malega obrtnika, čevljarja vse na svetu zaničuje, od čevljarske stroke pa bi vendar rad vsak živel, ko vsled tega izpodriva upravičenega obrtnika.
Zato opozarjam načelstva vseh čevljarskih zadrug, da v svojem in v interesu svojih članov odslej strogo pazijo na vsako novo prijavo čevljarske obrti, na spremembe stajališč svojih članov kakor na osnovanje raznih družb in zadrug. V enakih slučajih naj se brezpogojno poslužujejo svojih zakonitih pravic do prizivov. s katerimi bodo zavlekli odobrenje enakih obrtnih pravic v dobo novega obrtnega zakona, kjer se bodo te želje do obrtne pravice razblinile v velik nič.
Od gospodov okoli obrtnih oblasti pa pričakujemo, da ne bodo podučevali takih prosilcev v tem pravcu. V takih slučajih bi bile čevljarske zadruge primorane javno nastopiti. Naj' si vsak zapomni, da je čevljarska stroka le še na papirju, v resnici pa opravljajo naš posel le neupravičenci. Čevljarske zadruge bodo znale svoje pravice braniti do skrajnosti.
Krajcer Anton.
Stanje naše stroke
Dr. Adolf Čuvaj, generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu, je imel na IX. rednem kongresu v Beogradu med ostalim sledeči referat o stanju naše stroke:
Zlatarska stroka trpi že več let. Padec prometa je bilo opažati že v početku leta 1929., in čim bolj se je gospodarska kriza razvijala, tem bolj je padel promet, ki se danes kreče v skrajno skromnih mejah. Cela stroka trpi zlasti vsled visokih cenitev, katerim sledi prevelik predpis neposrednih davkov. Promet bi bilo mogoče dvigniti z znižanjem uvoznih carin, katere so za današnje prilike tako visoke, da kupci onemogočajo celo nabavo potrebnih stvari, kot: žepnih ur, stenskih ur in jedilnega pribora iz alpake in sličnega materijala. Poslovanje s provinco je vobče nemogoče, ker so tro-
šarine in uvoznine previsoke' in bi jih bilo potreba po mišljenju trgovskih krogov sploh ukiniti. Opaženo je tudi bilo, da posečajo tuji trgovci z zlatnino, srebrnino in drugimi predmeti privatne stranke, kar v prvi vrsti skoro nikdar ne predstavlja sigurnosti proti prodajalcu in kvaliteti blaga, v drugi vrsti pa je to tudi po zakonu zabranjeno. Zahteve, ki jih iznašajo pojedini trgovci za znižanje uvozne carine, so povsem upravičene, ker bi se s temi ukrepi preprečilo tihotapljenje, ki je v tem pogledu danes sila razpaseno.
Tako je bilo n. pr. v teku minulega leta po švicarski statistiki uvoženih v našo državo skupno 20.816 raznih ur, v naši državi pa jih je bilo faktično ocarinjenih samo 15.919 komadov. Napram tej statastiki je bilo torej utihotapljenih 4897 komadov ur, in to po primerjavi službenih statistik; ni pa nobenega dvoma, da se stvarno utihotaplja še mnogo več.
Ker je ravno na ure carina relativno najvišja, je opažati ravno pri tem predmetu tihotapstvo v največji meri.
Domači trgovini škodi tudi delo inozemskih podjetij, ki poslujejo po svojih potnikih neposredno v naši državi, ne da bi si držala ta podjetja pri nas svojega stalnega zastopnika (Platzvertreter). Na vsak način bi bilo treba to prepovedati. Zelo strogo bi bilo treba postopati tudi s potniškimi kolekcijami, da se je onemogoči vsaka direktna prodaja.
Vrednost in pomen reklame
ali zakaj imajo tvorniški izdelki večjo prednost pred obrtnimi?
.	čujeuio vcuuo o iekianu m zo-
pet reklami, katere namen je, da dvigne
produkt ali izdelek — najsi bo: ročni ali pa celo tvorniški izdelek. Predvsem igra glavno vlogo pri celi reklami v prvi vrsti cena in kvaliteta izdelka, ki ga produciramo in damo kot blago na trg. Blago pa se tudi razlikuje po načinu izdelave; od načina izdelave zavisi predvsem cena, ki dela mnogo preglavic posebno v današnjih časih našim obrtnikom oblačilnih strok. Priznati moramo, da so tovarniški izdelki cenejši od ročnih; to le na prvi pogled čim pa ugotovimo njih nedostatke in primerjamo izdelavo, tedaj nam je naenkrat jasno, zakaj so ' cenejši. Zato, ker izdelujejo n. pr. čevlje
1	ali obleko v velikih količinah po enotnih merah in kopitih in ker je s tem delovni čas skrajšan z racijonalno razdelitvijo dela, katerega pa ni mogoče izrabiti v tolikšni meri obrtniku, ki mora sam od prvih pomerjav in s surovim blagom preiti vse faze dela do končnega izdelka — blaga, da ga šele lahko postavi na trg kot res solidno blago. Zanj nosi tudi vso odgovornost, ker zavisi od izdelka tudi dobro ime dotičnega obrtnika samega. Pri izdelavi na veliko v tovarni je pa delo skozi vse faze razdeljeno tako, da vsak posamezen delavec izvrši svoje delo in tako doprinese samo majhen del zgoto-vitve k celoti. S tem hočemo poudariti, da se tako kvalificirani delavci že v glavnem razlikujejo od strokovno kvalificiranih in izučenih pomočnikov ter mojstrov. Kar je pa pri vsem tem glavno, je pa to, da mali obrtnik ali ne ve prav ceniti svojih izdelkov in vzbuditi zanimanja zanje v svoji bližnji in daljni okolici. Medtem pa lahko opazimo, kako tovarne, katere tvomiško izdelujejo svoje izdelke, znajo zanje zainteresirati potom časopisja javnost, da jih upošteva, akorav-no niso izdelki kos onim ročnega dela.
Zahvala
lem .potom izrekam Obrtniški samopomoči Zv>eize 'Obrtnih zadrug najtoplejšo zahvalo za makaizani znesek 3500 'Din, kisam ga ipreijel kot 'posmrtnino po polkojni (Mariji iRuiprnikovi.
Priporočal bom obrtniško ustanovo vsalkomur.
S spoštovamejm
Franc Homovec, če vij. moj.
Hotedršica 100.
Reklama, ako jo motrimo tako, kot je je danes navajena naša javnost, ima uspeh radi tega, ker se tvomice zavedajo vztrajnega inseriranja v listih. Zato je uspeh tes;a, da imajo produkti uspeh in se jih tako mnogo proda na škodo našega obrtnika in škodo konzumentov samih, ker so bili in so varani v solidnosti izdelkov.
Delo, ki se izvrši danes v naših delavnicah in izdelki so prvovrstni. Da pa ne dosežejo ti izdelki enakega ugleda, je morda krivda tudi v tem, da naša javnost skoro dosledno odklanja ročne izdelke in se najraje poslužuje tovarniških; popravilo seveda na terja v ročnih delavnicah kljub temu, da jim nudi majhen zaslužek — z ozirom na to, ker se ročno delo v mnogočem razlikuje od tovarniškega. To pride prav posebno do izraza ravno pri popravilih. Kar pa je tudi morda delni vzrok, je to, da sami ne znamo ceniti ali pa podcenjujemo reklamo in oglašanje v časopisju.
Težko je oglašati v današnji dobi obrtnikom v časopisju, ker si komaj zasluži za preživljanje, kje naj bi pa šele vzeli denar za reklamo. Toda tudi temu je mogoče odpomoči, če se obrtništvo vseh strok in panog v prvi vrsti samo zave važnosti podpiranja domačih izdelkov in nhh izmenjavama med seboj. Kajti že samo to je velika in v glavnem prva reklama, ki jo je pa mogoče doseči le potom vztrajnega sodelovanja z edinim ciljem: jaz kupujem pri Tebi a ti delaš pri meni, popravljaš itd. To je prvo, kar moramo upoštevati, predno gremo v trgo-vino, da kupimo tovarniški izdelek. Prvo poudarjamo zato, ker so tudi med obrtniki ljudje, ki bolj cenijo tovarniško delo od ročnega dela, ki je delo tovariša obrtnika. Ko bodo vsi obrtniki uvideli
*E2»IhS r?s,neSa izvajanja tega, potem bodo videli, da so res sami sebi koristili, naša javnot pa bo tudi raje segala po naših izdelkih, ki so res prvovrstni in trpežnejši od tovarniških. Radi tega je pa vredna več osebna reklama v prvi vrsti med obrtniki samimi za domače izdelke. ker si s tem mi sami skušamo postaviti našo nacijonalno obrt na ono stališče, ki si ga že zdavnaj želimo. Ko dosežemo to, pa čeprav vsaj delno, šele tedaj bomo spoznali pravi pomen in vrednost reklame.
Haj je novega ?
Določevanje davka na poslovni pro; met. Po 61. 21. uredbe o skupnem dav* ku na poslovni promet sme davčna oblast ugotavljati davčne osnove na poslovni promet sporazumno z davč= nimi obvezanci. Med one, s katerimi bi se imel skleniti sporazum, bi spa* dali obrtniki, v kolikor nimajo letne? ga prometa, ki bi presegal 500.000 di= narjev, in sicer: ključavničarji, brivci, kovači, krznarji, kleparji, slaščičarji, svečarji, pečarji, urarji, zlatarji, dra= guljarji, gradbeniki, zidarji, klesarji, dimnikarji, fotografi, inštalaterji vo* dovodov, plinske in električne razsvet= ljave, mehaniki, avtomobilski mehanik kd, optiki, krovci, kemične čistilnice, modistke, radiotehnikj, klobučarji, zobni tehniki, kavamarji, dežraiikarji, lončarji, čevljarji, strugarji itd.
Finančno ministrstvo je stopilo p res ko svojih podrejenih organov v stilke s temi davčnimi obvezanci, ki pa so domala vsi odklonili, da bi se po skrajšanem postopku ugotavljala nji» hova davčna obveza. Zato je davčni oddelek finančnega ministrstva ob ve* stil sedaj davčne oblasti, da naj se tu* di za 1. 1932 davčna obveza za davek na poslovni promet ugotavlja na isti način, kakor se je dosedaj, to je pred davčnim odborom, ki bo odmerjal vi* šino davka posameznih davčnih obve* zaneev.
1. Pobiranje klavniške takse naj se vrši samo pri osebah, ki se kakorkoli poslužujejo občinske klavnice, s tem da tja doganjajo klavno živino in drobnico na klanje, ali če je bilo kla« nje živine podvrženo taksi po tarifni štev. 382 zakona o taksah in se v klav= n:ci samo predela.
2. Pobiranje stojniške takse se la« hko vrši samo za predmete, ki se pri; našajo na občinski trg in tam zavze* majo občinski prostor, kakor to pred* pisuje tarifne številke 397 zakona o taksah.
V	nobenem drugem primeru se ta taksa ne sme pobirati.
Vsak drugačen postopek in drugač* na interpretacija gornjih tarifnih štev vilk zakona o taksah sta napačna. Za* to odrejam na podlagi čl. 43. zakona o taksah, da se dosedanja praksa pri pobiranju teh taks ukine in pobiranje vrši po gornjih navodilih.
Pobiranje klavniške pristojbine. Ker je finačno ministrstvo dobilo mnogo pritožb o nepravilnem pobiranju klavs niške in stojniške takse, ki jih pobi* rajo občine, je izdal finančni minister sledeče pojasnilo:
Pooblastilo banom za novo določitev krušnih cen
Minister za trgovino in industrijo je na osnovi določb § 10. zakona o prodaji pšenice v državi predpisal izpre-membo in dopolnitev uredbe o cenah kruhu z dne 23. septembra 1931.
čl. 2. točka 1. uredbe o krušnih cenah v državi z dne 23. septembra 1931 se menja in se glasi:
»Bani se pooblaščajo, da v poedinih krajih odobrijo izpremembe osnovnih krušnih cen, pri čemer naj upoštevajo cene moke v trgovini na veliko v poedinih krajih ter režijske stroške za peko kruha. Na področju mesta Beograda predpiše izpremembo minister za trgovino in industrijo.«
Ta izprememba stopi v veljavo, čim se objavi v »Službenih Novinah«.
Zanimivo strokovno delo
Dr. Milan Vidmar: Zanimivosti elektrotehnike in njenega gospodarstva. IzdaSa Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1931. »Pota in cilji« zv. 20. 6tr. 207.
Razmeroma skromna knjižnica domačih strokovnih del je te dni narasla za vele-važno pridobitev, to je knjigo univ. prof. dr. Milana Vidmarja: Zanimivosti elektrotehnike in njenega gospodarstva. Pisatelj, ki uživa tudi v inozemskem znanstvenem svetu velik ugled, je črpal iz svoje globoke erudicije in svojih dolgoletnih izkušenj, da je napisal to aktualno delo. V uvodu izraža željo, da bi postala skrivnost elektrotehnike dostopna vsem slojem. Pa tudi najres^ nejši strokovnjak bo našel v pričujočem delu važno gradivo. Dandanes ni izbražen-ea, ki bi se živo ne zanimal za ta predmet, stoječ v središču sodobne civilizacije in gospodarstva. Nedvomno je napravil pisatelj veliko uslugo tudi mladini, ki dobi le redkokdaj izpod strokovnjaškega peresa originalno, popularno napisano učno knjigo.
Gradivo je dr. Vidmar razporedil tako, da obravnava najprej teorijo električne energije, potem pa njeno gospodarsko uporabnost. V prvih poglavjih uvaja pisatelj la-jika v skrivnostni elektrotehnični svet. Brez formul, računov in učenih pojmov nazorno popisuje bistvo elektrike in magnetizma. Iz preprostih, lahko umljivih pojavov iz vsakdanjega življenja razlaga najskrivnostnejše fizikalne pojave. Dalje opisuje svojstva in razlike enakomernih in izmeničnih tokov. Višek elektromagnetičnih skrivnosti obravnava peto poglavje knjige, kjer razpravlja pisatelj o magnetični indukciji in transformaciji. Nato razglablja tehnično gospodarske probleme v zvezi s študijem o prenosu električne energije. Podano je bistvo električnega stroja in drugih električnih aparatov, kakor n, pr.: telefona, brezžične telegrafije in telefonije itd. Potem teoretičnem uvodu preide pisatelj na razpravo gospodarskih vprašanj. Najprej so razloženi splošni problemi, zlasti problem belega in črnega premoga. Temu sledi opis električnih central, vprašanje cene električnega toka in njegova uporaba v industrijskih in obrtniških podjetih. Za sklep podaja pisatelj sliko električnega gospodarstva v Jugoslaviji in podpira svoja izvajanja s podrobnimi statističnimi podatki.
Tako torej zasluži knjižica, ki Je opremljena s preglednimi risbami in zanesljivimi tabelami naše najtoplejše priporočilo.
Opozorilo/
Davek na poslovni promet od popravil v čevljarski stroki
V	skupnem davku na usnje je obsežen skupni promet z usnjem, vštevši kakršnokoli predelovanje usnja. Ponekod se je pojavil dvom, ali so s skupnim davkom na usnje pokrita tudi popravila v čevljarski stroki, ali pa so čevljarji dolžni plačevati od popravil 1-odst. splošni davek na poslovni promet. iNa inicijati-vo Zbornice za TOI v Ljubljani je dravska finančna direkcija dne 12. novembra t. 1. pod št. 137,696 odločila, da so čevljarji, kolikor niso kot mali obrtniki sploh oproščeni plačevanja splošnega 1-odstotnega davka od popravil, oproščeni tega, ker obstoje njihova dela izključno ali pa vsaj pretežno v porabi materijala, ki podlega skupnemu davku do potrošnika (zlasti n. pr. usnje).
Službe iščejo:
Naglič Franc, Radovljica 89, išče mesto pekovskega pomočnika.
Demšar Alojzij, Radovljica 27, išče mesto v kateremkoli obrtu kot delavec. Po poklicu je vrtnarski vajenec in mu manjka 1 letna učna doba.
.Vllad urarski pomočnik z lastnim orodjem, IŠČE mesta. — Naslov: Avgust Gogola, Zagorice št. 38, p. Bled.
POZOR URARJI!
V nekem večjem industrijskem kraju je zaradi družinskih razmer naprodaj novo zidana hiša z urarsko delavnico (trgovino). Letno se popravi od 600 do 1400 ur, zaloge pa se proda letno za ca. 24.000 Din.
V hiši je električna luč in vodovod. Najemnina od drugega lokala do-naša letno 6.600 Din. Pojasnila daje Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani.
Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. decembra t. L ponudbe igfode dobave 1000 m2 strešne lepenke in 1000 kg žličnikov.
Dobave. Direkcija državnegaga rudnika Breza sprejema do 15. decembra t. 1. ponudbe glede dobave cevi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. novembra t, 1. ponudbe glede dobave 70 kv. metrov bakrene pločevine, do 7. decembra pa glede dobave 260 komadov električnih žarnic in 1 zračnega kladiva. Direkcija državnega rudnika Zabukovica pri Celju spiejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave jamskega orodja in matičnih vijakov. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. decembra t. 1. ponudbe glede dobave ročic. — Komanda III. armijske oblasti v Skopi ju sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave orodja in naprav za pekarne. —-(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so vpisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 46. decembra it. L ponudbe glede dobave 2000 kg masti za jamske vozičke.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 160 komadov ižiainrnc.
Kleparski vajenec,
kateni je moral vsled ukinitve obratovanja prekiniti tudi učno razmerje, želi nadaljevati učno dobo piri drugem moj*- ' tru. Ima še emofetno- učno dobo in želi hrano in stanovanje.
Dopise je naslovi tri na načelstvo. Po- ■ krajinske zadruge fciep. liinstall. in kot-larskih mojstrov v Ljubljani.
NAROČITE Obrtniški koledar za leto 1932 pri Zvezi obrtnik zadrug!
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
1 ■ H M	3van •Mihelčič elektr. konces. podjetje LJUBLJANA, Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
Že \ 34 urah kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — Skrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH.	
	
	
	
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ul. 50
(v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov:
KREDIT LJUBLJANA
Telefon štev.:
2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd.
Tvornica ZA DUŠIK D. D.
In
AGA-RUŠE
uuruzeue jugomov. tvorniee acetilena In okilfena d. d.
»IJnfeta • •vojimi prvovrstnimi
p rola vodi t
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Sirom vie Jugoalavlje na stotino
avtosenskih varilcev
tn nudita tiaoCerim mirno, lopo
in aoInSnobelo
acetilensko luč
IakoriSSajto tudi Tl to njihovo proiavodo v svojo koriot!
VI SIGURNO RABITE
RAČUNE, PISEMSKI PAPIR IN KUVERTE Z VASO FIRMO TER DRUGE POSLOVNE TISKOVINE
TO VAM IZVRŠI SOLIDNO IN POCENI
TISKARNA GRAFIKA L3UBL3ANA Resljeva cesta 4
Kdor oglaiuje, ta napreduje1
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zr= cal in šip. Kompletne opreme za gostih ne, restavracije, hotele, kavarne in bare Luksuzni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo Ljubljana, Dunajska cesta št. 10 Telefon 2478
:
♦
:
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. — Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fr. Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.